GAR Glasilo »Nabavlialne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VII izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številka stane Din 1'50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VIL N e vednosi- Kadar se kaka nova ideja širi zmagovito med ljudsko maso, tedaj ji sledijo mnogi, mnogi nezavedni, ne da bi novo idejo spoznali in do dna umeli. Tako se dogaja tudi danes. Koliko jih je, ki se navdušujejo za zadružništvo in njega posledice, pa še niso doumeli njegovega bistva, ter še danes ne vedo, v čem pravzaprav tiči njegovo jedro. Ako pa hočemo, da bo zadružništvo tista nova ideja, ki naj bi združila veliko večino našega ujedinjenega naroda, ter ga usposobila, da si na zdravem) gospodarskem temelju v najkrajšem času uredi svoj zdrav in pravičen družabni red, tedaj je v vprašanju zadružništva popolna jasnost neobhodno potrebna. Zadružništvo je po svoji teoriji in praksi izvor nauka, da je človek družabno bitje. Človek ne more živeti sam za se, ker je sam ;po sebi nekaj nedovršnega in nepopolnega. Svojo popolnost dokazuje le v družbi, le v zvezi z drugimi ljudmi pokazuje svojo dovršnost in popolnost. Pravice in dolžnosti, ki so nujen izraz človeškega razmerja do soljudij, poedincev — človeške družbe, ga šele store popolnega. Človeška družba, ini družba poedincev, marveč organizem, ki živi svoje lastno življenje. Šele družba stori človeka, in kdor bi se odrekel koristim, ki jih uživa od nje, je podoben mladiki, ki se odžaga od drevesa in se posuši. Kdor pa uživa koristi družbe in si lasti pravice, ima do nje tudi dolžnosti. Narava je za vse ljudi in do njenih koristi imamo vsi enake pravice. Te pravice si pa uveljavljamo z delom. Delo v zadružništvu ima za posledico podružabljenje mišljenja in delovanja posameznikov in družbe. Zavest, da smo člani združbe, ki ima do nas poedincev svoje dolžnosti, a istočasno tudi pravice, mora preiti v kri in meso slehernega zadružnika. Središče in težišče zavesti našega udejstvovanja in mišljenja se ne sme nahajati enakcstransko samo v naši osebi kot samostojnemu in od družbe neodvisnemu bitju, marveč mora sloneti na spoznanju in prepričanju, da smo, kar smo, ne le iz sebe, marveč po družbi. Individualističen nazor mora izgubiti svojo veljavo. Da se pa to spoznanje in mišljenje prenese tudi v praktično življenje, da se nanj postavi ves novi družabni red, zato je treba organizacije. Taka organizacija, je zadružništvo. Zadružna organizacija je šola in ustva-riteljica socijalnega mišljenja poedincev in družbe in nujna praktična oblika novega družabno gospodarskega reda. Brez spoznanja temeljnih principov zadružništva organiziran zadružnik je s svojim neznanjem coklja, ki ovira hitrejši tempo na potu do splošnega zadružno gospodarskega družabnega reda. Nevednost je hujši sovražnik in nasprotnik nove moderne in demokratično socijalne družbe, kakor zagovorniki današnjega krivičnega individualističnega gospodarskega sistema. Izobražujmo se, učimo se spoznavati ideje v njenih temeljih, ki jih zastopamo in zagovarjamo, da si z nevednostjo teh temeljev ne bomo sproti podirali in rušili. Naš namen. Danes živimo v dobi, v kateri so soci-jalni grehi preteklih dni, skoro do tal iz-podjedli in izpodkopali temelje današnjemu družabnemu redu. Na teh zrahljanih in izpodkopanih temeljih, se pa že kažejo obrisi nove družabne oblike«, ki oznanjajo ustajenje in prerojenje v pravcu pravega demokratizma in enakopravnosti. Spričo teh ugotovljenih kontur se moramo vprašati, kaj je naš namen in kaj hočemo storiti? Ali naj mi stojimo na bregu in čakamo, da nas naraščajoči vrtinci socijalnih valov ne potegnejo s seboj? Ne! Pijonirji moramo in hočemo ostati, ki bomo hudournik sedanje dobe zagradili in napeljali v pravo smer, da nam ne bo poplavil in porušil, rodovitnost naših pridnih rok. Vkleniti hočemo ta hudournik, da bodo njegove sile vodile k produktivnemu in socijalno koristnemu delu, ki bodo prinesle večje blagostanje vsem članom današnje človeške družbe, našega naroda. Naša dolžnost je to, dolžnost nas vseh napram družbi, v kateri živimo in ki jo imenujemo narod. Treba nam je pa predvsem jasnosti in spoznanja, pojmi se morajo razbistriti, duhovi pomiriti in nasprotstva ublažiti. Socijalni razvoj gre nevzdržema svojo pot in ne da se ga niti obrniti nazaj. Prej ali slej se prežive institucije vsake dobe, in tako se bodo in morajo preživeti tudi te, ki se hočejo sedaj uveljavljati. Preko njih se ne podamo nazaj, marveč pojdemo naprej do višjih in popolnejših oblik. Vsaka doba je imela svoje hibe in napake, istotako tudi današnja doba ni brez njih, morda jih ima še več, kot marsikatera doba poprej. Ako želimo spoznanje, potem moramo obtožiti samoljubje in sebičnost, ki sta kraljevala v naših srcih in ki sta bila gonilna sila naših dejanj. Ker samospoznanje vodi do jasnih ciljev za bodočnost, nam je čim lažje ugotoviti tudi naš namen v delu sedanjosti. Temelje imamo in gre samo zato, kaj bomo na njih sezidali. Sezidati hočemo nekaj novega, današnji družbi koristnega in novemu času primernega. Pri tem nas pa čaka obilo pomembnega in odgovornega dela nas vseh, ki se zavedamo dolžnosti do družbe in do samega sebe. To je kratico rečeno naš idejni program, ki ga hočemo in moramo izvršiti v praksi. To prakso izvršujemo postopoma v naši zadrugi, katere delokrog je predvsem omejen na gospodarsko in socijalno delo. Druga idejna vprašanja se pri tem delu izvršujejo le v toliko, v kolikor so v neposredni zvezi, ali v kolikor so vezana na predpogoje praktičnega delovanja. Temu namenu je posvečen naš list in v temu obsegu mora naš list postati zvest tovariš vsem, ki iščejo nove in času primerne cilje in pota do njih. Zvest vodnik mora ostati vsem, ki hočejo delati za družbo, za njeno ozdravljenje in delati mora, ter pomagati družbi, da bo preje doumela nove ideje, njih vsebino in obliko. Družbi je treba veščih in spretnih delavcev, ki bodo umeli položiti temelje novemu gospodarstvu, ki vodi k sreči in blagostanju. Družbi je treba dobrih vodnikov, ki mu bodo znali kazati, v nepreglednem kaosu starih idej, pravo pot, do socijalno pravičnega družabnega reda. ) Vsem tistimi, ki hočejo delati za narod (družbo) v gorenjem smislu, je naš list namenjen. Kjer je resnica že jasna in očividna, hoče naš list služiti v orijentacijo, kjer jo je treba šele iskati in osvetliti, hoče nuditi priliko za sodelovanje vsem in pomagati vsakomur, da se čimpreje povzpnemo do pravega spoznanja. To je naš namen in to hočemo. Uspehi pa bodo pričali, v koliko smo zvesto im pošteno služili namenu, pomagati bednemu do osamosvojitve iz sedanjega gospodarskega nadvladja. Vsi imamo dolžnosti, iskati resnico in pravico, še večjo dolžnost pa imamo, da delamo. Torej vsi na delo. Kredit In cjoio~ vina. V petem letu obstoja naše zadruge že lahko načnemo to vprašanje javno. Pred tremi leti je znašalo razmerje med tem, kar se je prodalo proti gotovini in med tem, kar se je izdalo na kredit 2 : 1. Pred dobrim letom 1 : 1, danes pa 2 : 3, ali naši člani kupujejo vedno več na ta način, da plačajo šele naslednjega prvega meseca sproti. To ni zdravo za zadrugo, še manj pa za člane. Računajmo: Pri prodaji na kredit dobi zadruga račun plačan povprečno 35 dni pozneje. Napram onemu, ki plača takoj, zgubi zadruga obresti od tega kapitala, 7 odstokov letno ali 0.7 odstotkov za 35 dni. Za evidenco in vodstvo kreditnih računov rabimo dve moči, tiskovine itd., kar stane ca 3000 Din mesečno, ali 0.5 odstotkov od prometa v kreditnem poslu. Imamo dozdaj malo dubioznih terjatev, računati se pa mora kot nekak koefi-cijent za riziko 0.1 odstotka. Kar se tiče denarja in pisarniškega dela shajamo tedaj pri onih, ki plačujejo sproti za 1.3 odstotka cenejše, kot pri onih, ki jemljejo na kredit. In spretni računarji so si na jasnem, če bi imel zadosti denarja, da bi sproti plačeval, bi bil neumen. Onih 1000 dinarjev si lahko damo v hranilnico, nese 70 dinarjev letno, to svoto si vedno lahko dolžan v zadrugi. Na ta način se faktično zapeljuje ljudi v oni način lahkomiselnega gospodare-nja, katerega pobijanje je pravzaprav eden glavnih ciljev zadružništva. Dosti smo o tem že razpravljali v upravnem odboru. Stavil se je že celo predlog naj bi se dajalo onim manjše odstotke povračil (n. pr. letos 5 odstotkov). Bili so pomisleki, češ: Kako pridem jaz do tega, da bom dražje plačeval, oz. manj povračila dobil, kot oni, ki ima dovolj denarja, da lahko sproti plačuje. Preko takih pomislekov smo danes že vsi prebredli. Edini argument, s katerim se da zagovarjati to nepravično razmerje bi bil: Kdor jemlje na kredit, za tega postavimo termine, da na ta način zadruga (t. j. skupnost vseh članov) kompenzira gori omenjeno škodo 1.3 odstotka pri razdelitvi mesečnega dela. Vsaj 1 odstotek bi imeli manjšo režijo, če bi se vsi člani držali določenega termina. Zato smo imeli pred 2 leti vpeljane ta-kozvane >kazni« ali pribitke. Ljudje niso tega prav umeli, v tem članku pa je dovolj jasno zračunano, da plačuje 1 odstotek »kazni« pravzaprav oni, ki je najbolj pošten, ki je kot oseba tako visoko moralno stoječ, da iz principa vse sproti plačuje, tudi v nabavijalni zadrugi. Najbolje pa shajajo oni, ki pridejo, kadar imajo kako »naročilo«, vzamejo na kredit, si puste prodano blago takoj plačati, sami pa uživajo dobiček od prodanega blaga, obresti od iz-kupljene svote do prihodnjega prvega, dividende itd., spravljajo zadrugo ob obratni kapital in v razne druge neprilike. In so nekateri še tako prijazni in rečejo, če mi ne daste, grem pa »tja«. Imamo sicer malo takih izkoriščevalcev, vedar ti zapeljujejo še ostale v ono smer, ki nikakor ni zdrava. Tako narašča ono nezdravo kreditiranje v zadrugi. No, zdruga prenese to. Denarja ima dovolj, moči za delo se najame, in plača, saj to plačajo konzumenti. Kdor kupuje proti gotovini, ne kupuje navadno vina, ne čokolade, salame, sira, sardine, itd. Kupi preje krušno moko kot belo, preje polento kot makarone ali riž. Našli pa boste, da kupi več platna kotenine za perilo, kot oni, ki visi vedno v drugih dolgovih. Gleda več na dovoljno zalogo perila, na potrebščine svojih otrok za v šolo, in pri hranilnici vidimo. Železničar, ki kupuje načeloma proti gotovini, je postal tudi vlagatelj za v hranilnico. Vzemimo drugega. Jemlje na kredit. Ni izbirčen, kupi, kar vidi, ne vpraša rabi ali ne rabi, koliko stane, vzame moke premalo, sladkorja preveč, ali-narobe, vidi se mu, da nima pravega gospodinjstva. Zaostaja pri plačilu in zraven še — z lepi-mii dohodki. O tem kedaj pozne]©. - Dosti imamo pojavov: Član jemlje proti gotovini, kar naenkrat. Večje zlo pomeni kreditiranje za člane. Najprvo izjeme: So družine, kjer oče popiva, in je kredit le sreča za družino, da pride žena in otroci do potrebnega kruha. So slučaji, ko se iz tehničnih razlogov ne splača plačevati sproti osebno v Ljubljani, ampak si pusti član pošiljati na progo. So slučaji, ko zaide družina v denarne neprilike in je dobra denarna pomoč zadruga s svojim kreditom. Imamo 6 članske družine, kjer se sme porabiti na mesec samo 1 kg sladkorja in en kg masti, kjer hiša očevidno trpi pomanjkanje. Tam ne govorimo od kredita ali gotovine. Dosti možak, ki prebile to revščino in ne postane zraven nepošten. Morda bi veljale te vrstice za polovico naših kreditarjev. Na podlagi izstavljenih računov vidimo dobrega in slabega gospodarja. Vzame vse na kredit, rabil je že kje plačo drugod, počasi odplačuje, zleze iz dolga. Na vsak način je priporočljivo za vsakega, da ne visi vedno, kot kaplja na veji, pri zadnjem dinarju. Za zadrugo, za medsebojno pravično razmerje vseh zadrugarjev, pa je potrebno, da se to vprašanje načne: Ali podpira zadrugo kreditiranje? Nepotrebno razburjenje. Zadnji smo, ki bi bili pripravljeni zakrivati resnici pravi obraz in prvi hočemo biti, kadar se bo šlo za resnico iin pravico, kadar bi se po nepotrebnem ustvarjalo razburjenje med našim članstvom. Vedno smo povdarjali, da je nevednost hujši sovražnik od demagogije, pa naj bi prihajalo od te ali one strani. Na uho nam je prišlo, da nastaja med našim članstvom! veliko razburjenje, ki hoče dati duška celo z represalijami. Govori se namreč, da bo mogla naša zadruga pokriti štiri milijonski deficit »Saveza Nabavljalnih zadrug« v Beogradu, in da smo vsled tega celo pred konkurzom. Ali je ta novica nastala iz neinformiranosti ali iz zlobe, ne bomo raziskovali? Hočemo pa podati jasno sliko, da bodo člani sprevideli, koliko je verjeti takim ali enakim alarmantnim vestem. Naša »Nabavljalna zadruga« je član »Saveza Nabavljalnih zadrug v Beogradu« in sicer z 12 uplačanimi deleži po Din 500,— z enkratnim jjamstvom, kar znači da bi v najskrajnejši sili naša zadruga izgubila znesek 12 deležev po Din 500 je Din 6000. Sedaj pa poglejmo, kako stvar stoji. Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu v svojem početku ni imel v trgovskem; poslovanju Bog zna kako izvežbanega upravnega odbora. Obstojal je po večini iz višjih državnih uradnikov, ki jim je bil birokratizem glavna in edina gonilna sila, teorizi-ranje skoro glavni apel, praktično trgovanje pa morda celo španska vas. Temu se niti čuditi ne smemo, ker ke-do bo pač mogel zahtevati od javnega državnega uradnika, da bo kos tudi praktičnemu trgovanju. Delali so se vsled tega različni za zadružništvo nezdravi eksperimenti v času, ko je bila radi devalvacije našega dinarja, potrebna največja opreznost. Izvršili so se razni veliki nakupi blaga. od katerih je bilo v naprej videti, da ne bodo prinesli božjega blagoslova. Vsakoletni občni zbori, ki so se vršili, so izmenjevali gotove osebe, ki se v trgovskem poslovanju niso bog zna kako obnesle, z osebami, od katerih je bilo pričakovati malo več trgovskega duha in prakse. Stari grehi ustvarjeni v letih 1921, 1922 in 1923 so rodili jako slabe posledice in sicer tako, da bilanca za leto 1925 izkazuje precejšnje izgube. V dnevih 23. in 24. maja t. 1. se vrši redni občni zbor »Saveza« v Beogradu, na katerem bodo poročali sedanji funkcijo-narji, zbranim delegatom čisto resnico in utemeljevali svojo nekrivdo na izgubi, ki se izkazuje v poslovnem 1. 1925 in ki iznaša 4,000.000 dinarjev. Naša zadruga je že dobila vabilo na ta glavni občni zbor, ter odpošlje dva svoja delegata, ki imata že jasne direktive, kako nastopati in glasovati. Ponovno ugotavljamo, da sedanji upravni odbor »Saveza« ne nosi krivde na sedanjem deficitu, ker je bila dedščina, ki jo je po izvolitvi v Splitu prevzel, take narave, da je bilo v naprej računati, da bo treba mnogo truda, samozatajevanja in požrtvovalnosti, ako bo hotel vzdržati trgovsko bilanco v ravnotežju in to le vsled velikanskih zalog raznega konfekcijskega blaga, ki se radi nemodernosti ne bo dal spraviti v denar tako, kot so prvotno na-bavitelji kalkulirali. Računati je bilo z Izgubo, ki se je v bilanci za 1. 1925 tudi pokazala. Seveda o kakemi konkurzu »Saveza« v Beogradu ne more biti govora, še manje pa, da bi radi Savezovega poslovanja prišla v konkurz kaka njegova članica. Kakor uvodoma umenjeno, naša zadruga lahko izgubi in da govorimo popolnoma odkrito, ho izgubila največ 6000 Din. Nikakor pa ne more naša zadruga nositi ali da bi bila primorana nositi, kako večjo izgubo četudi bi Savez bil pasiven za cele štiri milijone dinarjev. Torej o kaki nevarnosti za našo zadrugo govora biti ne more, ter mislimo, da je trošenje takih vesti, le pobožna želja onih ljudi, ki bi raje videli danes nego jutri, da bi našo zadrugo vrag vzel. Tudi trgovskih terjatev naša zadruga do Saveza nima, ker smo v trgovskem! poslovanju imeli popolno proste roke za nakup blaga, ako je bilo blago drugod ceneje, kakor pri Savezu. V nasprotnem slučaju smo pa pri »Savezu« kupovali vse ono blago, ki nam je konveniralo, seveda smo to blago tudi takoj plačali. Pa poroče kedo ali je potreba, da smo člani »Saveza« in kak dobiček imamo od tega? Kaj dobimo od »Saveza« ? 1. Poceni kapital po 4 odstotke obresti, kar znaša letno 36.000 dinarjev prihranka. 2. Oproščeni smo plačevanja poslovnega davka, kar znaša letno 100.000 Din. 3. Popust pri sladkorju 20 para pri kilogramu, kar znaša letno 22.000 Din. 4. Revizijo zastonj. Letos je trajala temeljita revizija 44 dni. Ta revizija bi stala drugje kakih Din 6000. Vse to je treba upoštevati. Radi izgube 6000 Din, proti letnim 150.000 dobička, ki ga ima naša zadruga od »Saveza« ne gre, • da bi se uganjala demagogija. Jasno je, da nam ni vseeno, kako naš »Savez« gospodari, vendar upamo, da bodo letos delegati vzpričo dosedanjega rezultata ustvarili sklepe, ki bodo omogočili boljše in učinkovitejše poslovanje Naveza« za bodočnoet. Od teh sklepov se nadejamo božjega blagoslova, ako bodo v novi odbor izvoljeni možje, ki so prepričani in dosledni za-drugarji, ki jim je splošnost nad lastnim »jaz« vse. Kakor rečeno imajo naši delegati že dane direktive med katerimi je tudi ona, da zahtevamo mi železničarji svojega zastopnika v upravnem odboru. Povedali smo čisto resnico, ter upamo, da bodo te vrstice zaprle sapo vsem krivim prerokom, ki žele nam in »Savezu« propast. 0 poteku skupščine v Beogradu poročamo v prihodnji številki izčrpno. Brez ozira na vse goraj navedeno, gremo mi člani zadrugarji mirno svojo dosedanjo pot, in želimo samo eno, da bi nam bila usoda tako naklonjena kakor nam je bila doslej. Ne rušimo se, kakor hočejo povedati gotovo neinformiranci, ampak rastemo in razvijamo se. Ponosno in samozavestno lahko gledamo v bodočnost, to je vse, kar imamo povedati. Iz pisarne železničarskega hranilnega in posojilnega zavoda v Ljubljani. Kakor je bilo že razglašeno, ima Železničarski hranilni in posojilni zavod v Ljubljani svojo pisarno v prostorih Nabav-Ijalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, v baraki vis-a-vis prodajalne. Za enkrat so uradne ure za stranke vsak četrtek od 16. do 17. ure. Ko poslovanje naraste, bodo uradne ure vsekakor pogosteje. V nujnih slučajih pa bodo stranke našle v popoldanskih urah za informacije v pisarni skoro redno zavodovega tajnika. Vloge pa se sprejemajo ozir. dvigajo kakor tudi dovoljena posojila izplačujejo zgolj ob četrtkih od 16. do 17. ure. Železničarski hranilni in posojilni zavod v Ljubljani je popolnoma samostojna zadruga ni tedaj v nikaki odvisnosti od Na-bavljalne zadruge. Je pa v duhu zadružne vzajemnosti in zahteva tako tudi stanovski interes, da Nabavljalna zadruga kot preizkušena in gmotno zadovoljivo zasidrana ustanova mladi hranilnici pomaga in to tudi bo. Vsem onim, katerim bo 1. maja odtegnjena dogovorjena svota \ dobro njihovi vlogi, bomo že v prvi polovici izročili hranilne knjižice. Kdor bo želel, da m j hr anilno knjižico hrani zavod, bo moral to izrecno izjaviti. Odškodnino za hranilno knjižico bomo odtegovali ob dvigu vlog. Onim, ki so pristopili k zavodu kot člani bcmo 1. maja odtegnili Din 20,— kot prvi obrok dolžnega deleža in Din 10.— kot pristopnino. Zadružne (obenem posojilne) knjižice bodo prejeli tekom maja, odškodnino za knjižico pa jim bomo predpisali za 1. junij. Po sklepu načelstva bomo hranilne vloge obrestovali sledeče: Vloge, ki znašajo mesečno najmanj Din 20,— in največ 1 Din 49.— po 4 % ; vloge od najmanj Din 50.— in več po 5 % ; oni, ki vežejo vlogo na najmanj 3 mesece, bodo prejemali največ 7 % obresti, če znaša njih mesečna vloga najmanj Din 100.—. Enako bomo obrestovali po 7 % vse one na najmanj 3 mesece vezane vloge, ki jih bo vložil kdo neposredno v zavodovi pisarni, a znašati mora najmanjša vloga Din 2000.—. Obrestna mera za posojila bo približno 2—3 % višja od obrestne mere za vloge. Uredimo si toplo in prifetiro gnezdo! Ni še dolgo tega, ko sem čital prav zanimivo stvar. Pred poroto je stal 40-le-ten mož — torej človek na višku svoje moči, — obtožen umora svoje lastne žene. Njegova izpoved in obramba obenem, je v glavnem skušala zvaliti vso krivdo za storjeni zločin na mrtvo ženo. Mož je navajal kot glavni vzrok poznejšim razprtijam ženino malomarnost, umazanost, skrajno površnost — kratko in malo ženino absolutno nerazumevanje za vse tisto, kar tvori takorekoč ogrodje tiste bistvenosti, ki tvori srečo in zadovoljstvo v življenju. Recimo, da je obramba pač obramba, da obtožencu ne moremo vsega verjeti — vse to pa ne more oboriti dejstva, da je vzrok mnogoterim rodbinskim tragedijam in tragedijam sploh, ženino nerazumevanje za ustvarjenje tistih pogojev, ki so tako neobhodno potrebni za naše zadovoljstvo in življenjsko srečo. V neki izmed prejšnjih številk »Za-drugarja« smo prav na kratko že omenili, kako mora hišna gospodinja razumno in po načelih modernega trgovskega obrata gospodinjiti s tistimi parami, ki so ji na razpolago. To pa še ni vse. Marsikaj je še poti ebno, če hočemo ustvariti takšno rodb. življenje, ki nam bo vedno znova poživljalo hrepenenje, podaljšati to življenje do skrajnih meja možnosti. Za danes hočem govoriti o enem izmed poglavitnih pogojev, oziroma temeljev, na katerem nam ie moči graditi lepo in solnca polno, po večni pomladi dišeče življenje. To je toplo in prijetno gnezdo. Vse hrepenenje človeka gre za tem, ustvariti si lastno gnezdo. Zdaj, ko začenjajo intenzivneje delovati najrazličnejše zadruge, vidimo, kako roma na stotine in stotine, celo na tisoče ljudi na prostore, kjer se dvigajo enostanovanjske in dvostanovanjske hišice. V bistvu ni to — hrepenenje po lastnini, temveč le hrepenenje po stalnem domu, ki se more vedno in vedno olepšavah, ne da bi se komu trebalo bati: lepega dne bom moral vse zapustiti in oditi. Gre tedaj le za prijeten in stalen dom. Vsakomur ni mogoče ustvariti si lastnega doma — zatorej poskušamo vstvariti si vsaj udobnost v najetem stanovanju. — Vse kar je v stanovanju vendar diha moj trud, mojo ljubezen in mojia hrepenenje. Vsak lonček z ročicami, vsaka sličica, vsak najmanjši okrasek je plod moje ljubezni do lepote, solnca in življenja. Razumljivo je tedaj, zakaj se je moralo na tisoče in milijone nesrečnikov, ki niso poznali svojega doma, izbubiti v zločince, pijance in popolnoma nekoristne člane človeške družbe. Človek, ki se mora z vsemi štirimi boriti za borno skorjico kruha, ki se upehan vrača po napornem delu domov, išče počitka svojemu telesu, išče mu okrepčila in išče hrane, razvedrila svoji duševnosti. Kadar pride domov, mora občutiti prijetnost, ki mu mora znati nadomestiti vsa mamila, ki mu jih more dati beznica ali žganjarna, kavarna in igralnica. Prijeten dom mu more nuddi še več: misterij čistote in lepote; mora znati vzbuditi v njem neko določeno občutje njegovega estetičnega hrepenenja. To znači: dom mu mora tvoriti predmet njegovega — čeprav priprostega — umetniškega razumevanja in izpopolnjevanja. Vsak dom bi moral biti umetniško zaokrožena celota! In naj mi nihče ne pride, češ, kdo bo plačal stroške? Na fronti smo videli — v podzemnicah priprostih vojakov (posebno pri Čehih) — naravnost umetniško dovršeno urejena bivališča. Bil sem pri polku, ki je skoraj tekmoval v zaljša-nju (posebno o veliki noči in božiču) podzemnih bivališč. In smelo trdim, da bi bilo tiste lepote, odnosno tistega zmisla za lepoto, ki sem ga tam videl, zaman iskati med poprečnimi našimi ljudmi. Hotel sem le poudariti, da ni vse odvisno od denarja in samo od denarja. Videl sem dvorane bogatašev — skrajno neokusne, glupe, naravnost — stupidno urejene. — Prav tako kakor tista belgijska plutokratka, ki si je dala sešiti obleko iz samih bankovcev! — Pustna šema! Slike si bom izrezal iz časopisov ali pa bom napravil samo okvirčke k lepim razglednicam, — kupil si bom navadne glinaste lončke, ki jih bom z brezpomembnimi stroški olepšal. — Nešteto je načinov, kako si bomo svoje domove ozaljšali. Prvi pogoj pa je seveda absolutna snaga v hiši, mnogo zraka in kolikor mogoče solnca! Kajti čistota je najboljši zdravnik in prepih (zrak) najboljše zdravilo., Čistota in zrak moreta pregnati vse bacile, ki skušajo ugnezditi se v naših telesih . A bolj nas zanima psihološki učinek snage, zraka in solnca. Ne da se utajiti, da vstvarja to troje človeku (da se zelo konkretno izrazim!) apetit po olepševanju in umetniškem izpopolnjevanju domačega gnezda. Zato vidimo, da je smisel za umetnost, ki se goji kot praktična življenjska umetnost, največji tudi le pri povprečnem človeku — pri tistih narodih, ki so prvi doumeli važnost snage in čistote: to so Danci! V veliki meri tudi Švicarji. Da je v teh krajih igralo prav važno vlogo tudi protialkoholno gibanje, mi ni potrebno še posebe poudarjati. Dovolj naj bo, če omenim, da tudi Danci niso bili pred dobrimi 50—60imi leti nič manjši alkoholiki kakor smo mi — da pa tedaj tudi višina res ljudske kulture ni bila nič bogve kako posebno zavidanja vredna! — Kakšna razlika danes in nekdaj! In vendar bi bil lep, udoben in — najprej — čist, zračen dom glavni soborec vseh pametnih in poštenih ljudi v odločni borbi proti pogubnemu alkoholizmu. Drugo se zliva v drugo, drugo je odvisno od drugega — sreča naša in naše zadovoljstvo pa od vsega skupaj. Kako bo človek zadovoljen v umazanem, neurejenem, neokusno opremljenem stanovanju? Ali je kaj čudnega, če takšen človek gleda, da se reši mučnega mračnega občutja in si išče namišljenega ugodja v omamni pijači, ki vzbuja v njem belo logiko, kakor pravi Jack London, logiko, ki je na las podobna rumeni logiki opija in hašiša? Ali je čudno, če neurejen dom ustvarja kreg in prepir, pretepe in poboje? Združimo tedaj, kar sem že povedal, racionalno gospodinjstvo in zmisel .a umetniško urejen dom, za toplo in prijetno gnezdo, in tedaj bomo imeli že dvoje betonskih temeljev sreči in zadovoljstvu človeka in človeštva! Kajti verujte mi: človek je človeku podoben kakor kovan dinar kovanemu dinarju i telesno i duševno. Zakaj tedaj toliko zadovoljnih in dvakrat, trikrat toliko nezadovoljnih ljudi! Ustvarimo enake pogoje — nujno morajo nastopiti tudi enaki rezultati! 2SaLCiriixiiLl vestailfc- Ne verižite! Že večkrat smo v našem glasilu opozarjali člane, naj ne izrabljajo zadruge, naj ne zlorabljajo prevoznih ugodnosti. Vkljub temu se vedno še najdejo člani, katerim je zadruga predmet barantanja. Saj je težko kontrolirati in nadlegovati ljudi in spraševati: kam, zakaj. Poznamo jih dosti, ki vzamejo samo vsak drugi, tretji mesec moko, takrat celo vrečo. Še več je slučajev ko kupi eden za dva člana, ker drugi nima časa, da bi prišel sam v Ljubljano. To niso malverzacije. Ko pa pregledujemo račune posameznikov, koliko vzamejo mesečno živil, vidimo, da jie nemogoče da bi posamezne družine toliko porabile. Tovariši zadrugarji! S takim postopanjem se izpostavljate nevarnosti, da Vas pozove na odgovor žel. uprava radi zlorabe prevoznih ugodnosti. S tem spravljate v nevarnost tudi zadrugo, da se ji odvzame prevozne ugodnosti za vse člane. Bolje, da zgubimo take člane, kot da bi za vse ostale zgubili ugodnosti, ki jih imamo. Saj jih ni dosti, ki zlorabljajo za: drugo, niti 2 po sto. Z naše strani bomo pregledovali in pazili, da se ne podpira z naše strani verižništvo. Ako pa se kdo ujame drugje, naj nosi sami posledice svojega nekolegijalnega ravnanja. Vsem prizadetim. Za posojila, ki jih je dala Nabavljalna zadruga o Božiču za nakup prašičev, se sedaj zaračunavajo obresti in sicer po 1 odstotek mesečno od tekočega blaga. Odpadajoči zneski se odtegnejo dne prvega junija. Toliko v znanje in ravnanje. UMRLI SO: LUKANČIČ MATEVŽ, prog. preddel., 7. aprila Član zadruge od 17. marca 1925. TOMINEC IVAN, zvaničnik v pok., 24. aprila. Član zadruge od 13. novembra 1925. KRAVANJA JOSIP, vlakovo-dja-čin.III., l.maja. Član zadruge od 1. marca 1922. ZALETELJ ALOJZ, snažilec, L maja. Član zadruge od 8. marca 1925. BIERINGER JOŽEFA, vdova, 9. maia. Članica od 8. julija 1925. LOVIŠČEK JOSiP, zvkničniK, 10. maja. Član zadruge od 3. januarja 1924. Naj jim bo lahka zemlji a domača! Preostalim naše najiskrenejše sožalje! Cenik živil. Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5 40 Moka mehka >f 520 Moka krušna 99 4 — Moka ajdova n 6*50 Moka ržena 99 — ’— Moka koruzna v 2-20 Moka krmilna » 1 '60 Zdrob pšenični 99 6'— Zdrob koruzni 99 3‘— Otrobi pšenični 99 P40 Otrobi koruzni 99 1 — Testenine. Makaroni pekatete kg 11 — Makaroni domači 99 9 — Polži pekatete » 11 — Polži domači 99 9'— Rezanci domači n 9 — Špageti domači n 9-— Fidelini domači * 99 9'— Zrnje. * Riž I. vrste kg 9’— Riž II. vrste » 7'— Koruza v zrnu 99 2 — Kaša prosena 99 5*50 Ješprenj domači 99 5-50 Ješprenček za juho 99 9— Fižol koks 99 4'— Fižol nizki 99 —'— Leča 99 6 — Grah » —•— Sladkor. Sladkor v kockah kg 14 80 Sladkor sipa 99 1320 Sladkorčki (bomboni) 99 25‘— Sladkorni prah 99 14 80 Kava Kava surova I. vrste kg 52 — Kava surova II. vrste 99 44 — Kava žgana 99 56 — Kava Portorico 99 60’— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 15'— Kava žitna 99 8'50 Kava vidrova 99 13 — Kava Enrilo 99 16 — Kava kolinska 99 20 — Kava figova 99 26 — Kava družinska 99 —•— Cikorija Franck 99 21 — Kava Enrilo zavitek 6-— Drugi predmeti. Mast domača kg 24 — Mast amerikanska 99 —•_ Sol debela kg 350 Sol drobna kg 4 — Čaj v dozah doza 12, 25 Čaj v zavitkih zavit. 15, 7 Čaj v zavitkih 99 3 — Kakao na kg kg 34-— Kakao v zavitkih zavit. 10, 18 Paradižniki a V2 kg doza 10 — Paradižniki a 14 99 5— Marmelada kg 20’ - Čokolada a 14 tabl. 13 — Čokolada a % 99 7-— Čokolada a Vir, 99 2-50 Čokolada z lešniki 99 3-50 Čokolada kg —'— Rožičeva moka 99 7’ — Marmelada v dozah doza Delikatese. Polenovka suha kg 26 — Slaniki kom. 2 — Slanina prekajena kg 25 — Slanina papricirana 99 30’— Salame ogerske 99 90'— Salame krakovske 99 40’— Salame navadne brunšvajt 99 18 — Kranjske klobase kom. 5‘— Prekajeno meso I. kg 28'— Reberce z slan. 99 26 — Reberce brez slan. 99 26'— Svinjski parklji. 99 lo-— Sardine velike škatle 9'50, 11 Sardine male 99 6 — Med cvetlični kg 22, 16 Sir na pol ementalski 99 36'— Sir trapistovski 99 26‘— Maggi velike steki. 22'— Maggi male 99 9 — Maggi na drobno dkg P50 Juhan velike steki. 12 — Juhan male 99 6-— Maslo čajno kg 55‘— Gorčica (ženf) kozarec 9-— Keksi v škatli škatla 6 — Keksi v zavitkih a 1 kg zavitek 5, 2 Sir Parmazan kg 75-— Sadje. Češplje suhe bosanske kg 8-50 Češplje suhe domače 99 —■— Hruške suhe domače 99 —•— Orehi celi 99 9 — Rožiči 99 6 — Fige 99 14 — Mandelu! dalmat. 99 68 — Rozine fine 99 38 — Limone komad 1, 075 Pomaranče 99 —•— Limonadni prašek zavit. —•— Tekočine. Kis dvojno močan liter 4 — Olje namizno fino 99 20 — Olje namizno bučno liter 24 — Olje olivno ff 24 — Konjak a V2 1 steki. —•— Rum a V2 1 ft 38 — Rum ft —•— Žganje hrušovec a V2 1 ft 24-— Žganje borovničar a V2 1 ff 26'— Tropinovec a V2 1 9f 24 — Brinjevec a V2 1 99 24 — Slivovka a V2 1 n 24'— Malinovec a V2 1 99 17 — Mineralna voda a IV2 1 99 7’50 Vino dalmat. črno I. vrste lit. 9 — Vino dalmat. črno dezertno steki. 18 — Vino dalmat belo steki. 20 — suho grozdje Vino dalmat. belo a 1 lit. 10 — Vino štajersko lit. 9 — Dišave. Poper cel in zmlet, veliki zavitek 3, P50 Poper cel in zmlet, mali „ 350, 1 75 Cimet cel in mlet veliki n 3, P50 Cimet cel in mlet mali 99 3, P50 Klinčki (žbice) 99 2 50 Dišave cele in mlete vel. 99 2'50 Dišave cele in mlete mal. 99 —•— Lavorjevo zrnje (lorber) 99 2'50 Janež 99 2-50 Kumna 99 250 Muškatovi orehi komad 070 Vanilija v kosih 3 — Vaniljni sladkor za v. 0'60 Žefran 99 —•80 Paprika mleta velik » 3 — Paprika mleta, mali 99 L50 Pecilni prašek 99 1 — Potrebščine za perilo. Milo Schicht kS 1650 Milo Zlatorog 99 15 — Milo terpentinovo 99 17 — Milo Gazela 99 13-50 Milo toaletno »Apolo« komad T— Milo toaletno »Elida« 99 T— Milo toaletno »Speick,< 99 6 — Milo toaletno viola 99 4'— Soda za pranje kg 1 80 Plavilo zavitek 2-50 Boraks 99 2'50 Pralni prašek 99 250 »Tri« soda 99 350 Škrob rižev 99 4, 2 Milo za čiščenje obleke kom. 4‘— Prah za čiščenje obleke zavitek 14'— Potrebščine za čevlje. Krema Dilber vel. škatla 5'— Krema Dliber mala „ —'— Krema Luks „ 5'— Krema Svetlin mala » —'— Mast vazelina „ 550 Mast Jelka vel. doza 4’50 Mast Jelka mala „ 2 50 Borsin za podplate 99 Krtače za blato komad 4'— Krtače za mazati „ P50 Krtače za svetliti „ 9 50 Čistilo belo škatla 270 Vrvice za čevlje dolge par 2, 175 Vrvice za čevlje kratke „ 1-50,1-25 Vrvice za čevlje kratke 99 Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 8'-j ■ Krtače za zobe kom. 12, 8 Krtače za obleke „ 18- Krtače za ribati 4‘ Omela velika » H- Omela mala 12— Metle rižove vel. „ 12— Metle rižove male „ 10— Jelka čistilo za parkete steki. 24'— Jelka čistilo za parkete „ 13- Sidol (čistilo) tuba 5'— Smirkov papir pola 1‘50 Tepači veliki kom. 18 — Tepači srednji „ 13-- Tepači mali „ 8’ Sveče velike paket 9’— Sveče velike kom. 1 50 Sveče male paket 9’— Sveče male kom. 1’— Vžigalice paket 10— Vžigalice skati. 1'— Zobotrebci zvezek 0 50 Črnilo steki. 2 — Svinčniki kom. P25, 110 Svinčniki tintni „ P50 Omela za parkete komad 30 Peresniki „ P20 Mera metrska „ 4-- Manufaktura. Pravo domače platno m 52 — Platno domače za rjuhe „ 30-— Platno Wassertuch za rjuhe „ 32- Platno belo gold. Gatte „ 42'— Kotonina rjava „ 27, 12, 15 MadapoTan amerikan. „ 13- Šifon „ 14, 18, 20 Cefir „ 16,17,19, Oksford „ 12 — Obrisače na meter „ 12,15 Obrisače za kuhinje „ 9-15 Modro platno za srajce 99 Trdo platno za krojače 99 Gradi za perilo beli 99 Barvani tisk rn 16'50, 17-50 Koton „ 15, 19 Platno modro za prepasn. „ 18- Klot črni „ 42-52 Molin zelen za srajce „ 1450 Flanela zelena za srajce „ 16' Gradi za žimanice „ 47, 48 Barhent modri Barhent beli Barhent za obleke Barhent za perilo 99 Tiskanine za damske obleke „ 19 — Sukno in štofi za moške obleke Podlaga za obleke „ 26, 27 50 Mizni prti in servijete gamit. Pletenine in galanterija. Rokavice par —•— Nogavice ženske ” u Nogavice ženske 120—{2 Nogavice moške ” \ Nogavice moške (10—24 Nogavice dolge otroške „ 12—25 Nogavice kratke otroške „ 11—18 Srajce možke kom. 36—50 Spodnje hlače „ 27 — Robci moški ,) 6 Robci otroški 4-- Naramnice „ 17-50, 22 Majice moške „ 33, 35 Srajce otroške „ 17 50, 26 Majice sokolske štev. „ 36—42 Sukanec (cvirn) beli 10-16 1 /aljček 5'— Sukanec (cvirn) beli 20-30 375 Sukanec (cvirn) črni 20-30 „ 3-— Sukanec (cvirn) črni 40-50 „ 3'- Igle varnostne duc. 1'50 Šivanke „ P50 Traki beli in črni m —’— Obutev. Čevlji moški par 220’— Čevlji moški „ 235 - Čevlji otroški 99 Čevlji ženski visoki „ 265- Čevlji ženski nizki „ 190,220, 230 Sandali veliki Sandali srednji od 55 Sandali mali do 110 99 Kuhinjska posoda. Lonci emajlirani V2—6 1 kom. ._ Kastrole emailir. V2—6 1 ” 2 Ponve emailir. 99 Zajemalke emajlirane > ” © Pokrivače CL 99 Razno. Ribe morske sveže, vsako sredo Kruh dnevno svež kg 4 — Tu navedene cene niso obvezne. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.