PROSVETA
ta opravaUkl Ml 8. Lowndalo Am
OÎfloe of PubltoaCeai SWT South Uwadale Am Telephone, RodnroU 4S04
Evropa se pripravlja na carinsko vojno z Ameriko
Francija svari Združene države, da imajo vsi evropski narodi rep risali je v načrtu, ako kon-irres sprejme zakon visoke ca
rine
Park, 6. Jo. — Francoski indu atrijski magnatje, ki so organizirani v Splošni zvezi francoske produkcije in Narodni zvezi za ekonomsko ekspanzijo, so včeraj naslovili na Združene države svarilo, da Evropa ne bo trpela novega Hawley-Smootovega carinskega zakona, ki je zdaj pred kongresom v Washingtomi. Ton svarila je, da evropske dežele u-darijo nazaj in načrti reprisalij se že izdelujejo.
Obe organizaciji francoskih kapitalistov zahtevata od vlade, naj ponovno protestira v Wa-shingtonu in jasno pove Ameriki, kaj jo čaka, ¿e uzakoni nameravane visoke carinske tarife.
"Naši ameriški prijatelji se gotovo zavedajo, da se bliža ura, ko bo Združenim državam nujno potrebna trgovska eksplarrcija," se glasi izjava francoskih indu-strialcev. "Naj konzum stomili-jonskega in dobro plačanega a-meriškega naroda še tako napreduje, je kljub temu produkcija ameriškega blaga vedno ' večja. Ako Amerika vztraja pri «vojem kontradiktnem stališču zapiranja vrat tujemu blagu, obenem pa hoče razširiti svojo izvozno trgovino, rfe jie sme čuditi, če bo Francija z drugimi evropskimi deželami vred storila enake korake v svoje varstvo".
Sovjetska trgovina z Ameriko padla
v meseca aprilu se je znižala sa 55%
Člaaatva reorganiziran* ndartlra ■■lin
Tajnik Walker podal «tevilke.
Nove krajevne unije ustanovljene v raznih državah
Springfield, O. — (F. P.) — Članski prispevki reorganizirani rudarski uniji v prošlih dveh mesecih so znašali $88,000, kot poroča njen tajnik John H.. Wal-ker. Ker vsak član unije prispeva 60 centov mesečno, pomeni, da organizacija šteje 88,000 članov. Walker nadalje n^nanja, da je 13,618 rudarjev izvzetih od plačevanja prispevkov, bodisi radi brezposelnosti ali drugih vzrokov. Skupno število članov je torej 6,1,61«.
Walker potem poroča, da js u-nija organizirala 21 krajevnih rudarskih unij v drŽavi Oklahoma, Arkansas in Texas, tri v Indian!, eno v Iowi in deset-v Ohiu. OrganizatoriČno delo je tudi v teku v neorganiziranih državah, pravi Walker.
Pri zasliševanju pred sodiščem glede kršitve injunkcije po John L. Lewisu od stare rudarje unije, Jè ta izjavil, da ima njegova unija v trinajstih di-«triktih na polju mehkegs premoga 12,400 članov. To je v nesoglasju s poročilom tajniks stare unije Kennedyja, kjer pravi, 'la ima unija v istih distriktih 7.386 članov. Ako se vzsme v po-Atev IjcwIsovo izjavo, tedaj vidimo, da se Je Število organiziranih rudarjev zmanjšalo za 181,-od števila 198,911 v teh di-«triktih glasom poročila, ki ga je Mal William Green, ko je bil tajnik United Mine Workers u-nije 1. 1900. Odlok, dali je Lewis kršil injunkcijo ali ne, bo sodišče podalo koncem tega meseca.
Ko je bil podpredsednik reorganizirane rudarske unije A-dolph Germer ns organizatorlčni turi v državi Iowi, ae„mu Lewl-Mvi pristaši preluknjali gumijaste obroče na njegovem avtu v ♦asu, ko Je govoril ns zborovanju rudarjev. Germer Je določen *s (rovornika na letni konferenci Life sa Industrijsko demokracijo, ki se bo 28. junija otvoHla * I<ake Tamimentu, Pa. Predmet »T'»vom bo: John L. Lewis, kralj rak«tirjev.
"l'Hngfieldaka delavska federacija ni hotela odstraniti svoje-ga predsednika In tajnika na
Washington, D. C. — (F. P.) — Kupovanje ameriških produktov po Amtorg trgovski korpora ciji, trgovski agenturi sovjetske vlade v Združenih državah, je padlo na zelo nizko točko mesecu aprilu, kot se glasi statistično poročilo v "Economic Review of the Soviet Union". V mesecu marcu so sovjetska na ročila znašala $7,266416, toda v aprilu so se znižala na $3,265,. 406, padec za $5 odstotkov.
V prvih sedmih mesecih fis kalnega leta, ki je pričelo 1. oktobra 1929, so sovjetska naročila Ameriki dosegla vsoto $63,-240,000, $42,215,000 več kot v i-8tem času 1. 1928.
Tri četrtine skupnih naročil v mesecu aprilu t. 1. so bile za industrijske in električne naprave.
Amtorg trgovska korporacijs je bila obodolžena po Matthew Wollu, podpredsedniku Ameriške delavske federacije, da vodi komunistično propagando v Ameriki. Posebni odsek nižje zbornice kongres*, ki bo preiskoval te obdolžitve, bo dal Wollu priliko, da dokaže svoje trditve, posebno one, ki jih je izrekel proti Amtorgu. V zadnjem času se slišijo govorice, da bo Ameriška trgovska zbornica branila dobro i-me te sovjetske trgovske agencije. _
ŽRTVE JEKLARSKE INDUSTRIJE
Profltaželjni baroni ee nTzjnent Jo za nje
Warren, O. — (F. P.) — Dva delavca sta bila sežgana, tretji pa se nehsjs v bolnišnici radi opeklin, posledica eksplozije v livarni Republic Iron t Steel Co. Ti trije delavci so bili zadeti od kosov žsreče kovine, ki so bili vrženi v zrak vsled eksplozije. En delavec je bil tako težke obžgan, da je umrl v psr minutah, drugi je umrl na poti v bolnišnico, tretji bo pa morebiti okreval.
Za žrtve je odgovorna zanemarjenost družbe, ki ne skrbi za varstvo svojih delsvcev. Ds ne bo nikdo od ljudi, ki so odgovorni sa eksplozijo kaznovan, je gotova stvar. Bo menda res tako, kot je izjavil uradnik družbe, ko je Izvedel o nesreči: "To je pač dogodek, ki se lshko vsak čas pripeti in se ne more preprečiti."
In s tem bo stvar pozabljcns. Kaj bo z družinami ponesrečencev, kdo Jih bo preživljal — kdo naj se briga za take malenkosti!	'
MacDonald sklical konferenco o
Cerkev diktira v italijanskih kopališčih
Rim, 6. jun.—Papež Je no-biHziral organizacijo Katoliško akcijo za ljuto ofenzivo proti »edanjim kopalnim oblekam v kopališčih Italije. Nje-gova zahteva je, da policija in šandarji povsod uveljavijo sledeči edikt: M očki in ženake morajo nositi dolge obleke v vodi, kabine obeh spolov morajo biti strogo ločene in molki ter ¿enake ne amejo plesati v kopalnih oblekah!
tofCiMm.hr* peni p« nMMÜtvu
Med izpraševanjem je zapnatll aobo v nadi, da ga bo dal ae-natni odsek zapreti
Washington, D. C. — Metodi-stični škof James Cannon Iz Vir-ginlje hoče biti na vssk nsčin mučenik zs sveto prohibicljo ln svojo cerkveno politiko. Med zasliševanjem pred preiskovalnim senatnim odsekom je odklonil odgovor na več vprašanj, ki so mu jih zastavili senatorji, v četrtek je pa sredi izpraševanja vstal in odšel iz sobe — dobro vedoč, da je to žaljenje senata, ki mu lahko prinese zaporno kazen.
Cannon je pred odhodom izjavil, da ne bo več prostovoljno pričal in če ga hoče senatni odsek le nadalje zasHšatt, mu mora poslati običajno pozlvnlco. To pomeni, da se škof ukloni le sili.
Senator Walsh, ki vodi preiskavo, je kasneje dejal, da je to očitno žaljenje senata in preiskovalni odsek se bo posvetoval o postopanju napram škofu. Prei-*v* j« dobila odmor do prlho. d nje srede, ko se vrne senator Caraway, član odseka.
FASlSnORA
SE R02UJE
Bojne trobenje MuMollnijeve diktature pontèjajo čedalje glae-ne je
Rim. -r- (F.,P.) — Poročila o položaju industrij v Italiji niso prav nič optimistična. Vsakdo lahko člta med vrsticami, da skuša' italijanski kapitslizem povečati svojo moč na račun delavskega razreda, Čigar mezde gredo stalno navzdol in ogrožajo male trgovoe ln srednji sloj, ki je prisiljen vstopati v vrste proletariatp.
Museollnljeva vlada bi rada zakrila dejstva s pobarvanimi poročili, toda s njimi ne more prevaritl niti največjih optimistov. Vprašanje je, dsli bo mo-gls Italija dvigniti kredit svojih industrij v inozemstvu, da se tako ieogne prepadu, ki je nastal vsled gospodarsko nesmiselne fašistične taktike.
Da zakrije iiasko fašistične politike in da odvrne
Predloga proti injunkci-jam je dobra žoga
Waahington, D. C—Senat* ni juetlčnl odeek je pred nekaj dnevi poelal Shipetsadovo predlogo sa omejitev injnak-cij proti deUvaklm unijam justičnemu tajniku Mltckollu, da svetuje odseku, če je predloga v mejah aatavnoati. Ml-tchell pa je 6. t. m. vrnil pred-logo odaeku s pripombo, da ne more Isrečl nikakršnega mnenja.
Papež hujska Mal-težane na rewlto
Angleška vlada sapretlla a dlnlo-matičnim prelomom. Klerikalna revolucija na Malti
Mljaki uprizorili varaki itrajk
Veliki pohodi ko je potekel prvi Gandhijevega zapora
London, 6. jun. — Premier MacDonald je danes naznanil, da ae 17. junija otvori konferenca v Londonu o nujnem vprašsnju brezposelnosti. Zaslopniki vseh prizadetih občin, industrij In delavskih unij so povsbljeni ns konferenco. Dalje je MacDonald naznanil v zbornici, da Je delavska stranka povabila predstavnike liberalne In konservstlvns stranke na konferenco o agrarnem vprašanju. ___
| prssideat al js saižai
Havana. Kuba, 6. Jun.—Prad-aednik Machado je včeraj proeto-voljno znižal svojo letno plačo $25,000 na $12,000._
zahtevo male skupine nezado-voljnežev, akoprav je to zahte-val Green, prsdsednlk Ameriške delavske federacije, v poaebnem piamu. Predsednik Dan MeGill in tajnik Jacob Wieesiag sta obe rudarja, čijih unija se Je pridru-t j la reorganizirani rudarski orH ganizacijl
Bombaj, Indija, 6. jun. — Včeraj Je preteklo mesec dni, ko je bil "svetnik" Gandhi aretiran in vržen v zapor v Puni. Nacionali sti so vsled tega aranžirali "bar tal" ali religiozni štrajk. Vse delo je počivalo in Gandhi je vi pristaši so v dolgih procesijah korakali po ulicah Bombaja. Procesije so bile molčeče, le ženske so prepevale svete himne. V procesiji je bilo vtč kot tisoč slik Gandhija, ki so jih nosili možjs, toda policija je vse sHke zaplenila, drugače pa nI nadlegovala pohod nlkov.
Po končanih paradah so se gandhijci sešli ns Msldsn espla-nadi v velikem javnem shodu. V ostalem Je bil mir po vsej Indiji. Par eto oseb je bilo aretiranih radi piketiranja bojkotiranih II-kerskih prodajslnic in trgovin i tujim platnom.
Na meji Afganistana se pona vljajo praske med hribovci In vojaštvom. Mesto Pešavar je vojaški tabor.
GUaioairo ta
MS.. W
aa A
dkaaaeva |* la fca^t^j^® a
od resnih vprašanj, je Mussoll ni začel vpiti na ves glas o sili Italije. Ostrašiti hoče druge države, posebno Francijo, z rožljanjem sablje. Njegov govor, ki ga je imel v Florenci, prikazuje v jasnejši lučni namen fašizma kot pa ihlnavska pacifistična lajava, ki Je bila izrečena po zastopnikih velesil ns konferenci v Londonu. , Fašistična milica se razvija v smeri kot se ni še nikdar doslej. Dosedaj je bila navadna policij -eka sila, sestavljena iz prostovoljcev, to Je, iz članov gange-žev, katerim je-fcU umor političnega nasprotnika brezpomembna stvar.
To armado svojih pristašev sedaj Mnssolinl utrjuje proti notranjim in zunanjim sovražnikom. V slučaju vojne ali re-volte jih bo uvrstil med redne vojaške Bete in noben ne bo mogel prostovoljno Izstopiti iz fašistične armade kot sedsj, temveč bo prisiljen služIti več let.
Fašizem dels doma bolje kot je v Londonu. Italijanski delegat na mornarlčnl konferenci Grandi, je poskušal v Londonu z Litvinovem manevrom, ko je govoril fraze o miru, poleg tega je pa dosegel, da so frlkeijs med Francijo in Italijo postale ostrejše. Protifrancosks kampanja v Italiji narašča In js vidna iz časopisja in šol.
To Je blaznost, fašizem se ne bo drznil gnati stvar tako daleč, da bi prišlo do vojne, vzklikajo nekateri. Morrla Imajo prav, toda poaabiti se ne sme. da so ae slični vzkliki slišali tudi pred svetovno vojno, "katere tudi n1 nihče pričakoval" in se še danes diplomat je prepirajo, kdo Jo Je pravzaprav povzročil.
PREDSEDNIK GREEN ODLIKOVAN
Dobil je RooacveMnvo kolajno
London, jun—Arthur Hen derson, minister zunanjih zadev v angleški laboritski vladi, je včeraj poslal "ultimat" papežu Zagrozil je z "drastičnimi kora ki", ako vodilna duhovščina na otoku Malti ne prenehs s hujskanjem katoličanov proti kolonial «i . . ,nl vladi premijerja Stricklanda ljudstvo nt omenjenem otoku. Otok Mal-
ta v Sredozemskem morju je an gleška kolonija. Hendersonova grožnja se razlaga, da misli na diplomatičen prelom z Vatikanom.
Angleška vlada obtožuje Vati kan, da se vmešava v notranje politične zadeve angleške kolonije in naravnost hujska katollš ke prebivalce otoka Malte na re-volto proti Angliji
Nedolge tega je MacDonaldo-va vlada po tvojem poslaniku v Vatikanu zahtevala od papeAa, naj poskrbi, da bo nadškof Caru-ana na Malti dršnl roke proč od jMilltike in prisnai politično svobodo. Papc8 je pa savrgsl to zahtevo in odobril postopanje nadškofa, ki J«* odrekel odvezo vsem, ki bodo volili kandidate vladns stranke. Vsled tega so bile volitve prelošene.
Spor Je izbruhnil pred malo več kot enim letom, ko je lolonlalna vlada velela izgnati nekega frančiškana s otoka, ker je delal zgago. Govsrner Strickland, ki je sam katoličan, odločno vztraja, da je bil l**on frančiškana potreben. ___
ZDRUŽENJE 2ELEZ- „ NlSKIHBRATOVŠČIN
Vprašanje bo prsdlsieno na koa-venclji v Buffahi
Buffalo, N. Y. — (F, P.) — Med vprašanji, ki bodo livala ti-ve debate na konvenciji ftelezniš-kih premi kače v, ki se otvori 9. junijs v tem mestu, bo predlog o združitvi železniških bratovščin, v katere spadajo premika-čl, sprevodniki in apremniki. Bratovščina železniških premika-čev Js pridružena Ameriški delavski federaciji, ostali sts neodvisni.
Na konvsncljl bo tudi predložena resolucija, da se dovoli vstop v unijo družini Imajo okrog morskih železniških pfemiks-čev v službi, večina njih v južnih drŽavah.
Resolucija o šesturnlkU «beta vročo debato. Podpirale jo bodo grupe v unijah Is racnlht krsjev Amerike. Resolucijo Mpatrsjo kot protiudarse konsolidacijam
ki so* odgovorne ss vs-
fekzni-
IUUI pmiiir
ss irncem ». 2f1*znišk« tri ss-
Odmevi Hooverjevega poraza. v kongresu
Trust elektrike razteza kremplje
Rad bi uveljavil "yetow dog" pogodbo med delavci na Kubi
Waahington. D. C. — (F. P.) — Deta j Hrano poročilo ln apel od predsednika Kubanske delavske federacije na PanameriŠko delavsko federacijo v Washing-tonu pripovedujeta o poskusu Cuban Electric Co.. podružnice Electric Bond & Share Co., da forsira "yellow dog" pogodbo vsem delavcem, ki so upoaleni pri omenjeni korporaciji na Kubi. Cuban Electric Co, Je pred krstklm prevzela kontrolo nad Havana Electric RsIIway, Light 4 Power Co. In grozi z uničenjem dslavske unije.
Predsednik novs elektrsrske družbe je Henry W. Catlln, jfod-predsednik pa neki visok uradnik v Machadovl administraciji.
Isvršni odbor Panamsriške delavske federacije Js obvestil predsednika, ki je poslal poročilo, da «e bo zavzel za stvar in 6e le mogoče preprečil nakan« e-lektrsrskegs trusts.
Izobrpba Is lzksrlššas|s
Slabe delavske rasmere v meto-dlstiêni prsetollcl
L Albion, Mich, - (F. P.)—Prijazni domovi i zelenimi tratami, katerih stanujejo bogatini, tvorijo neugoden kontrast s raz-drapantml bajtami v dslavakem
Senator Norrie Je Izrabil prIUko ln ne neuamlljeno norčeval Is predsednikovega argumenta
New York. - (F. P.) - William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je bil odlikovan s Rooseveltovo kola J-no radi njegovih saelug v prilog ¡igfasnle, miru v Industriji. Napis na ko-'|jko brezposelnost med polšji se glesi: "Ako moram UbUlfej« Drug predlog bo, d«
°bUit	tefi «S izkoriščanj s pro!
Poklonitelj'je prt isročltvi lajne isrekel skdeše beetle
lirajo
gan. Sedeš metodlstlčne izobrazbe J« obenem sedež industrij skih podjetij, v katerih prevladujejo razmere iz 19. stoletja.
Alblon Malleable Iron Co. Ima tukaj svojo veliko livarno. Ta drušba je znana radi silnega izkoriščanja delavcev./ Najvišja mezda, ki Jo prejemajo IzuČeni U varjl je $25 na teden. Navadni dslavci prejemajo le od $15 do $1« na teden m deset ur dela na dan in šest dni v tsdnu. Polovica delavcev Je ssdaj brez dela, drugI pa delajo te par dni v tednu, Razmers v livarni so neznos-ns. O kakih sanitarnih napravah nI govora In po tleh lešl prah več palcev na debelo. V nečistem In prsšnem zraku morajo delavci jfslati in poslsdlce so oboljenja za sušico, ki kosi delavce.
Kompenija vzdržuje stanovanja za delavfe, sa katers morajo plačevati od pstnajst do dvajset dolarjev messčno. V stanovanjih nI elektrike ln vsa so prenapoU njena. "Visoka" družba zaničlji vo gleda na naselbino delavcev, tods mnenja j«, da Je vse dobro zs tujerodne težake, ki garajo v livarni. Družba nikdar ns omenja, da župan, ki Je obenem delničar livarske drušbe, laatuje večino najbolj zsnikmih in ras drspanlh bajt in se^dosledno »ta vi j a vsakemu izboljšanju,
Mstodlstlčnl kolegij Ima za < iioJ bogate industrijske magnete, ki ga podpirajo, da potem lahko pridigarji govore dela v-cem o ponižnosti napram gospodarjem. Največji ponos kolegija Je ogromna telovadnica, katero Js zgrsdll Kresgs, pobožen taatnlk desetcentnlh prodajalnk, ki uživa notoričen sloves po vsej
u-
Kot predalnik Am.-nAk. la veke federacij*. Je Green alm-bolllno In direktno uvajal nove smernice kooperacije v Industrijah, predstavljajoč ameriški po-jem Industrija in samosau panja . Boril se Je ttspašno proti razdiralnim vplivom radikalnega slemenu, ki propagira komu-nlsem In razredne vojno. V času Industrijskega nepokoja je preprečil konflikte In obenem u-trdll pozicijo strokovnih unij v ji tfrušabni
sugestije sa razdelitev adnnm etraclje na dtstrikte, sllčno sistemu rudarske unije.
mtt^mrn^mmmmmM»
v Jugestman II j
Belgrad, 6. jun. — Reor*ho. ziranje Jugoabvanakega kabineta v emerl povrakta k paria»'"" Urnemu režimu ee nadaljuje
W ubitih pri letalskih
Četrtek, 6. junija. Je bil spet nesrsčsn <Jan za ameriške leUl-ee. Bilo je pet nesreč In šest oeeb je M ki ubitih In 19 ranjenih.
V Bostonu Js veliko pasažlr-•ko letalo padlo v morje ln sdsn potnik Je utonil. U drugih Je pa bilo ranjenih osiroma premoče-General Hedžlč, vojni «tolstir, n(h. IMige smrtne neerafle eo j« i»ft| vAsraj Imenovan po*Ienl-i	.. 7
kom v Bumuniji. f _ M
Yorku la Maiau.
Waahington, D. C. — (F. P.) — Foras, ki gs je Hoover doživel v kongresu, ko Je senat » 61 glaaovl proti 18 odglasoval sa pensljsko predlogo za veUrano iz ipansko-amerlške vojne, j« navdal progresivne grupe v kongresu s novim upom s ozlrorn ns federalno sUrostno opokojnl-no sa star* delavoc ln drugo socialno zakonodajo. Predsednik je predlogo vetlral. Nižja zbor-nioa jo je ponovno sprajsla in slocr z veliko večino 298 glasov proti 14, Skoro soglasna révolta v nižji zbornici se smatra sa zafrknjenje Hooverjeve politike na eni strani, na drugi pa sa isran simpatij napram vojnim veteranom, Po mnenju večine senatorjev in kongresnlkov J« bilo glasovanje obljuba veteranom svstovne vojne, da bodo deležni stične pokojnine, kadar bo čas dozorel za tako akcijo. Zagovorniki starostne pokojnine sa tndustrljsks veterane «o sprejeli to stvar i zadoščenjem na znanje, ker jim bo služIl kol argument pri agitaciji sa federalno sUrostno pokojnino za sUrs delavce, ki izgub« svojo si-is ln energijo v industriji.
Senator Norrls Je izrabil to priliko sa pobijanja Hoovsrje-vega argumente, ko jo vetlral predlogo ln izjavil, nsj bi bili do fedcraln« podpor« upravičeni le najbolj potrdbnl veterani. Norrls je priklical v spomin dejatvo, da Je kongres pred le-tam dni sklinll, da vrn« stošest-deset milijonov dolarjem mili-Jonarskim davkoplačevalcem v davkih, dc katerih so bili obvezani, da jih plačajo v zvezno blagajno. Bila Je eesarska nagrada milijonarjem, Je vzkliknil Norrls, s katero s« j« predsednik popolnoma strinjal.
V Hooverjevl izjavi, ki j« spremljala veto, bi bili morali vetersnl špsnsko-ameriške voJ n« dokazati, da «o bili vedno pridni otroci nedeljake šole, da niso nikdar napravili kaj na« pačnegs in da «a niso nikdar u-dajali IzkMenjavam, ki ae na vaeh potih nastavljajo onim, ki so bili š« kdaj v vojni.
"Pošiljamo vojak« v vojno, v pekel kajti vojna ni vredna drugegs I mens, posebno moderna vojna, kjer človeško bltj« postane zver, pradno zapusti bojne poljane, sko jih sploh zapusti .. /\ je dejal Norrls. "Po-tem, ko pride domov, bolan In pohabljen, da se pozdrav: ln tako pripravi za morebitno novo klanje, tedaj mu ukazujemo, naj bo dober in Aednosten ln da ne sme napraviti nlčessr slabega.
"Ml napovedujemo vojne, ne vojski. Pošljemo Jih naprsjs oni so v to prisiljeni, ako se o-boUvlJsJo, toda to se redko dogaja. In ¡.*otem, ko postanejo stari in potrebujejo oskrbe, kadar Jim grozi ubežnica, Jim naj por^«moi "Dokaštte najprej, da niste nikdar grešil! In da st« reenlc! berači, ftele i>otsm vam bomo naklonili skromno podporo, da ne poginete v Jsrku od Vaegs hudega."
Vsi U argumenti, ki so bUl Igrače nI v prilog vojnim veterani, se lahko aplicirajo na veterane v industriji, na mošs ln žene, čljih delo Je ustvarilo, da ao Združene države postale najbogatejši narod na svetu. Kadar bo v kongraau prišla na rnapravo zadeva o starostni pokojnini sa stara dsiavos ln delavke, ss bo lahko porabil ta argument sa graditelje Industrije kot «e je aa njene uničevalce.
FKOSVETX
-r
PROSVETA
THE KM.UiHTBHIOSNT
GLASILO DI LASTNIMA lUAINláS mabooni POOfOI» MB JSDMOUi
Or t mi mt amé
to tí» Hl ■'»—
NmtalMi m Zàr%Um. *rU- (iawa cumcd la 4« MM aa Wu,. MM »a +* Ma. MM » Mut Ma; m Cfcka»» la Clan MM aa «te UAm. M7I aa pol Mat aa la»
iwr yaar. Ck.«a#a aa4 MM f* y**
Olaaaa fIM par f*ar.
aat fea
Kaate« aa «a* kar Uaa a«k a
mOHVBTA
AaaJ
M CM BEA OT THE H UttATKD
-J
r afckaata. aa arla»« «Mar •!-»•). aaateva paaaaal. 4a raai la » te« Saa» Paaaatte te M—....... 4a aa aaaa Bat
Mesarsko klanje
V	preteklem letu je bik) v Združenih drža-vah 88,060 ljudi ubitih in približno pol milijona ranjenih pri avtomobilnih nezgodah na ce-«tah. Vaak dan — zlasti zdaj v poletnem času—leže mrliči in ranjenci na ulicah in cestah, kakor da je civilna vojna.
Iloije konferirajo zdaj pa zdaj In ugibajo, kako bi reducirali te nesreče. Konferirajo in govore, konferirajo in govor* — ne naredijo pa nič. Medtem se pa množe žrtve na cestah. Vsako leto je več avtov., na cejtah In naravah več nesreč.
Btto je le na kupe sugestij zs omejitev tega zla, a vse nič m- pomaga. V večini slučajev je ta aH oni, ki je imel kak dober nasvet, nsletel ns ugovor: osebna svoboda!' Ne ovirati osebne svobode!
V	Ameriki je že od nekdaj tako, da so nsjboU ljUboaumni ns tisto svobodo, ki je najbolj škodljiva ljudem — koristno svobodo pa Imajo le na papirju in Ae tam jo pomaAejo. Oadbna svoboda naj gre hudiču v črevo, če je trsbs tiičati prohlbicijo v grla ljudi, toda pijanci in norci lshko svobodno dlvjsjo s avtomobili po oeetah In svobodno ubijajo.
Ošabna svoboda ne bi prav nič trpela. Če bi nesposobnim ljudem od vseli prsvico vozar-jenja z avti; otroci, mali ln veliki, ne bi smeli poditi avtov po ulicah In oestah. Nervozno ossbe so absolutno nesmotrn* zs vozarjenje in vstaj tega neverne idravju in iivljenju.
Toliko, kar ss tiče vosi tel J ev. Vsa krivda pa ni na strani teh. Krive so tudi občine in d r lave, ki ssnemsrjajo ceste. Vedno večji sv-tni promet zahteva vedno več širokih cest Vesj gl*v m ceste bi morMs stoodstotno odgovarjati tekočim potrebam. Namesto tega imamo oe-ate, ki so komaj zsdostovsle ta promet pred petimi leti.
Drugi naglavni greh mestnih in držsvnih administracij je, ker as Ae niso zganile glede temeljite reforme križišč. Danes je jssno vsakemu, ki kna nekoliko konjske pameti, da je največ nevsrnoati Um, kjer ae križajo ceste, zlasti pa tam, kjsr cesta krita železniški tir. Tam bi moral biti most Tudi ns vseh glsv-nih kri ¿potih v mestih bi morsl biti prehod zs paaante bodisi pod ulico ali nad ulico. Avtno linije bi morale biti strogo ločene od vsake pešpoti. To bi znižslo smrtne nesreče zs dve tretjini.
Nsjvsčjs krlvds pa leti na ljudstvu samem. Ljudstvo je braibriftno, kakor da nI nič. Delavci, katerih Je vsekakor največ med žrtvs-mi, se ne zganejo. Delavske orgsnisacije zahtevajo — in po vššj pravici — varnost žlvlje-njs ln zdravja pri delu, toda na varnost med potjo ns deli in z dela ss fte niao spomnile. Radikalne organ i rac l je ss zelo ia nimajo —■ to tudi po pravici — za masskre Kitajcev, Indijcev, Maročanov in Indijancev v Kolom bij I, po če jih pade aamo deset ss msasker pred nosom, ko jih pade 58,000 v enem leUi.ipa nlms-jo niti ene zgražal ne besede. Cudrk palho-logija!
Vss puri lanski Šmlr je ailno sentimentalen in strašno se cmeri, ako na primer boljfteviki ali KlUjcI ubijejo kakega mialjonarja. To je lahko obaodbe v rudno, ali če miaijonar pade na ameriški cesti pod koleai avta, je vas v rodu. Morda je rea v redu . . .
Odkrfilno besedo ima ljudstvo — val oni, ki ao vaak dan v nevarnosti, da ne prid4jo sdravi ali ti vi domov. Tovarnarji In trgovci, ki prodajajo avte, ne bodo storili ničeasr.
Glasovi iz naselbin
Prohibicijs je ustvaril» ne le velike pijan-ce. Umi v «<č tudi velike letnike. Naglejte se škofa Cannons.
V glaailu Ameriške «lelavake federaslje čitamo, da pr<*Jdelavake JnjimkciJe ustvarjajo delavske tlačsne. ftlght..' In doUvskl vo-dNnl Uačani ustvarjajo protidelsvaks injunk dje.
Med rudarji v PennajrlvunlJI pridno sgiti-rajo aa Pinchota. ki js kandidat sa governer-ja. O njem .pravijo, da je "prijatelj" rudarjev. Koliko časa še ae bodo delavci aaasšsli as "prijatelje"? Zrnkaj ne kandidirajo sami?
Zs delom
Chicago, JU. — Teden dni nazaj sem se odpeljal iz Uving-atena v Chicago. Vožnja a bu-som skozi Litchfield. Deeator, Bloomington, Joliet je trajala 10 ur ter stala $4 00.
Kakšne so delavske razmere tu? Odgovor: slaba. Ali je možno rsvno sedaj delo dobiti? Odgovor: jako težko. To mi povejo moji ožji prijstelji, ki so jako raztreseni po mestu Chicago in tudi maje lastne skušnje. Prijstelji mi grejo v vseh osirih jsko na roke, ali do sedaj brez kakšnega mzultata. Pravijo mi tudi, da, ako se o-brnel ns posredovalnice za delo, plača« od 16 do »10, dobiš dela za kratko dobo; petem te odslovijo; ns tvoje mesto nastopi drugi in dobiček si potem med seboj rszdelijo.
Neksj dni nszsj je bil oglas v "Chicago Dsily Tribuna", da bo Majestic Radio Co. uposlila z dnem 1. Juiilja petnajfttisoč delavcev. Vožnja od mojega začasnega bivališča do tam je 45 minut z ulično ielesnico. Ko pridem 1. junija raaa tja, kaj vidim? Več tisoč ljudstvs. obo-jegs spola, stare in mlade. Slišim stoječe grupe, ki so govorile češko, nemško, slovensko, grško, italijansko in še več drugih, torej mešanica vaeh narodov. Tudi vidim policijo na strehi to-vsrne s strojnico, policijo okoli tovsrne ln policijo v avtu, na katerem je napis 'PolUjs pstrol'.
Prikaže se delovodja In reče delavcem: "Pojdita domov, sprejmemo samo tista, ki ao prejo tq delali, drugi teden sprejmemo ps druge." Nato policija t§o množico nažene, tako da ni smel nihče novih delavcev blizu tovarne. Voinjs ulične želesnice stane fa nsduiične železnice ps 10c ter se lahko pslješ od enega konca do drugega
Kako se ml dopsde v Chicagu? V 22 letih ga prvič vidim. Z eno besedo, js, z drugo pa 2-krst ne; torej po mojem prevladuje, ne. Videl sem nekaj jako trdo pijanih, katere pa policija pusti v miru. Bil ssm tudi v Field Museum, v katerem vidiš rudnine celega sveta, ribe, tiče, kače, noše starodavnih narodov In veliko drugega. Ako hočeš vse ogledati, te vzame približno 2 dni. Na drugem prostoru vidim v krasni stsvbl rastline celegs sveta. Kdor je hodil po svetu, lahko vidi to skorsj v vsakem večjem evropskem mestu. Ako bom še tuksj, bom skušsl rojakom v Livingatonu še večkrat opiaatl Chicago, na primer vodomet v vseh bsrvah, nekaj člkaške simfonije In kako daleč v Chicagu delo napreduje glede svetovne razatave Pozdrav vsom rojakom v Ll-vingstomi.
Anton Wočko.
Meglene »Mi
. Mullan, Ida. — Ako ti slučajno kdo prišel s lune ns obisk in nasedel v kako večjs mesto naše dežele, kaj bi ga najbolj zanimalo? Skoraj nI dvoma, da naše razkošno oprenljene prodajalne. Recimo da bi vprašaj, kako je vss to umetno bogastvo nastalo? Po navadi pro-dajalcl v trgovinah tega no vejo. Vzemimo pa sa primero, da mu kdo pojaaai, d«t sodelavci šlrom dežele vsa te lepe stvs-ri Ugotovili Iz sirovega mate-riala.
Skoraj al ns morimo drugače misliti, kakor da bi se našemu gostu s lune vsbudila želje te ljudi videti in ss Jim pokloniti kol Mogočnim stvarnikom razkošja ln bogastva. In »ko bi vpraŠgl, kje so paJnle delaveev, da Jih vidi, bi ta spravilo bras-hrbteaične lakaja v nemalo zadrego. Skrsmažeklh obrasov bi mu morda pojasnili, da nt vedo, kje U IMJe
Mnogi navadno nimajo stanovanja ter kar tja v en dan nemo tavajo po zakotnih ulicah. Poeebao kraanl prizori bi ae našemu lunarju nudil po rasnih večjih mestih dctele, kjer ae stekajo "ftumskl" delavci, ki ae te po obleki jako rati kal no razlikujejo od drugih meščanov. Upognjenega Života in medlih, "«•trotovih korakov jih letos na
I lahko videl goapods delavca po raznih smetiščih, ko pobira od-
padke in se hraai. Kar njega poseben priboljšek v tem letu, je proeperiteta a la Rc-pubiicgn party Prohi. Co.
Ako bi lunarjan začel izpsa-ševsti delavce, kako je to mogoče, da oni stvarniki bogastva ne uživsjo svoj sad, bi mu devet od desetih ne moglo dati nobenega odgovora. Večina teli ljudi je duševno ubitih, mrtvoh; žive tja v en dan, garajo ako je za to pogoj in končno prav tako tja v en dan pogijeno. Dobilo bi se jih nekaj od te skupine, ki bi našemu gostu pripovedovali o kakih bedastih igrah, češ, du. Je to višek njihovega vživanJa.
Brez dvoma bi našega obiSko valca z lune duševna stopnja Zemskega delavca vrgla v popolno zmedo in bi morda sani znorel, če bi na arečo ne prišel v dotiko s pravim razredno zavednim delavcem, ki bi mu razloCil čudovite mahlnacije in manipulacije krščansko-kapita-Ustičnega reda, ki obstoji po milosti in modrosti velikega jehovs, katerega predstavniki pravijo, da ae ne sme ničesar spremeniti in sa v tem smislu vsčino ljudi vzgojili. Ako pa začnejo delavci v večjem številu dvomiti v ta sistem, se pa kaj hitro zgodi, da se rabi aila pušk in bajonetov, s katero se zopet upoetavi "krščanski".red.
Lunar bi še morda hotel vedeti, zakaj ae delavci ne poslu-žijp istih sredstev, s katerimi j iti njihovi nasprotniki držijo za vrat. Zavedni delavec bi mu lahko pojasnil, da jih je mnogo, ki bi to storili. AH veliko jih je tudi, ki mislijo, da ae bo to zgodilo a pobožnimi željami, ki se zapišejo na listke. Največ jih je pa, ki zevajo kvišku prp-tl polni luni ln molijo jehova sa rešitev. To bi bilo pa za človeka od lune dovolj. Zgini) bi od koder je prišel in se obesil za zadnji krajec.
F. K.
'A
SOBOTA, 7. JUNIJA.
'J
vsako priliko za gibanje v I naravi. Ne priporočajmo vsega tega samo mladini, temveč moramo prav "starejši" pokazati uspehe, za katete so se pripravljali v mladih dnevih. Kdor postane ie v 30. letu "udoben", porablja svoj prosti čas zgolj za počivanje in polni želodec a težkimi Jedili, ne bo nikoli več slavil uspehov v športu ali v življenju. Vsak napor mu bo vzbujal slabo voljo in njegovo telo se oo polagoma nasitilo strupa, ki u-činkuje sicer počasi, toda konča gotovo s smrtjo.
Nič manjšega pomena za Človeško telo je tudi kakovost kože.
J. L. tako stvaren kakor se on hoče pokazati v javnosti, bi se bil moral poprej informirati dobro. in potem Šele dati odgovor.
Teliko za danes, drugič pa kaj več, br. J. L. I stota ko bodem ob priliki opisal, kake uspehe imamo zastopniki listov, kateri se smatrajo za napredne in kaj je vzrok težkočan. Ako bi ne bilo o-sebnsga sovraštva, bi lahko bilo
dosti drugač#T
John Kogoy.
LISTNICA UREDNIŠTVA
O. Ivan Pregelj, tajnik Slovenskega izobraževalnega društva v San Paulu, Brazilija: Vaše pismo ln vsoto $6 kot naročnino za Pro-sveto prejeli. Hvala. Vaše auges-tije bomo po možnost i upoštevali. Glede dopisovsnja pa colo apeliramo na vas, da nam od časa do časa poročate v dopisih b življenju naših delavcev v vaši koloniji In BraziUji sploh, zakar vam bomo zelo hvaležni. Glede opazke, ki ste jo čitali v Prosvetl, vam želimo pojasniti, da se dotična opazka tiče le naših razmer v Združenih državah in ne velja za vas ln vašo organizaci-
>»■ _ .
LJUDSKI GLAS
Svobodna beseda članov S.N.PJ.
ten dokaz, kaj da so imeli prati onemu, katerega so hoteli pokazati v slabi luči kronikar in vščipci v "Proletarcu". 1 On pravi, da ae je društvo a tem diskredltiralo. Na to opazko naj odgovorim, da mi se nismo popolnoma nič diskreditirali, pač pa smo napravili korak, ld je prinesel prsvo loč ns dan, tako da bode vssk zaal za kaj gre. V protestu je bilo jasno zapisano, "nekdaj bivajoč v W. Va., sedaj v Johnston" in isto tako tudi besede, "aihče ti nima tukaj nič očitati, upamo da tudi drugod ne". Ako pa ni bilo tako objavljen o v listu, pa ni naša krivda ; krivda je drugod. Ako bi bil 81aba in šibka koža se kmalu po-
Sport — ogledalo iiv-
Zastareia sfere Pierce, W. Vs. — Dsnes I-mam*šele čas, da odgovorim na izbruh br. Langerholca, ki se krega ln vpije proti proteatu, katerega Je sprejelo društvo št. 'IS/ 18. marca na svoji redni seji v prid A. F. J. L. vpije, če«, da protest ni na mestu. Naj mi bode dovoljeno kot piscu protesta in kot tajniku gori omenj» nega družtva, da Izrečem par besedi na Langerholcev odgovor, da bodemo videli, kateri je na pravom mestu.
Ako pogledsmo nekoliko bolj natanko J. L. dopis v Ljudskem glaau in gs natanko preštudira* „on še mo. bomo takoj prišli do tolke, kaj da Je la kaj da vsebuje njsc* govo čsčkanje. Nič druzega kakor osebno soyaštvo; ako pa more reči, da to ni res, nsj torej povo prsvo. Ns dsn J. L. Celi vtika ss v svojem odgovoru proti protestu soproge ¿.F, Tukaj ga vprašam, sli je bilo v pmta» stu omenjeno ime kske ženska osebe ali mogoče kake družina! Sem prepričan, da ne. Br. J. L. naj bi bil še omenil to, ako ae «Ia» čajno otroci obeh strank st« :>. fa na eesti, tudi to ds povod zs v Javnost.
Mislim, da J. L. ne bode ta]*» da al samo osebno sovraštvo.
Motín* koraka sa Selorn, noseč j kajti to tudi pokasuje "voj punket na hrirtu. kakor dajlaatno ptamo, katerega
Čeprav so marsikje še mnenja, da šport v življenju ni potreben, je vendar že davno dokazano, da se šport in življenje zelo čeato stikata. Ti stiki so včasi tako prepričevalni, da si ob njih lahko izluščimo marsikateri splošni nauk za življenje? Jedra teh naukov pa so tako akrita, da jih velik del ljudi — med njimi tudi mnogo športnikov — vobče ne o-pazL Športnik goji svojo športno panogo, postaja gibčnejši, odpornejši ln zdravejšl, vendar ne čuti. da so te športne veibe zanj veliki dogodki.
Vsak zdrav človek želi zbrati čim več telesnih in duševnih sil, da bi )ahko z njimi v svojem po-plicu pokazal čim več in čim drsgocenejše sposobnosti. Ta želja. se običajno izpolni šele po 30. letu starosti, toda vselej gotovo le tedaj, če je telo priučeno naporov in zdravo.
Pogoji za velike športne uspehe so prsv isti kot pogoji sa velike uspehe v poklicu. Prav tako kot šport nagraja svoje pristaše z zmagami in slavo, tako tudi življenje le sposobnim zagotavlja uspehe in spoštovanje. |
Razmere v športu in življenju ao drugačne, zato nikjer ne moremo najti prave podlage za dosego uspehov. Človek išče vedno znova opore, da bi rešil veliko zagonetko, člje rešitev prinaša ti spehe. ,
V «portu je dovolj vzgledov in dogodkov, ki glasno govore, da je samo popolnoma sdrsvo telo zmožno velikih uspehov. To "zdravje" ni aamo naše telesno zdravje, temveč zdravje, ki pomeni dobro pripravljenoat in '/«-lezno neuklonljivo voljo.
Pri nas o vsem tem «o nismo temeljito raznittljali. Znano nam je iz pripovedovanja naših športnikov, ki so šil tekmovst med druge nsrode in v tuje kraje, da so zaradi spremenjenih življen-sklh razmer izgubili že s samo prehrano ln bivanjem na tujem nad polovico avoje trdne volje in fisične sile sa doaego težkih u-spe hov, po kstere so prišli. Sko-ro nihče ni opazoval poleg športnega dela tudi življenja okoli aebe In zato v samem športu ni mogel pokazati mnogo.
Ljudje prav radi dobro opažu jemo živali, za sebe ssms ps ne kažemo toliko zanimanjs. Cesto obžslujemo lepegs psa, ki gs je usoda zs leta priklenila v ujetni štvo, ker postaja grd, len, poča-ln nedovzeten - za dobro ln slsbo.
Kaj pa počnemo sami? Zavarovali smo se skrboo okoli vratu, onemogočili smo dostop naj-skromnejšemu *< »ločnemu žarku, presneli smo ure ia nas v uradih. sključeni sk pisalnimi mizami in popolnoma pssabili, da Js naša usoda — precej po lastni krivdi — slabša od pasje v ujetništva Res Je civUisacija kruto posflrts \ našo *\ol»odo, vendar ni treba, da bi nas umorila. Do-volj imamo proatesti in prilike, da vso škodo sproti popravljamo.
Gllvni krivci, kl^s vedno tka-čijo Sriravje ln velike
stara, ter vpliva na ostali organizem tako kvarno, kakor si večina ljudi sploh misliti ne more. Zato Je vsakomur nujno treba, da kožo raaeira, koplje in izpostavlja solncu in zraku. Za gibanje mora človek skrbeti z lahko atletiko, plavanjem, hojo in igro na prostem!
Športni in življenski uspehi i-majo iste vire. Zato spadata šport in življenje skupaj. Če hočemo dolgo in vedno srečno živeti, moramo ves ta čas gojiti tudi svoje telo. Oblika športa, ki nam naj krepi telo, je različna in se ravna po starosti in priložnosti. Treba pa je tudi v njej apre-membe, ki obnavlja športne čare vselej, kadar se zopet ponovijo. Ce hočete torej srečno živeti, o-glejte se čim^efiče v zrcalu, ki je za življenje
njegova človAa.
Je pisal
*> l*»«taH pravi človeški polži, nekemu členu našega društva V Zat. ie t ni.» krl.ni, ».r„.wwa»¡
n.^VV^ T r ^¿fe Ï, ,,W JrW kakor ri	Hranimo: stalno op^
nI goat ie bolj radoveden, bi vadao klepetaaje In to Js ssdogt ratt.+akšna je naša koža In iz-
slaba
so napačna prehrana, in premalo gibaaja.
ifešče v t
RAZNE VESTI
Starostna pokojnina v Msass chusettau Boston, Mass. — Okrog osem-tisoč oseb bo deležnih državne starostne pokojnine v državi Massschusets na temelju zakona, ki je bil sprejet v državni iegialaturi in ga je governer Alien podpisal. Do pokojnine so upravičene osebe, ki sb dosegle starost 70 let, so ameriški jdržavljani ter bivajo v državi dvajset let In nimajo svojcev, ki bi jih podpirali. Povprečna tedenska pokojnina bo osem dolarjev na teden.	' ,
Brezposelnost mod ladjegradni-ftkimi delavci San Francisco, Cal. — Cen tralni delavski svet v San Fran-ciscu je naslovil protest na zvezni ladjegradniški department, ker odhaja avoja dela svojim delavnicam v vzhodnih pristaniščih in se ne ozira na brezposel nost lsdjegradniških delavcev na pacifistični obali.
Graf Zeppelin ima zamudo
Fridrichahaven, Nemčija, 6. jun. — Zrakoplov Graf Zeppelin se je danea zjutraj vrnil domov iz Amerike. Hudi viharji s plohami na evropski strani Atlantika in ob Sredozemskem morju so ga zadržali, da je imel en dan zamude. Drugače je vse v redu.
Lincolnov prijatelj Je stoletnih
Cincinnsti, O. — Chsmp Clark, ki se je kot deček igral z Abrahamom Lincolnom, je 6. t. m. obhajal svoj stoti rojstni dan. Rojen jc bil 5. junija 1880 v Cleve-landu.
Dr. Anči Konvalinka Tavčar:
Otrok in njegov apetit
i ———
Kakor Je potrebna pravilna prehrana za pravilni razvoj otroškega telesa, ravno tako mu je potrebno gibanje, solnce in zrak. Ravno gibanje v prosti naravi je za zdravje otroka neprecenljive vrednosti. Ce ste imeli priliko opazovati mlade živalice, boste priznali, da to igranj«, skakanje, tekanje, ki traja včasih ure iti ure, ne more biti brez pomena. Živalice delajo to vsledprirojenega nagona; a tem si urijo mišice, vzbuja se samozavest, poveča ae a]x tit in na vse to odgovarja telo s povoljnim razvo-jam- In rsvno isto rabi otrok. Tudi otroci skačejo, tekajo, vpijejo — vsled prirojenega nagona. In ako se jim tega nikdar ne dovoli, aa ravna proti naravi. Večkrat Če vidim dollčnega otroka, o katerem mi mati toži, dtl nima teka, vprašam, ali ga ne pusti nič ven na zrak in solnce. "O, seveda," mi odgovori mati, "vsak dan grem z otrokom na izprehod po eno, dve uri." A važno je, kako se vrši ta iz-prehod.
Mati obleče ljubljenčka v lepo oblekico, drži ga za roko in v paradnem koraku mora otrok poleg nje. Ce se ji otrok izmuzne, že kri-či mati: "ne teci tako hitro, prehladil se boš, pojdi sem, dam ti plašček — pazi, luža — padel boš, kakšna bo oblekica." Ce otrok poskoči po naaadni travi, že se prikaže paznik s svojim strogim licem. Takemu ubogemu mestnemu otroku res ne preostane drugega, kot da v počasnem koraku z neizmernim dolgočasjem, koraka poleg matere. Tak izprehod otroku absolutno ne zadostuje. Otrok rabi za svoje jraetoče telo energičnega gibanja, ki sistematično krepi celokupno mižičevje. Zato oblecito otroka v priprosto oblekico, da ne bo moral revšček ves čas misliti na to, da se oblekica ne zmečka in ne utnaže, da ne bo mamica huda. Pustite otroka, naj ae naekače in naigra po mili volji in ne kratite mu veselja z večnimi opomini.	\ -
In aedaj «e nekaj besed o šolski dobi. Pomanjkanje teka pri šofekem otroku je na dnevnem redu. Navadno so taki otroci bledikasti, slabše rejeni in veljajo za alabokrvne, tuberkulozne, nervozne in ne vem kaj še vae. In če zdravnik preišče takega otroka, navadno ne naj. de posebnih bolezenskih vzrokov. Kaj je torej vzrok tako pogostemu pomanjkanju, apeti-ta,.ravno pri šolskih otrocih? Oglejmo si natančneje, kako poteče dan takemu ubogemu šolarčku in razumeli bomo, kako to, da nima taka, da tako slabo zgleda. — Zjutraj. Zakaj ravno zajutrk tako malo tekne? Vse prepozno pokliče zjutraj mati svojega ljubljenca iz spanja; iz napačne ljubezni zagreši tu veliko. ."Naj kar še spi revšček, vsaka minuta spanja mu stori tako dobro," si misli mati in odlaša z »bujenjem otroka do zadnjega. A ob uri pričtt-ka šolskega pouka stoji trdno. In sedaj v tem kratkem času, se umiti, počessti, obleči, zajtr-kovati, iti v šolo — vso s nagiico, površno, samo hitro, da bo ls prišel pravočasno v šolo. In tako je nemalo otrok, ki so slabo umiti, površno oblačen!, brez pravega zajutrka, v zadnjem hipu pritečejo brez sape v šolsko sobo in potem s prsznim želodcem in nevoljo sledijo pouku. Kako škodljivo vplivs to na živce, zlasti nervoznega otroka 1 Kako trpi pri tem pazljivost in zmožnost učenca I Zato naj mati vedno akrbi, da pride «olski otrok zjutraj pravočasno iz postelje. Otrok BM>rs imeti zjutraj mnogo časa, da se v miru obleče in za j trku je.
(Konac prihodnji«.) mmmmmmmmmmm
SKRIVNOSTNA ARABIJA
To ozemlje, ki je štirikrat tolikšno kot Nemčija, ne šteje več prebivalcev ko Berlin 8 predmestji. Nudi pa dosti zagonetnega za geografa. Se nekaj srednjeveškega je ostalo na tej deželi. Vendar je bilo arabsko ljudstvo eno najdelavnejših in najbolj omikanih v zgodovini. Da ni bilo njih, kaj bi mi vedeli o Grkih? Danes je telesno propadlo, razcepljeno na več panog. O semKskem in aristokratskem tipu, ki ga je pleme kazalo v početku, pi skoro nobenih sledov več. Te plemenite poteze so Arabci izgubili po svojih zvezah z Beduini in črnci. Mesta, ki kažejo v stavbarstvu perzijski vpliv, so navzlic svojemu nnssdovanju o-hranila nekaj prošle veličine. Meka ni ssmo stolnica Arabije, ampak tudi nje strateško središče, drče, kar Je sa Arabce vsžnejše nego k*r. koli. Enoličnost okolja, ss zdi, vplivs na prestavo Boga, kakor jo razumejo Arabci.
Ameriiko življenje
150.
Staro vprašanje svobode stisksnjs se j« ponovno mlstilo pred sodiščem. Afera je imela svoj začetek prejšnji večer na oglu 41. in Lake Park avenije. Tam sta stala Bernard Speck ia Lotriae Adama in se krepko poljubo-vsls. Prišel Je pollcsj In začel protestirsti.
"Idile svojo pot, mkfvs s rs poročena, rekla Louiae.	O*
"Pojdita domovi Tam je prostor za vse to," js pojssnil plavosuknjež.	„
"Njena mati nama Je vedno ss petami. Je prattpojaanil Speck.
"Končno sva državljans ln imava neksj pravic na cestah. Tukaj bova, če hočevs" K bil njen ultimat.
* "Ne, dokler tem Jaz v službi T Je bila zadnja polica jeva b*eda. fie nI ddbro ligovnr i. ko se je prijel za Hce Louiae mu je pri« gorko klofuto. To Je pa bilo preveč. Odp^1'*1 Je oba na poatajo. In ša tam jima nisi» P"' voščili svobode ljubezni. Zsprll so vsskef*
SOBOTA, 7.
Vesti iz Jugoslavije
(Poročevalski biro Prosvete v Jugoslaviji.)
jl'(iüSLOV ANBKOt AMERläKI
m veCbk
Ljubljana, 13. maja im Poročali smo, da sta v Ljubljani nastopili pred nekaj dnevi dve ameriški dami s pevskimi točkami, govori i* preoblačenjem v razne narodne noše. Izrekli ano domnevof da bo večer bolj tli manj domač družaben večer in da ne bo hotel biti koncert. In da bo obiskan večer vsekakor dobro, že radi reklame in radi a-gitacije raznih korporacij, ki so vselej na mestu, čim je treba ča-ititi ljudi, ki v rfvetu širijo glas o naši kulturi in umetnosti ter o "naši lepi domovini". Da pa se je naša domneva bržkone uresničila, da bo večer zabaven večer, nam pričajo poročila raznih ljubljanskih listov, med katerimi je eden zapisal na račun tega večera te-le besede:
"Menda se smemo samo g. Šu-
blju zahvaliti za izredno ljubeznivo potegavščino. No, tega pa
mu nikakor ne zamerimo. Revan-žirati se je moral t* svoje ameriške uspehe in to je storil kot sijajen "business" človek na pristno ameriški "smart" način. Kot nekak manažer — vsaj zdi se mi, da je to bil — je znžT^t-interesirati in angažirati za ta večer naše narodno ženstvo, našo inteligenco ter napolniti dvorano Delavske zbornice do zadnjega prostora. Sicer je llo težko, zelo težko, kakor mi je sam priznal, toda šlo je in sedaj šele vemo, zakaj se j.e ta večer i-menoval "Jugoslovansko-ameri-ski" večer. Namreč zato, ker smo se dali ta večer "Jugoslovani" prav po "ameriško" — potegniti. Dve ameriški dami: Menor Cook in Camila Edwards sta zabavali našo publiko dolg, predolg večer s tem, da sta se preoblačili v razne kostume, spočetka v slovenske narödne, nato v hrvatske, dalje v poljske,»razne stsromod-
,zahteval od Jadranske plovidbe, j naj mu ds na razpolago eno jahto "'za svoje izlete. Vae te sUuŠke pa ni megel kriti z našo valuto, marVeč je zastavil svoje Čeke, ki so se glasili na banko Spielmann R^m^^P v Luzernu na račun chipaŠke Slovanski .geografi v Ljubljani narečne banke. Te čeke je delil V Beogradu so imeli pred dne- a pripombo, da jih ne smejo vni-
vi slovanski geografi in etnogra fi kongrea, svoj drugi kongres Udeležilo se ga je mnogo znan stvenikov slovanskih narodov, tako iz Cehoalovaške, Poljake, tl» «praševale so o Bolgarske in tudi. ruski emigran- ®y,ety» a 0(1 "»koder taki znanstveniki. Po kongresu so šli na potovanje širom Jugoslavije, ki naj bo obenem nekako nadaljevanje kongresa. Odpotovali so iz Beograda v Srbijo, Bosno, Dalmacijo, od koder so danes prišli v Ljubljano > preko Like. V Ljubljani ao jih seveda
r včiti, dokler iim on tega ne dovoli. Živel je tako razkošno, da ga je na mah poznalo celo me-t sto. Oblasti so se začele zanima-
njemu po niso dobili nikakih slabih poročil. Živel pa je ta Key zelo lepo, trgovci in drugi so mu zaupali, le Plpvidba mu ni marala dati ladje na razpolago.
Potem so zvedeli, da banka Spielmann ne mara honorirati vseh čekov poprej, predno ne u-
razni zastopniki oblasti in kor»|?Pfi£ey « nekimi pogajanji v Al poracij pozdravili iskreno, zve- * čer jim priredi Glasbena Matica v kinu Matica koncert, gostje si bodo ogledali mesto, nakar bodo odpotovali jutri na Bled, zvečer pa se vrnejo skozi Ljubljano v Zagreb.
Tako je začelo vsakoletno romanje raznih kongresistov, pričel se je tujski promet, iz inozemstva prihajajo prvi gostje r.aše Slovenije in naših lepih krajev.
Beograjski proces se bliža svojemu koncu. Včeraj v torek 18. maja se je zasliševanje nadaljevalo. Ves dan so zasliševali profesorja Jelašiča, bivšega narod* nega poal&nca in vodja mladinskega pokreta radičevcev. Obtožen je, da je od dr. Mačka prejemal denarne vsote za podpiranje terorističnih akcij; ta denar je izročal glavnim teroristom Bernardiču in Hadžlji. Pred policijo in preiskovalnim sodnikom je priznal vse, kar mu očita obtožnica, včeraj na razpravi pa je izpovedal, da je vse neres-nica, resnica pa je, da je bil denar namenjen za podporo preganjanih radičevcev. Profesor Je-lašič se je policiji sam prijavil, ko je slišal, da ga dolže denarnega podpiranja raznih nasilnih akcij, policija ga je aretirala in sodišče ga je obtožilo. Jela-
ne in nove ameriške, skušali o-	*ko oslabel, da je tekom
ponaäati v majčkinih scenah rat- !?aeUlevenje pred sodiščem dva no narodno in nenarodno petje krat omagal.
in bitje, v prijaznem kozerskem tonu govorili in poskušali peti s npremljevlanjem silno razglašenega klavirja in banja dolgo vrsto narodnih In nenarodnih pesmic i. t. d. Glavna atrakcija večera je za nas seveda bil njun nastop v slovenskih narodnih no-tah. Cookova je bila "ona", "on" pa Edwardsova. Vihar navdušenja je izzval "njen" "slovenski" nagovor, troje "živio" na Slo-■ence itd. ter petero narodnih pečmi. od katerih se je zlasti krasno slišalo iz njenih nežnih ust, kako "Šuštar smrdi po čiku" in kako "regiment po cesti gre — juhu". Ko-lo-sal-no l
Krivili smo se od navdušenja premišljajoč, da se je ponižale "znamenita" pevka in pleaalka, članica velikega ameriškega naroda tako daleč, da se je naučila in zapela pet "izbranih" slovenskih pesmi, nas s tem silno, lilno počastila in naš mali narod in našo pesem celo v daljni Ameriki tuko neizrečeno visoko dvignila. Poklonili smo se ji in ji prinesli v dar srca, nebroj cvetja in naše dinartke. Da, mi znamo bili hvaležni 1
Enako hvaležni bi morali ji bi-J1 takoj nato tudi Hrvatje in Sr-k dalje Poljski, Cehi in Rusi, *aj je [>oskušala tudi nJim ustre-N<>. i»a ti niso .vedeli, kaj se •podobi.
** *
'»amama bo pa le prijetno pri-Pripovedovati doma v visoko u-jnetniški in civilizirani Ameriki, kak,, ao ju fartiH tam daleč, da-«( na Ktrašnem, kosmatem Balonu, od kodsr sta prišli po čudnem naključju in pod varstvom Jrtje previdnosti celi in zdravi 'lomov. Dal
P« se radujmo naprej, da J< naša slovenska narodna
nih
H koncu njegovega zasliševanja so odvetniki protestirali pri predsedniku senata, da so obtožencem odvzeli v zaporu prejšnji dan vse njihove zapiske za obrambo. Predsednik sodišča izjavi, da je to odredil preiskovalni sodnik, da bi tako pregledal pisavo obtožencev, ali se katera ujema s pisavo, s katero je bilo pisano neko pismo, ki so ga našli pri nekem obtožencu.
Danes bo zaslišan polkovnik v p. Begič, potem pa dr. Maček.
Nemško vojno brodovje v našem morju
Ljubljana, 16. msja 1930.
V dalmatinske vode je priplulo nemško vojno brodovje, ki ga vodi admiralska križarka "Koe-nigsberg", spremljajo pa torpe-dovke in rušilci Wolf, Tiger, Jaguar, Leopard in še dva. Brodovje je dospelo v splitski ksnal, spremljalo ga je več jugoslovan-akih vojnih pomorskih letal.
ilitaki
maciji.
m»i!vna v Srbijo. - Mlnhter » »«•»» WW* tar m nm-
J« w3 • utf- piŠr£.?t2L £
mM niiiimrakii šnh v Kranju seljevanje bo zato v bodoče do-* mlo v Kralln na " voljeno le v primer», dokazan*
a»«* i.» sr
, ,, ma ne najde dela. Obrnem mora Ameriški pesnik la bogatin Key progJtoc doprinesti dokaz, da mu v Dubrovniku	Y detell, kamor se namerava
Krog 10. t. m. je dospel pre- i^uU, zagotovljene zsposlltev. ko Splits v Dubrovnik knjlžev- Ta|j0 |r.M»IJenskl komlssr. Vae-- • nik iz Amerike John Key. Do kmkor j« j^j, «j* ae Izseljevs-"a*s slovenska narodns P®- 8p|fu j« ¿opotovsl v I. razredu w kolikor mogoče omeji. r v tako izkušenih in spret-;|n je plá¿A, ^ kupej, vjTodjl dejstvo je tudi. ds je pri rn '«nv riških pevkah našla kon- ftp||tu ^ ^ »htevsl in pokupil |nM „esspoSlsaest vellks In ds so venderle one apostole, ki »V(|e |ukjlu(ine kabine največje ns- „i^ uko otóle, da tudi tspo-i' bodo priborili slsvo ia čast poj^ ,adj|. M dalmatinski promet v*em svetu. 2 i vio, živio, živio!" (»Kumanova", ter se Uko prlp* Tako beremo v nekem ljub-¡ljal v Dubrovnik. Vsem usluž-♦isnskeai dnevniku o Um veče- beneem na Kumanmu je Hsl po ^ Ali ^ pisal to komponist A- i 1000 Din nepltaine. kapitanu
«Umič. ne vemo. Podpisen avtor,Udje pa je dal v spomin krasno ^ ^--------------
ni rlsnek pa očituje od k Unja- doto. Tudi v hotelu Imperisl je bili odpuščeni, pač pa Uko slabo ■i* take vrste nastope, kjer se hotel najetj zase vae elegsntnejpUčani, da Jim je nlzoaetnshl "" '»<ino pesem tako valgsrizirs sobe. a je dobil samo tri sobe. rudnik nudil mnogo več. In so ^ ds bi prišli izjsvalki do cene- ker je bilo drugo ikUUiwi. 21 vel ¡^UU delo in odšli. Kdo bi jim •*ga uspeha.	' lje ns veUko roko. Drugi den je
bani j i, kamor gre za^poalom po naročilu nekega ameriškega železnega trusta. Banka v Luzernu je izplačala na čeke le 18,-000 Din, kar pa je jedva krilo del stroškov. Potem pa ga Je u-radnik policije spremil do albanske meje.
Od tam se je baje zdaj že oglasil s pismom na neke bankirje v Dubrovniku; piše, da je uspel in da bo Še prišel v Dubrovnik, da bo osnoval veliko banko, imenuje že svojega ravnatelja in pro-kurista, kupil pa bo tudi Impe-rijal-hotel, to pa le zato, da odpusti iz službe hotelskega portlr-ja, ki mu baje ni ugajal.
Zdi se, da je Key povsem pošten človek, da je bil poslan v kakem naročilu trusta v Albanijo in da je imel za to pot — zlasti če uspe na razpolago mnogo denarja, pa je radi tega malo preraz-puščeno Živel.
■Zagrebški in beograjski Časopisi so o tem mnogo napisali.
Dubrovnik pa je imel svojo senzacijo In je menda prvič tako zelo občutil, da je stopil na njegovo obalo stric iz Amerike, ki je napravil tak žvenket s svojim denarjem oziroma ta)c Šelest s svojimi čeki.
S pomladjo prUUa sezona letalskih nesreč
Ljubljana, 16. maja 1060, Spet ao začele od vseh strani »rihajati poročila o letalskih, ne-
sre&h v naši državi. Prišla je pomlad, s tem je prišla sezona letalcev in sezona letalskih nesreč.
Ni dolgo tega, kar je nekdo moral priststi pri Zidanem mostu, a ker je teren nepripraven se je letalo razbilo, pilot-Slovcnec iz radeške okolice, se je težko ponesrečil.-
Dne 13. maja pa je prišlo do letalske nesreče na sarajevskem letališču v Rajlovcu. Podnared-nik pilot Magdič iz Užic se je dvignil z letalom v zrak, krožil nekaj časa, potem pa se je zsčel spuščstl. Pri Um je prišel v bližino griča in ker radi nevelike hitrosti ni mogel hitro spremeniti smeri, je zadel ob drevo in leU-lo je strmoglavilo na tla. Vse to so opazovali oficirji z aerodroma Ur so takoj pohiUH z avtomobili na mesto nesreče. I^etalo je popolnoma razbito, piloU Mag-diča pa so težko poškodovanega prepeljali v bolnico. ■■
prUtM*ter ¡ffM*ft R ^^ ^^
Izseljenski komisar v Zagrebu
mo penzijona "Split", kjer je
brodovje pozdravljala kraljico,	t
ki se nahaja že nekaj dni v Dal- j« i«*al spomenico, v kaUri pra-
vi, da je ugotovil, da se is drav>
Brodovje so sprejeli z velikimi *ke banovine (Sloven t selijo
častmi, mesto je v Jugoslovan-	In
skih zaaUvah, križarke so odda- ko doma zaposlili In imeli doma \e po 21 strelov v pozdrav, naša tvojo eksIsUnco. S Um bi pre-obalna posadka je oddala, prav	{¡¿Jft
plače Uko pičle, da tudi s«polteni delavci rajši pusU to delo ln domovino ter gredo v inozemstvo, kjer Jim nudijo večje pleče. Tsk primer je bil s zednjim iz-seljevsnj^m v Nizozemsko. Odšlo je t js mnogo rudarjev, ki niso
PR0BVETÄ
Mahatma Gandhi
Gandhi šivi v ašratnu Sabar-mati, mali vasi, kjer deli življenje s svojci in prijaUlji. Ašram je kraj, ki obsega nekaj /nalili hišic, obdanIh s vrtovi, poleg katerih je kmetija, ki daje sredstva za življenje vsem članom naselbine, kajti alvam mora biti ssmostojen. Alvam bi po naše rekli "asmoaUn".
Gandhi je poročen in njegovi leni je ime Kaaturbai, V svoji «vtobiografiji pravi i miški voditelj o njej, da pOstane lahko zelo neprijetna, Ae hoče. Pisec teli vrst jo je videl prvič v svojem življenju dne 12. marca, na dan "zgodovinskega" Gandhi jovega pohoda k morju. Bilo je nekako ob enajstih. Gandhi je bil odšel le pred štirimi urami. M notri so šli za njim, tudi jaz sem mu sledil nekaj časa, poUm pa sem ee vrnil in sem se usUvil v samostanski tišini Sa-barmatija, kjer nem hotel govoriti z njegovimi o uspehu po* hoda. Svojci so pripiaovali Gandhijevemu pohodu svetoven pomen. Pod napol okroglo streho sre<y»ivrta stoječe hišice je sedela ns' gugalnem stolu ženska. Naočniki so ji počivali na nosu, njene oči to arle predse otožno in vdano. Njeno nenavadno visoko čelo je bilo močno razbrazdano. Cez gladko počesane laae je prosto viaela "šari", indska ženska obleka. Pozdravila mo Je 1 rahlim naklonom glave in se pri Um ljubeznivo nasmehnila, kakor da avu že davna znanca. &ele tedaj mi je prišlo na misel, da sem Jo bil videl prejšnji večer mimogrede bežno v predsobi, ko sem lahko nekaj minut govoril z Gandhijem. ^ .
"Težke ure imaU za seboj, kajne?" sem jo vprašal. Ona mi je odvrnila: "Ros je Uko — zdaj pa se je zop<^t vse umirilo." Govorila je polagoma, kakor bi besedo za besedo iz svoje maUrinščine prpsUvljala na angleški jezik., ''Ali se boste priključili poznejšim pohodom, Če bo Gandhi dovolil udeležbo tudi ženskam r "Ne vem," je odvrnila, "feielim se pa, da se je Gandhlju posrečil njegov načrt."	( J
Tedaj je stopila U hiše mlajša ženska. Kasturbei Gandhi mi jo je predstavila kot svojo nečakinjo. Kmalu so Jima je pridružilo Še drugo napol odraslo dekletce. "Je ta tudi sorod-nica?" sem vpraAal. "Ns," je dejala Gandhijeva žena, "to Je prijateljica, in součenka moje nečakinje, ki biva 2e nekaj časa pri nas v alramu." In vse tri so zsčele govoriti, kakor bi bil U dan prwy takšen kakor vsi drugi dnevi, kakor ne bi se bilo zgodim nič posebnegar ln pomembnega. V Uj mirni, miroljubni okolici /sem pozabil, ds je bils U sUra žena. ki Je sUU pred menoj, še kot telo mlada deklica poročena z možem, ki se je vrgel v H s briUko oblastjo z nenavadnim orožjem, mimo odpovedjo pokorščine. Kaaturbai Gandhi ne napravlja vtisa boJeviU ženske. Tiho in skromno stopa v otadje. malo se sliši o njsj, celo Gandhi Jo le redko omenja v svojih spisih.
čisto drugsčns iensks Je Ml-rabsi sli mks Klade, kakor ae prav za prav piše. Govoril sem z njo na večer prod Gandhlje-vim pohodom, Rodom je Angležinj s, hči briUksga adm I raja. Navdušila se Jrte Gnndhl-Jeve ideje Ur Je postaU cels Indijka. Ko js prišls ns Vthod, jo je Gandhi najprej posUl v male vasios, da bi spotnaU živ-
Ijenje najsiromašnejših med najbednejšimi. "Ce ne gnwte mednje, ne boste nikoli vedeli, kako žive." ji je rekel. In on« je res videla: pomanjkanje hrane,, obleke, deU, sdrsvil. Kdor ne vidi tega na lastne oči, mu ni treba obupa vati, meni mlss Slad*, kdor pa je to videl, mora biti vsak Čas pripravljen pomagati tem nesrečnikom v vsakem položaju.
Stopala sva po ozki stezi med gredami za povrtnlno. Pot Je držala k mali hišici. "Imam ie neko opravilo, poUm pa moram k Gandhi ju," je dejala, da vi-dim, če vas more aprejeti. Pre-Čitajte medtem nekaj zanimivih člankov v "Mladi Indiji" (Gun-dhijevem glasi'u op. ur.) in zaznamovala mi je članke s svinčnikom, Potom se Je z eno nogo uprla ob kolovrat ter ga ta-čela vrteti. Sedol sem nn hišni prag in jel opi/cvatl to neobl* čajno žensko, ki ao Je odpovedala življenju admiralove hčere in *i\elu raje tukg v celici kakif zunaj v velikem svt^u. V kofci je ležala zviU drobna žlmnlea. Na ozki polici je sUlo nekaj knjig. NekaUre je napisal Gandhi, druge so obravnavale nJega. Čisto mirno sem opazoval njene *koro moške potezo, ki so jih kratko pristriženi lasje le bolj podčrUvali.
Ob aUnl je slonelo pismo s Švicarsko znamko. Pokazal sem na omot ln vprašal: "Ali si do-plsuJeU s 9vicarJi?" "Da," je odvrnila, "sem v sveti s sesUo Romaina Rollanda. Pred kratkim mi Je pisala. 2ivl ob Ženevskem jezeru ln se kakor njen brtrt, zanima za vee, kar se godi tukaj." Mlrabai je zganila časopise Ur mi ponudila kakih šest aH sedem ŠUvllk. "Predi-UjU U članke, In Ukoj taste orientirani o nsši stvari," je rekla ter pristavila: "Jas po-iščem medtem Gandhija."
Angleščina U prlatne Angls-žinje, ki se je^popolnoma viive-lu v vlogo Indijke, je nenavadno čisU in blktfodoneča. Vsak sUvek i «govor I t mehkim, globokim glasom, ki izdaja pri vsakem zlogu njeno odlično po* kolon je. Dovolj je, da stojiš sa-mo nekaj trenutkov pred njo. pa se uveriš, ds imsš opravka s plemenito osebnostjo. Ona je, kakor velimo, praktična lanska v ašramu, ona skrbi za Gandhija, kadar je bolan ali kadar se ne počuti dobro, ln vodi g<>-spodinjstvo ksdar nI Gandhija doma. Spominja me francoskih arlstokrstk, ki ss podajejo na KiUJsko, ds bi Um živsls sske-Učno življenje kstollšklh miši-jonark, ki si vsdenejo tuje ime, possbijo ns dom, družino in radosti. Trdo žlvljsnjs ta ilste-gs, ki je bil nsvsjsn razkošju In potrebno je mnogo poguma, da človek na vss reslgnira. Mi-rabal je imela dovolj poguma zs to. Bog vs, kakšne so bile njene koristi? O Um ns tint besedice. ZstopU ssm se bil v liste, ko sem jo nensdoma usrl zopet pred seboj,
"IrnaU srečo," ml Je dejals, "Gandhi vsa sprejme eb petlii Svetujem vsm ps, da ne ostane-U dolgo pri nJem, kajti dana* nji dan js njegov tadnjl dan doma, dela pa ima še ogromno. 2e od rane sore daje navodila, se pripravlja na pot in ko Jutr: zjutraj odide, pomeni to fkoro toliko kakor odbud za vsduo.. J Vlada ga bp dala prijeti, riM«o če se bo to sgodilo že to goč, mogočo U trenuUk, čisto gotovo pa Jutri sarana." Stopila Je v svojo celico, slila is rdeče Ion čene posod« v kotu vode v kovi na*to čašo, Jo dvigniU in ns gniU, ds ss ji js zlil eurek vode v usU. "Ali sU žejni T ne
4? eríP
tiL> w
GLAVNI ODBOR S.N.P.J.
_ _ 1UPRAVNI ODSEK t WCENT CAtKKAR, prwls«dnlk.....S657 8. Uwadsls Av^, Ohlsage, HL
PRSD A. VIDER, SL tajnik.........m 7 GL Uwadsls A f., Chicago. Iii.
BLAS NOVAK, tajnik bol. oddtlka... .WB7 8. Lswndsls AvsM Chicsso, 111
JOHN VOORICH, gl blagajnik.......8657 8. Lswnd.l. Av... Chto^ t£
WUP GODINA, uprav I tal J glasi U... ,ISS7 8. Lssmdal« Ava., Ghteafo, m.
JOHN 1IOLKK. uradnik «lasil«......8S67 8. UirmUla Ava.. Chicago. W.
v	ODBORNIKI	'
prvi podprsdssdnik, SS9 Russall Avan Johaatawn, Pa. %L0TRICH» ^ podprad«., IB87 8. Tnimhsil Ava., Chicago, IM
JOHN J. ZAVERTNIK, gl. sdrsvalk........8714 W. 80th 8t. ChieTT^ I1L
OO8PODAK8KI ODHEKi
r^N^Ai*811, BTSŠSSdllk..^......1184 8. Crawford Am, Chicago, IH
« -.........................................W. |7th St.. Chicago, HL
JOSEPH SISKOVICH........^.^..lOOS K, T4th Straat. GavsUndrOhlo,
POROTNI ODSBKt
▲m^lSK; Pr^,tdn,k'................. W' "»y »t., Rprlngfiald, HL
¡JJJ" ¡V**™...................................■•» it, Ansa, Kana.
tuTv,JvSvtid;;......................MI, Btrabana. Pa.
ISaiJ?»«	..........................«l, Pavk HUI. Pa.
FRANCES CAKOVlKK;................101S Adsma Bt. No. Chicago, HL
OKROŽNI ZASTOPNIKI.
fflSSÄiiÄ^ pnro	.......I« Mals Ava, W. Allsuippa, Pa.
JOHN LOKAR JIW drugo okrolja........OM JTlBInd Bt., Clavaland, Oh.a
FRANK KLUN, tratja okrolja.................Bos ASS, Chlshalw. Min.,.
i,tTto okroli#..........* * f, Plttaburg, Kam.
FRANK KLOPclC, pato okrolja......................p. a DUss, Wytv
NADXORNI ODBRCi
T^Si «¿BÜJWlilisih...^..«,.........SSM W. Sdth Bt, Chicago, HL
ALBERT HRAST..................,,.|i,|B, Plaroa 8t., Milwsuhaa, Wla.
MICHAEL PLESHE..............610 Msdlsos A?Sm N. 8., PltUburgh, Pa.
StovMska Nirodn«
UataaavUaoa S, IS04
Podpori Moil7,
if.j«u4a iter «*M
8S47-ÄS 8a. Uwadsla Ava, Chicago, III.
Tal. Rackford 49S4
■ fUmlml
V fi
lit SSltiÄ	sal ai
vas DSM ASMS, Muíate la M*aH, M m u*»h «i
Sa si «alaUlfa.
M a« I nI I
VSI estai vt a* «1.	wêmk m aal
m «r« MSH
Ml ^fsdiséiilèlva iS lednaft* vb/%
AS ffwUSaáét al «asar sal li»iii mmtai— Mm asi milni aHm «tea k«M<N atoaM ka* Uifmmi to Km Mmterr'i .iru. ^^ "" ** SlSai 9Š tUk ImmCH «ImmM U iSNhI tm Am * - - .....
MSIah Piaab Sal^ •s ««Ml m hat n V
wm Mai.
^Mppm^anv apMH^aemi^ amp w^^m ®e assa Iftllê» tfcilfBiiB flf Ika	it liMWiHHb

Je vprašala«* In segla je po bsli skodelici Ur ml natočila hladne pijače. Ko sem si ugasli šojo* je rekla: "VldiU, tako pijemo mi Indijci ln |opet si je vil-la vode v usU — ne da bi so do-Uknila posode. "Tako se poni treba tratiti vode ss umivanja, Zdaj pa oprostlU, imam Še mnogo dela. VrnlU se prsd psU uro, povedem vas k Gandhlju,"
e
Reginald Reynolds se Je pojavil liki komet ns polltičuom nebu. Nihče ni poprej slišal o nJem, dokler ni kot Gandhijsv sel nesel pisma podkralju v Delhi. Nihče ni vedel, kako dolgo Je le Gandhljev učenec ln odkod je doma. Našel sem ga Isti dan, ko sem se bal pripravljal fotografirati alram. Povedali so ml, da je Reynolds sUr kakih 24 let. Im^l sem ga ta mlaj-Aoga. I/.menjala sva AekgJ besed, postavil se Js prsd kamero, snel solčnl šlem In dsjal smeje se: "Ta ne epsds zraven. Tods prosim yes, ds »s polurlU, kajti indijskega solnca Is ne morem prefcslsti". Potem svs šla oba v njegovo celico. Okolij štlriogslnega dvorišča so bila sUnovanJa sa učence In goste. Samostanska enostavnost je doma tudi tukaj. Tla so bila kamenlU, nad njimi so is dvigale štiri pobeljena sUne brez slehernegs okrasja, iz celice sU gledali v svet dvs majhni sa-mrežsnl okenci, ns Ush Js bila zviU Unka iimnlcs, v kotu je bil vrč sa vodo s čašo Ur kolovrat. "Prosim vas dve minuti ¿asa, potem vsm bom popolno-ms na rasp^agoJs rake). Zaprl J« za seboj vrsU, moje na-
iMMk» Frvll t agadavtai lndi|a im«
rlrs SS
IsdlK
vaočnotf v njegovi esllel pa Je •budila pozornost nekaterih u. ôenosv, ki so sedeli kaseti tve. davost Ur so Jeii kukati «kosi mrelo v oaUao, da bi videli plu-VDlasega moža v beli koli, ki Je oblačil srajco ia bele klade. "Tu-kaj ai tasebnsga etvtyenje, vedno opasujsjo človaka . . ." ml Je rekel Reynolds. "Včeraj penocM nisem mogel sutUniti očosa, vedno so prihajali novi rado-vedneâl, sedali so molče na tla in so me mirno nK>trill, poUm pa ep odšli in so prišli na njih mesto drugi . . . Prosim, ali ml hočete Izkazati uslugo7" Je rekel. "No?" sem vpredal. 'To-lljlU posnetek moje slike moji nevesti na Anglslko." "Rade volje." sem rekel in vprašal dalje: "Ali namerava tudi ona priti v Indijo," "Tega nt vem. Saj niti ns sluti, kakšna so tukajšnji razmere, jat pa nt sna m fotografirati In jI doslej ša nisem mogel poslati slike, ki bi Ji pokazala, moje življenje v ašramu." "Kako dolgo ste še v Indiji," "Prišel sem bil pred štirimi meseci v Bombay, IIve; sem nekaj časa v ašramu In ssm ss zdsj sopet vrnil sem. MoJa pot v ttslhi ms je napravita Čet noč slavnega."
Vidi se mu, de mu laska U dejstvo. "Jat sem rojen revo-luclonsr," ml retlaga. "2e v CeaJbridgvu, kjer sem študiral, ssm ee sanlmal te borbo s imperializmom. Gandhi Je ve idej* so napravile name velikanski vtis, saU> sem prestopil k nje-mu." "MisliU ostati tukaj/* "Kdo vsi As metat leea. poUm pritisne run nosna vročina, Jat nisem posebno močan in ns vem, če bom Ishko prenašal to podnebje. Mogoče me tudi vUkne-Jo v ječo, zakaj Gandhi mi Je bil skupno s Mshsdsom Desetem dol-'< 11 zs uradnlks "Mlado Indija".
Reynolds pripoveduj«, dt pile včaei pesmi, PoUm sede h kolovratu In sadna polagoma ln okorno vrteti niti. To dela sa-to, kar ve, da je "hadkha", potrebna kulisa k- vlogi, ki jo trenutno igra Ne nap rs vi Js vtiea «postala ne prepričanega fan-dhista, vendar pa js ponosen aa to, ds stoji njegovo ime natisnjeno v vseh tistih. Kometi pa imaj« lastnost, d» izginejo prav Uko hitro kakor «o s« pojavih. Ds J« Gsndhi poslal tegs mladsgs, nezrelega dijaka Ji lord* Jrwlnu v Dslhi, U so tudi maogi patriot ičn i Indijci smatrali ia hudo napako.
Agltirejle ta Praavetat
f 4
F* PROSVETA
î. Junija.
ROSA
. Powmt a dvefc Bplaal Angelo Cartvaaik
(Pavsst, kl Ja bila
v liter araea ■ ■
—	Mislim, da Je morebiti muaiimanka.
Znabiti ima kakšno napako na cfcrazu. Dozdevalo ae ml je, da je imela tako čudno spa-čen obraz.
—	Hm, čudno!
—	Neumnost, neumnost, kaj me briga ta ženska 1
Zvečer se je zgubil po meatnih ulicah. Gost* megla se je leno valHa po oroženfh cestah, mimo vlažnih zidov ... Pri gledižču je bai hotel zaviti proti Rimski cesti, ko se mu je nenadno zazdelo, da je videl črno prikazen, kako hiti proti vladni palači na Bleiweisovl cesti. Nehote, nekako po notranjem nagibu, dočista nezavestno, je krenil za Hjo. Ozrla se je ... že enkrat... zopet... Hitreje stopa ,.. teče ... Urno Je stekel za njo . \ . Preden je dospel do nj4, Je zginila v meglo, v noč.
Kako strežno smešen sem! Vražja ženska, docela mi Je zmešala možgane. Saj Je bilo vse skupaj zgolj pusta domišljija! Ali Jo Je v resnici sploh videl? Kam bi mogla tako nepričakovano zginiti? Stal Je ob oglu vladne palače in zri na vse štiri strani, da bi Jo uzrl... Zaman.
Norec eem, stokrat noreči Kje sem Jo mo-g*l videti? Saj se vendar ni mogla nikamor skriti!
Tanja pa Je stala v tujem vrtu pod ogromno vrbo žaluj ko In je v klela Boja, obžarjenega od meglene evetlobe cestne obločnice, ki Ji Je goeta megla dušila svetlobo ... V roki Je držal klobuk In si brisal pot.
—	Vroče mu je . . .
Pes, ki Je bil priklenjen na verigo, je močno lajal. • #
Nasmehnila se je.
—	Črna ženska. Prikazen. Obleči moram kaj drugega. Ne smem hoditi več takšna. Zalezoval me bo.
Prihodnji dan zjutraj Je šel mimo Hro-vatinove trgovine. Zaman si Je dopovedoval, ds Je čisto navaden ženskar, ki teka po Ljub-Ijani zgolj sa črno obleko, ko JI obraza vendar niti videl ni.
8aJ baš to j« tisto!
Obraz Ji hočem videti! Za vsako ceno!
Ko se je začel dodobra zavedati, je spoznal, da se Ja v nJem nekaj spremenilo. Možgani eo začeli živahnej« delovati, v vsej svoji notranjosti Je Čutil hitrejši tempo. Postalo mu Je nekam lahko. Takšna navadna prikazen pa človeka takole spremenit To bi bila metoda sa bolna, sa paihopate, melanholike, mj-zantrope, samomorilce • * . Poslali bi nadnje ošendjeno žensko, kakršnokoli, črno prikazen in samomorilcu bi se sasdelo, da jI mora naj- ' prej videti nos. 8tal Je pred fcloibo in gledal v vrata trgovine. Vstopiti se nI upal. S Hro-vatinom se nista Bog ve kako prijateljsko
Počasi se je podal v banko, nenehoma ozirajoč ss proti trgovini.	•
V banki mu ni Ho nobeno delo izpod rek. Zagonetna prikasen as Je silovito dojmila vsega njegovega blstvs. Vsak trenutek Je pogleda) k glavnemu vhodu. Bo zopet prišla? •
Tanje ps ni bilo.
Naravnost čudno Je, ds mu bsš te dni Tsnjs sploh na mlsal ni prišla. Začarana prikazen je rittiplrale ves njegovo bistvo. Zvečer se Je potikal po ulicah, po stezah Tivolija. Zsman. Črne prikasni ni bilo več. In vendar nI bilo večera, da bi Tanja ne videla Boja. Ve-
čer sa večerom mu je sledila, kakor sledi hitrosti vetra piš vetra ...
Poslušala je njegove misli, grela se ob njegovem hrepenenju, o|>ajsla se ob njegovem, v daljave usmerjenem pogledu. Včasih jo je hrepenenje, da bi stepila k njemu, ga objela, in se mu vsa, praV vaa udala, naravnost fizično mučilo. Vselej pa se je umels pravočasno premagati.
Nekega dne Je aklenila obiskati Roeo. Povedala ji bo, da Je po naključju prišla v Ljubljano, ker ae Ji je tu nudila prijetna služba in pošten način preživljanja, da se Je dolgo borila sama s seboj, a da se je naposled vendarle odločila za Ljubljani ker bi si drugače skoraj nedvomno morsla iskati zavetja, kruha in postelje pri družbi, ki Jo Je tako zelo sovražila. A Rosa naj se naboji! Preveč ji Je ljuba, da bi Ji hotela prevseti moža. Ne, nikdar ne! U njo hoče in sme videti, kajti tudi ona Ji Je prav toliko dragi, kolikor Bojo. Tembolj, ker ga J« negovala, mu vse žrtvovala, prebila ob njegovi postelji dneve in noči, nenehoma od-garijajoč nestrpno smrt, ki je stals besno ljubosumna ob njegovem zglavju . ..
Samo včasih jo bo zaprosila, naj ji pove kaj o Boju, naj JI privošči le Skromen odsev njegove ljubezni, naj Ji pove, če se Je včasih spominja, če je ne zaničuje, ker ga je bila v hipu čudnih seksualnih nagnjenj bežno pozabila.
Nekega jutra se Je naposled odločile. Ko se Je prepričala, ds Je Bojo v banki, se Je podala na njegov dom. Teko dobro je vedels, kje stanuje, celo ss okna njegove sobe Je vedels. Ko Je stopsla po stopnicah, Je težko in naporno dihala . . . Potjo Je dMival. Srce Ji Je na-halo biti. Vsa Je gorela v neznoeni želji, da bi Objela Rosi vrat, ki ga objame vsako Jutro dn, da bi poljubila usta, ki se vssko jutro tako «dano ponudijo njemu, da bi se naužlla ljuba-vi is njenih tak* čudežno lepih oči, ki vsesa-vajo dsn ss dnevom ljubsv njegovih oči.
O, ssmo flf trenutek!
Stals je neprsmično pred vrsti. Lovila je zrsk. Morala se Je nasloniti ns vrata.
Pozvonila je. " Hotela se je obrniti in zbežati.
Slišala je stopinje. Prepozno bi bilo. Trsta so se odprle.
—	Želite, gospa?
—	Ali je gospa Jezerškova doma?
—	Ni Ja.
4' — Morete II mi povedati, ali bo kmalu prišla?
—	Ne bo Je.
—	Danes? Jutri?
—	Je le mesec dni od doma. Mislim, da Je le dolgo ne bo. Sla Je domov, na Švedsko, mislim.
—	Domov? Na Švedsko? Nemogoče, nemogoče . . .
—	Pridite opoldne! Gospod je vsak dan opoldne doma*
Rosa je odlls? Daleč Je odšla. Na sever. Kaj naj pomeni to? Zakaj sta se raslls? Ali ni morebiti bal ona sama vsrok? Ali . . . Sladko jej ja kfžlo ob tej pomisli... ali ga morebiti sapustila . •. Svoboden je . . . Kdo bi mu mogel očitati, če bi ...
Ne, ne! Saj nič ne ve! Bog sam ve, kako Je. Mogoče je zahrepenela po daljnji domovini, morda je tfbolela.
(Dalje prihodajiš.)
ft.
I vaa PodržaJ:
večerni obisk
(Odlomek romana °2enske vladajo svet")
V piMtrlJevt sobi pri gospl Mar-ml», vdovi po računskem svetniku. J'ri jatrljakl raaaovor med pisateljem In kiparjem, ki sa j« vrati s daljteta blvsnjs v obmejnem me-•tu.
—	Kaj naj ti povem o Pavli? Kaj dobrega in prijetnega, pra» viš? Rad bi ti povedal in kako rad, toda ...
—	Kaj toda? Saj vendar nisi....
—	Sem in nisem. To se prevl, bil sem. Norec sem bil.
—	Pa še kakšen, če si se zagledal vanjo.
—	Zagledal, praviš? Zagledal? Človek se zagleda v lepo stvar, v lepo ti val, tudi v lepega otroka ae lahko zagleda, toda zagledati ae v lepo žensko — no, tak človek ni pri pameti.
—	Saj praviš, da si bil norec.
—	Norec, norec, še več ko norec!
—	Vsi smo norci, kadsr izgubimo pamet zaradi ženake. Glavno je. da se izpemetujemo, dokler ni prepozno, in sa moškega ni nikoli prepozno! Toda čemu beee-de. ko amo vendar le s dajanji dokazali svojo pamet.
— Dokazali? Vraga smo dokazali ne pa pameti Moški smo vedno bedaati, kadar mislimo, da ljubimo?	•
—	la kadar ne mislimo?
—	Pustiva to! Rajli povej, ksj se Je zgodilo s teboj, da si znorel, ne da bi se bil zagledal v Psvlo.
—	Poznaš Jo. Dobro Jo posnel. I/cpa Js. Pravi tip prave ftenske.
—	Dvomim.
—	Dvomiš? Kaj ^vomiš? -
—	V njeno šenskost.
—	Rekel sem, da je pravi tip prave Šeneke. Taka*, bi mislil vsak, kdor vidi ssmo vnanjost. Hočem reči, njena lepota je eml-nentno ženska in vse na njej spo-minje na čutnoet, ki Jo je ove-kovečila zgodovina s imeni najslavnejših kurtisan, Videl eem moške, ki so dobesedno trepetali v njeni bližini. Pa ne U bojas-ljivoeti!
—	Hočeš reči, da Je prijelo tudi tebe. Kar povej! Priznaj! Saj to ni nič sramotnega.
Sramotnega? Ne vem, če ja ta beseda na mestu, kjer gre sa pri rodne oblika, sa elementarna čuvetva. Sicer pe — zakaj bi tajil — vplivale je name kakor le nobena. In da nisem baš eremtt, ker se tiče šenak, to ti Je znana
—	Ženske kmalu »poznajo s kom Imajo opravka. Instinktivno zavohajo vsakega, ki mu je prisojeno, da Jih obožuje. Rade t-majo sužnje in se Igrejo s njihovo strastjo, ki Jo znajo razpa-liti do noroeti In zločinstva. Ni Jim sa Uubeeen. Clm več šenek Je Imel kdo. Um ljubši Jim je. Nagoaako, is prirojenega pohlepa po oblasti. Kakor hitro pa čutijo — čutijo, pravim — de Je kdo v njih oblaati, potem znajo
— Ne lovi beeed, prijatelj! biti celo Uuboeumne ' In U njih Dobro veš, kake mislim Ukusll, ljubosumnost ne pozna nobene •i •*«!	meje. Ps ae it ljubezni. Is gole
potrebe po uživsnju. Hočejo biti preverjene, ds so moškemu, ki je suženj njih strssti, vse ns svetu in ds moški, ki Jih ljubi — in vsak moški, ki uživa žensko, jo ljubi vsaj podzavestno — ne vidi več nobene druge. Cgodl ee celo, de moški, ki je bil v objemu take ženske, kljub svojemu sdra-vemu gonu zasovraži intimno občevanje s ženskami, tudi potem, ko že davno ni več v oblasti — Edine, Prave ali kakor Je le Imenoval v trenutkih eladoetra-etja gospodarico nad svojim telesom.
—	Čakaj, čakaj, prijatelj! Dobro govoriš, vendar lelim, d« me ne prehiteval. In le nekaj« Rekel si: vsak molki, ki uživa tensko sa denar ali sa kaj drugega. od česar ima ona korist. Je vendar ne ljubi. Ne ssveetno in ne pod vestno.
1 — To je nauk in kako Je s neuki, mi ni treba raslagatl. F — Kaj ps tvoja trditev? Ali ■1 mer tudi nauk? , — Na, dragi. MoJe trditev je dognanje, ugotovitev, résultat Seveda ne mialtm ne golo ftlval-eko uživanje. V pijanosti ali na uživanje abnormalnega Človeka. Tudi mnotlco izključujem.
—	Zanimivo.
, — Ni toliko zanimiva, kolikor rr * nično. Le pomisli. Rekel el, da «isi «remit kar ee tiče ženak.
—	Rekel sem, da. toda v drugi zvael. Hotel eem le poudariti, dn sem vajen tenek, lepih In inteligentnih. in ne v zadnji vrsti «Uaetaftu la «ato eem rekel, de »Skalim, kako me Je prijelo — kakor si n\e\ —. ne ds bi ee sa-nlmal zanjo bolj Jutkor ss druge.1
—	Dobro, dobra Samo trenutek, proelm. Nisi več mlad....
—	Odkod? Potem ai pa ti naravnost za hiralnieo!
—	Počakaj s šalami! Stvar Je reena. Nisi več mlad, da ne bi vedel in se zavedal, čemu je ženska. Človek naše vrste — ni treba, da je umetnik ne v literarnem in ne v vulgarnem pomenu beeede — ne uživa ženske zaradi samega sebe, torej ne iz mese-noeti, čeprav iz potrebe zdravega prirodnega gone, temveč jo uživa zaradi nja same, ker čuti v sebi sadoščenje, če jo vidi srečno v uživanju, ker misli —- slab izraz ss možganske občutke v objemu lanske! — ds ji je dolžan dati to srečo, kes.... ker.... jo kratko malo — ljubi. Kdor ne ljubi, ne uživa. Moški namreč. Sedaj rssumeš. Kupljena ljubezen ps Itak ni Utibezen, torej? Torej ni govora o uživanju. To je beetialnost, prava bestialnost, ki jo tako previdno skriva spoštovana družba. Živali so na boljšem, ker jim nI'treba skrivati ničesar ip ne potrebujejo nobenih pisanih zakonov za svojo pri-rodno ljubezen.
—	In tako je s podzavestno ljubeznijo? Zdi se mi, da se izo-gibeš tega vprega.
—	Čemu? Prav za prav sem že odgovoril nanj. Altvsl čital novelo "Vitez Klavors"? Nspisal sem jo v enknoči. Kakor da hi se stekala kn v pero in ne črnilo, tako sem pisal. Od srca In iz srca., V noveli najdeš odgovor na vprašanje, Id te vznemirja. Zdi se ml, da je nisi še čitsl.
—	Nisem. Kako? Pet tednov že nieem čital sli le več. Niti č*. snikov.
Razumem. Ljubezen krade čas.
WT Ali imaš knjigo pri sebi? Posodi mi jo, prosim!
—	Saj ni Izšla v knjigi. Dal sera jo "Besedi". Tu imaš zvezek!
—	Hvala. '	„ ; U V predsobi je posvonilo.,Troje
kratkih sunkov. ■— Ona Je. ' m
—	Kdo? ^ .
—	Ona vendar! V gledališču Je bila. Sicer ima pa Itak ključ.
Zopet j« pozvonilo. Trikrat. Nervozno.
Spravi steklenico v omaro! Kozarce v pred»!! Razgrni časnik! 8icer.£ -Kaj steer? ,
—	Vražja ženska!
—	Čudno....
—	čudno, čudno!
—	Ali se je bojll?
—	Ah, kaj bojim! Bol že videl!
I odprla vrats. je stala, z nervoz-po sobi, elegantna po Imsrnicah je pu-Vonj po šmernicah, ki jih goji yrtnar s elektriko v zimskih mesMlh/ •
In le so, Ns pri nimi pogl dsms. Voi ht#l od nji
0 vodomcu
(Alcedo HlspidaJ Najlepši evropskt ptič je bres dvoma vodomec. Na temenu in sadnjem vratu Je kelenkaetočrn s morakomodrimi lisami na perutnicah rjavkastočrn, na ramenih in trdih perutnicah morsko-selen, na sredi hrbta moder, na spodnji strani in na prsih rjast, na grlu rumenkastobel ; perje na repu je teqtnomodro, noge laka-sto rdeče Itd. Radi teh lepih barv eo ga imenovali Grki hal-kyon, Rimljani alcedo, Hrvati lijepa barica, radi modrega hrbta In modrega perja na repu ga sovejo Hrvati "modrega", Slovenci (po Frejrerju) višnjevi kos, radi kovinekega leska hrbta Hrvati zlatica* sla topo j ka.
Ker živi vodomec ob vodah, mu previja Nemci Wasser-See-in Uferspecht (plesa kakor žolna!), prbohrvati vodomer, vo-domor, vodoban.i (spačeno udo-mar), zeleni povodnik. Slovenci vodomec in povodni kos.
Vodomec je pristen ribič; dolgo preži na ribe, ne da bi se ganil. Naravno je torej, da ee imenuje aaš ptič francoski martinet — pécheur (t J. Marti nek ribič), španski martln peeeador (isti pomen), laškft martln peecetore, nemški Koeaigsfiacher (kraljevski ribič), srbohrv. ribar, —ka, —Ica. ribolovka,'tfbiČ, (po OJu-rašinu), čelkl rybarieek. slovenski ribič, poljski rybilwa; sh. tudi račarica, ker vodomec lovi tudi rake.
Ker Je vodomec izrazit "sim-eki ptič", je med prasnovernlm ljudstvom poavečen sv. Martinu, "svetemu grobarju1. Zato mu pravijo PrSncosI oiseau de St. Martino i« Nemci ¡fartiasvofot,
Rusi pa zimorodok. Zadnje ime se opira na staroveško vražo, da vodomke valijo meseca decembra ob jaanih dnevih, kadar ni vetra. — Lahi imenujejo vodomca tudi piombo, piombino,* od glagola piombare—paati kam na-ravnoet in težko, telebniti, Itr-bunkniti; naš ptič namreč plane, kadar zagleda ribico, kakor blisk v vodo, ne da bi uporabljsl pero-tL
Odkor pa sta srbohrv. naziva beno in bebič, t. j. bedak, trapec? Prirodopisec Wurm pravi, da priča vodomčeva predebela glava o "brezumni brutalnosti in lenobi". Morda imajo Srbohrvatl vodomca tudi radi tega za bebca, ker zaide dostikrat na ribjem lovu pod led, ne more več najti odprtine in tako utone, t Kakor tolče kovač s kladivom po nakovalu, tako vodomec po etihi trdi zemlji s krepkim kljunom, kadar si pripravlja votlino za gnezdenje. Zato mu pravijo Srbohrvati kovač, tudi zlatar.
Cehi zovejo vodomca lednač-ka, Hrvati koes ledenjaka, Nemci Eisvogel all Eisgart, Madžari jegely (od jeg—led), ker sedi pozimi pogosto na kakem ribniku, ki je pokrit z ledom, in sicer na takem mestu, ki kaže še nezmr-zlo vodo.
Na vodomoa qe nanaša veliko praznih ver pri katoliških narodih. Skrbna gospodinja polaga vodomčev meh med volneno blago, češ, da prežene molfy Bolnik noei vodomčev kljun, Sašit v vrečico, na životu, upajoč, da bo ozdravel. Siromak polaga vodomčev meh molče o polnoči k svojim skromnim prihrankom, skopuh k svojemu nagrabljene-rau zakladu; oba menita, da se bo denar potem pomnožil in da ne morejo tatje do njega.
Dekleta ee ne ločijo od vodomca, misleč, da privlači Ženina. Ljudstvo tudi veruje, da vodomec varuje hišni mir in brani hišo strele.	L. Koštial.
. . "V
Gospod (izvožčku): Moja tašča se mora odpeljati a prvim vlakom — podvizajte se, da ne z mudite!
IzvoiČek: Bodite brez skrbi, gospod. Vozil jo bogi, kakor da vozim svojo!
Pojasnilo
Gospod Zupin sreča na ulici svojega soseda Trpina, vsega razpraskanega.
—	Za božjo voljo, kaj ee ti je pa zgodi)o? Daj, da te popeljem domov, da te bo žena negovala.,..
—	Pusti me na miru, prosim te! Saj ravnokar prihajam iz te nege.
e
Misli o zakonu
—	Kaj mislite o zakonu?
—	Zakon je tedaj srečen, kadar se oba, mož in žena, začneta čutiti, kakor da nista oženjena.
-T
V polnem tramvaju stoji nel dama, ker ni prostora. Spn , nik reče nekemu mlademu ¿lo* ku, naj vstane in naj pusti i bo dama sedla.
Mladenič odgovori: — Ne, nikakor. Jaz .sem n rareč privrženec enakopravne* ženskega in moškega.
in
V gledališču
Skopuh svojemu sinu, ki sc med.odmorom sklanja čez balkon:
— Ne vesi se tako! Lahko bi padel v parket, pa bom moral	HIHm^
glftčati razliko med vstopnino«. J	Poštenost la dobra poitl!
-_ -----ba Jamčena. Mra. A. G. Kom, t
Suara Deal Hatchery, Brodhead, W
r
PARMA NA PRODAJ
Sloan
Liniment
-
PRAVE PASME PI&ČETA
se dobe po znižani ceni od 15. naprej in sicer; lahke Lcffhern
za teike vcÜkc gUru ,
za 100
$10.00 vio a poštnino vred vštS Kdor jih- teli dobiti naj ai jih n*n takoj, pošljite le nekaj naplatiU naprej, ostalo bodete plačali pi,B noši ali na pošti ko piščeta prejme Polna nplačila v naprej ao prva uf
farn*/I
—(Adi
(Proda sa 80 akrov obsežna stara devet 1st; Jas MS istiatil «S akrov in je zasejana koruza, mrva, krompir, zelje, fižol, pol akra grozdja, 2 H akra jabolka, breskve in slive. Dve hiši, dva kokoinjaka, ter štala; vse je v dobrem rado. Dve mule, oprava, vos, konj, krava, tale, prašič, 170 kokoši, farmarako orodja, kovaško o-rodja in misarska oprava, 10 bušljev koruze. Vredno vsa skupaj štiri tisoč. Prodam vae za vsoto 12000. Prodam vaa radi družinski!* razmer. Proator je oddaljen S milj od Hartford, Ark., in le 4 milje od Monroe, Okla. Tu prideta^dve polti. Pridite osebno aH pa pišite lastniku na naslot: Frank Stimac, R. I, Box 16T— Monroe, Okla., ali na P. O. Hartford, Ark.—(Adv.)
Tu je hitra pomoč za
želodčne neredno*
PNMMUJto la. kako hitro ponv,
srvrss«
■aalak» v«M saprtnU». Nuea-To«. nakaj najboljllh ■dtaTUno.U M otHU.» Ulaaa aatiatoatl aaatala vaM laprtniof, 4 •amo ao« «rvroM ta paauea Modeu 4» k ka mtan aavfttta knu,
rut—ali r«T»M Ntea-Ton« nakaj i al pofatito bo.'a i apaUt, altncti t Mota «rarih IbcImSo. oMataa ta aMkurn« pA noaU pranahajo, cpaaia Ja po4ltao ia im Joia. aploAno adravja ja Mjlano.
Ako |a val apattt alab ali <a vam M 4 •Itnoatl, Udar bi vi «orali vlivati Nu«a.T. ta aa vai tU vsrokov aitaarlJa. Nuga-Toa« prodaja pri vaak treaaaik a adravill Aka, tncoraa taca v ulovi nema. raelu hb, i lataea aaro«i aa vaa aS ajatovaca prek«
Ze je skoro 50 let
od kar se Je ustanovil« *a banka, služila je naiim ljudem in ?ei i čas je raroTala prihranke in uloge stotine tisočer njenih odj< mslcev.
. t
Uradniki te banke so bili vedno oprezni v izvrševanju svojih doli nosti napram njih ulagateljem.
V s« ' :|DK|'
Vi se bodete prepričali, da je v vaSem interesu, da obavljste n svoje denarne posle pri
MSP» AlERffiAH STATE BANK
1 Md Blas Island Ava.
CHICAGO, ni
niiHUKH
Tiskarna S. N. P. J.
				
			i«f !	i i i
I TISKARSKO OUT SPAMJttA BELA
Tlaka vabila sa jmdU* in alSode, vizitnice, časnika, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-, _ ikem, angleškem jeziku in drugih
VODOTVO TISKARNE APELIRA NA CLAKBTVO aNJPJ^ DA TBSKOVINB NAROČA ,V SVOJI TISKARNI
y m pojasnila dsjs vodstvo tiskana. Osno
nnljsko dolo prva vrsta.
S. N. P. J. PRINTER Y
MS74U Sa. LawaSala Avaaaa
CHICAGO, ILL. 'Î '
TAH SB DOBI NA tBUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA