I
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za eeio ieto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 goid. 30 kr.
V I^jubljani 10. junija 1885.
O b 8 e g : Košnja v najem.
Seme japonske ajde.
Od dežja pokvarjeno seno.
Vprašanja in odgovori.
Poročila o stanji letošnje letine n* Kranjskem
Cikasto vino.
Naznanilo.
Boj proti krvni usi« Volilno gibanje.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Zamet v stepah. (Dalje.)
Naši dopisi.
NoviČar.
Gospodarske stvari.
Košnja
najem
in sicer obojna, sena in otave, oddala se bode potom dražbe na vrtu c. kr. kmetijske družbe na Poljanah v četrtek 11. junija ob 11. uri dopoludne.
■
seno kot drugi pri lepem vremenu. V prvi vrsti je pri košnji trave ali detelje naglost vsega priporočila vredna in pa začetek košnje ob pravem času. Pokosi naj
streho ali v kozolce spraviti. Po našem mnenji ni kmalu kake druge tako praktične kmetijske stavbe, kakor je naš slovenski kozelec. Posebno praktični so
se vedno le toliko, kolikor je mogoče naglo pod
dvojni kozolci, ki imajo streho čez oba kozolca

pod
Seme japonske ajde
dobi se pri opravništvu vrta c. kr. kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani.
katero se da veliko shraniti in ob nevihti se pa lahko več naloženih voz spod zapelje in tako precejšnje škode obvaruje. Ob času košnje so kozolci prazni in če nam
ko-
Vreme nagaja, spravimo lahko seno v kozolce, zolcih je seno neodvisno od vlažnosti in toplote zemlje

Od
dežja pokvarjeno seno.
torej ne more tako hitro
huje kozolec
j
skrbi

zavreti, veter pa da se seno hitro suši.
?
ki prepi-Žalibog,
da pri nas na Kranjskem ravno tam, kjer se posebno
Skoraj vsako leto se prigodi, da vjame dež kme- veliko sena prideljuje, je težko napraviti kozolce zarad tovalca ob času košnje ter da na ta način kmetovalec nadležne burje.
na kakovosti sena veliko škodo trpi. Nemški kemik
Pri spravljanji premočenega sena v skednje mo
Stoekhardt izračunal je, da premočeno seno ali sploh ramo biti zelo previdni, ker tako seno, če tudi mislimo
?
tako seno, ki se je zaradi slabega vremena moralo
da je
s
uho, vendar rado plesnuje in trhleni; plesnoba
dolgo časa sušiti, izgubi desetino raztopljivih redilnih	in trhlenje pa ne storijo sena samo nezdravega, am-
snovi. Vsled nekega poskusa na akademiji v Tarandu	pak pospešujejo ob enem tudi razkrojitev redilne snovi
najdlo se je, da seno, katero je 13 dni ležalo na pro-	na škodo redilni vrednosti sena. Tako seno naj se
stem pri lepem in pri grdem vremenu, izgubilo je	hrani v zračnih prostorih, kamor je mogoče pri lepem,
12-5% od vseh suhih sostavin, kar je toliko kot četrt	toplem vremenu zrak spustiti, pri vlažnem vremenu
pa vhod vlažnemu zraku zabraniti.
vse prvotne redilne vrednosti. Otava se vsled še dosto bolj poslabša kot seno, ker jo mokrota vsled
tem
i
da se narede v senu rovi, skozi katere
njenih tankih štibel in mehkote dosto lože prešine; zamore zrak vleči, spolni se ta naloga prav lahko; otava se pa tudi slabeje suši in zato tudi hitreje prične taki rovi dajo se narediti z drogi, gnjiti in zavreti.
ki
se primerno
?
postavijo. Ako imamo na razpolaganje drenažne cevi Deteljno seno ravno tako zgubava na svoji vred- je tudi dobro jih potakniti v seno, za katerega se je nosti. Neka detelja, ki je skozi 14 dni bila skoraj bati, da se pokvari, vsak d*n premočena od dežja, izgubila je od svojih
dušca
prvotnih suhih sostavin 3*8°/0 beljakovine, 20 6
prvotnih redilnih snovi in 3% rudninskih snovi, vsega okusneje. Vzame se 0 32
o
Med zmetavanjem od dežja izpranega sena potresa se kuhinjska sol, katere zaprečiplesnobo in naredi seno
do
1*6 kilograma soli za
£/1. f Utu/ll 1 VU11U1U Cllf ? 1 lil l/ j 0 1 UUJlliiOIVili OUV Uj ¥ OU^ ll	vnui'uvjui	t	^^ ^ ^«	a v *	0
skupaj toraj izgubila je ta detelja vsled izluževanja in vsakih 100 kilogramov sena. Seno se po celem pro
zavretja 27*4°/0.
štoru razprostira in na vsak 25 centimetrov
debelo
Pokvarjenje sena vsled dežja popolnem zabraniti plast se pa sol potrese.
ne bode skoraj mogoče pri sedanjih razmerah, sosebno
Ako je bilo pa seno vsled kake povodnji oblateno
?
ker nimamo toliko zanesljivih vremenskih prerokovanj, ali da sploh pri krmeoji kaže veliko prahu in ples-da bi se zamogli na-nje zanašati ter odločiti, ali bi nobe, treba ga je pred krmenjem obtolčiti ali omlatiti; kosili ali ne.	najboljšli je pa tako seno na mlatilnem stroji omlatiti,
Pač se pa lahko ognemo marsikaki nepriliki, ako kjer se najbolj prah otrese.
vse previdno opazujemo in se po tistem ravnamo; kajti so gospodarji, ki pri slabem vremenu napravijo boljše
negovo
primernim mešanjem sena z drugimi krmili, koji okusnost povečajo, ali pa s poparjenjem in
T- _ T-

A
Mk	•
I J • .	* f ^ »
/	: - -	v\
K-.	K-i
rt	;	/
• s
* v^CA V} '
i/ -n ^ ^.
-rj
'c-li / .
1 §2
kuhanjem da se vrednost sena še precej izboljšati. Ako
je bilo seno uže v skednji zneje pri krmenji soli dajati
eno
i
ni treba živini po- privede krvna uš človeka
Le oni ve razsoditi grozoviti položaj, v katerega
ki je sam posestnik dre
vesnic, ki so okužene od tega mrčesa. Ta mrčes plodi
se tako hiti
in preti uničiti vso di
da človek
Cikasto vino.
obupno mora glelati, kako zginjuje delo, ki ga je stalo toliko časa, truda in skrbi. V takem položaji bil sem tudi jaz, tako piše L. Thuer v hamburški list ;;Hansa".
vinske bolezni, ki bi se bolj pogosto naha- ko mi je pretila pred osmimi leti krvna uš vso di
jala in koja bi na vino tako
ivala kakor vesnico uničiti. Po mučnih skrbeh
premišljevanji
azkroj alkohola (špirita) s pomočjo gnvic v ocetno poskusih najdel sem slednjič, ko je krvna uš zasedla ali iesihovo kislino. Cikasto vino ali ocetno-kislo vino.
sploh skisano vino imenovano, ne spozna se toliko po duhu proste ocetne kisline, kakor po duhu jako raz-puhtljivega ocetnega etera. Koj iz začetka cika, zboli
adikalno sredstvo, kojo me je v
gr. oksalue kis-
rešilo hude nadloge. 10
uže celo dr kratkem času
line raztopljene v 120 gr. vode~in potem nekoliko do danega zelenega mila (žajfe) je to sredstvo. Ta teko-najprvo zgornja plast vina, ki je v najožejši dotiki s čina, namazana z majhuim trdim čopičem na okuženo zrakom, zato se kisli duh precej in najlože začuti pri mesto na drevesu, brezpogojno mrčes umori. Milo služi odmašenji sodo ve vehe. Ce je enkrat vino le nekoliko le v to, da les ali lubad na namazanem mestu teko
cikasto postalo, razširi se bolezen pri viši toploti hitro	.l°že sprejme v-se. Oksalna kislina je strupena
po celem sodu; vino postane motno
šji tanka, svetla smetana
Čer
zapazi se
po
tlinam pa nič ne
tudi na rokah se mi ni
avno se
malo al
kohola v ocetno kislino razkroji, navadno 1
2°/
nikdar nič hudega storilo; dobra obleka se pa pokvari
po
ker tekočina vedno škropi iz
med tem, ko se

stane vino vendar nepitno. Ako se enkrat v vinu cik maže; tekočina je razjedljiva, zato naj se k tem delu zapazi, treba ga je nemudno pretočiti v drug, dobro za- vzame predpasnik ali pa
žvepljan
od
taka sredstva so tudi
če se vino sploh še hoče rešiti
Druga
škoda
slaba obleka, katere
ni
preuesenje obolelega vina na
Oksalna kislina dobi
se v lekarnah ter je zelo
kraj s tako nizko toploto, da je razvijanje ocetne kis- P°ceni. Razstopljena v vodi pokvari se v nekoliko dneh
line zaprečeno
ohramba
vina pred. dotiko s zrakom. Da se cik vina spozna, ni treba nobene kemijske
zato jo je treba za rabo vedno sproti razstopljevati
j
Vsak se lahko prepriča, da gre mazanje s čopičem
preiskave, ker uže okus, še bolj pa duh uže cik izda. hitro izP0(i rok, posebno ker se mrčes hiti
Kar se tiče toplote, pri koji se prične razvijati vslecl bele volne, katero naprede
zapazi
ocetna kislina
>
mogoče kaj določnega povedati. Pod
Prvo mazanje je mučno in počasno; čez teden dni
10° C. moralo bi biti v vinu uže veliko gljivičnega ti
se zopet
ič maže in tako naprej; uši bode vedno
da bi se začelo vino kisati. Ako imamo z vinom kaj manJ ia nazadnje zadostuje preiskovanje drevesnic
opravka
toplota
aka je pa 25 do 30°
potem
' —^ --- .r ^	j ^	tu tj VA \j u\j	. j jjuuc/iii	# o ----------------—^ ^^ ^^ ^
moramo biti pa dokaj previdni ter pozorni na snago, v naslednjih letih, akoravno jaz v svoji dreve
e le
vsak drugi ali Tretji teden. Pozornost priporočam tudi
uže
da nas neiznenadi cik
leta nič nimam krvne uši.
Ski
se pa vino ne
%	<1 h _
edino potem, ko je uže enkrat dokipelo, ampak tudi med alkoholovim kipenjem in toplota, ki se pri tem kipenji razvija , še pospeši
razvoj očeta.
Ka-

.Allgemeine Wein-Zeitungw.
Posebno pa pospešuje
nasto vino se zelo lahko okisa
skisanje vina „kan
ker
kan toliko raz-
edči alkohol v v
v /
pomnoze
>
ki
J
; ati rvciii luiiftu i	r [ji u/ju/ivj o
da se glivice lahko brez ovire ajde na eno oralo?
Vprašanja in odgovori.
Vp rašanje 22. Koliko je treba semena japonske
v sebi 12% alkohola, zoper
Odg
v C.)

stoji lože okuženji po glivicah, kakor pa nizka vina.
Skisanju vina vzrok je dostikrat poraba kislega soda bokeje kot" pet centimetrom ali srkala. Zelo luknjičava telesa, kakor vehe iz smre-
oralo zadostuje tri mernike semena
japonske ajde, katerega z brano podvlečite pa ne glo
kovega lesa itd., ki so v dotiki z vinom in zrakom.
so dostikrat vzroki skisanja. Škodljive so v tej zadevi vehe, ki so s cunjo ovite.
Vprašanje 23. Kedaj je najbolj
ponske ajde

daovor.
set\
v C.)
čas sejanja ja
japonske ajde
velj
ono kot o
se
Da se
arsikaj, tako na pr. v moko zmleti
edi skisano vino zopet pitno

pripor
setvi naše domače ajde, pri vsem tem je pa japonska ajda manj občutljiva proti
mi
kot domača
amor, žgana
Vprašanje 24. Kako naj bi se njiva obdelala
ki
magnezija, čista pepelika iu soda. Izmed teli sredstev bo konec julija izpraznena, na kateri pa nočem ozimno
je najboljša čista moka zmletega kararskega mramorja
Ta moka raztopi
v vinu le počasi
vsak hek
sejati dela ?
>
pa vendar se do jeseni kaj živinske klaje pr
toliter skisanega vina da se eno majhno žlico te mai
morjene moke, potem se vino večkrat premeša ali pa izpraznjena, obsejete s tui
Odgo
sod
sem valj
ko je nam okus pokazal
da
----U --- ~ --- *	" 7 J ^ w ti lii UIV U O |/Ul\Cl^Cllj Utl
je vino zopet dobro za piti, se pa pretoči v drug snažen in dober sod.
košnj
krmo
v C.)
Najbolje storite, ako njivo, precej ko je
ki je potem zelena za šica je ena najboljših
Zelena tur
Slednjič je pa najboljša poraba močno skisanega meseca oktobra, dokler ni jesenske slame. T
vina ta, da se ono porabi za napravo jesiha
krmskih rastlin. Na Ogerskern se prične s krmenjem zelene turšice uže meseca junija ter se krmi notri do
uršica za
zelen
ki
da se pr
dobro sejati na strnišče ali
Boj
proti krvni
v
na zgodnji krompir itd., a to naj se še v drugi polo vici julija zgodi. Zeleno turšico živina zelo rada je, in
USI.
Ki
uš (Schizoneura lanigera), ki
se
tako
lutro plodi, kakor trtna uš in koja v nekaterih krajih
je posebno tečna, ako se krmi doda nekoLko ali kaj druzega tacega. — Za seme vzemite zgodnje sorte, na pr. činkvantin, katerega potrebujete
obov
kake
postane za sadi
pr
je uze na vse mogoče načine uničevati
šiba božja, skušalo se jo
za liektai
globoko
hektrolitr
Seme se
do 5
bi
podvleče in če imate valj
imetrov bodete
dobro storili, ako njivo po setvi povaljate. Kositi se
183
sme pričeti taka turšica, ko zraste do pol metra visoko. Živini poklada se zelena turšica vedno le rezana. Turšica, na katero je slana padla, je za živino nezdrava, porabi se pa lahko poparjena.
Poročila o stanji letošnje letine na
Kranjskem.
(Porocano od podružnice e. k. kmetijske družbe kranjske)
A.	Pokrajina gorenjska.
Bohinj: Žito srednje, sadje slabo, detelja in mrva dobro.
Radovljica: Ozimna rž precej pozebla, pšenica je pa boljša in se je v zadnji gorkoti še posebno popravila. J aro žito kaže dobro. Zgodnji krompir in tur-šico osmodila je nekoliko slana. Detelja kaže sploh slabo, trava nekoliko boljše. Sadje je zelo cvetelo in je upanja, da bo nekaj gori ostalo.
Tržič: Ozimno žito stoji slabo, jaro žito je srednje, kakor tudi krompir, detelja in trava pa slabo
kaže. Sadje je nekako srednje.
Kranj: Ozimno žito, razun rži, kaže dobro. Rž, posebno pozno sejana, je pozebla. Detelja je prav lepa, travniki so pa slabeji. Od sadja kažejo hruške in jabelka dobro, češplje pa slabo.
Brdo: Žito je v obče slabo, zlasti ozimno je silno trpelo, posebno pa rž. Detelja in mrva dobro kažeti. Hruške, posebno tepke in črnjelke so jako polne, tudi jabolk je mnogo pričakovati, češpelj bo pa malo. Orehi so v nizkih in visokih krajih slabi, v srednjih so pa dokaj dobro pokazali.
Kamnik: Ozimna rž prav slabo, vse drugo žito je pa srednje. Detelja in mrva sta dobri. Sadje v obče je srednje slabo.
B.	Pokrajina notranjska.
Vrhnika: Ozimno žito, bodi-si rž ali pšenica, kaže slabo. Detelja je lepa. Sadje je v dežji odcve-telo, zato je zelo slabo.
Cirknica: Ozimna rž je prav slaba, drugo žito je srednje. Detelja je dosedaj splošno dobra. Sadje je prav slabo.
Postojna: Žito je še precej dobro, a jara rž je zaostala. Detelja je prav lepa in trave bode tudi obilo. Sadna letina je pa le slaba pričakovati.
Senožeče: Zimsko žito je srednje slabo, jaro žito je dobro kakor tudi detelja in mrva. Sadje kaže prav slabo, vino do sedaj srednje slabo.
Idrija: Žito je sploh srednje, med tem, ko detelja in trava prav dobro kaže. Sadje je srednje.
C. Pokrajina dolenjska.
S t. Vid pri Zatičini: Ozimno žito je slabo, jaro žito pa boljše kaže. Lan je lep, obeta veliko semena in prediva. Detelja je sploh prav lepa. Sadja je malo pričakovati.
Ribnica: Ozimno žito je slabo, detelja in trava pa precej obetati.
Kočevje: Ozimno žito izvan rži prav lepo kaže. Detelje in mrve bode obilo Sadje je srednje, le orehi kažejo prav dobro. Trta nastavila je malo zaroda.
Boš tanj: Ozimna rž je prav slaba, drugo ozimno žito je pa srednje. Jaro žito in okopovine so dobre,
sadje slabo in trta nastavila je malo zaroda.
Trebnje: Ozimno žito je sploh prav slabo, detelja ravno tako, sadja bode prav malo, trsje je pa te dni dobro pokazalo.
Rudolfovo: Ozimna rž je slaba, drugo žito srednje. Detelja obeta dobro. Češpeli zna biti precej, druzega sadja pa malo. Trta kaže v dobro gnojenih novih vinogradih dobro, drugod pa manj kot srednje.
Krško: Rrž slabo kaže, ječmen in pšenica obetata srednji pridelek. Detelja je lepa, mrva se bode pa srednje obnesla. Od trte je pri ugodnem vremenu
srednja trgatev pričakovati.
Metlika: Žito je prav dobro, ravno tako tudi detelja in mrva. Sadja ne bode skoraj nič. Vina nadejati se je tretjino več kot lansko leto.
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli vršile se bodo
dne 26. in 27. junija, in sicer: v petek dne 26. junija za kovače, kateri niso obiskali podkovske šole, v soboto dne 27. junija pa za učence podkovške šole.
Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglase pri podpisanem vodstvu.
Vodstvo podkovske šole ljubljanske
dne 2. junija 1885.
Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški,
začasni vodja.
Razpis državne štipendije.
• •
• ,
Slavno c. k. ministerstvo kmetijstva je dovolilo z
dopisom od 28. marca t. 1. št. 4949 za enega kranjskega deželana eno državno štipendijo po 300 gld. na leto za prihodnja 3 šolska leta, namreč 1885/6,
1886/7 in leto 1887/8 za obiskovanje eno sledečih dveh kmetijskih srednjih šol:
a)	Više kmetijske šole v Dečin-Liebwerdu na
Ceskem, in
b)	srednje kmetijske šole „Francisco-Josefinum" v
Modlingu pri Dunaji.
Za to štipendijo smejo prositi na Kranjskem rojeni mladenči. Prošnje se morajo glasiti na ime slavnega c. kr. kmetijskega ministerstva na Dunaji ter
morajo imeti izraženo željo, katero teh imenovanih šol prosilec hoče obiskovati. Prošnje morajo se zadnji čas do 15. avgusta t. 1. podpisanemu odboru družbe kmetijske izročiti, prošnjam pa priložiti sledeče priloge:
1.	Krstni list; prošnjik mora biti vsaj 17 let star.
2.	Šolsko spričalo o taki šolski izobraženosti, ka-koršne je pridobiti po dobro dovršenih šestih (za De-
čin-Liebwerd) oziroma štirih (za Francisco-Josefinum)
razredih javnih srednjih šol.
3.	Pismo starišev ali varuhov, da privolijo vstop
prošnika v kmetijsko šolo,>
Predavanja prično se na obeh imenovanih šolah
1. oktobra t. 1.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 10. maja 1885.
Baron Wurzbach,
predsednik.
Gustav Pire,
tajnik.
Politične stvari.
Volilno gibanje.
Minuli teden bil je najbogatejši glede števila izvršenih volitev, zato tudi večje važnosti. Vršile so se
*


184
volitve na Češkem, in to najprej v kmetijskih občinah.
Cehi:
Na Mora v skem izvoljeni so v kmetijskih občinah
minister Pražak, dr. Mikyška, dr. Za ček.
Privteh izvoljeni so bili češki narodnjaki: posestnik župnik Weber, dr. vite? Šrom. Skopalik, dr. vitez Vencel Šulc, bivši poslanec Vincenc H e ver a, mlado- Meznik in dr. Kusy; Nemci pa: Hiibner, Neusser
čeh posestnik Klima, tovarnar
ročen mladočeh dr. E. Gregr,
Mašek, pripo- in tovarnar Schmidt.
V. A. Fišera,
bivši poslanec K. A dame k. mlinar dr. Josip SI a vi k, gozdni svetovalec K. Kindler, posestnik Jan. Pleva, kanonik dr. Peter Špelina, bivši poslanec dr. Anton Steidl, stari dr. Al. Trojan, dr. vitez Wieders-perg, župan Vencel Pen k, odvetnik dr. Vaša ti, V. Vesely (zmagal proti mladočehu Tilšerju), in knez A. Schvvarzenberg (zmagal v deloma nemškem okraju
proti dr. Herbstu).
Nemci so bili izvoljeni: A. Tausche, Fr. Krepek (Knotzijanec), Ant. Steiner, Jos. Sti bi t z, Ant. Jaki, dr, Roser, Jos. Heinrich (pristaš gospodarske stranke), posestnik H. Hutter (proti dosedanjemu zmirnemu kmetu Kopl-u grof Boos-Waldek (proti dosedanjemu zmernejšemu Streruvitzu) , posestnik H.
Svoboda in
K i r s c h n e r.
čeških mestnih volilnih okrajih
olj
ki narodnjaki:
Pragi dr. R
(na mesto Jahna)
to
Jo
Broinovsk
sodnije svetovalec Frid. Hajek
mesto ustavoverca Alterja), v druzih mestih
do
sedanji poslanec
Hladik
dr
grof K
(proti Mladočehu Tilšerju), bivši minister Jos. Jireček, dr. M a tuš, Mladočeh dr. Engel (proti dosedaujemu dr. Janša), Otokar Zeithammer, realkini vodja Egid
Jahn, profesor dr. Kaizl, prof. dr
Zuck
od
vetnik dr
D ostal, gospodarski svetovalec dr
Spaček, vodja Em. T
Nem
ha th
dr
pa
R
bili izvolj
dr.
advokat dr. Krof t
bivši minister dr. B
Polak
Prade, A. Sigmund
dr.
M e i s s 1
B
soviti dr. Knotz, Knotzianec Ed. Strach
Fr
gla
derman, J. B en del, dr. Hallwich, dr. Nitsch
dr. Stohr in Jos. Sch
in 15 Nemcev
*
j
Tedaj
kupaj 18 Ceh o
ki ima skoraj dve tretjini prebivalcev slovanskih, Čehov in Poljakov dobila je letos prvega slovanskega zastopnika, izvoljen je bil namreč v kme-
tijskih občinah tešinskeg
Obračaja Poljak Sviežy
ki
okraj
zoper dosedanjega
stopi v poljski klub
Galiciji propadli so Rusini in zmagali so odločnejše kot pri zadnjih volitvah pristaši poljske stranke Izvoljeni so bili: knez Czartoriski, Czeikovsk
Tyczkovski,
Siengfalie vic
Mladorusin Ochrimovič, Mlaclorusin
C h a m i c
minister Ziemialk
in Mladorusin Mandvczevsk
t/
?
R u c z k a, grof Hompesch, gi ki, grof Roman Potočki, M. \\
Dalj
of
G r o h c . Kiel

Popovski O b o v s k
Dalj
dr. Chotkovsk

ros z, Orzehovski, Kopycinski, grof Jyszk
vicz,
J a si n s k
G
N
Abraham

K o v a 1 s k
rof Stadnicki in Ozark
galiških
tih so volj
v Krakovu O
no vski in Zaborski, v Biali minister Dunaj evski,
v Rzezsovi Bartoszevsky, v Przemyslu Savczyn-ski, v Samboru Hausner, v Brodiju Sohor, v Lvovu
Smolka in Levakovski v Stanislavu Bili n s ki.
i
Tarnopolu Za vadz k
?
Bukovinsko veliko posestvo izvolilo je svoja dosedanja zastopnika bar. Stircea in pa Grigorcea na mesto Mitrofanoviča pa arhimandrita Cz upe r-
k o v i č a.
Zemljepisni in narodopisni obrazi
Nabral Fr. J ar os lav.
Beduinci. *)
0
Ta narod je naseljen po vsi Arabiji, sem ter tje po Sirskem, po Mezopotamiji, Perziji, Berberiji, in nekoliko po izhodnem pomorji afriknnskem. Ime Beduinec se izpeljuje iz Bedevi. to je, deca pustinje. Beduinci so z večine pastirji, ter se pomikajo s svojimi čredami s paše na pašo, nekateri so tudi stalno naseljeni po mestih in vaseh. Polti so črnorumene, gostih črnih las, temnih iskrili oči in vpognjenega nosa; reči sa mora, da so lepo zraščeni in lični ljudje. Oblačijo se navadno v pa-
volnato srajco, ki jo čez ledja s pasom prepasujejo, in kedar je treba , vržejo tudi po sebi bel volnat plašč.
Glavo si pokrivajo ali s turbanom, ali si jo ovijajo s pavolnatim robcem, da
nogi ste navadno goli.
jih žgoče solnce preveč ne peče ;
Beduinca je sama ponositost, kolikor ga je; ponaša se s svojim pokolenjem- s slavo svojega plemeua , in s svojo svobodo. Govori prosto in moško, .Svobodo ljubi na vso moč, zato se potika vedno po pustinji. Trdi ti, da njegov rod je najčisteji, najbolji, da nobeden na vsem svetu ne more meriti se ž njim. In če primerjamo be-duiučev značaj z značajem sosednih narodov, prepričamo se, da jako nadkriluje gladkojezičnega in od de-spotizma ali samosilja pokvarjenega Perzijana, kakor tudi milega ali izpitega luda. Slavna napaka njegova pa so neprestane svaje med posameznimi plemeni in krvna osveta. Meni, da rodbinska ali plemenska nečast
ni izbrisana tako
dolgo
ne, dokler se ne opere v krvi
nasprotnikovi, ali se vsaj odkupi z denarjem ali z živino.
Za obliko vladno si Beduinci ne belijo dosti glave, nimajo niti ljudovlade niti kraljestva, pač pa obojega
nekaj.
Beduinci so razcepljeni na močneje in slabeje
cepove ali plemena. Plemenu načeluje šejk, nekak pa
trijarh.
Jemljo ga navadno
iz veljavne, poštene rodo-vine, iu ima po stari navadi prvi sedež v zboru. vodi obravnave s tujimi plemeni, čuva in izpolnuje gostoljubje za vse pleme, poravnava prepire, kaznuje zločince nekaj po zakonih koranovih m nekaj po zakonih zdrave pameti. Kedar pa je kaj posebno važnega, takrat skliče starešine na posvetovanje ali v zboru ima sam en glas. Več potov se primeri, da se veljava, ki jo oča uživa, prenese na sina, mestovati njegov dvanajstleten sin, če ni drugače, kateremu se takisto čast izkazuje, kakor da je sam pa-
trijarh.
Beduinec zgodaj ustaja. Ubožniši leže kar po tleh
na plahtah, premožniši pa na preprostih posteljnjakih.
in kedar očeta ni doma, more ga na
Kakor hitro se zdani, obmoli Beduinec jutranjo molitev
pa
tako nazivano „vero
u
Ni
ga Boga razen tfoga in
Bosa
Muhamed je prerok njegov. Potem ^zbudi svoje ljudi, ki v šotoru okrog njega leže in spe, in jih opominja na jutranjo molitev rekoč: »Moliti je bolje kot spati".
Na
to zajutrkujejo; ubožni povžijejo malo dateljev in kruha, šejk in premožni pa si postrežejo s kavo in kuhanim
rižom.
Mnoga plemena beduinska so zgolj nomadska, vse leto ne gredo k pokoju. Potopisec Burckhardt omenja
*j Nadaljevanje iz ^.Besednika."

m
okolo 350.000 duš močnega plemena, ki se po letu klati se je rop obnesel, dirjajo vsi skup domu. Včasih se
navadno ob meji sirski od Alepa vse do Damaska
po
zimi se umakne v notranjo pustinjo, ali pa k bregovom
primeri, da na enem izletu po petdeset kamel ukradejo Ako roparjem izpodleti
P<>g
rabijo, enega ali več
štiri dni vpraša ga on, ki ga je prvi pograbil, kaj ima opraviti
evfratskim. Malokedaj ostane več kot tri na enem istem mestu; kedar je žival popasla travo, takoj gredo iskat novih pašnikov. Omenjeni potnik je udaril." Vjetnika odpelj
tu
Ropar odgovori: »Ropat sem prišel, ali Bog me j
šotor, ga povežejo
potem
na potu od Tadnora do Damaska srečal v enem dnevu polože v dva čevlja globok rov, in počez nalože vsa-dva močna stana, ki sta se polagoma pomikala po ra- koršnih težkih stvari
vani, ter iskala vode
tako
mu samo malo duška
in paše. Pet ur naprej je prijezdilo pet ali šest jezdecev, ki so opazovali, ali je vse varno ali ni, za niimi se je prikadila glavna gruča, eno
puste
Da
je vjetnik tako rekoč živ zakop
venda
upa uiti
Če
skrbno
uro dolga in poldrugo uro široka. Spredaj poldrugsto korakov narazen jezdili so dobro oboroženi
' ~ , za
šotori in drugo robo
prašuj
je iz premožne rodovine, po čemur ga
tedaj zahtevajo za-nj veliko odkup-
po sto ali nino, nekateri pa tudi sami uidejo z zvijačo
ali
ih re

jezdeci; za njimi so šle paroč kamele in mladiči njimi otvorjene kamele, obložene s
silo njihovi pristaši. Ako pa se je rop obnesel
časte in preslavljajo junaka
?
to je
?
ropar, je najlepše
in na zadnje ženske
deca
Možaki so jezdili brez more dati mlademu Beduincu
1 i u <i j
najprikupljiviše
11
harami
>
ki se
pravega reda, eni ob straneh in eni v gruči. Peš
šel
Kedar je gospodar opazil, da je bil okraden
noben možak razen pastirj
ki so poganjali ovce-in skoči po koncu in se spusti za tatovi Sledi jih po
koze za poglavitno čedo. En stan
imel gotovo več kameljih kopitih in pri tem poslu je tako vešč, da ne
kot 3000 kamel, vsak pa po 200 šotorov
kmalu še kdo tako v svojem poslu. Prav dobro ti raz-
Tako se vleče vlak po pustinji, dokler pride na loči kopita svojih kamel od tujih. Potopisec Burckhardt ugodno mesto, če pride do potoka, postavi šotore v omenja: „Na lastne oči sem videl v nekaj peščeni do
tri ali
štiri vrste zaporedoma. Pozimi, ko nikjer ne pri
kako je okraden mož kmalu prišel na sled svojim
jnanjkuje ne vode ne dobrih pašnikov, razkropi se vse kamelam
da
je bilo sem in tje vse razhoj
od tujih
pleme po širni ravani, tako da je včasih po pol ure kamel. Sploh je Beduinec v tem tako izurjen, da se hoda med poedinimi oddelki. Šotori beduinski so zelo malokdaj zmoti. Ko je bil stopi
ledal, ugane ti
preprosti, in samo po zunanjem se razlikujejo nekoliko ali so šle kamele včeraj ali predvčeraj tu memo, ali so
med pojedinimi plemeni. Spleten je tak šotor
kozj
dlake, in se z jarmeni ali motvozi pnveže
pritrdi na
bile obložene ali nrazne, utruj
ali spočite; prav to
vel j
tudi o človeških stopinjah. Ta in toliko izvede
rogove
Teh drogov je devetero, srednji je dobra dva nost beduinčeva dosti potov pomaga
i
da taj
zloči
metra visok, drugi po 1 ]/2 metra. Ves šotor je 8
10
metrov dolg, 3 dobre metre širok, in znotraj predelj
stva na dan pridej
Tu naj omenimo tudi še tega, da je Beduinec jako
belim volnenim preginjalom; ena polovica je za ženske, hvaležen za prejete dobrote, in tudi on rad pomaga
kuhinjsko posodo ena za možake.
maslo, vodne mehove itd
Šotor
?
in
kmalu postavlj
ubožniku. Med znanci in svojci so Beduinci zauplj
je treba, in kmalu tudi razdrt, kedar greao naprej
kedar ga odkritosrčni, priljudni in jako zmerni. Dovtipa
Dro
stroumja imajo za čudo mnogo, duha so vedno jasnega
9
gove lepo skup zlože in povežejo in kamelam nalože. in je res malo narodov, pri katerih bi bile nravske Pred šotorom je zasajena sulica gospodarjeva, in stoji zmožnosti tako razvite, kakor so pri njih. O znanstveni privezan njegov konj
rn
oRrog poležej
tudi kamele, ovce in koze pa čuvajo za to postavlj
spe ponoči naobraženosti, se ve da na ni duha ni sluha pri njih
« M	A	'	-____W	A
redki so, ki znajo brati in pisati, Vendar imajo v ve-
pastirji. Doma v šotoru
možaki
leni, samo konje likih čislih govorništvo in pesništvo
mesečnih nočeh
nakrmijo in kamele pomolzejo, vse drugo morajo delati radi prepevajo narodne pesni, ki jih spremljajo z in preskrbeti žena in hčere; z ročnimi mlini meljejo,
5?
re
babo
to
kuhajo, kruh peko. surovo maslo delajo, po vodo hodij
9
nekakošnin
(Dalj
citrami.
prihodnjič.)
predej
tko
šotore popravljajo, s kratka; nikoli niso
brez dela. Možaki med tem leže ali sede pred šotori
9
tobak kade ali pa gredo
vasovat, vzlasti
če so onazili
Slo
?
Zabavne stvari.
pa
da je prišel tujec, ki jim bode novic povedal. Beduinec zbog gostoljubnosti. Da-si mu včasih trda hodi za vsakdanje potreoe, gostoljubja vendar ne zanemarja
ampak ga
pa starodavni varen si.
kajti to mu veleva koran , čast Kedar stopiš v šotor beduinčev
amet v stepah.
9
postregel ti bode, kolikor je mogoče, in tudi
gospodarj
ali pa
e
branil te bode z lastnim življenjem, ne bilo doma, sprejela te bode gostoljubno hčere. Po tleh pogrnejo plahto, da moreš sesti
žena
Poljski spisal Mihal Grabowski, preložil L. G. Podgoncan.
' (Konec.)
Predno je bil moj poslanec prijezdil iz tega hutora
se
umrla je Mara. Ko je bila zaspala,
bi več ne pre
leči
potem pripravijo jedi
pijače
To krepost beduinčevo pa potemnuje plenjivost gova. On napada prijatelje in sosede, tudi lastne so-plemenike. Včasih se zbere več možakov in gredo po
.da
budila se, dolgo časa niso mogli verovati, da je umrla; lica je imela baje taKo lepa, ustni je oživljal jej rahel
nasmeh, toliko
da ni odpirala teh oči, katerim je prikazovalo se vse to. česar nihče drug ni videl; ki je
plenu
Navadno se preoblečejo v raztrgano obleko
igrala v njih zdaj
ečena sreča, zdaj žalost
a
bi jih ne izpoznali, vzemo malo moke, soli in meh vode in mahnejo jo po več dni daleč. Kedar ugledajo stan, pošljejo za večera tri najhuje predrzneže k šotorom na
Eden moti pse; če se
njimi in tako jih odpelje dalječ od šotorov; drugi se
žalost, ki nikaki zemlii žalosti ni bila podobna v ničem. TaKo je izražala se Hana, ki je plakala po svoji bedni varovanki. Pred poslednjim dihljejem je deda poprosila
9
nj zakade, beži pred
da
nem
ne pokopali je v dolini, raji na vrhi
polji, Ki
se nad njim boči pr
to
na rav-
ki oživlja
med tem splazi k kamelam in jim prereže motvoze na nogah, spravi jih po koncu, in kolikor more, odžene; tretji pa ves ta čas pred šotorom stoji z gorjačo v roki
Ukrajino
*
#
*
Ko popisujem ta dogodek svoje
mladosti, ne morem
da bi pomahal sleherneg
?
ki bi se ven pokazal
Ako
od njega ločiti nekaterih opomenj, ki se mimovoljno si
186
lijo mi v resničnost prisotnih okolnosti. Popisal sem slepih in grehotnih strasti
Kedar deja
nekoliko v Ukrajini poljsKO gospodarstvo, ki je posre- gočna pravica spkh, prilika bode čilo se samovoljno ali s silo; doživel sem izselstvo, uča-
osta
kal usodnega samoumora, ter vzbudil osvetljiv spomin na to smrt in bojazen. Da zopet pripeti se kaj takega, da bi bil skoro plačal to sam s svojim životom. Pa teh žalostnih nastopkov povod je bil nedolžen, pravičen, -
razumen! Ali ni bilo prav tega uže o drugih pri
da likah?
in ali stanoviti očitki in krivde nima
tako navideznega povoda časi?
prav
Res je to, ni dvoma
uikakovega; najmanjše dejanje človeštvo sodi sploh po okolnostih, o katerih se je dogodilo. Človeška samosvest redko dozori popolnoma, zatega del ljudje ininolott mnogokrat sodijo prazno in vetrnjaški. Ali ne mislimo muditi se s tem, da v daljši in bliži minolosti ni bilo nič do obsodbe, zvlasti ne glede na razmere, ki smo dotek
nili se jih v tem popisi. Da! Saj znamo, Kjer koli je
vlada
tam da morajo biti razvade
e človek vlada
človeka, ta osobna vlada, kakor kak
—	— -----	nepraViiv.11 ikjjutkj)
najrajša spači se v zlo in strast. Taka vlada, nevarna
položaj
njih sreči, ta le tem veči kamen
tem
poslušnikom
veče razžaljenje vladarski kreposti. Vendar smemo tr
diti, da je omenjeno vlado in zapovedništvo v Poljski
vse čase značilo dejansko protitežje: najpopreje verska krepost, pozneje prosveta (Bildung). Najpoštenejši imenik
samih prav, ki so ustrezale plemstvu
daj
o tem
ka
kove so bile okolnosti, najpriprostejšo vest, kakovo je bilo njih više nadzorstvo. Vsled takega vpliva je zlo
raba splošnih prav bila le izimek, ki je bil nemnožnih posameznikov hiba, podla in pogubna sodba.
Nekaj nas mora
da
erujemo, da je poslušnost v
Poljski imela svoj poseben značaj; a ta značaj ni bil
francoski servage, ni nemška Leibeigenschaft, niti ruska krepost. Poslušnost v Poljski je počivala na pravih domačega plemstva glede na zemljo in na posestva, na njih dediško varuštvo. Ko so bila ta prava, zvlasti poslednja, došla v dejanstvo, v zgodovinski raz-vitek poljskega naroda, ko so bila dospela popolnost in zključljivost kraljevskih prav, morebiti so razmere tačas
bile najmilo8tnejše, najvarstvenejše, skoro bi smel zapi
sati, da očaške (patrijarhalstvene). Neomajljivih dokazov
ne manjka o tem. Več, nego po naših pokrajinah, ni
bilo nikder takovih vzgledov, da so osirotele dediške doje
občinski zbori jemali na skrb
jih so
sami
uujvuivv uuviuum l. kj \j i k jVUlflll UU dal U , V a I u v a. i i
rodnih in uradnih varuhov, da so sami živili jih pošiljali jih v učilnice, da so sami zakonili jih, a vse sploh je v varstvu imel vlastelin, sorodnik predse-bojcem. Takov vzgled protitežja (to se zdi meni) je tisoč povesti, ki imajo očit izvor v presukanem izročilu priprostega ljudstva, ali v geslih opričnikom
so, kakor celega sveta razbojniki, o tožbah morali zmagovati tovarištvo, ki so hoteli uničiti ga. Treba pa je današnje kalnosti, današnjega sanjarstva, kdor hoče to na pouk odbrati — in na znanstvo!!
~— r' ~ ■	ua o
sodba o zemlji in da se nujasne razori o
da se upokoji
mo-
tudi
mi
u
Naši dopisi.
Ljubljane. (Po naših volitvah.) Ko smo začetkom
volitev zrli v predstoječe izjave volilcev kranjske dežele, smelo se je pričakovati po vsem tako mirnega preteka
volitev, kakoršen je v obče bil. In res, kakor so tekle in pretekle volitve v dveh kmetijskih skupinah, katere
ste izvolile grofa Hohenwartain kanoniKa KI uns
enako tudi volitvi ljubljanska in
skih mest, katera dva volilna okraja sta si
notranjsko-gorenj
t
Hohen vvart
rofa
svojem preteku in izidu tako
----------kjm.	f Vlliu ^lUia
in pa dr. P oklu ka rja, to v vsem
čast
jaj
in za
n a
?
kakoršnih bo težao najti izmed vseh sedaj
se vršečih in izvršenih volitev. Izmed
lit
P
s e
t
častna
dolg
h teh vo
in
i n
• • •
Uaj
vsi naši državi
)li te V
dvoj
dosedanjega in prihodnjega vodje drž
bor sk
č
grofa Hohen wa rt
Tudi soglasno izvolitev poslanca Pfeiferj
zdravljamo z velikim zadosteniein
ker so se
kmetijskih občin, kakor prosti samozavestni
po-onib
. .	-	^ pravi slo-
venski možje hitro otresli vseh zmešnjav med nje zasejanih in so
dosedanjega poslanca moško in odločno izrekli
s soglasno izvolitvijo svojega zaslužnega
rodovo štetemu
v dober izgled marsikomu
na
zavednejšim pri
Zasluž
dnim volilcem
priznanj
m
či tud
obči
darjenost, marljivost in
tranjskih kmetijskih
Tudi tam se je sejalo seme razpora
^fe	_ j ■ mi f r pil —	■3' sv
Toda
n a
vestnost dosedanjega zastopnika Obreze odbile so silovite nasprotne napore.
Velikanska, odločna večina glasov pa, kateri so bili od dani za dosedanjega poslanca Obreza, pa nam je dokaz
bolj
elosti, katera z
ekaljenim pogledom spozna
svojo korist ob enem priznajoča zasluge Obrezove
Ne moremo se pa hvaliti z volitvijo druge skupine dolenjskih občin, ker se je z njo zrušila narodna disciplina in je tam propadel veljaven in zaslužen dosedanji zastopnik, kateri je volilcem samim sicer menj znan po
bila vsiRdar v krepko podporo
licu, čegar beseda pa je
drugim našim poslancem
Ker so si pa volilci sami, mislimo
voljno izbrali druzega znanega jim domačina
da tudi prosto
domoljubnosti nam ni dvomiti
9
o čega
kateri je javno obljuDil
po
m
od
po izvolitvi postaviti se tudi v stanj
i s ii o, zato se smemo tudi nadejati, da bo izvoljenec
kot zvest tovariš stopil v kolo druzih naših
H
poslancev
Srce nas boli, da imamo poročati tudi o
Ne milujemo davnega razmerja, ki je prebilo svoj volitvi dolenjskih mest
č ni
£as, ki bi bilo moralo verno biti novim pogojem in tudi je bilo nevrednejše, nego kedaj popreje. Vošimo sami
da
sebi srečo
Človek svojo voljo osvobaja človeške samovolje
ker smo videli njega konec; tleskajmo,
;— •—• — * "jw * v vv.u^ujM, viuivoav ouuiv * vijv/ , Saj tO guuutJLit;ga stanja ovujogft. >UiliLltJ
je krščanstvu svrha. Današnji preporod je krščansk je vrtati zdavnej pred volitvami
Zoper dosedanjega poslanca grofa Mar g h er i j a, je bil zvest družnik družim slovenskim poslancem, ki je z redko skrbnostjo pred vsem delal na zboljšanje gmotnega stanja svojega volilnega okraja, pričelo se
vpliv, prav za tega del je moder in mora biti koristen.
začetkom volitev pa
skupno zoper njega in zoper Pfeiferja. Ti napori rastli
Le ne skrivajmo oproščenim množinam (masa), da njim, so od dne do dne. Po izrečeni volji odločne veči«.
kakor vsakemu posameznemu človeku, stoprv s svobodo lilcev samih izrekel se je tudi izvrševalui odbor začenja se pravi
životni trud, to
odgovornost. Ko hitro jim to razodenemo, tisto trenotje nikom
je, da živi na lastno glasno za grofa Margherija. Pa to bilo je
vo
30

menj
za
morajo na svesti imeti —ne telesne sreče, temuč srečo dolenjska mesta niso bila tako jaka
oviti pritisek
svojega čutija, svoj nravstveni in družabni značaj. Velika grehota je dan danes to, če kdo take množine moti
da
nasprot* Žalibog, se ga bila
odtresla, kakor so to storile tamošnje kmetijske občine Po nerazumljivi zaslepljenosti rastel in rastel je ta bra
s sleparstvom, če med-nje meče gluha zrna, — zrna tovski volilni boj — v toliko škodo narodne stranke, da
s š<

se danes še presoditi ne da. In kaj je bil konec vsega ?
Zmaga Sukljejeva zoper Margherija za pet glasov. Ker
se pa trdi, da je bilo v Metliki, kjer je Margheri sprejel v likvidaciji potrjenega 23. maja t. 1. od tukajšnje vi
(Banka »Slovenija".) Oziraje se na sklep ob
čnega zbora prve občne zavarovalne banke »Slovenije
u
samo 6 glasov, oddanih 24 neveljavnih glasov soke c. k. deželne sodnije kot trgovinskega sodišča, pri-
kmetijskih volilcev, zato pride gotovo vsa ta volitev čeaja se izplačevanje na vsako polno vplačanih in pra-
bivše „Banke Slovenije
v državnem zboru še v obširno obravnavo in konec vse voveljavnih delnic tako strastno podpihovane borbe bo osramotenje in oslab- na vsako delnico počenši s 16. junijem t. L
Jjenje narodne stranke.
Zato pa ostane poslednja volitev v dolenjskih me3tih
po
gold.
za one, ki so jo zakrivili, neizbrisljiva marosa. Izbri-
©
častna naloga onih,
sati jo, bo težka pa •četkom in ves čas svarili in branili, pa
ki so koj za-
žalibog, brez
Največjo hvalo pa moramo izreči onim mno
ki
vspeha.
gobrojnim in stanovitnim volilcem dolenjskih mest, ho tudi v tej borbi trdno kot skala stali za čast in slogo naše narodne stranke.
V velikem posestvu kranjskem zmagala je
tudi letos še nasprotna nam stranka z nepričakovano sodnijsko depozitirali. večino 24 glasov. Vzrok tako nenavadne večine je deloma v naši stranki sami, poglavitno pa v tem, da je
Izplačevanje izvršuje dr. Karol Ahačič, advokat v Ljubljani,
v svoji pisarni na starem trgu hiš. št. 13 proti izročitvi
izvirne delnice ter [»roti kolekovani pobotnici.
Ob enem se slavno občinstvo opozarja, da so le
tiste delnice še pravoveljavne, na katere se je tudi tretje
doplačilo 24 gold. ali skupaj 164 gold. vplačalo. Dediči se imajo s sodnijskim izročilnim pismom (Einantwor-
tungsurkunde) izkazati.
Za iste stranke pa, katere bi se do konca tekočega leta po svoje deleže ne oglasile, se bodo dotični deleži
bila prisiljena k borbi v lastnem taboru.
Pri tem, da ne pozabimo, da je prihodnost velikega
posestva naša, ker mora biti, vrzimo nesrečno vo-
(Odbor »Matice Slovenske") zboruje danes (v
sredo) 10. junija ob V26. uri popoludne v Matičini hisi na Kongresnem trgu št. 7.
Jitev dolenjskih mest v brezdno nesrečnih zmot
?
ki po
Dnevni red: zapisnikov o LXVIII. odbor
takem izidu v prihodnje tudi niso več mogoče in tako iz s&ca kličemo po dokončanih volitvah: Slava in čast
našim volilcem!
(Grof Hohenwart) še ni veljavno izrekel, katero
poslanstvo bo prisiljen odložiti; zdaj pa vendar-le vse kaže na to, da mu bodo politične razmere priporočale,
obdržati ljubljanski mandat.
(-J- Gospod Janez Sodnik), župnik na Kopriv-iiiku , umrl je pretekli teden v 57. letu svoje starosti po daljnem bolehanji. Naj v miru počiva!
(Od odbora za priredbo vlaka na Velehrad iu
naznanja se nam, da so se začeli uže oglašati udeleženci. Ker je potreba najmanje dveh sto .osob za posebni vlak, toplo priporočamo vsem onim,
katerim to dopuščajo čas jn sredstva, da se potovanja
Potrjenje Naznanila prvosedstva Poročilo tajnikovo. Poročilo književ
seji
in
podarskega odseka
5. Obravnava o resolucijah občnega zbora.
Posameznosti.
■
(Močvirski odbor) zboroval je danes in je med
drugimi predmeti obravnaval tudi zadnje sklepe dežel-
nega zbora o premembi močvirske postave in
pa
a se
sprejme kulturni inženir. Sklepi odborovi strinjajo se razun onega skoraj po vsem z deželno zborskimi sklepi.

Kres.
u
\
Prago)
vanjein
Leposloven in znanstven list. Sodelo-
župnika Dav. Tr-
prof. dr. Greg. Kreka in
v sorodno Moravsko in Cesko udeleže. Naznanila naj se pošiljajo kar najprej mogoče dotičnemu odboru. Najbolje je, če se takoj priloži tudi denar za vožnjo. Zadnji čas za oglašanje je do 10. junija.
(Vrsta porotnih obravnav), katere so se pričele minuli ponedeljek pri ljubljanski porotni sodniji, je sledeča :
s t en j a k a ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. prof. v Celovci. Obseg 6. številke: „Arabela." Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — »Rastislav." Mirko. »Stari Džuldaš in njega sin Mamet," Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Ka-
Sonet."
Narodne
razin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje.)
? i
Mirko.

Kosova peseu.
u
Kostanjevec.
j?
našem
pripovedke." Priobčuje Mat. Valjavec. terarnem gospodarstvu." Spisal Fr. Podgornik. (Dalje.)
. junija: (prva obravnava) Fran Suhadolnik, hudodelstvo uboja; 8. junija: (druga obravnava) Jurij

narodnih pesnih koroških Slovencev." Spisal J. Schei
Doienec, (hudodelstvo uboja); 9. junija: (prva obrav
nigg. (Konec.) Cilenšek.

n^ 1
Sto, kaj, ča.
rastlinskem oprašenji." Spisal M.

Spisal
Sirnan. (Dalje.)
nava) Fran Raj i druga obravnava
rr
o
el,
hudodelstvo uboja;
junija:
Nikolaj Ivanovič Kostomarov.
Steklasa.
(Blaž Tavčar, hudodelstvo uboja;
11.
nosti.
v mesečnih zvezkih na
Drob-polah za-
10. junija: Ignacij Habjan, hudodelstvo uboja; junija: Aleksander Štibernik, hudodelstvo ponarejanja denarja; 12. junija: Tone Kavčič, hudodelstvo ponarejanja denarja; 13. junija: (prva obravnava) Janez Rotar, hudodelstvo uboja; 13. junija: (druga obravnava) Janez Škvare, hudodelstvo spolskega posiljenja. Razen teh obravnav bodo razpisane še kake štiri. Tiskovna pravda gosp. M. Jonko-ta proti „Slov. Narodu", oziroma uredniku g. Železnikarju, odložila se do prihodnjega zasedanja.
četkom vsakega meseca; velja 4 gold. na leto, 2 goli. na pol leta in se tudi lahko po snopičih po 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882.. 1883. in 1884. se
še dobi, in sicer po
gld.
?
prvi letnik nam je pa pošel.
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Dunaja
Ce
podal se je
je cesarica s princesinjo Valerij
čez
v Fildafing. kj
3. Trgovi
oletj

Oče naš.") Povest za krščansko mladost in ska zbo
izvolila ie za držav
zbor
M. Maut
krščansko ljudstvo. Po priporočenji častitljivega duhovna
nerja nekega glasovitega borzijanca vit. Leona, zarad
iz
nemškega poslovenil
Fr. Malavašič. Drugi pregledani
česar velika nevolja med leviškimi časniki
natis. V Ljubljani. Natisnil in založil J. R. Milic. 1885. zbor 227 strani. Ta knjiga se priporoča kot primerno berilo
O začetiu se zdaj toliko
se
za mladino in stane vezana 60 kr., po pošti pod križnim pa pretrgati, da se krog vsih svetih
novega državnega zbora čuje pričeti sred meseca septembra, po 4—5 tednih
zbero deželni zbori.
zavitkom 5 kr. več.
(Gospodu V. Zeschkotu), tovarnarju v Ljubljani, po novem letu
Državni zbor pa bi potem nadaljeval zborov
se
podelili so cesar vitežki križ Franc Jožefovega reda.
Čestitamo!
litv
Gorica
zmagal
P r
volitvi velikega posestva v ožj
o
knez Hohenloh
kandidat Pretisuv in
188 -
v.
p ^
pa protikandidat vladi prijaznega kandidata konserva- nim volilcem in pa zaslužnemu izvoljencu presrčni
liveev in Slovencev grofa Attems-a. Smelo bi se tudi živijo tukaj vprašati, kdo vlada in kdo je vlada?
Ceska
velikem posestvu imajo narodnja
Dalmacija.
Pri volitvi tukajšnjih kmetijskih češki 20 zastopnikov, Nemci pa
Za novega
nadškofa
občin zmagala je skozi in skozi narodna-hrvatska stranka praškega imenovan je grof Schonborn , dosedanji škof in so izvoljeni: Klaič, Pavlinovič, knez Pučič, budejeviški, mož sprave iu miru, katerega smete obe
grof V o j novič,
dr. B u 1 a t in dr. M a s o v č i č.
Pro-
narodnosti dežele sprejeti in pozdraviti z enakim
zau
padei je tedaj bivši srbski pristaš levičarjev nazadnje panjem.
Coroninijevec dr. Ivanič.
Angleška.
Tirolska.
Konservativni veliki posestniki po- z 264 glasovi proti 252
zbornici poslancev zavrgla se je
glasovi točka državnega prora-
ruvnali so se z laško stranko po tem, ko je ustavoverna čuna o državnih dohodkih. Vlada stavila je prašanje njihovo ponudbo odbila, in izvoljeni so bili: konserva- zaupanja in je propadla, vsled tega velikansko veselje
tivca baron Ignacij Giovanelli in grof Spauer, pa med opozicijo. Ministerski predsednik naznanil je zbor-
dva Laha, katera ne bodeta hodila z levičarji.
nic:
»
da ministerstvo odstopi vsled onega glasovanja,
Stajarska.
Štajarska mesta volila so same li- Kdo bo tej vladi naslednik, se še ne ve, konservativci
oeralce, dr. Rechbauerja pa ne več. Ravno tako
trgo-
se baje branijo sprejeti vladanje. Ker je sedanja vlada
vinske zbornice in veliko posestvo, katero je izvolilo zmes zastopnikov različnih strank, mogoče je, da se
druzih zastopnikov različnih
znanega Hackelberga, barona M os cona,
grofa
At-
ministerstvo sostavi
iz
temsa in Bauerja, tedaj na novo Moscoua namesto strank, ne da bi se izdatno spremenila načela dosedanje
Carnerija, ki je voljen v Gradcu.
vlade. Samo vprašanje glede razmer z Rusko v srednji
Trst.
Preteklo nedeljo vršila se je volitev tret- Aziji znalo bi se presukati v škodo sedaj zagotovljenega
jega razreda, s katerim tudi voli tržaška okolica.
Do-
sedanji slovenski poslanec
tega
volilnega okraja g.
miru, ker ravno zarad politike Gladstonove v Aziji je opozicija najbolj nasprotovala, sedaj pa se je zbornica
vrnil zastopnik angleški v Afganistanu, Lumsden.
Nabergoj, priporočan je bil tudi pri sedanjih volitvah izrekla zoper vlado skoraj tisti dan, ko se je v London
za kandidata. Toda izid je bil zelo dvomljiv, ker je s petakarji tržaškega mesta prirastlo veliko število Laho-
nom odvisnih delavcev in služabnikov, kateri
mogli
bili
premagati slovenske domoljube tržaške okolice. Pa izid volitve pokazal je, da Slovenci in avstrijski domoljubje vendar še sijajno prevladujejo nad tamošnjim lahonstvom.

Žitna cena
Gosp.
Nabergoj prejel je pri vo
Hektoli
v Ljubljani 6. junija 1885. pšenice domače 6 gold. 99 k
lit vi 2139 glasov, nasprotnik njegov Mauroner pa 7 gold. 80 kr
tursice 5 gold. 85 kr
soršice 6
samo 600.
Trsti
razlegali
so se po volitvi tisočeri 75 kr
rži 5 gold 36 kr
ječmena 5 gold
živioklici, ki cdmevajo po vseh slovenskih in tudi prosa 5 gold. 85 kr
tj de 4 gold. 71 kr
banaške gold*
, 20 kr.
ovsa 3 gold
daljnih avstrijskih pokrajinah. In mi kličemo stanovit- 57 kr
Krompir 4 gold. 20 kr. 100 kilogramov.
0
Volitve za državni zbor v naši deželi so končane
tem
tudi
naloga centralnega vo
ki
lilnega odbora za zdaj po. večem dopolnjena. On si torej šteje v svojo dolžnost, vsem volilcem, so se deloma tudi vkljub silnim nasprotnim naporom ravnali po njegovih nasvetih in se trdno držali narodne discipline, izreči svojo najtoplejšo zahvalo v imenu svojem in gotovo po mislih vsega slo-
•t
v
enskega naroda
bo znal ceniti veliko važnost narodne discipline in sloge
Zlasti v osrednji kmečki
K
kupini
m
kupini mest in trgov na Dolenjskem se niso
v
rav
nali po priporočilu centralnega volilnega odbora, čeravno je
bilo
to priporočilo storjeno po večini
prašanift zaupnih mož in je gotovo razmerje spremenila
da ie
brezmerna in brezobzirna poznejša agitacija to prvotno
Prihodnost bode kazala, ali so prav storili tisti narodni volilci
ki
se niso ozirali na pri
jateljski, vestno poudarjeni nasvet iz središča Slovencev, ampak so ravnali skupne potrebe in koristi
po
oje ne gledeč na
postavnosti volitve v dolenjskih mestih
pa
se
bode
še govorilo
tačas se bode pokazalo, ali se je res žalila postava pri sestavi volilnih imeniko
v državnem zboru in
v in kratila volilna
svoboda
Na vso moč je pa želeti, da se zopet povrne sloga v našo deželo in da
njaki nikdar ne pozabili
da
po edinosti smo pridobili, kar uže imamo
m
zavedni narod
po edinosti poma
gamo svoji deželi in vsemu slovenskemu narodu do boljše prihodnosti
Centralni volilni odbor v Ljubljani
dne 10. junija 1885.
Svetec. Dr. vit. Bleiweis. Grasselli. Klun. Murnik. Dr. Pcklukar. Robič
Dr. Vošnjak.
r
Odgovorni vrednik: Gustav Pire.
Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Liubljani.