Izhaja vsak četrtek in stane po pošti po-šiljan letno Din 52, polletno Din 26, trimesečno Din 13. Naročnina se pošilja v naprej na upravo lista: »Narodni Gospodar« v Mariboru, Frančiškanska ul. 14.
Poštnina plačana v gotovini. Zj fUj £>	Posamezna številka stane 1*50 Din.
NARODNI GOSPODAR
ORGAN NARODNE RADIKALNE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Isti se ne vračajo. Cene oglasov po dogovoru, za večkratne oglase primeren popust. Otvor-jene reklamacije po-poštnine proste. 0-biski v uredništvu dnevno od 10.-11.ure.
1. številka.	MARIBOR, dne 3. julija 1924.	1. letnik.'J
Kn] hočemo?
Vse politične stranke v ljubljanski oblasti so stale svoječasno v enotni fronti proti ustanovitvi samostojne oblastne uprave za mariborsko pokrajino in voditelji teh strank so imeli popolnoma gluha ušesa za vse one, posebnega uvaževanja vredne narodne in gospodarske momente, ki so odločno zahtevali ustanovitev mariborske oblasti. Z ozirom na vse odkrite in prikrite nasprotnike ustanovitve naše samostojne oblastne uprave, je oblastni odbor NRS v Mariboru v ponovnih sejah temeljito razpravljal o tem važnem vprašanju in v pismenih vlogah ter osebnih intervencijah na merodajnih mestih pobijal neutemeljeno, sebično in za naše prebivalstvo naravnost pogubonosno stališče naših nasprotnikov. Na ta način je NRS v mariborski oblasti pozitivno posegla v rešitev tega velevažnega vprašanja najmanj v toliki meri, kakor oni politični krogi, ki danes z neko nenaravno slastjo trobijo v svet, da so v Sloveniji sploh edina aktivna stranka, ki je izključno pripomogla do ustanovitve samostojne uprave v mariborski oblasti.
Naš »Narodni gospodar« bo tudi v bodoče z vso odločnostjo branil politične, gospodarske, socijalne in kulturne koristi prebivalstva naše krasne, na naravnih dobrinah izredno bogate mariborske pokrajine in dosledna, neizprosna obramba mariborske oblasti bo glavna parola našega »Narodnega gospodarja«.
NRS je po volitvah v narodno skupščino od 18. marca 1923 v mariborski oblasti pričela s sistematičnim organizatoričnim delom." Na razpolago ni imela nikakih fondov, pač pa nekaj vztrajnih in odločnih organizatorjev. Ustvarjajoče delo peščice idealnih in požrtvovalnih boriteljev pa bo obrodilo stoteren sad še le tedaj, če bo vodstvo NRS v Mariboru v duševnih stikih s posameznimi pristaši, krajevnimi organizacijami in srezkimi odbori. Vzgojno in izobraževalno delo »Narodnega gospodarja« jih bo usposobilo za vsakdanje življenje v današnjih izredno težkih časih. »Narodni gospodar« bo bodril pristaše NRS, da ne zadostuje, da je posameznik v izbranem poklicu mož na svojem mestu, temveč da mora biti tudi sposoben za življensko borbo. Brez muke in truda življenje kot tako posamezniku ne daje nikake vsebine.
»Narodni gospodar« bo odločno nastopal proti vsakemu nasilju. Zagovarjal pa bo z vso vnemo stališče, da mora biti v naši državi vsakemu državljanu, ki občekoristno dela, zagotovljeno vsaj to, kar nujno potrebuje za svoj obstanek: zadostna hrana, zdravo stanovanje, potrebna obleka, zdravniška pomoč v bolezni in sredstva za vzgojo in pospeševanje omike njegove dece.
»Narodni gospodar« bo opravljal vzgojno, izobraževalno in kulturno delo v najširših plasteh našega naroda. Stvarno bo zavračal napade na NRS in njene voditelje-
V spominu so nam še časi, ko je celokupno opo-zicijonalijp časopije bljuvalo na slovenske radikale ogenj in žveplo, češ, da smo izdajalci slovenskega jezika, slovenske književnosti, skratka slovenskega naroda. Očitali so nam, da smo v Mariboru v zvezi z Nemci in da jim hočemo pomagati do staroavstrijske slave in časti. Vročekrvni prenapeteži so videli na mizi takratnega trgovskega ministra v Beogradu že podpisano koncesijo za nemško tiskarno v Mariboru. V lastni državi smo pod milim nebom protestirali proti narodni manjšini. K tej manifestaciji so opozicijonalci za časa samoradikalne vlade v Beogradu pritegnili tudi nas slovenske radikale. Da bi se izognili očitkom kršenja narodne discipline, smo se manifestacije tudi udeležili. Takoj po manifestaciji pa so nas v časopisih oblatili, dh smo »dvorezen meč«, »politične dvoživke«. Vse te zgolj iz agitatorič-nega stališča proti nam naperjene udarce smo morali prenašati, ker so nam bili nedostopni stolpiči v slovenskem časopisju in ker smo bili brez lastnega orožja. Tehtnih razlogov ima torej NRS v mariborski oblasti več kot dovolj, da stopi na plan z lastnim glasilom, ki se imenuje »Narodni gospodar«, ki bo pristaše obveščal o že izvršenem organizatoričnem delu v mariborski pokrajini.
Najodločnejši boj pa velja v »Narodnem gospodarju« vsem sovražnikom našega narodnega in državnega edinstva. Kakor rabi človek za vsakdanje življenje med drugim hrane, žival krme, rastline pa redilnih snovi, tako potrebuje tudi država za krepek obstanek in učinkovit razvoj notranjega reda in zunanjega ugleda in ta dva faktorja bosta ustvarjena v naši državi še le v onem trenutku, ko bodo zginili iz političnega življenja najnevarnejši zajedalci v naši ujedinjeni Jugoslaviji:	vsi notranjepolitični
protidržavni ruvarji in klevetniki. Na posameznikih,
krajevnih organizacijah, srezkih odborih in dopisnikih pa je ležeče, da se bo »Narodni gospodar« razširil do zadnje gorske vasice naše široširne mariborske oblasti. Prijatelji! Delajmo po volji in pod kontrolo našega naroda in zmaga mora biti naša!
Uredništvo in uprava.
Pokret NRS v mormonki omasti.
Začetkom leta 1923 se je pojavila v mariborski oblasti na političnem prizorišču tudi NRS, ki je pričela s podrobno organizacijo šele po volitvah v narodno skupščino. Že pri volitvah dne 18. marca 1923 je stranka pokazala, da so tla za razširjenje njenega velikega programa v mariborski oblasti zelo ugodna. Pri volitvah je naša stranka dobila v mariborski oblasti 1365 glasov in je to število zelo častno, ako se upošteva dejstvo, da je bila stranka komaj v povojih in da ni imela niti organizacije, niti svojega tiska.
Dne 22. aprila 1923 je sklicala NRS oblastni zbor zaupnikov, katerega se je udeležilo 75 delegatov iz cele mariborske oblasti. Zborovanje je vodil tedanji predsednik Tavčar Janko. V imenu Akcijskega odbora NRS v Ljubljani je v daljšem govoru obrazložil strankin program g. Emil Stefanovič iz Ljubljane. Dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, je začrtal smernice stranke in zlasti poudarjal, da se mora prenesti pokret NRS na deželo med najširše sloje našega naroda. Nastopili so še tudi drugi govorniki, na kar se je izvolil oblastni odbor in srezki pripravljalni odbori NRS, ki so dobili nalogo, da organizirajo podeželske krajevne organizacije. V svrho organizacije stranke v smislu strankinega štatuta se je za mesto Maribor izvolil še poseben pripravljalni odbor. S tem je NRS v mariborski oblasti postavila temelj svoji organizaciji in še le sedaj se je zamogla pričeti podrobna organizacija.
Organizacija mesta Maribor. Dne 3. maja 1923 se je vršila seja pripravljalnega odbora NRS za mesto Maribor in je določila pripravljalne pododbore za vseh 5 mestnih okrajev. V I. mestnem okraju se je vršil radikalski zbor dne 9. oktobra 1923 v prostorih hotela »Pri zamorcu«; v II. mestnem okraju dne 3. oktobra 1923 v gostilni »Puntigam«; v III. mestnem okraju dne 9. novembra 1923 v gostilini »Pri zelenem travniku« na Meljski cesti; v IV. mestnem okraju dne 26. oktobra 1923 v gostilni g. Dergasa na Koroški cesti in v V. mestnem okraju dne 11. oktobra 1923 v gostilni Nendl na Tržaški cesti. Na vseh teh shodih je poročal o zgodovini, programu in načrtih stranke ter o političnih, gospodarskih in socialnih razmerah v mariborski oblasti dr. Ravnik o organizaciji stranke pa oblastni tajnik Janko Trošt.
Dne 11. novembra 1923 se je vršila konštitucij-ska seja NRS za mesto Maribor, v katero je delegiral v smislu strankinega štatuta vsak mestni pododbor po 3 delegate. V skupni mestni odbor NRS za mesto Maribor so bili izvoljeni sledeči člani: dr. Ravnik Rudolf, odvetnik, za predsednika, Tavčar Janko, industrijalec, za podpredsednika, Trošt Janko za tajnika in Lipuš Slavko za blagajnika. Glasom strankinega štatuta sta postala predsednik in podpredsednik tega odbora avtomatično člana oblastnega odbora.
Srez Maribor, desni breg. Dne 20. maja 1923 ustanovitev krajevne organizacije NRS v Slov. Bistrici. Kot delegati oblastnega odbora so na tem ustanovnem občnem zboru govorili dr. Ravnik, tajnik Trošt in nadučitelj Kutin. Dne 3. junija 1923 se je vršil informativni sestanek na Pragerskem za občino Spod. Poljskava. Poročala sta med splošnim odobravanjem dr. Ravnik in tajnik Trošt. Dne 29. avgusta 1923 ustanovitev krajevne organizacije NRS v Spod. Poljskavi. Kot glavna govornika sta nastopila dr. Ravnik in Janko Tavčar. Dne 18. oktobra 1923 ustanovitev krajevne organizacije NRS v Spod. Hočah. Dne 6. novembra 1923 u-stanovitev krajevne organizacije NRS v Studencih. Dne 20. decembra 1923 ustanovitev krajevne organizacije NRS v Pobrežju, kjer je kot glavni govornik nastopil dr. Ravnik. Dne 21. decembra 1923 ustanovitev krajevne organizacije NRS na Vrhlogi pri Slov. Bistrici. Delegati: dr. Ravnik, Janko Tavčar in Janko Jež. Dne 13. januarja 1924 ustanovitev krajevne organizacije NRS v Zgornji Poljskavi. Delegati: dr. Ravnik, Franjo Dolinčar in Janko Jež. Dne 27. januarja 1924 ustanovitev krajevne organizacije NRS v Črešnjevcu. Delegati: dr. Ravnik, Janko Tavčar, Janko Jež in Franjo Dolničar.
Dne 23. decembra se je vršila konštitucijska seja srezkega odbora NRS za srez Maribor desni breg, v katerega so bili izvoljeni sledeči člani: Dolničar Franjo, restavrator na Pragerskem za predsednika, Belšak Janko, delavec v delav. drž. železni ce v Studencih za podpredsednika in Rebolj Ivan iz Hoč za tajnika.
Srez Prevalje. Dne 15. septembra 1923 se je ustanovila krajevna organizacija NRS v Prevaljah. Dne 23 septembra 1923 pa krajevna organizacija NRS za občino Sv. Danijel; dne 2. oktobra krajevna organizacija NRS v Guštanju; dne 14. oktobra 1923 krajevna organizacija NRS v Libeličah; dne 14. oktobra 1923 se je vršil informativni sestanek NRS v Dravogradu. Na vseh teh shodih in sestankih je dr. Ravnik kot član oblastnega odbora NRS v Mariboru v jedrnatih besedah razlagal zgodovino, program in ideje narodne radikalne stranke, dočim je oblastni tajnik Janko Trošt v poljudnih besedah obrazložil pravila stranke in njeno vzorno organizacijo. Dne 4. novembra 1923 se je ustanovila krajevna organizacija NRS v Črni, kjer je oblastni tajnik Janko Trošt obrazložil številnim zborovalcem pomen in cilje NRS. Pri ustanavljanju krajevnih organizacij NRS v prevaljskem srezu so si stekli velike zasluge lokalni faktorji, med kojimi omenjamo gg. Čretnika, Mau-čiča in Košutnika.
Dne 13. januarja 1924 se je vršil radikalski shod na Prevaljah, na katerem je bil izvoljen nov srezki odbor. Oblastni delegat dr. Ravnik iz Maribora je v temperamentnih besedah med splošnim pritrjevanjem govoril o NRS, ki je najmočnejša državna stranka in edina prava zaščitnica narodnega in državnega edinstva, doseženega z neizmernimi mukami in žrtvami našega bratskega srbskega naroda. Nato je bil izvoljen sledeči srezki odbor: Čretnik Ivan za predsednika, Kralj Stefan za podpredsednika, Plehan Mirko za tajnika in Poznič Anton za blagajnika.
Srez Ljutomer. Dne 15. julija 1923 se je vršil ustanovni zbor krajevne organizacije NRS v Gor. Radgoni. Isti dan so bile ustanovljene tudi krajevne organizacije v Murščaku, Št. Juriju ob Ščavnici in v Slatini Radencih. Na teh ustanovnih zborih sta govorila dr. Ravnik in Janko Trošt kot delegata oblastnega odbora NRS v Mariboru. Dne
6.	januarja 1924 se je vršil ustanovni zbor krajevne organizacije NRS v Apačah, kjer sta kot delegata nastopila Janko Tavčar in Janko Trošt. Navzoči zborovalci so z navdušenjem vzeli na znanje poročilo oblastnih delegatov. Isti dan se je vršil srezki radikalski zbor za srez Ljutomer s začasnim sedežem v Gornji Radgoni, na kojem sta poročala ista oblastna delegata. V si'ezki odbor NRS so bili na to izvoljeni: Josin Rančigaj, trgovec v Gor. Radgoni za predsednika, Filip Jurkovič za podpredsednika, Valentin Uršič za tajnika in Franjo Poljak za blagajnika.
Srez Celje. Dne 14. avgusta 1923 se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije NRS za mesto Celje; dne 11. novembra 1923 za trg Vojnik; dne 16. decembra 1923 za občino Celje okolica in dne 25. decembra 1923 za občino Novacer-kev.
Srez Ptuj. Dne 13. septembra 1923 se je vršila ustanovitev krajevne organizacije za občino Cvet-kovci. Kot delegati oblastnega odbora so govorili dr. Ravnik, Janko Tavčar in Janko Trošt. Dne 13. oktobra 1923 se je vršil radikalski zbor v mestu Ptuju in je bila pri tej priliki tudi ustanovljena krajevna organizacija NRS. Kot delegati oblastnega odbora NRS so nastopili dr. Ravnik, dr. Rapoc, Janko Tavčar in Janko Trošt.
Srez Mozirje. Dne 12. avgusta 1923 se je vršil ustanovni zbor krajevne organizacije NRS v Mozirju.
Srez Slovenjgradec. Dne 16. marca 1923 se je vršil ustanovni shod NRS v svrho ustanovitve krajevne organizacije za mesto Slovenjgradec.
Srez Dolnja Lendava. Dne 24. oktobra 1923 se je vršil srezki zbor NRS za srez Dolnja Lendava. V srezki odbor so bili izvoljeni člani: Kiraiy Josip za predsednika, Raj Marko za podpredsednika in Horvat Matija za blagajnika.
Nadaljevanje v prihodnji številki.
Somišljeniki širite naš tisk, ki zastopa enakopravnost vseh državljanov.
Ranki zbor.
sklicuje pododbor NRS za L mestni okraj v pon-deljek, dne 7. julija 1924 ob 8. uri zvečer v prostore gostilne »Jadran« na Rotovškem trgu v Mariboru.
Dnevni red:
1.	Poročilo pododbora o dosedanjem delovanju.
2.	Politična situacija in občinske volitve. (Poroča dr. Ravnik).
3.	Volitev novega pododbora, konstituiranje istega in izvolitev enega delegata v mestni odbor NRS.
4.	Slučajnosti.
Dolžnost vsakega člana je, da se tega občnega zbora udeleži; člani drugih okrajev dobrodošli.
Maribor, dne 28. junija 1924.
Tajnik: J. Trošt Ir. Podpreds.: L. Pucelj Ir.
Oblastni odbor NRS v Mariboru
sklicuje svojo redno sejo, ki se bo vršila v nedeljo dne 13. julija 1924, ob 10. uri predpoldne v tajniških prostorih, Frančiškanska ul. 14.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Posvetovanje o nadaljnem organizatorič-nem delu stranke.
3.	Naš tisk.
4.	Slučajnosti.
Odborniki oblastnega odbora se naprošajo, da se seje prav gotovo udeležijo.
Pokret NRS.
Kdo smo mi! Naši nasprotniki širijo ustmeno in v tisku lažnjivo vest, da smo mi radikali v mariborski oblasti pristaši takozvane »Štefanovičeve« grupe. Resnici na ljubo izjavljamo, da v mariborski oblasti ne poznamo nobene grupe, ker vlada med nami popolno edinstvo in da smo edino le radikali, ki točno izvajamo program in pravila NRS, katera ima svoj glavni sedež v Beogradu.
Vsem krajevnim organizacijam in srezkim odborom Narodne Radikalne stranke (NRS). Naši nasprotniki širijo v javnosti, zlasti na zaupnih sestankih in javnih shodih vest, da se NRS sploh ne bo udeležila volitev in da stoji v Sloveniji, osobito pa v Mariborski oblasti pred skorajšnjim razsulom. Te trditve naših nasprotnikov so prosto izmišljene in njihov namen prozoren. S takimi vestmi hočejo namreč le begati naše pristaše in jih privabiti v svoj tabor. Ker nismo imeli časopisa, tudi nismo mogli pobijati tega umazanega, proti nam naperjenega agitacijskega sredstva. Od sedaj naprej pa bomo v »Narodnem Gospodarju« pošteno ošvrkali vse one agitatorje, ki se proti nam poslužujejo takega orožja. Našim krajevnim organizacijam in srezkim odborom pa naznanjamo, da bomo slej kot prej ustanavljali krajevne organizacije NRS v vseh občinah mariborske oblasti in da bomo dosledno širili velike ideje NRS in povsod neustrašeno zastopali koristi njenih pristašev. Našega stališča prav nič ne spremeni narodna koalicija med Narodno radikalno stranko in Samostojnimi demokrati v Beogradu. Mi ostanemo odločni pristaši NRS in bomo na skrajni severni meji naše države visoko dvigali prapor slovenske narodnosti in z vso odločnostjo zagovarjali gospodarske, socijalne in kulturne interese mariborske oblasti. Pod nobenim pogojem pa ne dopustimo, da bi si diskreditirani generali nasprotnih strank, ki po lastni krivdi v širokih plasteh našega naroda nimajo ni-kake zaslombe, pridobili zaupanje med ljudstvom na račun našega požrtvovalnega nesebičnega dela, katero smo brez katerekoli moralne in materijelne pomoči v zadnjem letu izvršili v mariborski oblasti za velike ideje in visoke cilje NRS.
VSEM OBBLASTNIM ODBOROM NRS!
Dragi prijatelj!
Velika borba, ki jo je pričela Narodna radikalna stranka v obrambo narodnih pridobitev, doseženih v zadnjih velikih vojnah, a v prvi vrsti v obrambo državnega in narodnega edinstva — ji nalaga dolžnost, da dočaka to borbo in da v njej vztraja popolnoma organizirana in zbrana. Zato Vas prosim, da najdalje do 1. julija t. 1. pristopite v svojem volilnem okrožju k reorganizaciji stranke (krajevnih, srezkih in okrožnih odborov), kolikor ta reorganizacija že ni izvedena v smislu naredbe glavnega odbora od 26. maja 1923, -objavljene v strankinem organu »Samouprava«.
Da se prepreči vsak nesporazum, se Vam sporoča, da se imajo srezki odbori konstituirati na teritoriju upravnih srezov, okrožni odbori pa na teritoriju volilnih okrožnih edinic.
Končno se Vam sporoča, da je s sklepom glav nega odbora od 31. minulega meseca ustanovljen izvršni odbor glavnega odbora Narodne radikalne stranke, ki pod predsedstvom g. Lj. Jovanoviča, predsednika narodne skupščine, uraduje dnevno v prostorih radikalnega poslanskega kluba v narodni skupščini in vodi vse strankarske posle glede reorganizacije naše stranke in mobiliziranja njenih sil za eventualne bodoče volitve. Ta odbor tvorijo poleg g. Jovanoviča še gg. dr. Velizar S. Jankovič
in dr. Laza Markovič, ministra na razpoloženju; dr. Dušan Grgin, dr. Momčilo Ivkovič in Boža Maksimovič, narodni poslanci.
Polagajoč Vam na srce vse sklepe glavnega odbora Narodne radikalne stranke, sprejete na seji od 31. m. m. Vas prosim, da obvestite po končanem poslu glavni odbor o izvedeni organizaciji v gori navedenem roku in eventualno o številčni moči naših prijateljev v Vašem okrožju in da sprejmete moje prijateljske pozdrave.
Beograd, 1. junija 1924.
Nikola P. Pašič.
Z ozirom na zgornji poziv prosimo vse krajevne organizacije in srezke odbore, da se reorga-nizujejo in da nam pošljejo tozadevne zapisnike.
Našim članom. Kdor ima v javnem interesu kako pritožbo, načrt itd., naj to sporoči »Narodnemu Gospodarju«, kateri bo zbrano gradivo ali objavil, ali pa odstopil na merodajno mesto v na-daljno poslovanje.
Važno za oDM volitve.
Pozor radikali!
V občinah srezkih glavarstev Maribor desni in levi breg, Ptuj, Slovenj gradeč, Konjice, Gornji-grad in v sodnem okraju Kozje so razpisane volitve na 10. avgusta 1924. Naši krajevni odbori in zaupniki naj skrbijo, da sestavijo pravilno kandidatne liste in jih tudi pravočasno vložijo. V ta namen naj služi sledeči izvleček iz občinskega volilnega reda.
1.	Kedaj se lahko začnejo vlagati kandidatne
liste.
Zakon o volitvi v občinska zastopstva pravi (§ 12.), da se morajo kandidatne liste predložiti okrajnemu glavarstvu najpozneje v 10 dneh po raz položitvi pravomoćnih imenikov. Kedaj pa so volilni imeniki pravomoćni? Takrat, ko so vse reklamacije rešene. Po zakonu o volilnih imenikih (§ 12) se smejo popravki (reklamacije) zahtevati še 15 dni po razpisu občinskih volitev. Vsako reklamacijo mora županstvo vsaj tekom 5 dni predložiti okrožnemu sodišču. Okrožno sodišče mora reklamacije rešiti najdalje v 7 dneh,- in županstvo mora izpremembo takoj vpisati v volilni imenik. Sedaj še le je volilni imenik pravomočen in zdaj še le se lahko začnejo vlagati kandidatne liste skozi 10 dni. V našem primeru so občinske volitve razpisane s
1.	junijem. Od 1. do 15. junija je torej čas za reklamacije. Ako v tem času ni nobene reklamacije, je s 16. junijem volilni imenik dotične občine pravomočen in se lahko 16. junija že začnejo vlagati kandidatne liste. Ako pa je med 1. in 15. junijem vložena reklamacija, pa je volilni imenik pravomočen io se lahko začnejo vlagati kandidatne liste še le tedij, ko je zadnja reklamacija rešena. To se lahko zavleče do začetka julija. Na primer: Nekdo vloži reklamacijo 15. junija. Županstvo predloži reklamacijo okrožnemu sodišču v zadnjem postavnem roku, 5. dan, to je 20. junija; po pošti gre reklamacija na primer 2 dni, tako da dobi okrožno sodišče reklamacijo 22. junija. — Okrožno sodišče ima za rešitev časa 7 dni in reši reklamacijo 29. junija. Za pošto od okrožnega sodiša do županstva vzamimo zopet 2 dni, tako da bodi županstvo rešitev v roke 1. julija in rešitev takoj vpiše v volilni imenik. Se le zdaj je volilni imenik pravomočen in se lahko zač nejo vlagati kandidatne liste skozi 10 dni.
Rok za vlaganje kandidatnih list bo torej v vsaki občini drugačen; odvisen bo od reklamacij in njih rešitve. Toliko pa lahko rečemo, da bo v najboljšem slučaju čas za vlaganje kandidatnih list od 16. junija naprej, v najslabšem pa okrog 1.—10. julija. Zato je tudi mariborsko okrajno glavarstvo za vse svoje občine že vnaprej določilo, da je zadnji rok za vlaganje kandidatnih list 10. julija do 2. ure popoldne. Prvega dne, kedaj se namreč kandidatne liste lahko začnejo vlagati, pa tudi okrajno glavarstvo naprej ne more nikakor določiti, ker je to-kakor smo videli, odvisno od reklamacij in njih rešitev Pač pa mora županstvo po rešitvi reklamacij v volilnem razlogu objaviti dan in uro, do katere se smejo vlagati kandidatne liste. — Naši somišljeniki morajo na občini paziti, kako je z reklamacijami in kako stoji na volilnem razglasu in po tem uravnati vložitev kandidatne liste!
2.	Koliko kandidatov obsega kandidatna lista?
Kandidatov mora biti toliko, kolikor je v dotični občini izvoliti občinskih odbornikov in namestnikov. Občinskih odbornikov in namestnikov pa je: v občinah z manj ko 500 prebivalcev: 7 odbornikov in 3 namestniki;	*
v občinah z 501 do 1000 prebivalcev: 9 odbornikov in 4 namestniki;
v občinah z 1001 do 2000 prebivalcev: 17 odbornikov in 17 namestnikov;
v občinah z 2001 do 5000 prebivalcev: 25 odbornikov in 25 namestnikov;
v občinah z 5001 do 10.000 prebivalcev: 33 odbornikov in 33 namestnikov;
v občinah z 10.000 do 20.000 prebivalcev: 37 odbornikov in 37 namestnikov;
v občinah z 20.000 do 40.000 prebivalcev: ' 41 odbornikov in 41 namestnikov;
v občinah z nad 40.000 prebivalcev: 49 odbornikov in 49 namestnikov.
Merodajno je zadnje ljudsko štetje.
3.	Vezanje kandidatnih list.
Ako naprednjaki v kaki občini iz kateregakoli razloga sestavijo več kandidatnih list, tedaj jih naj vežejo! Pooblaščeni zastopniki teh list (ki so na drugi strani kandidatne liste kot taki označeni) morajo vsaj 8 dni p red volitvi jo izročiti srezkemu glavarstvu pismeno izjavo strank, ki so se odločile za vezanje svojih kandidatnih list.
Kak pomen ima vezanje list? Vezani listi se pri štetju glasov smatrate za eno. Na ta način lahko niima skupno pripade kak mandat več. Kandidati, ki so jih na ta način vezane liste dobile skupaj, se med nje "^razdelijo po načelu proporca. Ce bi v kaki občini iz kakršnihkoli razlogov somišljeniki NRS šli deljeno z več listami v volitve, potem naj liste gotovo vežejo, da se glasovi z ostanki ne izgubijo!
4.	Ako je kdo podpisal nasprotno kanditano listo
pa ni vedel, da je nasprotna, naj gotovo prekliče podpis s takole izjavo, ki jo pošlje srezkemu glavarstvu :
Izjava. Podpisani preklicujem svoj podpis na kandidatni listi .... (navedeš označbo te liste) in izjavljam, da kandidature po tej listi ne sprejmem.
(Kraj), dne . . . 1924.
Podpis (ime, priimek, poklic, bivališče).
Ako pa kdo zve, da so nasprotniki njegov podpis ponaredili in tako njegovo ime zlorabili, naj napiše na srezko poglavarstvo takole:
Izjava. Podpisani (ime, priimek, poklic, bivališče) sem doznal, da sem na kandidatni listi . ... (označba te liste). Izjavljam, da te liste nisem nikoli lastnoročno podpisal in me je torej moral kdo drugi podpisati. — ... (kraj), dne . . . 1924. Podpis.
Kandidatne liste s potvorjenimi podpisi mora srezko poglavarstvo proglasiti za neveljavne, tudi, če so že bile potrjene ali objavljene, kar se je SLS že dogodilo in i'e vsled tega zgubila pravico za nastop pri občinskih volitvah v dotični občini.
5.	Zaupniki in krajevni odbori NRS na kaj morate
paziti pri občinskih volitvah.
1.	Ne sprejemajte kompromisov kjer ni potreb no. Ne bojte se odkritega boja, a bojte se gnilih kompromisov.
2.	Kjer nastopijo naši kandidati na skupnih kar tah naj nikdar ne dovolijo, da bi se take liste vlagale pod drugo firmo.
3.	Berite natančno razglase o občinskih volit-
vah, da boste vedeli, kedaj se lahko začnejo vlagati kandidatne liste.	_
4.	Napredne kandidatne liste (JDS, SKS, NRb, NSS), vežite med seboj! Naznaniti morate to glavarstvu vsaj osem dni pred volitvijo!
5.	Skrbite, da naši volilci zvejo pravočasno, katera škrinjica je naša in kdo je predstavnik naše liste!
6.	Določite v vsaki vasi odbor, ki prevzame skrb, da prideio na dan volitve vsi na volišče!
7.	Če bi kdo podpisal kako nasprotno kandidatno listo, pripravite ga do tega, da nodpis pre-
IvlicG ^
8.	Pazite že sedaj, če nasprotniki kje uganjajo sleparije s podpisi! Naznanite to takoj srezkemu poglavarstvu, ki mora kandidatne liste s potvorjenimi podpisi proglasiti za neveljavne, tudi tedaj, ako so že bile potrjene ali objavljene.
Kandidatne liste za občinske volitve se morajo vložiti v 3 izvodih in sicer v izvirniku in 2 prepisih. Izvirnik morajo lastnoročno podpisati vsi kandidati in namestniki s pristavkom: sprejmem.
Vsa pojasnila daje ustmeno in pismeno tajništvo NRS v Mariboru, Frančiškanska ulica 14^______
ilsoK mfllKal se mora nnroilll nn ml listi DOPISI.
»Samouprava«, glavno glasilo NRS v Beogradu o razmerah v Sloveniji. Naši nasprotniki vedno trdijo, da naši bratje Srbi za nas Slovence in za razmere v naši mariborski oblasti ne kažejo nikakega zanimanja. Da so te trditve neresnične, dokazujejo dopisi in članki, ki so v glavnem glasilu NRS v Beogradu od časa do časa objavljeni in v katerih se su--kajo razmere v naših slovenskih krajih...Tako j.e »Samouprava« v štev. 135 z dne 20. junija t. 1- prinesla o našem gibanju v mariborski oblasti sledeči
dopis:	_	.	- .
Dopis iz Pohorja. Radikali v mariborskem srezu,	desni	vre.^'
V zadnjem času se vrlo dobro razvija organizacija NRS v mariborski oblasti. Oblast se deli na 12 srezov, od kojih so najvažnejši Murska Sobota, mesto Maribor in Maribor, desni breg. V poslednjem srezu imamo 9 krajevnih organizacij, koje dan za dnem vidno napredujejo. Četudi ta stranka v Sloveniji ni bila poznana, mora se s začudenjem konštatirati, da je stranka posebno v zadnjem času pridobila sorazmerno mnogo pristašev. Na prvem mestu je krajevna organizacija v Slov. Bistrici, v kojo zavedni Pohorčani številno pristopajo. Sledi krajevna organizacija v Vrhlogi, v koji smelo rečemo, da je včlanjenih 80 °/o tamošnjih prebivalcev. Tako tudi druge organizacije štejejo pretežno število pristašev kakor: Sp. Polj-skava, Zg. Poljskava, Račje—Fram, Hoče, Studen-
ci pri Mariboru. Kako se narod zanima za NRS vidi se jasno iz tega, ko je bila dne 1. junija t. 1. v občini Morje ustanovljena krajevna organizacija, v kojo je pridobil g. dr. Ravnik takoj prvi dan 32 članov. Morje je mala hribovska občina na vznožju Pohorja. Stranka se razvija po selih in v stranko vstopajo samo seljaki, oziroma delavci, če so v bližini Maribora. Iz tega se vidi, da so za NRS ugodna tla med Slovenci ne samo med inteligencijo in uradništvom, marveč tudi med seljaki, ako se pametno postopa in če je vodstvo v pravih rokah, kakor kaže slučaj v Mariboru, kjer stoji na čelu oblastnega odbora agilni, ugledni in nesebični g. dr. Ravnik. Narod je v teh krajih pred vojno silno trpel pod nemškim jarmom, dosedaj pa izključno pod klerikalno nadvlado. Počasi je pa narod začel spregledovati, da politika te stranke ne dosega nikakih dobrih rezultatov in si želi nove orijentacije. V demokratsko stranko absolutno noče iti in bi se rajše oprijel NRS, samo če bi šla med narod in mu otvarjalo oči. Potrebno je, da se NRS in njena centrala v Beogradu intenzivno zainteresirata za te divne kraje naše domovine na naši najsevernejši meji. Ako naš narod uvidi, da ima haske od naslonitve v NRS, tedaj bo hitro celo naše Pohorje v njem taboru.«
Libeliče. V pondeljek, dne 2. junija 1.1. so so nenadoma zbrali nad Slemenom temni oblaki. Spremljani po močnem viharju so vzeli smer preko Ivnika in Potoč v Avstriji čez grad Libeliče, vas Libeliče in Gorče nad libeliškim poljem- Vsipali so nepričakovano gosto in debelo točo. Viharna burja je trajala okoli 10 minut in je bil njen učinek naravnost uničevalen; pokalo je drevje, lomilo se je vejevje v gozdih in tudi marsikateri sadni veteran je občutil silo narave. Odneslo je ostrešje grajskega hleva, podrlo 1 V2 metra debelo lipo in marsikatera stavba je pokazala svoja rebra. Valovita žitna polja, ki so bila posebno letos v bujnem razvoju, je videti kakor došla izpod vražje trlice. Kras in ponos koroško—jugoslovanske meje, zaklad libeliškega kmeta leži strt, poljubljajoč zemljo liki premagani junak v zadnjih zdihljajih. Razočaran strmi kmet s sklonjeno glavo pred pretresljivo sliko, katere niso videli niti danes živeči starci in tudi ne njihovi pradedje. Provzročena škoda je ogromna in se ceni na 1 miljon dinarjev, kar je za prizadete nepremagljiva svota. Letos in prihodnje leto bodo navezani kmetje le na vladno pomoč in podporo bližnjega. Zavedni Libeličam preživljajo že od nekdaj težke čase in se ne bodo uklonili pod najtežjimi udarci, zaupajoč v naklonjenost rodne države, za katero so se odločili ter računajoč na blaga srca svojih rojakov, kojih ljubezen do bližnjega ni izumrla.
Št. Peter niže Maribora. Kakor poročajo časopisi namerava graditi okrajni zastop mariborski še to jesen cesto do naše cerkve. Ali bo to kompenzacija za dr. Leskovarjevo cesto do njegovega posestva? Gospodje! Skličite tozadevno javen shod in vprašajte vaše kmete-pristaše in dobili bodete odgovor, da cesta do cerkve za vožnje ni potrebna. Mi hočemo cesto pod' cerkvijo, ker le tam odgovarja našim krajevim potrebam. Motite se, če mislite s tem varati narod in si na ta način utrjevati zrahljano zaupanje med našim ljudstvom. Ljudstvo spreglej, pokaži hrbet zapeljivcem, ki imajo polno obljub, pa niso v stanju storiti ničesar za tvoj dobrobit!
Marenberg. Kakor blisk se je raznesla dne 24. junija 1.1. po našem trgu vest, da je bil naš nadučitelj g. Lešnik v znani zadevi zaradi strahovanja nemčur-skih učencev pri okrožnem sodišču v Mariboru oproščen od obtožbe. Nemškutarji in tisti »narodni« krogi, ki imajo pri vsaki priliki polna usta narodnega navdušenja in ki so pomagali preganjati našega nadučitelja, so poparjeni povešali glave in tiho šepetali med seboj o dolgem . . . nosu, ki ga jim je poslalo mariborsko okrožno sodišče. Nismo škodoželjni, a to blamažo pa nemškutarjem in gotovim »narodnjakom« prav iz srca privoščimo. Sicer pa se k tej stvari še povrnemo in Vas, g. urednik, že danes prosimo, da nam v eni prihodnjih številk Vašega cenjenega lista daste nekoliko prostora, da bomo primerno obrazložili in z bengalično lučjo posvetili v naš trg-
Razne novice.
Veliko zanimanje za naš list. Še predno je začel naš list izhajati, so nam posvetili različni časopisi, med njimi mariborska »Straža«, »Slovenski Gospodar« in ljubljansko »Jutro« prav primeren pozdrav. »Straža« pravi, da je »Narodni gospodar« namenjen najširšim vrstam našega ljudstva. Zadela je v črno, ker ta trditev povsem odgovarja namenu našega lista. »Slovenski Gospodar« pa pravi, da bo naš list v tisočih in tisočih izvodih romal med naše ljudstvo. Tudi »Slovenski Gospodar« ima popolnoma prav in zaraditega se uredništvo obeh časopisov prav iskreno zahvaljujemo za brezplačno reklamo. Trditve ljubljanskega »Jutra« smo pojasnili na drugem mestu.
Naše stališče o gonji proti mariborski industrijski razstavi. Proti mariborski industrijski razstavi se vrši že dalj časa od gotove »narodne« strani zelo ogabna gonja, ki se v zadnjem času ostro nadaljuje proti nekaterim njenim funkcijonarjem. Kak namen ima ta gonja, leži na dlani. Vsako, tudi najmanjšo politično in narodno-gospodarsko prireditev in pridobitev moramo kar najprisrčnejše pozdraviti in pod-
! pirati. Maribor je postal center mariborske oblasti in ta center moramo vedno in povsod podpirati. Kdor pa razdira naše prireditve, najsibodo tudi gospodarskega značaja, ta je sovražnik centra Maribora, kar si je treba dobro zapomniti.
Osebna vest. G. Janko Ravnik, tehnični vodja strokovne puškarske šole v Kranju, brat oblastnega predsednika NRS v Mariboru g. dr. Rudolfa Ravnika, je te dni na tehniki v Berlinu položil inžener-ski izpit. Iskreno častitamo!
Jubilej narodnega župnika Vrhovnika. Te dni je praznoval 70 letnico svojega rojstva narodni župnik g. Vrhovnik v Trnovem pri Ljubljani. Na predvečer se je serenade udeležilo mnogo narodnih, kulturnih in obrambnih društev iz Ljubljane in predmestij, ki so dajale duška s pesmijo in godbo svojemu narodnemu jubilarju. Župnik Vrhovnik je ponovno stopil k oknu, da se zahvali za ovacije, ki mu jih je prirejala množica. Ko so izzveneli zvoki veličastne davorije, je slavljenec stopil k oknu in se, ves ginjen, zahvalil za izkazano mu čast, priznanje in ljubezen. Povdarjal je, da se pač niso zbrale vse te množice, da počaste njega, marveč zbrale so se radi one vzvišene ideje, ki se ji pravi ljubezen do naroda in domovine. Vihar navdušenja so izzvale te-le njegove besede: Duhovnik bodi zvest bogu, narodu in — državi! Družba C. M. je bila ena naših prvih obrambnih organizacij in rešila je na tisoče na dece pred grabežljivo sovražnikovo roko. »Vesel sem njenega uspeha, ki ga je dosegla po trdem boju z neštevilnimi sovražniki, — vesel sem tudi, da vidim pred sabo zastopnike Sokolstva. Vedno sem se navduševal za rdeče srajce. Navduševal sem se kot deček za Sokola, visoko sem ga cenil kot mož in ljubim ga kot starček. Sokoli, zdravo, zdravo, zdravo! (Viharno odobravanje). Pozdravljam tudi naše idealne borce za svobodo naroda, pozdravljam iskreno Orjuno. Vesel sem, da mi je Bog dal doživeti to slavje, vesel sem pred vsem, da sem dočakal razpad Avstrije in doživel, da smo bili osvobojeni in smo se združili v enotno jugoslovansko državo pod vodstvom našega junaškega mladega kralja Aleksandra, kateremu kličem: Slava, slava, slava! — To so plemenite in možate besede, poštenega starčka in osivelega slovenskega duhovnika.
Morje pri Framu. V nedeljo dne 1. junija t. 1. se je vršil pri nas ustanovni občni zbor krajevne organizacije NRS, ki je bil prav dobro obiskan. G. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru je nam tako poljudno in prepričevalno pojasnil zgodovino in za sluge NRS za našo državo, da smo ga vsi dobro razumeli in pristopil k stranki, ki ima pri nas že lepo število uglednih pristašev. G. Janko Jež nam je v lahko razumljivi obliki razložil pravila in organizacijo stranke, ki je in bo ostala najmočnejša v naši državi. Vsi na zborovanju navzoči domačini so bili z govori prav zadovoljni in so oba govornika povabili, da naj nas kmalu zopet obiščeta in nam povesta, kaj je novega po svetu.
Cvetkove!. Za predstojeće volitve v občini Cvetkove! pri Vel. Nedelji je vložila tamošnja krajevna organizacija NRS samostojno kandidatsko listo. Istotako je vložila krajevna organizacija NRS-v Morju, srez Maribor, desni breg, svojo lastno kandidatno listo in sicer prvo, vsled česar bo naša skrinjica prva.
Cvetkove! pr! Veliki Nedelji. Naša organizacija NRS se pridno giblje, kajti uvideva, da je spas le v močni državni stranki, ki res skrbi za dobrobit svojih podložnikov. V prilogi vam pošiljamo ravnokar sprejeti dopis, ki se tako-le glasi: Oblastni odbor NRS
v Mariboru.
Občinski odbor v Cvetkovcih se vam najtopleje zahvaljuje za izposlovano subvencijo v znesku 25.000 Din, katerega smo danes sprejeli za do-ršitev mosta čez Pesnico, občina Cvet-kovci. Blagovolite na znanje vzeti, da za vaš trud sprejmete plačilo o priliki prihodnjih volitev. L. S. podpisani: Petek Jera., Ant. Geč, Blaž Megla, Ivan Petek, Anton Ozmec, Peter Munda, Senica Alojz, Franc Krump, Filip Janžekovič, Jakob Korpar, Senica Anton, vsi Ir.
Sprejmite zahvalo tudi od naše krajevne organizacije in se vam toplo priporočamo.
Podpirajte domače obrtnike In trgovce!
Gospom.
Industrijsko-obrtna razstava v Mariboru od 10. do 28. avgusta 1924.
Prijavni rok za razstavljalce poteče dne 1. julija t. 1. Ako še niste poslali prijavnice, storite to takoj. Po preteku prijavnega roka so bodoi prijavnice vpoštevale le še v toliko, v kolikor bo prostora na razpolago. Zato pošljite Vašo prijavnico takoj!
Industrije! in obrtniki! Z naglimi koraki se bliža čas otvoritve IV. mariborske »Industrijsko-obrtne razstave«. Stanovska zavest zahteva od vas, da pokažete na tej vaši razstavi, da ste v mariborski oblasti samostojni in neodvisni. Da se ne pustite od nikogar komandirati, kje da naj vaše izdelke razstavite. Naša, oziroma vaša mariborska razstava mora biti prava manifestacija, ki naj vsem onim, ki hočejo da postane naše mesto gorska vas, pokaže, da smo zreli in samostojni, da hočemo napredovati in ne nazadovati. Ne ozirajte se na u-
metno uprizorjeno gonjo, ki izvira iz samih osebnih ambicij in častihlepnosti. Razstavno delo se vrši s polno paro, tako, da ne bo za pravočasno otvoritev prav nobenih ovir. Za obrtnika in industri jalca pridejo le razstave v poštev, ker intersenti dobro vedo, da morejo le tam najti dobro in solidno izdelane proizvode. Preskrbljeno je tudi za zadostno reklamo v tu- in inozemstvu. Torej udeležite se letošnje »Industrijsko-obrtne razstave«, kjer morete pričakovati velik uspeh z malimi razstavnimi stroški.
Razstava vajeniških izdelkov. Kot poseben in samostojen oddelek letošnje »Industrijsko-obrtne razstave« od 10. do 28. avgusta 1924 je priključena tudi razstava vajeniških izdelkov. Mislimo, da nam ni potreba še posebej naglašati važnosti in pomena take razstave za naš obrtniški naraščaj, če uvažujemo, da so ravno take razstave glavni inicijatatorji ki delajo mlademu človeku veselje do vztrajnega dela in pridnosti. Že po naravi sami je človek vedno dostopen za katerokoli tekmo in je njegov cilj vselej ta, da hoče biti povsod prvi, povsod hoče biti zmagovalec. Zato porabi ob taki priliki vse svoje sile in zmožnosti ter vso svojo enerijo samo da doseže ta svoj začeljem cilj. Enako je to pri vajencu rokodelcu, samo s to razliko, da se mora istega šele do tega privesti, mu raztolmačiti pomen in važnost tekme. Tudi razstava je tekma dela, pridnosti in zmožnosti.
Za to letošnjo vajeniško razstavo, je sicer veliko zanimanje, vendar pa je še vseeno potrebno, da vsak mojster-obrtnik, ako ima kakega zmožnega vajenca, istega opozori na letošnjo razstavo, mu da priliko, da se iste kot razstavljalce udeleži. Ni potreba, da vajenec izdela za razstavo Bog zna koliko predmetov ali take predmete, ki zahtevajo dolgotrajno delo ali da je potreba za te predmete veliko kapitala. Ne. Tega ni potreba, vsak naj izdela predmete za razstavo po svojih močeh in sicer tako, kakor mu čas in gmotne razmere dopuščajo.
Konzorcij razstave apelira na vse mojstre-obrt-nike, da opozorijo svoje vajence na razstavo, jim razložijo namen in pomen razstave. Vsi predmeti bodo po strokovnjakih ocenjeni, klasificiram z »prav dobro«, »dobro« in »zadostno«, ter z diplomo in primernimi denarnimi zneski nagrajeni. Letošnja vajeniška razstava mora biti istotako veličastna, kakor bo razstava obrtnikov in industrijcev.
Zato naj se priglasijo vsi vajenci za letošnjo vajeniško razstavo, katero vodi poseben odsek letošnje »Industrijsko-obrtne razstave« od 10. do 28. avgusta 1924. Pošljite takoj prijavnice.
Popust na železnici za razstavljalce in obiskovalce. Konsorcij letošnje razstave je naredil prošnjo na generalno direkcijo Državnih železnic v Beo gradu, da dovoli popust za prevoz blaga, ki je namenjeno za razstavo in pa za obiskovalce razstave. S tem popustom bo omogočena udeležba tudi interesentom iz oddaljenih krajev.
Vse informacije glede razstave daje edino le pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Grajski trg štev. 1, telefon interurban štev. 325, kamor se naj obračajo vsi interesenti bodisi pismeno, ustmeno ali telefonično. Za dopise, naslovljene na druge osebe ne prevzame odbor nikake odgovornosti in naj blagovolijo stranke se obrniti edino le na gornji naslov.
Opozorilo! Občeznani g. Marko Cutič, dolgoletni poslovodja kotlarske delavnice pokojnega Dem. Glumac-a, je otvoril svojo lastno kotlarsko podjetje. Ker je poznan kot strokovnjak za izdelovanje kotlov za žganjekuho, ga prav toplo priporočamo.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Gospodarja«. — Glavni in odgovorni urednik Janko Trošt. — Tisk Ljudske tiskarne Maribor, Sodna ulica 20.
„Sanatorij"
v
MARIBORU
Privatna klinika z najmodernejšimi napravami na polju zdravstva. Sprejmejo se vsi bolniki razven umnobol-nih in takih z nalezljivimi boleznimi
prosta izbira zdravnikov
Cene: I. razred Din 160.—, II. razred Din 120.—, III. razred Din 85.—.
■ ■■■
■ ■■■
Prospekti na zahtevo!
INDUSTRIJO' IN OBRTNIKI!
' ' .... OJ!-:	’■ ; : •• ; .
Udeležite se kot razstavljale!

ki se vrši nepreklicno od 10. ™ 38. avgusta 1934
----^.............. Pošljite takoj vašo prijavnico! —	■—------
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
POZOR!
AVTO
POZOR!
Oglejte si našo izložbo Maribor, Aleksandrova cesta 19
kjer so stalno razstavljeni novi In stari avtomobili svetovnih znamk. Istotam so na prodaj tudi motorna kolesa, radioaparati, pisalni stroji i, t. d.
Teoretičen in praktičen pouk v vožnji z avtomobili
Izvoženi, toda dobro ohranjeni avtomobili se prevzamejo v komisijonelno prodajo.
Strogo reelna, solidna in točna postrežba.
A. STOINSCHEGG, R. PELIKAN
JVlaribor, Aleksandrova cesta št. 19
Samoprodaja
Dni Bit lwl
Maribor
samo
Slovenske ul. j.
Telefon 100.

Umetna RnOlilO
prvovrstni rudninski super-fosfat, superfosfat iz kostne moke ter razna mešana gnojila po najnižjih konkurenčnih cenah dobavlja -:-
tovarna kemičnih izdelkov ... a v Hrastniku 5...5

SESESBSasaBS
§	g
| Umetniško-tiskarski zavod >AŽBE< 0
H ---------- JVlaribor, 3{oroška cesta 39	—
Lfl	... 'Jfl J
g
Tiskarna je nestrankarsko strogo trgovsko podjetje, ki izvršuje vsa trgovska dela, kakor tudi trgovsko-umetniško reklamo ter razglednice v eno- in večbarvnem tisku po najugodnejših cenah. Prosimo, da nas blagovolite upoštevati pri naročilih Vam potrebnih tiskovin ter beležimo z odi. spoštovanjem
H E3
a a a a a a a
| Tiskarna >AŽBE<, Maribor |
a	a
a	a
Poslušajte S
Naznanja se Vam, da kupite štikflo, volno, cefir, platno, hlačevino, modrovlno ter sploh vso manufakturno robo in perilo radi velikanskega in direktnega importa najceneje v veletrgovini
JI. Stermecki, Celje.
= 3lustrovani cenik zastonj. —
OTVORITVENO NAZNANILO.
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem otvoril pod firmo
MARKO ČUTIČ
Slovenska utica 18
kotlarsko delavnico.
Po svoji dolgoletni praksi pri raznih tu- in inozemskih tvrdkah sem vešč vsega v to stroko spadajočega dela in se cenjenemu občinstvu priporočam za obilna naročila, ki jih bom vedno vestno in točno izvršil ter beležim
z odličnim spoštovanjem
jtiarko Čutiš.
»CROATIA«
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Glavno zastopstvo o naribani
= Slovenska ulica štev. 2/1. =
Zavaruje: Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za življen-sko dobo.
Transportno, valorno zavarovanje in zavarovanje proti toči.	Ustanovljena leta 1884.