štev. 13
TRST, petek 13 januvarja 1911
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
lu.1l ob aedeljab In praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjrtraj.
1'opamiine itev. 9« prodajajo po 3 nvč. (6 stot) v mnogik
tobakaroah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. ZaBtarele 6ter. po 5 nvČ. (10 stot.). 03LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, o.-mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka cjrfialjna vrsta K 2. Mali oglasi po A «tot beseda, najmanj pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti*.
Plačljivo In utožljivo ¥ Trstu. =====
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko.
V edinosti je moč/
NAROČNINA ZNAŠA
w celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročb« brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■AMialna u »»deljsko IzdaaJ« „BDEJTOSTI" «tu«; S« oelo lato Kron 5-20, s« pel lata Kron *60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma ae oe sprejemajo In rokopisi se ae vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio'Galatti 18 (Narodni dom) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Tratnik-konsorci) lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
===== Giorgio Galatti štev. 18.	-
PoStno-hranUnifal račun St 841*652. TELEFON it 11-57.
SRZOJfll/NE UESTI.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 12. Trgovinski minister Hšeronymi je predložil zakonski načrt glede prepovedi nočnega dela žensk v industri-jalnih obratih. — Zbornica je nadaljevala generalno debato o bančni predlogi. Poslan. Bela FOldes (Justhova stranka) se je pridružil včerajšnjim izvajanjem poslanca Frana Košuta glede ustanovitve samostojne ogrske banke.
Poset kralja Petra v Parizu.
DUNAJ 12. „Zeit" poroča iz Belega-grada, da je dospel tjakaj srbski odposlanec v Parizu, da se dogovori s kraljem Petrom glede njegovega poseta v Parizu, in da sporoči njegove želje francoski vladi. Kralj Peter pojde v Parizu po svojem obisku v Rimu, ali prej se povrne bržkone v Beli-grad.
Finske deželnozborske volitve.
HELSINGFORS 12. Volitve za finski deželni zbor so dovršene v mnogih okrajih. Socijalisti so dobili doslej 315.432 glasov, Starofinci 172.896, Mladofinci 114.532, Švedi 106.289, agrarci 61.614 in krščanski delavci 14.545 glasov. Volitev se udeležuje letos vk volilcev nego lani.
Manifestacija rudarjev.
LITIH 12. — Danes popoludne je bila tukaj manifestacija približno 40.000 rudarjev, ki so došli iz vseh bližnjih krajev z ženami in •trcci. Manifestantje so se zbrali pred mestno hišo, kjer so imeli nekateri poslanci govore. Manifestacija se je izvršila mirno.
Kolera.
CARIGRAD 12. Uradno je objavljeno, da je od 13. septembra do sedaj obolelo na ktleri 1300, umrlo pa 785 oseb.
Eksplozija na vojni ladiji.
PULA 12. Pri ogledanju 10 cm. vži-galca topa na vojni ladiji „Radecki" je en vžigalec eksplodiral in ubil enega moža. Vzrok eksplozije je Še neznan, zdi se pada se je eksplozija pripetila vsled neprevidne manipulacije.
PORTUGALSKA.
ft emisija ministra za notranje stvari De Almeida.
DUNAJ 12. — „Ag. Havas" poroča iz Liabone: Minister za notranje stvari de Almeida je odstopil. Gruče demonstrantov so prišle danes pred ministerstvo za notranje stvari in so prosile ministra, naj ostane Še nadalje v službi. Deputacija trgovinskih uslužbencev je prosila predsednika začasne vlade Brago, naj ne vsprejme demisije ministra za notranje stvari. Braga je odgovoril, da odkloni prošnjo ministra za odstop.
Štrajk železničarjev in trgovinskih uslužbencev.
LIZBONA 12. Štrajkujoči železničarji so presili ostalo delavstvo, naj se ne pridruži <*ibanju, da se prepreči nemire. V glavnem mostu in v drugih večih krajih vlada mir.
LIZBONA 12. — Promet tuzemskih in mednarodnih vlakov je popolnoma ustavljen. Štrajk se je razširil tudi na južna me-<ta. Železničarji so popolnoma mirni in čakajo na konečno odločitev upravnega sveta. Upati je, da štrajk danes konča. Že-leziice se nahajajo v najboljšem stanju in zabeležiti ni ni kake ga čina sabotaže. Železničarji državnih prog so se iz kolegijalnosti izjavili solidarnimi z ostalimi.
LIZBONA 12. — Minister za notranje s [vari se je pričel v danes pogajati s trgovinskimi uslužbenci. Štrajk istih ni splošen. — Maogo prodajalnic je odprtih. V mestu je pOMOvno prišlo do spopadov, vsled česar je bilo aretiranih mnogo oseb. — Patrulje vzdržujejo mir.
LIZBONA 12. Društva trgovcev in trgovinskih uslužbencev so se sporazumela, da se zopet otvorijo prodajalnice. Ob enem je bil« določeno, da se prodajalnice do daljne •dredbe zapirajo ob 9. uri.
Vse zopet v redu.
LIZBONA 12. Mesto izgleda zopet normalno. Vse prodajalnice so odprte. Minister za notranje stvari obdrži svojo listnico in izda nov spremenjen zakon o tedenskem dnevu počitka, ki ostane v veljavi do kon-stitaante. Poštna služba na severu in na jugu Portugalske je osegurana. Mednarodni promet na morju in na kopnem je zopet vzpostavljen.
LIZBONA 12. Zdi se, da se poulično gibanje ne razširja. Sedaj štrajkajo samo Še železničarji. Izgredi se ne dogajajo. Upati je, da se vsa stvar poravna mirno.
Bruselj 12. Narodna banka je znižala
diskont na 4 in pol odst«.
Dunaj 12. „Reichspost" poroča, da nameravajo tudi v Avstriji osnovati zbor dobrovoljnih aviatikov.
Dunaj 12. V Mozinski-Rudinki (Galicija) je včeraj za pljučnico umrla Helena grofica Choloniewska, soproga višega cere-monijerja grofa Edvarda Choloniewskega.
Zadar 12. Na Hvaru je umrl včeraj naravoslovec Gregor Bučić v starosti 82 let Pokojnik je bil častni doktor filozofije graškega vseučilišča in od leta 1858 dopisnik c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko.
San Salvador 12. Predsednikom republike je bil izvoljen dosedanji podpredsednik dr. Manuel Aranjo.
Pariz 12. Senat je z 228 od 247 oddanih glasov izvolil Dubosta predsednikom.
Na višku nasilnosti.
Trst, 12. januvarija.
Novo leto je začelo za nas Slovence v znamenju zatiranja in preganjanja. O lopovščinah, ki jih uganjajo naši sovražniki, znamo vsi. Te lopovščine so take, da si kaj hujšega sploh ni možno več misliti. Vendar so tržaški gospodovalni Italijani še pravi šuš-marji v primeri s koroškimi Nemci.
V	Špitalu na Koroškem so bili trije slovenski železniški uradniki kaznovani vsak za 20 kron globe, ker so v poli za ljudsko ljudsko štetje navedli slovenščino kakor ob-čevalni jezik!,A ne le to! Vsi ti Slovenci so postali v Špitalu nemogoči. Županstvo se je obrnilo brzojavno na ravnateljstvo z zahtevo, da naj takoj premesti iz Špitala uradnike, ki so bili tako predrzni, da so povedali — kaj so! Hišni gospodarji, kjer so oni uradniki stanovali, so jim takoj odpovedali stanovanja ; po gostilhah in v javnih gostilnah in javnih lokalih jim ne strežejo, kolegi v uradu jih gledajo po strani.
V	Trstu so Nemci nabili po mestu lepake z napisom : „Nemci! Vaš občevalni jezik je nemški!" V Špitalu pa kaznujejo Slovence, ki se ravnajo po tem nemškem nauku ter mislijo, da kakor je za Nemca nemščina, je za Slovenca slovenščina občevalni jezik.
Ti nesrečni slovenski uradniki imajo sedaj poskušati na lastni koži, da za Nemce velja ena, za Slovence druga logika. Ona prva, ki velja za Nemce, je logika gospodov, ona dni ga, ki velja za Slovence, logika za sužnje!
In da hočejo Nemci izvesti ti dve logiki do najskrajnejih konsekvenc, dokazuje način, kakor se je izvedlo ljudsko štetje v slovenskih občinah na Koroškem. Tu so občine, kjer bi — izvzemši nemškutarskega učitelja — zastonj iskali Nemca z lučjo o belem dnevu, a pri ljudskem štetju so nemški števni komisarji našteli večino — Nemcev! Ker je pa „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na KoroškemM protestiralo proti takemu nasilju, je koroška deželna vlada napravila kratek proces: razpustila je društvo „radi prekoračenja svojega delokroga*.
A kakor da to ni še dovolj, je vlada ustavila vse brzojavke, ki naj bi časopisom govorile o tem nasilstvu in je preprečila tudi telefonične pogovore s časopisi!
V	očigled tem infamijam, — ki jih uganjajo s pomočjo vlade — se moramo pač vprašati: ali so to sploh še ljudje s človeškim čutstvo vanj era ? Ne, gotovo ne! To so divjaki, poživinjenci.
Vendar menimo mi, da je tudi v tem besnilu za nas mnogo tolažilnega. Z dogodki, ki se odigravajo te dni, je doseglo besnenje italijanov na jugu in ono Nemcev na severu brezdvomno svoj višek. Stvari, ki so se dogajale in se še dogajajo te dni v Trstu in na Koroškem, bi bile sicer v vsaki kulturni državi nemožne. Zato se smemo opravičeno nadejati, da je s tem pač dosežen višek. Kajti, dalje s takimi nasilstvi ni več možno. Pričeti mora — padanje. Dosedaj so se Italijani in Nemci res poslužili vseh sredstev, ki so bila sploh možna, da bi nas uničili. Ni se jima to posrečilo. Bilo je trenotkov, ko smo res omahovali, a klonili nismo nikdar. Reakcija, ki se pojavlja iz vrst našega naroda, dokazuje le, da je v tem narodu še odporne sile.
Zato ostane tudi prerokovanje nekega nemškega lista, da se proces germanizacije koroških Slovencev ne da več zadrževati, le prerokovanje, ki se — tako se nadejamo — ne izpolni. — Če se omenjeni nemški list veseli naše nesloge in je besede, ki jih je rekel Tacit o Germanih, da jih pogubi njihova lastna nesloga, hotel obrniti na nas Slovence, imamo mi živo zavest, da, kakor se prerokovanje Tacita glede Germanov ni
izpolnilo, se ne izpolni niti prerokovanje nemškega lista glede Slovencev.
Naroda, ki ima sam voljo do življenja in voljo do dejanj v svojo obrambo, ne spravijo vse sovražne sile s sveta. Zato je opravičena naša nada, da vsa tozadevna prerokovanja ostanejo le pobožne želje. Kakor je ostal Tacit kriv prorok, ostanejo tudi oni nemški krivi proroki.
Ljudsko štetje.
Hišnim posestnikom v gornji okolici.
Ker doslej ni še rešena prošnja za nove sekcije za ljudsko štetje v gornji okolici, in ker bi se moralo oddati ovojne pole z naznanilnicami vred do 15. tega meseca (prihodnjo nedeljo), svetujemo hišnim gospodarjem v vsej gornji okolici od Križa do Bazovice naj pošljejo svoje naznanilne pole čim prej na edino sekcijo za ljudsko štetje na Prošeku in sicer najbolje v večih kupih potom pošte. Prosimo vse one gospode, ki so šli ljudem na roko pri popisovanju, da urede skrbno in pravilno takoj tudi ta posel za vso njihovo vas.
Za gospodo ne veljajo zakoni.
Za tržaške lahone ne veljajo zakoni. Ne pomagajo ne grožnje z globami, ne žuganja. Oni se požvižgajo na vse te stvari, ker vedo, da jim avstrijske oblastnije ne bodo stopile na prste, ko bi se šlo za Slovence, potem seveda bi bila stvar drugačna! To bi prišle kazni, da bi bilo veselje !
Med one, ki žvižgajo na državne zakone, spadata tudi gg. Comel, lastnik hiše v ulici Remota št. 5 in administrator Um-berto Persico. V omenjeni hiši je 36 družin, ki še sedaj niso dobile naznanilnic za ljudsko štetje!	r
Za revizijo ljudskega štetja.
Italijanski podaniki in oni iz nemške države ne spadajo med avstrijske državljane in vsled tega ne morejo in ne smejo napovedati občevalnega jezika; dotični razpredel v naznanilnicah mora ostati prazen; vendar zahtevajo magistratni organi, da re-gnikoli navedejo tudi občevatni jezik in ga tudi upisavajo. — Poživljamo vlado, da pri reviziji skrbi, da ne bodo regnikoli pomno-ževali italijanstva, oziroma pomanjševali Slovenstva Trsta.
Ljudsko štetje naj bo čisto, odstotki občevalnega jezika naj bodo zanesljivi. Zato zahtevamo, da se isto vrši po vladnih organih, od katerih pričakujemo, da bodo po vesti nepristransko izvrševali poverjeno jim nalogo.
Do Vas pa, narodni zastopniki in najbolj zanesljivi revizorji, pozor na te najbolj nepotrebne elemente z imenom regnikoli, pri katerih bo označen tudi občevalni jezik.
O volitvah se kupuje glasove
po 10—15 do 20 K, za ljudsko štetje pa Slovence po 4 ali 5 stotink. Dne 6. t. m. sem šel po svojih opravilih k nekemu administratorju. Po dovršenem opravilu ni mogel drugače, nego da je navel nagovor na ljudsko štetje. In razvil se je tak-le razgovor :
On: Kje stanujete v Rojanu ? Kam naj se nese izpolnjene pole? Kje je sekcija v Rojanu ?
Meni se je zdelo to vprašanje od omenjenega administratorja neumno, zato sem mu tudi neumno odgovoril, da — ne vem.
On: Kaj je res, da tam Slovenci tako goljufajo ter pišejo vse Italijane za Slovence? Jaz: Nevem prav, ampak nekaj sem slišal o sličnih sleparij, pa ne, da bi Lahe pisali za Slovence, pač pa narobe: Slovence za Lahe! In čital sem, da je to kažnjivo. Oni: No ako jaz ljudi, ki stanujejo v moji hiši in ki jih nisem še nikoli slišal slovenski govoriti, vpišem za Lahe, mislim, da je to popolnoma pravilno, ker pisat se mora le občevalni jezik in nič druzega. Pa veste, kaj Vam še pravim: to ni vse skupaj nič, tista kazen je samo pesek v oči. Ker, ako so kupovali o volitvah glasove po 10, 15 do 20 K, bodo pri ljudskem štetju plačevali od 4 do 5 stotink. In to ni niči Na to čudno logiko in — moralo laškega administratorja sem odgovoril jaz: Kako to ? Na to mi je on raztolmačil: Recimo, da bi Vi zapisal 10 laških družin za Slovence, in da vsaka družina obstoji iz 5 ljudi bi znašalo to skupaj 50; kaznovan bi bil torej z 2 kronami globe. To bi bilo štiri stotinke na vsako osebo!!
S takimi lažmi in bedastočami skušajo Lahi mamiti in slepariti!	,
Kako bo pa z mestno norišnico ?
Od raznih strani se nas vprašuje, kako se vrši ljudsko štetje v mestni norišnici ? Nekdo bi rad vedel, če je med Maznimi v
mestni norišnici tudi kak Slovenec, ali so morda sami Italijani — norci!
Mi tem radovednežem res ne moremo ustreči, a ker je „Indipendente", nedavno temu pisal, da je v mestni norišnici filijalka „Narodnega doma", smo sami zelo radovedni, če potrdi tudi ljudsko štetje to trditev.
Komedija nadaljuje! In to naj bi bilo ljudsko štetje?
Mi smo navedli že na stotine slučajev, ter dokazali, da način, kako se vrši v Trstu ljudsko štetje, sploh ni ljudsko štetje. Italijanski fanatični hišni gospodarji in administratorji svojim najemnikom sploh ne izročajo naznanilnic, temveč jih kar brez druzega vpišejo za Italijane, ne da bi jih sploh vprašali za podatke, ali pa vplivajo z grožnjami na ljudi, da se vpišejo za Italijane.
Kljubu temu se zdi, da je gospodom na anagrafičnem uradu nastalo še vse preveč Slovanov. Zato so začeli kar po vrsti klicati Slovence na razne sekcije in direktno na anagrafični urad, kjer uplivajo na ljudi z grožnjami, da bodo kaznovani, ako ne navedejo italijanščino kakor občevalni jezik. One pa, ki se ne dajo prestrašiti, pregovarjajo, da navedejo poleg slovenščine še italijanščino kakor občevalni jezik. Seveda pride potem slovenščina brisana. Tako se postopa na anagrafičnem uradu v imenu državne avtoritete !
Uboga Avstrija, v čegave roke si prišla!
Mi vprašamo samo: Ali še ne bo konca tem . . . ? Ali res državna oblast nima moči, da bi storila konec tej komediji, ter naročila državnemu pravdniku, da ustavi plemenito rokodelstvo, uradne fabrikacije Italijanov potom groženj in izsiljevanj! Zakaj to, kar se uganja na raznih magistratnih sekcijah za ljudsko štetje in anagrafičnem uradu, diši prav močno po — kazenskem zakonu!
Ciganski Italijani.
Pišejo nam: Pred dnevi ste poročali v „Edinosti", da so vse cigane v Rojanu popisali za Italijane. Včeraj sem čital, da se je v hiši Sinigoja, ulica St. Ermarcora št. 7, vpisalo iz ene sobe in kuhinje 10 Slovencev. In to je dalo Italijanom povod za protest. Dne 5. t. m. pa je vzel isti Sinigoj v isto hišo v en sam prostor, ki pa ni ne kuhinja ne soba, kakih 15 ali 20 ciganov. In včeraj dne 10. t. m. sta šli 2 laški učiteljici popisat jih za Italijane ! Da vidimo, ali bo tudi sedaj magistrat protestiral, češ, kako da more biti 15 do 20 ljudi v enem samem prostoru, ki niti določen ni za stanovanje ?
„Piccolove" lumparije!
„Piccolo* ve vsaki dan poročati o nekakih nasilstvih, sleparijah in celo copernijak, ki jih baje zagrešamo Slovenci pri sedanjem ljudskem štetju; to dela očividno z namenom, da krije vso laško predrznost pri tem popisu. Navadno se „Piccolovi" slučaji radi netočnih podatkov ne dajo zasledovati, da-si jih poročajo nekako iz „uradnih* virov. Že včeraj smo razjasnili tak slučaj, kako so nekemu Rojančanu po krivici očitali, da je naštel v svoji naznanilnici kar 6 Slovencev več, nego jih navadno stanuje pri njem. Danes zamoremo zopet zavrniti drugo tako „štorijo" „Piccolovo", ki jo je predvčerajšnjem natvezal svojim bralcem kot izvenreden vzgled slovanske predrznosti. Poročal je namreč, kako je neka magistratna komisija dognala slučaj falzifikacije, ki jo je baje zagrešil vratar hiše ulice S. Lazzaro Štv. 19 s tem, da je napoved neke rojene Slovenke, ki hoče biti Italijanka, sedaj skrivši popravil v Slovenko. Sedaj smo izvedeli povsem zanesljivo, da omenjeni vratar ni niti mogel nič popraviti, ki ni dobil nobene naznanilnice v svoje roke in da hišni administrator g. Kessl tudi ne ve prav ničesar o kakem takem slučaju v dotični hiši. In opravičen je sum, da so vse te „Piccolove" „Štorije" tako izmišljene in prikrojene kakor omenjeni jako tipični slučaj.
Čast slovenskim dekletom!
Mnoga naša slovenska dekleta, ki so prisiljena si služiti v Trstu svoj kruh, bijej« te dni naravnost herojiško borbo za svojo narodnost. Zabilježili smo par slučajev, da so nekatere naše služkinje zatajile svojo narodnost in svoje slovensko ime. Vendar je mnogo večje število onih naših deklet, ki so se junaški postavile v bran. Dosedaj nam je znanih devet slučajev, ko so naša dekleta zapustila raje službo, kakor da bi se pustile vpisati za Italijanke! Pred tako ooločnostjo, {narodno zavednostjo in značaj-
SLOVENCI! Govorite na sekcijah za ljudsko štetje samo slovenski!
Btran II
»EDINOSTc št. 13
V Tratu, dne 13. januvarja 1911
nostjo treba pač sneti klobuk! Taka značajnost ogromne večine naših deklet nas globoko odškoduje za onih par revic, ki so pozabile, da jih je rodila slovenska mati! Dokler so naša dekleta tako odločna, zavedna in značajna, se našemu narodu pač ni treba bati, da bi propadel. Prepričani smo, da, kakor hočejo ta dekleta sedaj ostati zvesta svojemu narodu, bodo pozneje zveste svojim možem in skrbne matere svojim otrokom.
Naša zavedna dekleta so naša nada in up naše bolje bodočnosti!
Slovenski Italijani!
Za Italijane so se vpisali sledeči „Kala-breži" :
Z i m e n c Martin, doma iz Kanala, Lovrenc Čermak iz Prestranka pri Postojni, Peter D o r e j n od nekje iz Dalmacije in žena mu iz Vrhnike, ki stanujejo v ulici Giochino Murat št. 2 v I. nadstopju. Dalje: Mihael Tratnik, doma iz Bovca, stanujoč v ulici Ombrelle št. 5, Luka K e m c iz Prestranska pri Postojni, stanujoč v ulici Olmo 12 in Janez Adernik iz Slov. Bistrice na Štajerskem.
Ko pridejo ti ljudje v svoje domače kraje, naj se jih pošlje v Kafabrijo, kamor spadajo !
Ljudsko štetje je pa res v zanesljivih rokah !
Zadnjič smo poročali, kako so Rocol-eani našli magistratove nemško-laške števne pole lepo shranjene v blatu pod velikim kamnom ria Golavki, v kolikor jih ni burja raznesla po polju in ogradah rocolskih. Enako se je pripetilo tudi v Rojanu. Nekateri hišni posestniki, ki so čakali zaman svojih pol, so šli povpraševat na mestni anagrafični urad radi tega. Ali tam so jih odslovili, ker da so vse pole bile pravilno (?) odposlane in izročene zanesljivim osebam, in kdor jih ni še prejel, naj počaka potrpežljivo. No, razni gospodarji so se naveličali čakati in ko je sedaj magistrat celo zagrozil z kaznijo, ako do 15. t. m. ne oddado vseh pol — obrnili so se raje tudi Neslovenci na naše urade, da jim poskrbe vsaj potrebne pole za popis svojih stanov-nikov. In komaj predsinočnjem se je izvedelo v Rojanu, kam so se izgubile magistratove pole. Ko je hči g. Priča grabila listje po borštu v gornjem Rojanu, je odkrila velik omot nemško-italijanskih ovojnih pol in naznanilnic, ki imajo uradno spisane naslove. Za neverne Tomaže so one pole sedaj na vpogled v gostilni rojanskega konsumnega društva, posebno slavni vladi, ki se lahko prepriča, v kako zanesljive roke je izročila ta važni statistični posel ljudskega štetja za „znanstvo in resnico".
Posebno olikan hišni gospodar
je Fr. Ranzatto v ulici ,CaIofai 7, ki je svojega najemnika Ivana Kosa včeraj — ko mu je ta prinesel svojo naznanilnico — sprejel z opazko: nočem slovenske pole, jaz sem že sam vse napravil (bravo g. Ranzatto!!) in zaničijivo je dostavil „i ščavi va attorno per truffar!" Vederemo gospod Ranzatto, kako ste sam vse (!!) napravil.
Nesramne grožnje na anagrafičnem uradu.
Dan za dnevom kličejo naše ljudi na anagrafični urad in razne sekcije in jih mrcvarijo na vse možne načine. Včeraj je bil klican na anagrafični urad v ulici S. Lucia št. 3 Anton Hladnik, vratar v ulici Felice Venezian št. 7. Temu možu je izpolnil naznanilnico hišni administrator, ki je Italijan, a poštenjak in je zato navedel kakor občevalni jezik slovenščino. Na anagrafičnem uradu pa so možu grozili, da ga ovadijo gospodarju! Mož se je udal grožnji in podpisal novo naznanilnico!
Tako se dela v Trstu ljudsko štetje!
Ne kažite pol nepoklicanim ljudem!
Na stanovanje Josipa Kovačiča v ulici Olmo 12 je prišel predvčerajšnjim pred-poludne neki človek in je zahteval, naj mu najemnik stanovanja pokaže popisno polo. Kovačič je bil toliko nepreviden, da mu je ugodil, kajti, čim je imel nesramnež polo v rokah, jo je — raztrgal na kose! Kaj se je zgodilo pozneje, o tem nismo obveščeni. Komičen prizor vsled nezaupnosti ljudstva do magistratnih organov.
V Kjadinu, tam blizu ulice Rossetti, ima neki slovenski gospod svojo vilo. — Pri odhodu po svojih opravkih je v očigled kričečim dogodkom zadnjih dni naročil domačim, da ne sme nikdo nič podpisati, ako bi se predstavili v hiši kaki „števni komisarji4-, temveč mora vsak tak podpis čakati njega. Naročil je tudi, naj se na italijanska vprašanja odgovarja slovenski.
Pred dvema dnevoma je hotel slučaj, da je ostala doma sama služkinja, pravo brhko slovensko dekle. — Nakrat je pozvonilo in predstavila sta se v vili dva ma-gistratovca. Govorila sta seveda italijanski in zahtevala od dekleta, naj podpiše prejem nekega lista. Ali dekle je odločno izjavilo, da zna le slovenski in še bolj odločno je zatrdilo, da ne podpiše ničesar. — Eden magistratovcev je pričel lomiti slovenščino in je naganjal deklino, naj podpiše prejem , lista: ali dekle je ostalo neizprosno. — Videča. da nič ne odpravita, sta magistra-tovca pustila list na mizi in izginila.
Ko je prišel domov gospod, mu je služkinja vsa zadovoljna pripovedovala, kako se ni hotela udati „komisarjema" in ni ho-
tel a nič podpisati." Ko pa je gospodar pre-čital na mizi ležeč list, je videl, da se ne tiče ljudskega štetja, temveč, da je le neki opomin glede — psov!
Magistratni organi so vsled nastopa zadnjih dni prišli pri ljudstvu ob ves kredit in vero. tako, da jim kmalu ne bo hotel nikdo več kaj podpisati, ako tudi se tiče — psov mesto ljudskega štetja.
Švindlarski komisar za ljudsko štetje in tat. Včeraj zjutraj je prišel k gospej Antoniji Majcen, soprogi Alojzija, stanujoči v ul. Molin a vento št. 7, individuj, ki se je predstavil kakor odposlanec društva hišnih posestnikov in zahteval, naj mu izroči pravilno izpolnjeno naznanilnico. G a Majcen se je podala takoj v drugo sobo, da bi mu prinesla polo. V tej kratki odsotnosti gospe je švindler zagledal na mizi par zlatih uhanov z briljanti, prilastil si jih je, in ko mu je gospa izročila naznanilnico, je brzo odšel.
Gospa je nekaj časa pozneje opazila, da je bila žrtev tatinskega švindlerja in je podala ovadbo na komisarijatu v Kolonji. Policija je kmalu imela tička v svojih pesteh. Dotičnik je 26-letni Ivan Podersai (!), korist v Verdijevem gledališču in stanujoč v ul. Conicoli št. 7.
V njegovem stanovanju so v nekem loncu pod krmo za ptičke našli vkradene uhane. Pri njemu so tudi zaplenili zastavni listek na zlat prstan, ki je bržkone tudi dvomljive provenijence.
SLOVENCI! Govorite na sekcijah za ljudsko štetje samo slovenski!
Dnevna novice.
Balkanski prestolonasledniki v Pe-trogradu. Iz Petrograda javljajo: Iz dvornih krogov se čuje, da prestotonasledniki srbski, bolgarski in črnogorski obiščejo ruski dvor takoj po obisku srbskega kralja pri italijanskem kralju v Rimu. Srbski prestolonaslednik. ki bo povodom obiska svojega očeta v Rimu, odpotuje kmalu na to v Petrograd s črnogorskim prestolonaslednikom Danilom. Iste dni da odpotuje v Petrograd tudi bolgarski prestolonaslednik Boris, tako, da bodo vsi trije prestolonasledniki Srbije, Bolgarske in Črnogore istodobno v prestolnici Rusije.
Ogrsko posojilo. Iz Budimpešte poročajo, da so zaznami za novo ogrsko posojilo presegli 60 kratno svoto. Nemčija sama je signirala SO mil.
Posledice afere z falzificiranimi dokumenti. Se svojimi atakami je prof. Ma-saryk že prisilil grofa Aehrenthala na umikanje. Sedaj javlja „Zeit", da bo odpo-slanstveni tajnik Svientohowski —- to glavno orodje na falzifikaciji — premeščen iz Be-Iegagrada. Tudi to je posledica akcije profesorja Masaryka v aferi z Vladimirjem Vasičem, ki je se svojimi izpovedbami na svojem procesu v Belemgradu naravnost porazno obtožil Svientohowskega in žnjim grozovito kompromitiral vso avstrijsko diplomacijo. Grofa Aehrenthala dolžnost je sedaj, da na neoporečen način dokaže, da on in naš odposlanec v Belemgradu, grof Forgach nista bila v nikaki zvezi z Vasičem. Ali tega ne more, ker je Vasic v soglasju s pričami nasprotno dokazal že na procesu v Belemgradu. Pa saj je naravnost neverjetno že samo na sebi, da bi si upal kak podrejeni uradnik kar na svojo roko spuščati se v taka delikatna, odijozna in nevarna podjetja, o katerih mora — pa naj je še tako omejenega duha — vedeti, da utegnejo imeti težkih in dalekosežnih posledic. Partija grofa Aehrenthala v procesu Masaryk contra Aehrenthala je torej za tega poslednjega že izgubljena in nadaljni nastopi, ki jih napoveduje Masaryk v delegacijah, morejo le še poojstriti justifikacijo. Spoštovanje do samega sebe bi torej velevalo grofu Aehrenthalu, da reši s hitro re-tirado vsaj to, kar mu ima še odvzeti ta zadnji akt na — diplomatskem ugledu.
Domače vesti.
Junaštvo magistratnih anagrafičnih uradnikov. Prejeli smo: Delavec sem. Te dni sem bil poslan v mestni urad v ulici sv. Mučenikov (S. Martiri) po nekaj ovojnih pol in naznanilnic za ljudsko štetje. Vstopivši v urad sem pristojno in uljudno pozdravil z „Dober dan*! Da ne bi bil tega storil! Čim so začuli slovenske zvoke, so shrupeli na-me kakor stekli! Jaz pa se nisem dal preplašiti po tem hrupenju in sem energično v slovenskem jeziku ponavljal svojo zahtevo. Sedaj pa se je začela še le prava borba. Groziti so mi jeli z raznimi globami in celo z zaporom, ker da — žalim italijanski uradni jezik! Jaz pa sem kar na široko odprl svoja usta in razširil svoji očesi, ker nisem mogel pojmiti, kako da bi s tem, da na uradu italijansko-slovenske občine govorim slovenski in vršim torej le svoje neopravičeno pravo — da bi s tem žalil italijanski uradni jezik! Kajti ni žal besede nisem zinil ni proti italijanskemu jeziktL ni proti italijanski narodnosti.	^
Te nesmiselne grožnje pa so razgrele tudi mene in postal sem glasneji m sem jel naglašati zakon in svojo pravico. Nabralo se je v tem več ljudi: uradnikov in strank. V tej zmešnjavi so mi neprestano žugali z zaporom in so slednjič tres pozvali občin-
skega redarja. Jaz pa sem jim zažugat, ho-teč oditi: „Če noče dati meni naznanilnic, pa pride ponje sam...41 in tu sem imenoval neko c. k. osebo. V hipu se je zgodil čudež: gospodje so bili naenkrat krotki in uljudni in polni opravičevanj: La scusi itd. in zvračali so krivdo eden na druzega. Dali so mi, kar sem zahteval in mi ob obhodu poklonili še en — arrivederci!
Odšel sem v veselem razpoloženju, ki pa ni trajalu dolgo. Tesno mi je postajalo, ko sem razmišljat: če so s teboj, ki se nekoliko zaveden in odločen, tako postopali, kako postopajo šele z drugimi nezavednimi sirotami, vzlasti pa ženskami! Zato pa treba, da so vsi zavedni neizprosni na obrambi pravic našega jezika in naše narodnosti.
Proseški Sokol.
Mestni redarji spadajo med naj-odurnejše „čuvarje reda". Da-si jih je mnogo med njimi slovenske krvi, vendar mislijo, da so s tem, da so vstopili pri magistratu v službo, morali prodati tudi svoje duše in svoj jezik. In zato se proti našim ljudem, osobito pa proti onim našim ženskam, ki nosijo zelenjavo, mleko itd. na trg, vedejo tako barabsko, da to že presega vse meje. Poleg tega pa ti naduteži v italijanskih uniformah škodujejo našim ženskam s tem, da jim mleko jednostavno zlivajo proč! Zgodilo se je že večkrat, da so mleko, ki je bilo brezdvomno dobro in pristno, zlili v kanal! In uboga reva, ki je težko prinesla od daleč, je morala solznih oči gledati te izlive laške objestnosti in prepotence! Zahtevamo, da se temu stori konec, da ne bo vsakemu podležu že zato, ker nosi magistratovo kapo na glavi, dano na svobodo, da z nami dela kakor svinja z mehom! Nobena naša žena pa naj ne dopušča, da se jej mleko zliva proč, marveč naj zahteva, če se že radičarju mleko zdi sumljivo, da ga preiskusijo na mestnem fizikatu. Opozarjamo tudi naše gg. mestne svetovalce na to!
Grup istom iz svobodne luke! Ne pozabite, da bijejo Vaši sotrpini premikati obupen boj z upravo javnih skladišč! Ne pozabite, da ste tudi Vi — izkoriščani delavci! Ne bodite — krumirji!!
Zveza jugoslovanskih železničarjev bo imela dne 14. januvarja t. I. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela „Evropa" ustanovni občni zbor krajne skupine Trst, sekcija A. Na zboru bodo razpravljali o važnih stanovskih stvareh ter pridejo tudi govorniki personalne komisije.
Slovenski napisi. Te dni sem bil šel po opravkih skozi sv. Ivan v Lonjer. Videl sem pri tem par žalostnih pojavov, kar se tiče slovenskih napisov na hišah naših trgovcev in obrtnikov. More se reči sicer, da je naše ljudstvo že toliko napredovalo, da stavlja slovenščino na prvo mesto. Nepotrebno pa je, da ponekod sploh pristavljajo italijanščino. Tako sem videl napisano nad hišo nekega če\l;arja na cesti proti „Višavi" pod slovenskim napisom tudi „calzolaio" Ali ni ta kraj lam popolnoma slovenski ? Torej ima tudi obrtnik zaslužeb od Slovencev. Pa če se nahaja kak Italijan blizu, ali ni njegova dolžnost, da se v popolnoma slovenskem kraju uči slovenski ? Kateri italijanski trgovec ali obrtnik v mestu pa ima slovenski napis, vkljub temu, da nas je tu mnogo Slovencev in da redimo marsikaterega italijanskega trgovca in obrtnika ?!
Še manj razumljivo pa je, čemu imata dva lonjerska trgovca poleg slovenskega italijanski napis?! Koliko Italijanov pa je v Lonjerju? Zadnje ljudsko štetje jih je naštelo 63; pa Lonjerci sami menda ne poznajo nobenega od teh, ker jih — ni! Drugi, nego Lonjerci se, pa pri teh dveh trgovcih tudi ne služijo. Čemu torej italijanščina v Lonjerju ?!
Glede slovenskih napisov samih pa bi svetoval, naj se pazi, da bodo vsaj v pravilni slovenščini. Ali ni sramotno, če se mora pri zgoraj omenjenemu čevljarju nad pravilno pisanim „calzolaio" čitati spako „čeular" ?! Gospodarsko društvo na Frde-niču ima gostilno „na iepimu zgledu" (!). V Lonjerju je „prodaialnica iestnin" !
Naj se ne zameri za ta opožorjanja. Prihajajo iz dobrega namena. Naša slovenska zemlja bodi čista in lepa, da se nam tujci ne bodo smejali, ko prihajajo v naše kraje! In ravno sv. Ivan (Frdenič) in Lonjer bi morala prednjačiti v tem oziru ostalim krajem v spodnji okolici.
Neprijetno me je dirnilo tudi, ko sem slišal, da omenjena gospoda trgovca v Lonjerju ne prodajata izdelkov, ki se razpe-čavajo v prid naši šolski družbi. Ker so sicer Lonjerci znani trdni narodnjaki — saj tam lepo vspeva tudi Ciril-Metodova podružnica — sem prepričan, da bo temu kmalu drugače. Pa brez razmere!
Popotnik.
ŽelezniSke nesreče. V slovenski prilogi „Časopisa češkega žel. uradništva" čitamo:
V minulem letu so se kar po vrsti godile železniške nesreče. Seveda jih odpada največ na Avstrijo. Preveč bi bilo, če bi jih hoteli naštevati vse. Opozarjamo samo na zadnje: Bohinjska Bistrica, Rottenmann, Ljubljana, Beljak, Trst. Ljubljanske in be-Ijaške pa tržaške železniške nesreče se ne moremo natančnejše dotikati, ker ima vso stvar v rokah sodnija. Nekaj splošnih opomb pa menda ne bo ženiralo nikogar.
O izidu železniške nesreče v Bohinjski Bistrici smo slišali vsi. Mlad železniški uradnik je dobil pet dni zapora. Zakaj je dobil to kazen ? In tako kazen ? Če je kriv, bi bil moral biti vse drugače kaznovani ! Pet dni kazni je toliko, kakor nič. Nam se zato močno zdi, da je dobil Rust to kazen samo na videz in zato, da so s tem skrili prave krivce. Kajti nesreča se je zgodila, in nekdo je moral biti kriv. In seveda: zmirom žrtev birokratske brezvest-nosti, prometni uradnik, nikoli pa ne zločinski birokrati pri železniški upravi!
Železniška uprava razsiplje vsako lete sto- in stotisočake za investicije. A kam gre vsa ta ogromna svota? Kdo ima korist od tega?
Omenimo naj le toliko, da je prav majhen del tega denarja vsaj kolikortolik* namenjen pametnim in potrebnim napravam.
Izgled. V Rottenmannu se je zgodila nesreča pravzaprav samo vsled tega, ker je imela postaja nezadostne in zastarele varnostne naprave. Enako je bilo v Bohinjski Bistrici. Število tirov na ljubljanskih postajah je tako nezadostno, varnostne medsebojne naprave tako pomanjkljive, da premikajo in ranžirajo vlake kakor da bi vozili gnoj na njivo. Kajpa, drugače niti ne morejo. Tudi v Beljaku je tako, na Jesenicah nič drugače, a o Trstu še govoriti nočemo. Kam torej gre vsako leto toliko denarja, če Še najpotrebnejših preosnov v železniških napravah ne moremo dočakati ? Zakaj n. pr. ne morejo po tolikih letih obljub in „študij" razširiti ljubljanskih kolodvorov?
Ča kdo radi tega interpelira na pristojnih mestih, mu odgovarjajo, da je res jako potrebna taka razširitev, da pa . . . itd. Ko pa se je zgodila nesreča, mora biti vsega kriv samo ubogi železničar. Tega citirajo pred sodišče in ga kaznujejo po kakem suhem zastarelem paragrafu, če le morejo. In pravici je zadoščeno, železniška uprava je uzorna in nedolžna.
Nujno potrebno bi bilo, da bi kdo na pristojnem mestu energično vprašal, kje tiči vzrok vsem tem mnogoštevilnim železniškim nesrečam ? Morda bi le na ta načia prisilili gotove mogotce, da bi kaj poštenega in pametnega ukrenili proti katastrofalnim nezgodam na naših železnicah.
Zimski šport v Bohinju. Z nekako negotovostjo se je zrlo na letošnjo zimsk* sezono v Bohinju. Minolo nedeljo pa se je izvršila nad vse pričakovanje dobra otvoritev. Izkazalo se je, da so pomisleki gotovih nasprotnikov Bohinja popolnoma neosnovani. Dočim je bilo drugod, kakor n. pr. v Ljubljani, ta dan zelo južno vreme, je bil v Bohinju najkrasnejši zimski dan in popoludne ob treh smo čitali v senci — 3 C. Športni vlak in brzovlak sta pripeljala iz Gorice i« iz Trsta mnogo odličnega občinstva. Na sankališču ter poleg njega je vladalo najži-vahnejše življenje in najizbornejša zabava. Izurjeni sankači, med katerimi je bilo zlasti mnogo častnikov iz Primorja, se niso izkazali le za navdušene prijatelje tega športa, temveč so s svojimi bravurami marsikaterega novinca navdušili za ta šport. Poleg teh pa so smučarji, tako začetniki kakor izvežbani, s svojo žilavostjo in s svojo drznostjo vzbujali občudovanje, pri zaprekah pa včasih tudi precej smeha. Vse se je vračalo v najboljšem razpoloženju domov. Med nedeljskimi gosti smo opazili poleg drugife tudi podravnatalja državnih železnic v Trstu, vladnega svetnika Aurednička, z nekaterimi višjimi uradniki ravnateljstva v Trstu, ki se je jako pohvalno izrazil o prireditvi sankali-šča, podpredsednika državnega zbora, državnega poslanca Josipa Pogačnika itd. To nedeljo bo v Bohinjski Bistrici še velik© več življenja, ker je že došlo mnogo vprašanj in naročil in bo tudi v hotelu „Triglav" tako v soboto zvečer kakor v nedeljo čez dan sviralajgodba. Zato se smejo Bohinjci nadejati, da jih ta dan ne posetijo samo gostje iz Primorja, temveč tudi iz Ljubljane in gorenjskih mest.
Novo društvo. C. kr. namesiništvo je vzelo na znanje pravila novega društva „Tržaška sokolska župa^ s sedežem v Trstu.
Tržaška mala kronika.
Zamuda v prihodu „Semira»tstt.
Včeraj je z več nego 13-urno zamudo pri-plul v Trst aleksandrijski Lloydov brzopar-nik „Semiramis" pod poveljstvom kap. Martinoliča. To zamudo je provzročila poškodba v cevi kotla, katera poškodba je bila nastala še pred odhodom iz Trsta.
Kvartet goljufov. V neko ljudsko kavarno na trgu Barbacan so prišli včeraj 18 letni težak Anton Schiavon, in neki Sime Ciklič, Ivan Frankovič in Ivan Stanič. Izpili so skupaj dve sttklenici piva, štiri kozarčke absiata, belo kavo in pei čaš mleka. K« je natakar stregel drugim gostom, jo je četvorica drug za drugim tiho popihnila. Sefcta-vona so pa pozneje aretirali.
Goljufija pri igri. Delavec Ivan Bu-kič, stanujoč v ul. Crosada št. 10. ki je še le nedavno dospel iz Črnogore, se je smoći sestal z dvema osebama iz Hercegovine, ki sta ga povabile na igro na karte. Dukič se
SLOVENCI! Govorite na sekdjah za ljudsko štetje samo slovenskih
V Tr&lu, dne lči. januvarja. 15*11
»EDINOST« št. 13
Stran HI
je povabilu odzval. Neznanca sta ga odvedla v slaboznano krčmo „Alle tre porte" v Krosadi in Dukič je v še ne eni uri izgubil 150 K. Oba prefrigana lopova sta igrala i zabeleženimi kartami. Oškodovanec je potem goljufijo prijavil policiji.
Radi poneverjenja. Gospa Ada Czer-\vinsky, stanujoča v ul. Boschetto št. 40, je dne 9. t. m. izročila neki Mariji Salvenghi več komadov ženske obleke v skupni vrednosti 500 K, naj jih proda in naj zvečer istega dne prinese skupljeni denar ali pa obleko nazaj. Nu, Salvenghi se ni več vrnila. Sinoči je oškodovanka ovadila vso stvar na policiji.
Pili in ne plačali. V gostilni Via Ma-do»na del mare št. 18 je predsinočnjem pleskar Marij Jagodnik, star 19 let, popival da je bilo veselje. Ko je pa prišel strašen „flfuart d' heure de Rabelais", —- na plaćanje _je možakar napovedal bankrot. Pozvani redar ga je nato povabil v hotel Tigor.
K. Gregoretti, vodja rest. „Alla Coope-rativa" je včeraj prijavil na policiji nekega Hermenegilda Togarazzi, ki se sedaj skriva, in proti kateremu so bile že podane druge ovadbe, da je v omenjeni gostilni več dni jedel in pil, in da je potem izginil kakor kafra. Račun znaša 24 K.
Koledar in vreme. Danes: Bogo- i mir šk. — Jutri: Hilarij. šk.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 4® Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, zmerni vetrovi. — Zelo hladno. V začetku lepo, potem motno.
Naše gledališče.
„KRASNA L1DA",
kras«a češka burleska s petjem, godbo in
pfesom v nedeljo ob 4. uri. popoludne.
* * #
„JERNEJ TURAZER".
Predstava te znamenite igre iz delavskega življenja, ki je ni bilo še na našem odru, bomo videli v nedeljo ob 8. uri zvečer.
Igra ima zelo aktuelno vsebino. Pričakovati je zato dobrega obiska, posebno od strani delavcev in vseh, ki se zanimajo za socialna vprašanja. Ker torej mislimo, da bo res velik naval v nedeljo zvečer, bi svetovali vsem, da si pravočasno preskrbijo vstopnice.
Opozarjamo, da te igre ne bomo tako ksalu več videli.
V nedeljo bo torej prilika, da se nadivimo ob idejah in plemenitosti „Jerneja Tnrazerja".
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. Program- za prihodnje predstave je sledeči: V soboto opera „Vestale", kakor časten večer gospe Ester Mazzoleni. V nedeljo in v torek opera „Manon Le-scaut". Pripravlja se opera ruskega sklada-teH* Musorgskija „Boris Godunov".
POLIT. ROSSETTI. Cirkus.
EDEN. Varijetetna predstava.
Društvene vesti.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan"
iraa v soboto 14. t. m. v prostorih restavracije „Balkan" svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. in pol zvečer.
Knjiga za predloge je na razpolago v „Slov. Čitalnici".
Bralno društvo „Mladina" v Križu bo imelo svoj občni zbor dne 16. t. mi. ob 4. uri pop. v društ. prostoru.
Cercle-franco-illyrien de Trieste.
Prosim gg. odbornice in odbornike, da pridejo v petek dne 13. t. m. četrt ure pred konverzacijo na odborovo sejo. Na dnevnem redu je zelo važna stvar.
Podpredsednik.
Št. Jakobška Čitalnica priredi v soboto 28. t. m. v dvorani „Trg. izobr. društva" društveni pies. Opozarjamo že sedaj prijatelje „Čitalnice" na ta ples, ki bo nudii tudi obilo druge zabave.
Tržaška podr. Glasbene Matice.
Odborova seja bo danes zvečer po pevski vaji v „Delavskem podpornem društvu" ob 9. uri zvečer. Naj se odzovejo vsi odborniki polnoštevilno.
Pevsko društvo „Trst". — Društveni odsek priredi v nedeljo 15. celodneven peš-izlet. Zbirališče kavarna Commercio ob 7. in pol. Odhod ob 8. in pol zjutraj.
Odbornike „Pogrebnega društva"
pri Sv. Jakobu vabim na sejo, ki bo v soboto ob 8. uri zvečer v prostorih „Konsumne zadruge" pred cerkvijo. Poživljam tudi vse člane, da poravnajo zaostalo mesečiiino. Ker se imajo sklepati računi, prosim radi tega gotove udeležbe vsega
odbora. Konečno vabim, da bi na novo vstopilo v to prepotrebno društvo čim več novih členov.	Predsednik.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Vse gg. odbornike prosim, da bi zanesljivo in točno prišli k izredni odbo-rovi seji, ki bo danes zvečer ob 8. uri v društveni sobi.	Predsednik.
Zavarovalnica goveje živine za vasi Prosek-Kontovelj vabi svoje ude na občni zbor, ki bo v nedeljo dne 15. t. m. ob 1. uri pop. v „Gospodarskem društvu" na Prošeku.
Možki zbor podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer začnejo zopet redne vaje za moški zbor. Ob tej priliki vabim p. n. gospode pevce, da se vaj polnoštevilno udeleže. Novi dobrodošli! Danes je vaja samo za base; tenori imajo vajo v torek 17. t. m. Začetek ob 8. uri v prostorih „Del. podp. društva".
Št. Jakobška mladina je vabljena k seji, ki se vrši danes v petek ob 8. uri zvečer v prostorih „Kons. društva" pri sv. Jakobu.
Ker treba pričeti z delom za maška-rado na pustno soboto, nadejamo se obilne udeležbe.
Tržaško bralno in podporno društvo
vabi gg. odbornike in njih namestnike k ' redni seji, ki se vrši danes v petek ob navadni uri zvečer.
Nar. del. organizacija.
javni shod N. D. O. v Škednju. V
soboto dne 14. t. m. se bo vršil v Škednju v prostorih gostilne „Gospodarskega društvo" javni shod. Začetek ob, 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi tovariši iz Skednja in bližine, da se udeleže^ tega shoda, posebno so vabljeni delavci Škedenjci, da se istega udeleže polnoštevilno.
V nedeljo priredi N. D. O. javni shod v Dolini. Začetek ob 4. uri popol. Naznanja se tem potom vsem Dolinčanom, BorŠtanom in Ricmanjcem, da se udeleže tega važnega shoda.
DAROVL
— Družba Muskovič in drugi pri proračunu njih stavbe darujejo kron 10 — za novi vrtec v mestu. — Denar hrani uprava.
Poslano.*)
Podpisani Posojilnici v Celju se je sporočilo, da se hujska proti njej, ter vznemirja njene vložnike s tem, da bo imela velike zgube pri Glavni posojilnici v Ljubljani.
V pojasnilo izjavlja Posojilnica v Celju, da nima pri Glavni posojilnici v Ljubljani nobenih vlog in sploh nobenih terjatev ter da z Glavno posojilnico v Ljubljani ni in ni bila nikdar v poslovnem stiku in tudi ni njena članica.
Sploli je Posojilnica v Celja ena izmed najbogatejših in najmočnejših slovenskih posojilnic ter nudi za varnost hranilnih vlog nele rezervni fond po K 360.000*— po letnem sklepu 1910 —, temvečtudi neomejeno jamstvo na d44O0 članov.
Posojilnica v Celju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Poslano*)
z oziram do to, do so no takojšnjem trsa čaje, do se gosp. F. prihc izdalo kot nos zastopnik, Izjavimo, da le naS edini Slovni zastopnik za Trst, Istro, Gorico, Farlanilo in Kras, gospod GIUSEPPE KOSAR 0 Trstu.
Erste Stadtmanie CUU JOSEF LENKO t Co.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja KradaiitT« I« toliko, kolikor mn zakon veleva.
Kdor odpotuje
naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Ali* Alpinista' v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, Športnih potrebščin itd.
MLUV1 ČESKY !	MLUVI ČEŠKI!
I POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO f!
MT PO ZMERNIH CENAH ""^aS
RAFAELE ITAUA
TRST - ViA M A LCANTON - TRST
SCHICHT - STEARIN SVEČE
LEDA
NAJBOLJŠA VSEH ZNAMK! APARTEN ELEGANTEN ZAVOJ.
NE CEDIJO SE XE DIŠIJO
"NE DAJEJO SAJ NE K ADE
GORE SVITLIM IN MIRNIM PLAMENOM!!
Kron 6200!
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tovarna aveta. Izdelava*je leta« 40 000 vez edinega tipa CNASSIS 20 HP sest raznih tipov kočij.
Kočija „FORD" j« najpopolnejša, najhitrejša in nalekonomidnvjla kar jih obatoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10-11. Tel 1734
Valika oentralaa garag«, ulica dal Baohi 16. voaal uiioa Boschetto TELEFON 2247. STOCK PJfECM GOODRICH (amerikanske).
Automobili na poaodo po smerni oeaL
Varstvo in vzdrževanje avtomobilov,--Solidna postrežba.

Česky hostinec v Terstu
fllla Meridionale
Via Belvedere
Češka gostilna v Trstu
M
u
Koncipijenta
če možno s subsfltadlsko pravico
sprejmem v svojo pisarno. Vstop, - plača in drugo po dogovoru. -
Ponudbena: Dr FRAN NOVAK
odvetnik v Ljubljani.
Krojačnica : Andrej Lazar
f H Trst, ulica Valdirivo štev. 27, L n
V V f j« preskrbljena a pristnim angleškim bla-gom zadnje mode v -veliki izberi in izdeluje VMkovratno obleko po najnov. kroju.
Zmerne cene. Ugodni pogoji plačevanja
Francesco Gasparini
ODLIKOVANA DELAVNICA
za umetn. pohištvi
in okrašenje
Trst, ulica Giuseppe Gatteri 34

Josip Semull
TRST, ulica deli1 Istituto št. 5
Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČlČARNOj v kateri se dobi cel da a svež kruh in raznovrstne aladčice. Mok I. mlinov ter m« tlo Likeri, vino in pivo v atekl.
Postrežba tudi iia dom.
veščega slovenskega in italijanskega jezfiea
spreime odvetniška pisarna dr. FRANA BRNČ ĆA ia dr. M PRETNERJA v Trstu
via Nuova štev. 13, II. Plača po dogovoru.
Nastop dne 1. februvarja 1911.
Nnenje jospoda dr. H. Deuuletlan-a v Carigrada
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
Predpisal sem večkrat Vaše SERRAVALLOVO KINA - VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo), svoji klijenteli in imel sem vedno čudovite vspehe. Upliv tega izvrstnega izdelka je hiter ki gotov.
CARIGRAD, dne 3. decembra 1909.
Dr. H. N. DEUVLETIAN.
Novo pogrebno podjetje v Trstu
Corso št. 49 (vogal Piazza €. Goldoni) Telefon 1402
Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev « pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne ^ voze s steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse ga dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt ffS vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala V8E MRTVAČKE PREDMETE. -- Cene ugodne
Priporočamo našim KOLZNSKO CIKORIJO:
- - s?osDodiniam----iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - -
Stran IT
* EDINOSTc st 13.
V Trstu, 18. januvarja 1911
—	Za Božićnico je darovala podružnica čevljarske zadruge z Mirna v Trsiu, Piazza Barriera vecchia 38, 2 para novih •troških čevljev. Priporočamo to narodno prodajalno, ker blago je dobro in cene nizke.
—	Za „Sokolski odsek" v Barkovljah je daroval g. Nikola Šavljansky K 5 in za Ciril Metodovo podr. K 5, g. Premrov K 1
in A. M. 50 st.
—	V odgovor novoletnega voščila rodbine Rapotec daruje g. Šorn 2 K podružnici družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu.
—	Za isto podružnico se je nabralo pri vpisovanju za ljudsko štetje v slov. šoli, ul. Giuliani 4 K 20 st.
—	Nabiralniki Št. Ja*obške podružnice so nesli meseca decembra:
Gostilna Konsumnega društva K 4-17 Kosičeva gostilna	1*21
Gostilna Babičeva ....„153
Gostilna Jadran.....„ —*44
Skupaj K 7*35
Vesti iz Goriške.
Iz šolske službe. Profesor na moškem učeteljišču v Gorici Albert Š u b i c je pomaknjen v 7. činovni zagrad, suplent na državni gimnaziji v Gorici Rudolf Lavren-č i č je imenovan provizorično glavnim učiteljem na tamošnjem moškem učiteljišču.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: Podružnica Selo-Vrtovin-Gojače C. M. D. v Ljubljani.
Občni zbor društva „Ladija~ v Devinu se je vršil v nedeljo popoludne in je bil precej številno obiskan kljub nasprotovanju dveh ali treh. G. predsednik Ivan Pless je ob kratkem obrazloži! situacijo društva. G. tajnik, blagajnik in knjižničar so prečitali vsak svoje poročilo. Potem pa so bile volitve.
Predsednikom je izvoljen enoglasno g. Ivan Pless, odborniki pa gg. R. Gasperin, I. Pecikar, A. Gabrovec, I. Colja, J. Švara, J. Švigelj; namestniki: gg. M. Pless in A. Peric in preglednika računov gg. D. Pecikar in J. Klemene.
Poleg že naročenih listov naroči društvo tudi „Ljublj. Zvon".
Pevsko društvo „Mladina" v Križu j»ri Sežani bo imelo svoj občni zbor dne 14. r. m. ob 4. popoludne (in ne ob 6.) v društvenem prostoru. *
Požar v sv. Križu pri Sežani. Požar je izbruhnil danes dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v hlevu za govejo živino posestnika Josipa Macarola v Križu. Ko to pišem, gori še dalje. Radi velikega vetra so bližnja poslopja v nevarnosti. Živino so rešili pravočasno. Zgorelo pa je obilo krme in mnogo stelje. Stavba hleva je bila skoro nova in z •neko krita. Škoda utegne biti okolo 4000 K, ki pa je pokrita z zavarovalnino. Vzrok požarja ni znan. Žaiibog, da nimamo pri nas nikakih gasilnih priprav.
Druge slovenske deleže
Tujski promet v Ljubljani leta 1910. Afeaolo leto je prišlo v Ljubljano 64.677 tujcev, 1596 več nego leta 1909. V hotelih jik je prenočevalo 49.445, po raznih drugih jostHnah in prenočiščih pa 15.232.
Književnost in umetnost
„Slovan", mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. — V tem mesecu je izšla 2. številka IX. letnika, ki prinaša razne proizvode modernih pesnikov in pisateljev a la Pugelj, Lah, Golar, Premk, Mara Tavčarjeva i. t. d. ter razne slike in portret Vrazove Julije. Zanimiv je tudi pregled o književnosti in glasbi. List zasluži vsestranske podpore, posebno pa odkar vodi uredništvo neumorni dr. Fran Ilešič. Priporočamo ga v naročitev (Letno K 12).
Razne vesti.
Stavka hišnikov v Pragi — je končala, a hišniki niso dosegli ničesar. Policija je naložila mnogo hišnikom prav občutne kazni in tako premagala njih upor.
Kuga v Harbinu. Iz Petrograda: V kitajskem delu mesta Harbin razsaja strašna kuga. Mrliči leže kar po ulicah in bati se je. da se kuga zanese tudi na Rusko.
Žrtve potresa v Aziji. Glasom došlih poročil se računa, da je vsled potresa v Turkestanu našlo smrt nad 1000 oseb. Ali ker manjkajo iz mnogih krajev vsled pre-vganih brzojavnih zvez še poročiia, sodi se, da je število žrtev še veči.
Gospodarstvo.
Uvedba monopola na žigice. Po izjavah, ki jih je podal ogrski finančni minister v ogrskem državnem zboru o predpripravah, za uvedbo monopola vžigalic v •beh državnih polovicah, je gotovo, da bo ta monopol v celi monarhiji v najkrajšem času uveden. V Avstriji so predpriprave bolj dozorele, nego na Ogrskem. Avstrijsko finančno ministerstvo se sicer še ni odločilo ali ix> država sama izvrševala monopol, ali ga pa da v najem *caki samostojni družbi. In-
dustrijski svet se je v svoji zadnji seji pečal s tem vprašanjem. Izrekel se je za to, naj monopol izvršuje posebna najemninska in obrtna družba. Iz materijala, ki sta ga nabrali obe vladi, je razvidno, da najbrže dado prednost posebni monopolni družbi, ker bi bil na ta način riziko države minimalen. Tudi fin. min. Biiinski je pred svojo demisijo vprašal vse tovarne za izdelovanje užigalic tostranske državne polovice, za kakšno svoto bi odstopile svoje naprave. Kupne cene so bile pa tako neizmerno visoke, da bi bilo lukrativno izrabljanje tega monopola popolnoma nemogoče, če bi se plačale te cene. Razventega bi morala pa država kupiti še precejšnjo število tovarn za izdelovanje mazila za čevlje. Na ta način bi morala tudi to fabrikacijo monopolizirati, ali pa dotične obrre opustiti, kar bi kupno ceno zopet zvišalo.
Pod takimi oogoji je skoraj neverjetno, da bi država izvrševala monopol v svoji režiji. Če se ustanovi obratna družba, tedaj je največ upanja.,da prodre načrt avstrijske „Landerbanke". Če država sprejme ta načrt, tedaj bo lahko že vnaprej računala z gotovimi dohodki in dobi polagoma popolnoma zastonj vse tovarne za izdelovanje vžigalic.
Dočim bi v Avstriji „Landerbanka" sama vstanovila omenjeno obratno družbo, bi na Ogrskem pri tem sodelovale ogrska eskomptna banka in ogrska trgovska banka. To vprašanje bo v nekaterih dneh rešeno in bo monopol uveden, kakor kmalu mo-
goče, in sicer na ta naći*, da bo imel veljavo s 1. januvarjem 1911. ,	Po „Zadrugi".
Listnica uredništva.
F. K. v Gorici. Vaša ideja je uvaže-vanja vredna, a stvar bi morala biti osnovana na široki podlagi. Pred vsem bi se moral v Gorici osnovati odbor, ki naj bi izdal primeren proglas ter začel nabirati prispevke. Brez organizacije pa je bolje, da 'se ne začne, ker je že naprej gotovo, da bi se ne doseglo nikakega omembe vrednega vspeha.
7ovarsta cementnih i si glinastih izdelkov
v Ilirski Bistrici
priporoča svoje izdelke, kakor: raznovrstne cevi, tlakovne plošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, marmorirane in navadne stopnjice, kipe in sp!oh vse v to stroko spadajoče predmete.
Naročila izvrše se točno in po najnižjih cenah, kakovost izdelkov je izborna.
Sirite EDIJNOST

Sptošsfo anonimno društvo za prevažanje
Via Chega 3, Telefon 2487.
Shrsinbd !n nreuožanje poftištua
Telefon 1220.
2572.
RozrošII- in shrombn KoučeRoo Čiščenje In shramba preprog
Telefon 2573.
MEHANIČNA DELAVNICA
F. Miheučic & F. Venutti
Trst - Via Tiziano Vecellio 4.
Popravlja iu postavlja stroje in parae kotle, parne motorje, na plin, benzin In oafto. Industrijalce instalacije vsake ^rute: mline, stiskalnic« in čistilnice. Specijalitet i žag za kamnjc, stiskalnice /.a grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje o Jlk in uzor-cev za testenine in biško*©. — Zaloga novih iu starih motorjev, brlzgatnie, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, drož in drugih tehničnih predmetov.
m
ra


kinematograf „yfi)ria"
Odprl se v Skednja
Elegantna dvorana, sestavljenaop najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
TSTOMNA: I. gesto 3Q m.. otroa ia vojafi 20 Tis. II. mesto 20 ?in, otroci is rojati 10 y.
nBHBnnnHB

:; Paniflcio Triestino ::
Olvorifev filiialke na Opčioah
ob sežanski cesti.
T ZaIzfakožuhowne,ta F. VIDALI, Trst via S. Lazzaro 22
»SS* Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin.
Shranjuje Kožubooine z Jamstvom zoper kakoršno si Hodi škodo
1=1 [=1
IP
Odda se gostilna
potrebščino se prodajo. Povoljni nasveti. Naslov pri Edinosti.	6fi
Cevllamica „Alla cittfl di Trieste"
GIACOMO FREGNAN di S.
Trst, ulica delle Poste št. 6, vogal uliee JSUeold Maehiavelli
_i__
Velikanski prihod zadnjih novosti
čevljev za moške, ženske in otroke
zajamčene kakovosti.
Angleško Nago lastnega izdelka. — Specijaliteta; plesni čevlji in čevlji sorrt.
Priporočajo se posebno:
LOVSKI IN PLANINSKI ĆEVLJ1.
- Zelo zmerne eene. -
Zaloga pet iz gumija: ORIGINALNI BERSON.
Proda se
Edino«t.
takoj vrče za prena£ai:ie mleka. — Naalov pove Imeratni oidplpk
£ftQnftrfiftna k5 £°vori in	perfektni slo-
Ui^opiitiibiiK. venski iu nemžiri. vešča Šivanja in friziri-nia išče primerne službe. — Trst S Luici. Kja'iin H35.__H4
t^fllilf^ Kuhiniska oprava iz aluminija. K 50 I'lilVtfU Specijaliteta: predmeti z% darove. —
Umberto Ce.-ca — Trst. via Caserma 11.
1S64
9nrlj izprazceDja skladi&ča pe prodajo ej bloc, »GUI izborna pjilika, vrata, okna, železni okna. Zs ioformacije ohrpiti se ulica Piccardi 18._ tfo
MloHl praš'či se vdobijo v okolici Naslov po^e ITIiClUl Inaeiatni oddelek Edinosti_*
mla dih za roe^aris nli za vprego se preda. Naslov pove Trsesalni
Par volov
oddelek Edinosti.
RshiPfl sprejme v lastno vito z vrtom porod-uauioa niče. Stroga tajnoaL Snasra io d »ber zra'<. Nanlov pove ins^ratni oddelek E iino^ti.
\lOP cionnu^n i z ™do, suba in kuhinja, V Cb O lollU VtfHI J se oddajo v najem z "JO.
t. m. v ulici Ponziacino (sv. Jakob) St. 9. - Renato
Štolfa, 1L nad.	22
Beli predpasniki :
z ušitim moRogramom. veiikcst po oa-sdbi
iz flotega platna pol ducata R 10'20 isti iz lana . . pol tata R12'--
kakor tudi druge tkanine, robci, obris&iko, bligo za srajce, za posteljo, pošilja po po'-t. pjv.etj«
JOSIP VLACH
kainica platnenega blagi ČERV H0R. K('STELGC na Češkem. — TOVARN ŠKE CENE.
■ Kar ne ugaja se posije nazaj. ____
vzajemna mrni m
ZADRUŽNI ZAVOD
C. k. priv. ?rvd češke vzajemne zavarovalnice, ustanovljene L 1827 v PRAGI (Lastna palača).
Najugodnejše življensko in rentno zavarovanje.
Moierci zsraroTalni pgiji ia m\l tarifi za mU
Predao sc odločite zavarovati se na življenje, zahtevajte v lastneir Interesu prospekt potom GLAVNEGA ZASTOPSTVA Češke vzajemne zavaroval, na življenje
v Trstu, ul. Squero Nuovo 13
(nasproti giavne oošte).
Hov UM pri Imm
Luigi BRAIDOTTi
Via S. Cillino št 1157 (Sv Ivanu) Trsi
Mor razne svinjine
n sira, kakor tudi piva, \ina in likerjev s p-.i^trežbo
kHve	Se priporoča LASTNIK.
Odprto d © ene popoSnoc«. tata«««« TRVDiCIl
Rdolf Kcstoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, Via S.	16, 1.
IELEFON '251 Kem. IT. (/.raven restavracije „tooperatira • ei Haeker>
pr Jaja na mesečne ali teden, obroke obleke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče ti v pritličju, ampak v !. nad.

Skladišče izgolovljenih ob
FARCHI

Velika izbera oblek, mozkih in deških sukenj po nizkih cenah.