61. Številka._Ljpbljam, v četrtek 15. marca 1900._XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ograk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 32 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vre te po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo [pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St 12. „Slovenski Narod" telefon dt 34. - „Narodna Tiskarna" telefon st. 85. O naši politični zrelosti ter organizaciji. Slavni nemški historik G. Gervinus je rekel, ko je bila Nemčija razcepljena v mnogo med seboj prepirajočih se državic, tele besede svojim rojakom: „Nemci imamo svojega Goetheja, svojega Schillerja — politične naobrazbe pa nimamo; denimo vsaj za sedaj umetnost na stran, dozorimo politično in postavimo si politično silno Nemčijo s svetovnim vplivom!" Si licet parva componere magnis, tudi Slovenci imamo svoj ega Prešerna in še par umetnikov, na koje smo lahko ponosni i pred širnim svetom, ali politične naobrazbe, no, to lahko i v slavnostnem letu Prešernove stoletnice povdarimo, politične naob razbe v celoti gotovo nimamo. Ako je v svetovnosti Avstrija sploh kulturno, gospodarsko in politično zaostala, zaostali smo posebej še mi Slovenci; mi smo pri tem našem državnem, notabene razklopotanem vozu — peto kolo; to vendar enkrat že vsi slovenski žurnalisti spoznavajo. Ali od spoznanja do dejanja in do reforme je, zdi se, še velik korak. Izvestno je — tega ne taji noben izvedenec in to čutijo vsi narodnjaki brez izjeme, — da naše politično življenje zahteva energično reformo. Kako je naše politično življenje? Da ne bomo mnogo lepih in nelepih, pa morda praznih fraz premlevali, pojdimo koj in medias res! O naših državnih poslancih je javno tudi slovensko mnenje, da so premalo delavni, premalo energični, deloma nekateri nesposobni in vsled tega brez ugleda v parlamentu in državi. No, ni nam treba poslancev preveč zagovarjati, ali mi bi rekli, da vsega poslanci krivi ne morejo biti in tudi krivi niso; krivdo ima morebiti celo največ celi slovenski narod, posebno slovenska inteligenca. Narod ima takošne zastopnike, kakoršne pač zasluži; pri nas pa vlada neka malomarnost in letargija, LISTEK. Zlata ribica. Napisal knez Dimitrij Golicvn (M ur avl in). (Dalje.) In tako je tudi storil. Toda bilo je strašno, kar je opazil na pragu ženine sobe. Njegova draga Vera je objemala in poljubljala njegovega prijatelja lepega Taly pina, objemala, poljubljala in mu nežno rekala „ti". Nastal je trenotek nepričakovane, s silo zatajene besnosti. . . In proti volji, kakor narejenemu aparatu so se mu izdrle iz ust pripravljene besede, izdrle pa so se mu s strašnim glasom: „Bodi zdrava, moja draga . . . Vera je divje kriknila in se opotekla. Talvpina je v trenotku zmanjkalo. Od te minute ga Mihael Pavlovič ni videl nikdar več, a se ni brigal zanj. »Bodi zdrava, moja draga!" je ponavljal hropeče, komaj slišno, prijel se je za okvir pri oknu, otrpnil, z dušo, ohromelo vsled nepričakovane rane. Vera je stala pred njim bleda, tresla se je in mu v nemi pobitosti gledala v oči, kakor bi ga pra-Sala: „Ali me takoj ubiješ ali trenotek počakaš? Razumel je njeno nemo vprašanje in strašno se premagujoč je težko privzdignil roko in pokazal na vrata otročje sobe. /> ) da je res razumnega Človeka že strah radi blagorja našega ljudstva. Čehi so mnogo, mnogokrat silnejši od nas, poglejte le, kako se gibljejo! Danes ima ta poslanec v Kutni gori, jutri oni v Louneh, čez teden cela stranka v Pragi svoj shod, kaj pa mi? Po večerih se shajajo v Pragi politični naobra-zenci in se posvetujejo o svojem programu trudapolnih stvarnih diskusijah tedne in mesece, kaj pa mi? Ozrite se celo na Nemce, ki imajo v Avstriji vendar vsega, kako so oni politično primeroma gibčni! Znani trpežni parlamentarni govornik in socialno-politični strokovnjak dr. Lecher prireja skoro vsakih 14 dnij politične shode, in agilni Wolf vspodbuja svoje rojake danes na Štajerskem, jutri na Češkem, in na Dunaju imajo vse nemške stranke strah pred možice j j nom; kaj pa mi? In razberimo sedaj žurnalistiko, ki je danes vendar tako važen faktor javnega življenja in blaginje narodove! Ravno ta naša žurnalistika je z malimi izjemami na, rekel bi, vaškem političnem nivou! Značilno za naše novinarstvo je, da n e ume pravodobno molčati; vsaka delikatnost se obesi pri nas na veliki zvon, in koliko so Slovencem že škodili ti naši pišoči politični otroci, tega še večina naših naobra-žencev morebiti ne ve ne! In to zbadanie nasprotnikov, n. pr. „ sedaj se bodo Nemci jezili", to že otročje več ni, to in podobnih mnogo reči j je naravnost bedasto ; že oni, ki se je politično morebiti le z graško „Tagespost" izobrazil, ne more takovih bedarij odobravati. Skratka; naša žurnalistika se mora pošteno dvigniti, ako hoče svojo dolžnost izvajati; in to ne bi niti težko bilo. Seveda pa niso kakor ne poslanci, tako tudi ne naši žurnali sami krivi naše politične depresije; naša inteligenca ima mnogo na vesti, to moramo pripoznati drugače ne pridemo naprej. Mi vedno vlado dolžimo, da nas ne mara, po Štajerskem se razlega nekaj časa sem zopet „Proč od Gradca!8, tega pa nočemo priznati, da je „Ali je tam Saša?" je vprašal. Prikimala je, ne da bi spustila pogleda z njegovih očij, bela kakor sneg. »Ali ve to? Ali more vedeti? Ali ni ničesar opazil? Odgovori!" je zašepetal hitro, vedoč, da mora izgledati strašno. „0! Ne!" Tedaj sta imela Sašo oba za dozorelega. „Tvoja sreča! Z Bogom". Odšel je, niti sina ni poljubil. Kaj se je godilo sledeče tri ali štri dni, tega se sploh več ne spominja. Naravno, imel je vročino in ničesar ni spoznaval. Zavedel se je tukaj, v tem kabinetu, sredi skrbij glede preselitve v novo stanovanje. Okoli njega so stale popolnoma nove stvari. S seboj ni vzel ničesar poprejšnjega, strašnega, spominjajočega ga na srečno dobo. Zaželel je pričeti novo življenje (v podobnih slučajih se vedno hrepeni po tem) in začel je v svoje gorje. Pet let gnjevne osamelosti ga je utrudilo. Sin prebiva pri materi. Vsak teden prihaja gnvernantka mademoiselle Ramure in dovaja seboj malega Sašo, ki brez-dvomno ne razume, za kaj se gre, in ne more nmeti, zakaj papa ne spi doma, živi na drugem koncn mesta in ne dovoljuje, da bi govoril z njim o mami. Mademoiselle Ramure ostaja v sosedni sobi in se ves ta čas jezi, da si mora služiti kruh v tako dosti krivde i na nas. Ako bi slovenski poedinci bili celi in delavni možje, imel bi tudi nasprotnik, imela bi vlada rešpekt pred nami; poglejmo le na Žide; ves svet pravi, akoravno jih nihče ne mara, rekoč: „ Je Žid, pa prebrisan in delaven Žid". No, Slovenci smo itak ostalim Arijcem dosti bližnji nego Židje! Toda ako sami gnijemo v lenobi, ako smo zadovoljni s svojo otrplostjo, ako. ni zdravega življenja in gibanja v nas, potem seveda ni upati na boljšo bodočnost ugled si le priborimo s s i 1 o ter energijo. Res je sicer, da imamo Slovenci vsled svoje geografične lege in malega števila težje položenje v političnem življenju kakor n. pr. Nemci; ali takih težav se nam ni treba strašiti; zato so težave, da jih premoremo, in sociologičenzakon je, da minoritete igrajo, zelo važno ulogo v življenju narodov, mnogo večjo, nego bi se njim odmerjalo po številu (primeri Žide na celi zemlji, Hugenote na Francoskem, dalje Grke, Armence itd.) Seveda, ako smo letargični, nehigienični in dekadentni kakor stari, preživeli se narodi, ako naši živci ne delujejo več razen pod vplivom umetnih dražil, bodisi to alkohol, duhan ali kar je že takošnih priljubljenih darov — no, potem ne bomo samo minoritete, ampak tudi vsikdar — nulitete. Naša občna politična nepopolnost kaže se kričeče tudi pri akademičai mladeži; naši akademiki, po številu že itak pičli, se pripravljajo za nižje uradnike; ako bi po čem višjem kateri hrepenel, no, to bi ga slovenski tovariši morda celo po strani gledali, kakor sploh Slovenec Slovencu v svoji malenkostni kratkovidnosti najmanj privošči in rajši tujca na vplivnem mestu vidi nego rojaka Nedavno se je, da nekaj iz naših akademičnih poklicev navedemo, neki visok dostojanstvenik n. pr. o slovenskih pravnikih, ki so v prvi vrsti odgovorni za^ politično omiko našega naroda, izrazil takole: .Slovenci trpijo na fiksni ideji, da politične karijere njim ni možno napraviti". Uprav sedaj so namreč razmere tu precej ugodne. In nenavadni rodbini. Razun tega nastajajo v nji dvomi. Ne ve, ali je dostojno, dasi z dečkom, prihajati k Mihaelu Pavloviču. Saj on živi kot svoboden mož. Le monde est si mechant et cette famille Zarouboff telle-ment extraordinaire! *) Med tem, ko se jezi stara Švicarka, poljublja monsieur Zarouboff svojega sina, in Saša se molče pusti poljubljati; molče, ker sploh ne ve, o čem je mogoče govoriti, če je prepovedano govoriti o materi. Mihael Pavlovič razume to, gnjevi se nad sinovo ljubeznijo do matere in zdaj pa zdaj obžalnje, da ga tedaj ni vzel seboj. Drugič se ga polasti močno hrepenenje, da bi sina ne pustil nazaj in ga obdržal pri sebi; saj ima do tega popolno naravno pravico. Toda tudi to ve, da se mu Saša upre in zakliče: »Meni je boljše pri mami. Ti si dolgočasen." Gotovo je pri mami veselejše. Jeza mu stiska srce, če razmišlja o tem veselju; predstavlja si, da jo obkrožajo častitelji, omedlevajoči glupci, vsiljivi zapravljivci. Vest mu neprestano ponavlja, naj bi ji brez odlašanja vzel dete, naj bi ga rešil iz onega propada. Toda Mihael Pavlovič se boji otročjih solz, strašna mu je fraza: »Meni je boljše pri mami." *) Svet je tako hudoben in ta rodbina Za-rubova tako nenavadna. kaka škoda je za nas, da imamo tako malo svojcev v politični upravi! Da preidemo sedaj iz te več ali manj negativne kritike naših odnošajev k pozi tivnim predlogom in nasvetom, pripomniti je tole: Reforma našega političnega življenja mora se začeti odzdoli navzgor; notranje kulturno delo med ljudstvom je naj so-lidnejša podlaga zunanji politiki, narod se mora gospodarsko in duševno zelo okrepiti, in inteligenca, v prvi vrsti pravniki, naj brž ko brž stopi iz pasivne rezerve v narod elektruzujočo delavnost Ako se bomo sistematično politično izobražali, potem se bo naš narod zavedal, kakor svojih dolžnosti proti državi in vladi, tako tudi svojega prava v državi; to možato samozavest neomajnega prava pogrešamo ne samo pri neolikanem ljudstvu, ki se servilno klanja, kjer ima pravico kaj zahtevati] ampak tudi pri naših političnih zastopnikih; žalostna prikazen pri nas je nadutost, ali celo surovost navzdol proti rojakom, servilnost ter omahljivost navzgor. Le energično in imponujoče nastopanje more narodu pravice priboriti — življenje je boj, in pečena piščeta niti v politiki nikomur v usta ne padajo, če bi še tako pobožno in vdano po njih se komu sline cedile .. . Nur der verdient die Freiheit und daa Leben, Der t?glif.h sie Tobern musa Neobhodno potrebno bi bilo, da Slovenci, to je, njih politični voditelji, delovanje vlade z ozirom na Slovence skrbno zasledujejo in seveda energično regulujejo, za vsako pojedino ministrstvo naj bi se, v prvi vrsti v krogu poslancev, določili nekateri politični veljaki, ki bi potem kot udje takovega „narodnoga soveta", bodisi neposredno ali posredno kontrolovali vlado. Informacije mo rajo biti vestne, informovati se je v obče vsakega političnega zastopnika sveta dolžnost, ne pa sramota, kakor si navidezno ta in oni domneva. Seveda tak „narodni sovSt" moral bi imeti razumno centralistično vodj In vedno odklada odločitev v bodoč" nost, v nadi, da se mu bode pozneje lažje odločiti do tega koraka. Nekoč pa je nepričakovano vprašal Sašo: »Kaj dela mama?" »Plaka", je odvrnil deček. Mihael Pavlovič se je razjezil, prepričan, da so dečka naučili lagati. »Plaka!" Kako pa ne! Če je nesrečna, tedaj bi skusila z njim poravnati se, toda celih pet let ni niti jedenkrat poskusila, da bi se sešla z njim, napisala mu niti ene vrstice. Dovolj zvito ravna. Nji je življenje veselo, zelo veselo. Očividno se iz njega norčuje. Sina pošiljajo k njemu kakor v šolo na določen dan in uro, v soboto. In zdaj, prvi praznik božiča, ga niso privedli brez-dvomno zato, ker je danes petek. »In tako sem ga pričakoval!" je užaljeno spregovoril Zarubov. Napad hlastne jeze je pretresel njegovo dušo, toda nato so nastale cele ure, strašne, dolgočasne, sileče ga, da je videl in čutil vse v žalosti. Zdi se mu, kakor da od te dobe pred petimi leti ni nič minulo. Njegovo življenje se je vleklo v pustem gorju, v dolgi, nemi muki, kakor pri vsakem Človeku, katerega vse zveze so pretrgane, in ki je prisiljen ljubiti jedino sebe samega Da, res, ljubi samega sebe. Vsa moč njegovega trpljenja obstoji v tem, da mu je neizrečeno žal za samega sebe. Tudi Saša, podoben materi, mu je samo stvo (disciplino), kateremu se pojedinec koncem koncev udati mora; kajti le z jed-notnim nastopom, z jedno skupno voljo na zvunaj, proti raznim političnim strankam in vladam, je možno doseči kakih ciljev; v ta namen zahteva politična izobrazba mnogo potrpežljivosti proti kolegom in mnogo skromnosti glede na samega sebe, v celoti pa vročega navdušenja in agilne delavnosti. Le tako bo mogoče, da se narod naš in mi pojedinci v njem otmemo iz neugodnega sedanjega političnega položenja, le tako bi se mogla politična naša mlačnost razbistriti, katera se zopet v sedanjem času v tako obupni luči kaže, ko je ob mirovnih konferencah med Nemci in Čehi naš narod z jednim brzojavom iz Ljubljane na dr. Engla, z jedno jedino resolucijo, dokazal (?). kako razumeva preveliko važnost teh pogodeb! Dr. P. Regelj. Kutnogorske epistole. (Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.) (Dalje.) XVII. Po mojem mnenju bi morala biti torej na visokih šolah jedna pedagogično-bogoslovna fakulteta, katero bi moral vsaki absolvirati, kateri bi hotel postati duhovnik ali učitelj. Ta fakulteta naj bi se tako uredila, da bi trajala le kaka tri leta, da bi mladi ljudje, vstopajoči navadno v 18. do 20. letu iz gimnazije, mogli dokončati to fakulteto v 21. do 22. letu. Obsegala bi vse to, kar je od sedanje bogoslovne fakultete potrebno za vsakega izobraženca in poleg tega še potrebni izbor iz historičnih in pedagogičnih naukov. Strogo bogoslovne stvari naj bi se učile na nji le kot prosti predmeti za one, kateri bi se hoteli posvečiti tej stroki. Mladi mož, ki je absolviral to fakulto, postal bi torej ali takoj učitelj, ali pa bi lahko dalje studoval, da bi mogel postati učiteljem na srednjih ali visokih šolah. Ta pot naj bi bila odprta i učiteljem nižjih šol (n. pr. ljudskih), da bi lehko s privatnim učenjem po prestani skušnji o svoji sposobnosti mogli doseči ona mesta. Tako bi polagoma stopali učitelji više, in kateri bi hoteli postati duhovniki, naj bi naredili izkušnjo še iz strogo bogoslovnih naukov, katerim bi se mogel priučiti i privatno vsaki absolvent one pedagogično-bogoslovne fakulte. Kdor bi bil torej spoznan za najsposobnejšega in najbolj zasluženega, bil bi posvečen za duhovnika v kaki fari in r ostal bi tako predstojnikom mlajših svojih kolegov-uči-teljev. Da bi mogel in moral biti spojen s to ureditvijo, katera je zelo podobna staremu cerkvenemu redu — i stan dijakonski, pridigarski itd., razume se samo po s^bi. Na ta način bi se pomagalo obema strankama. Naši učitelji bi bili izobraženi ljudje pri najboljših silah, v zrelejših letih pa bi nadzorovali občino in šolo. Učitelji bi spo- vzrok stalnih njegovih muk. Poljubljajoč ga misli na se, s tem hoče lajšati svojo dušo. „Kam sem dospel!" je tiho spregovoril Mihael Pavlovič — „ali sem bil preje tak? Ona je uničila vse, niti spomina na njo ni ostalo v meni." A Zarubov se je v poslednji dobi navadil govoriti na glas podobne žalostne fraze, ki so se tvorile v njegovi duši zdaj že popolnoma mehanično, med tem ko je mislil popolnoma kaj druzega. In zdaj je pri besedah: „uničila vse" skrbno premišljeval, pri katerem izmed znancev naj bi prebil sveti večer, da bi se razveselil, opazujoč otročjo radost... in več se ni bal, da vzbudi to v njem hrepenenje, končati si življenje. Tako se je vedno godilo z njim: vsak dan se je ob nastajajočem mraku pečal s svojimi temnimi misli, tesnimi čuti in na to pozabil na nje za nekaj časa. Sicer pa se je to godilo pri popolni odkritosrčnosti z njegove strani. Njegovi duši je bilo treba vsakdanjega nemira. Resnično gorje je že davno zamrlo. Čutil ni več, ampak tako silno je obnavljal svoje prejšnje trpljenje, trudeč se prepričati samega sebe, da ga muči ljubosumnost, za kar nosi krivdo njegova žena, in vdanost do vina. Neizogibno potrebno mu je bilo, utrjevati se v tem, sicer bi ne bil vedel, s katerega stališča se mora opazovati, navajen imeti se za mučenika in žrtev. Pogledal je na uro in se odločil, da pojde k Ulovlinovim. Pri njih napravijo vsako leto o božiču krasno božično drevesce z množico otrok. (Dalje prih.) štovali svoje duhovne predstojnike kot stare, zasluženejše kolege v gotovi nadeji, da se i oni povzdignejo sčasoma do one stopinje. • * Duhovniki pa bi bili v prvi vrsti sami zrelejši možje, drugič bi pa kot izvežbani pedagogi obračali toliko več pozornosti na ljudsko vzgojo in omiko. V ljudstvu pa bi ne bilo več te razlike med učiteljstvom in duhovščino, ljudstvo ne bi považevalo duhovnikov samo za nekatere srečne ljudi — kateri ob njegovih žuljih krasno brezskrbno žive. Duhovščina in učiteljstvo bi delala k jednemu namenu, k pravemu oblaževanju ljudstva, vera bi pridobila po Soli in šola po izobraženi, izkušeni duhovščini. Mislim, da niso na poti tem reformam tako velikanske zapreke, kakor se zdi na prvi pogled. Celibat hi seveda moral pasti — kar ne bi bilo veri prav nič na škodo — in tudi nekatere druge reforme bi se morale provesti v cerkvenem redu, brez katerih ne bi bilo mogoče spojenja med učiteljstvom in duhovščino. Tudi bi se morala duhovščina radi svojega učiteljskega poklica izdatno razbremeniti, da bi mogli ta opravila opravljati i neduhovniki — diakoni itd. Paziti bi se moralo i na to, da ne postanejo najimenitnejša cerkvena opravila — vsakdanja, navadna. Posebno bi to veljalo, kar se tiče sv. maše, katera naj bi se darovala redkeje — n. pr. ob nedeljah in praznikih in pri drugih posebnih prilikah — in na slovesen način, če hoče biti res slaven spomin na Ustanovitelja naše vere. Ob vsakdanjih dnevih naj bi se mesto maše opravljale kake druge molitve. Gotovo ni nič bolj pohujšljivega za mislečega Človeka, kakor če vidi v veliki cerkvi darovati pri dvajsetih oltarjih dvajset sv. maš: tu se zvoni, tu poklekuje, tu vstopi itd., vse kaže očitno, kakor se ne bi molilo k časti Božji, marveč le bolj za oni goldinar. Razumljiva stvar je tudi, da bi moral pasti dosedanji škofovski despoti-zem in stopiti bi morala na njegovo mesto razumnejša, poštenejša cerkvena oblast. Na tej podlagi, da bi bila duhovščina starejše učiteljstvo in učiteljstvo mlajša duhovščina, moralo bi se pa tudi gledati na to, da bi bil vpliv obeh strank v pravičnem, poštenem razmerju. Učiteljstvo bi naravno ne smelo stati v tem razmerju k duhovščini kakor n. pr. sedaj kaplan k faj-moštru, vsaki posameznik bi moral biti socialno samostojen. (Dalje prih.) V LJubljani, 15- marca. K položaju. Predsedstvi obeh zbornic sta dobili poziv ministrskega predsednika, da naj se odredi volitev delegacij. Volitve se izvrše bržčas v obeh zbornicah v petek. Zbornica včeraj ni imela seje, da so dobili odseki, zlasti socialnopolitični odsek, časa za svoje poslovanje. Pač pa je imela sejo gospodska zbornica, ki je obravnavala re-krutovski zakon. Ta zakon se objavi v nedeljo in se uveljavi do 19. t. m. Glede spravnih konferenc se poroča, da se začno v ponedeljek iznova. Čehi so na vprašanje ki je došlo z nemške strani, ali bi se takih konferenc udeležili, izjavili, da so za to pripravljeni tudi sedaj kakor vedno ter da niti ne zahtevajo, naj bodo konference na Dunaji, nego se morejo vršiti pred ali med deželnim zborom v Pragi. Z Dunaja se poroča, da se vlada še ni odločila, kje se naj vrše konference, nego se terrain šele sondira. Srbija in Bolgarija. Iz Belegagrada pišejo v dunajsko „Information", da so se pripetile koncem februvarja v Sredcu šumne demonstracije. Trume ljudi, z nekaterimi člani mace-donskega odbora, so šle pred poslopje turškega komisarijata, kričeč: .Proč Turki! Doli Srbi!" Bolgarski oficiozni listi o tej demonstraciji molčć, zato niso tudi drugi evropski listi izvedeli doslej ničesar. Bržčas je hotela vlada vso afero prikriti. Srbski listi pa so sila razburjeni ter napadajo ljuto bolgarsko vlado. Srbski poslanik je dobil naročilo, z ah te vat i pri bolgarski vladi zadofičenje. Da poda tej zahtevi hujši pritisk, je šel Milan s svojim štabom v Niš ter odredil, da bo vojaštvo pripravljeno. Doslej pa niso dali Bolgari še nobenega znamenja, da se boje srbskega rožljanja s sabljo, sato pa govore* v Belemgradu že o tem, da je možno, da se izcimi vojna, češ, da so Srbi siti večnega izzivanja in žaljenja Bolgarov. Milanova nemirna kri si želi ohlajenja. Tako .Information". Vojna v Južni Afriki. Angleži so že v Bloemfonteinu, glavnem mestu republike Oranje. Radi tega pa položaj Buro v nikakor še ni obupen in je še vedno možno, da se srečno začeta vojna zanje ne zvrši s popolnim političnim in vojaškim porazom. Širokoustni, kramarsko kričavi angleški listi pišejo sedaj sila na-puhnjeno in mogočno, čemur se ne čudi nihče, kdor ve, kako so pisarili prav tisti listi celo takrat, ko so bili angleški generali tepeni in preganjani dan na dan. Uspeh Angležev je velik, toda nikakor ne poseben. Tekom enega meseca je dospela Robertsova armada tako daleč kakor je od Dunaja do Miirzzuschlaga. Da pride ta armada v Pretorijo, glavno mesto Transvaala, pa bode treba marširati Angležem še tako daleč kakor je cd Miirzzuschlaga do — Pulja. To je pač še ogromna daljava! Do Bloem fonteina je imel Roberts opravka samo z majhnimi, okoli 5000 mož brlečimi oddelki generala Deweta in — pri Driefonteinu — generala Delarava Ti oddelki pa so imeli nalogo Angleže samo ustavljati in zadrže vati, ne pa premagati, ker je to vspričo pičlega števila sploh nemožno. Za kaj takega tudi terrain ni bil primeren, ker je podoben stepi z malimi grički. Vse drugačno pa je bojno torišče od Bloemfonteina do Winburga oziroma do Pretorije. Buri imajo tudi dobre pozicije in pred imenova nima mestoma celo sila močne utrdbe. General Joubert bode koncentriral svoje čete z vso artilerijo pod svojo komando ter ob pravem trenotku začel odločilno bitko. Angleži bodo od marša utrujeni in razen tega bodo rabili več oddelkov za straže in spremstvo terraina, tako da se bo njih število precej zmanjšalo. Temu nasproti pa je glavna armada Buro v spočita, ker imajo opravka le manjši oddelki. Prav možno je torej, da dosežejo Buri v odločilni bitki še uspeh, morda celo veliko zmago. Če pa bode številna premoč taka, da se bodo morali Buri umakniti izpred Winburga in Pretorije, potem preostaje Burom še vedno ■državljanska vojna, ki more trajati več let ter zadati Angležem še silnih udarcev. Sicer pa se je guerilla vojna prav za prav že začela na progi med Kimberlevem in Kapstadtom. Velik del angleških čet ima že opravka z vstaši, hkratu pa stoje oddelki Burov ob reki Oranje ter zabranjajo Angležem prehod pri Norwalspontu, Bethu-lieju in Alival Northu. Da so vstaši in ti burski oddelki jako nevarni, dokazuje že dejstvo, da je poslal Roberts iz Natala celo 5. divizijo na reko Oranje, ter da je sam šef generalnega štaba, lord Kitchener pri angleških četah ob Oranju, da prepreči nevarnost Ako Angleži ne osvobode pre hodov, bodo začeli Robertsovi vojaki kmalu stradati! Lačen vojak pa ni nikoli junak. Da so se torej Angleži polastili Bloemfonteina, še nikakor ni jamstvo za končno zmago. — Položaj pred Mafekingom je — kakor poroča „Daily Mail" — jako kritičen. Buri so prišli do 50 yardov pred mestom. Burski topovi so porušili vse utrdbe in zi dane okope. Živil jako primanjkuje, konjskega mesa domačini iz verskih vzrokov nočejo, moke je le še malo, zelenjave pa dosti. Mirovna predigra. .Frankfurter Zeitung" poroča, da je dobil Salisburv poziv, naj imenuje danskega prestolonaslednika razsodnikom pri mirovnih pogajanjih. Istemu listu se poroča iz Berolina: Vse vlasti vstrajajo v tem trenotku, ker se je vlada Burov direktno obrnila v London, na svojem dosedanjem stališču ter se ne bodo vmešavale. .Wien. Allgemeine Zeitung" pa poroča, da je nemška vlada vsako posredovanje vljndno, a odločno odklonila. V Berolinu vedo, da je Anglija absolutno odločena, odkloniti vsako intervencijo. Tudi ponudbo Zje-dinjenih držav, da bi posredovale, je Anglija z največjo vljudnostjo, a odločno zavrnila. Salisburv pa je na vprašanje Kril-gerja in Stejna odgovoril brutalno, da miru Anglija ne sprejme, ne da bi se Transvaal in Oranje odpovedala svoji neodvisnosti. Vsi angleški, zlasti pa liberalni listi so s tem osornim odgovorom prav zadovoljni ter zahtevajo, da se morata burski republiki brezpogojno podvreči ter da moreta kot samatojni drtavi izginiti. Anglija hoče torej Bure docela ukloniti. V dunajskih diplomatskih krogih se zategadelj sodi, da se vojna ne neha prej, dokler se Angleži ne polaste še Pretorije. Dopisi. Iz Ljubljane, 12. marca. Kranjskega vojaškega veteranskega kora občni zbor vršil se je v nedeljo, 11. t m. ob 9. uri dopoludne v telovadnici II mestne ljudske šole na Cojzovi cesti. Veteranci vde-ležili so se mnogobrojno zborovanja, katero je poveljnik g. Jurij Mihalič otvoril z navdušenim patriotičnim govorom ter cesarju zaklical trikratni „živio" in „slava". 0 delovanju kora v pretočenem letu poroča poveljnik Mihalič in sklicujoč se na razdeljeno tiskano poročilo, omenja opazke in napake, katere so se godile glede zahtevanja bolniških podpor, razloži dotična določila kor-nih pravil in priporoča veterancem, da se drže natančno teh določil. Poročilo se vzame na znanje. Komi knjigovodja gosp. Jakob Smole poroča o računskem zaključku za leto 1899. Dohodkov imel je kor 2812 kron 32 vin., izdatkov pa 2518 kron 56 vin. Na bolniških podporah, pogrebnih stroških, na podporah vdovam in sirotam izdalo se je bilo 709 kron 62 vin. Konec leta 1899. imel je kor v mestni in kranjski hranilnici naloženega premoženja 11.267 kron 86 vin., koncem leta 1898. pa 9847 kron, torej se je premoženje leta 1899. pomnožilo za 1420 K 86 vin., sigurno lep uspeh. Častnih členov š^eje kor 29, podporne 3 in rednih udov 222. Po podrobni razložitvi računskega zaključka omenja poročevalec majhno število podpornih členov, izreče upanje, da bode v prihodnje h koru \eč podpornih členov pristopilo, ker šteje kor veliko število naklonjenih dobrotnikov in prijateljev, ker je tudi vsikdar postopal lojalno, patriotično in človekoljubno, in ker vsak s prostovoljno plačanim prispevkom zadobi pravico posvetovalnega glasu, vdeležiti se kornega zborovanja, in v slučaju smrti ima kor dolžnost, dotičnemu podpornemu Členu korporativno izkazati zadnjo čast. Nadaljuje" raz loži poročevalec korist združenja veteransko deželne in c kr. veteransko državne zveze, omeni konkretni slučaj milosrčne podpore osiromašenega in oslepelega kranjskega veterana po c. kr. veteranski državni zvezi. Računski zaključek je bil odobren in upravni komisiji, osobito pa kornemu knjigovodju g. Jakobu Smoletu in kornemu blagajniku gosp. Franu Škofu se izreče za tiudapolno vestno delovanje zahvala. Pri zadnji točki vsporednega reda, volitev funkcionarjev na triletno dobo, bili so izvoljeni: za poveljnika g. Jurij Mihalič, za poveljnika namestnika g. Fran Škof, za adjutante Fran Zavašnik inKarol Kristan, za knjigovodjo Jakob Smole, za blagajnika F r an Škof, za odbornike FranAnzlin, Štefan Bergant, Jakob Čik, Ignacij Habicht, Matija Horvat, Fran H ar t-man, Ivan Kordiš, Peter Hrašovic, Mihael Mihelič, Fran Oblak, Ivan Pliberšek, Ivan Rozman, Fran Vr-hovec, Anton Vončina, Ivan Vime r, Alojzij Zorman in Matija Žigur, za pregledovalce računov Lorenc Blaznik in Valentin Fretze. Končno se sprejme soglasno po navdušenem „živio"-klicu stavljeni predlog, da se poveljniku gosp. Juriju Mihaliču za njegovo požrtvovalno delovanje v prid kom izreče priznanje in zahvala kora in se zaključi po poveljniku zborovanje s trikratnim „živio" in „slava" klicem na Njega Veličanstvo vzvišenega kornega pokrovitelja cesarja Frana Josipa I Dnevne vesti. V Ljubljani, 15 marca. — ..Slovenec" nam očita, da se hočemo polastiti društva ljubljanskih hišnikov. To je čisto krivično očitanje, ker smo od pričetka, da si smo društvo pozdravljali z vsemi simpatijami, imeli trdno prepričanje, da mora to društvo skrbno se ogibati vsakega vmešavanja v politiko, ter stati nad vsemi tremi strankami našega mesta. Tako naj ostane tudi v bodoče. No, sedaj pa pride naša pregreha! Govoreč v pomožni akciji, ki se bode morala pričeti v korist osebam, ki so prejele potresna državna posojila, izrekli smo mnenje, da se naj ta akcija koncentruje v omenjenem društvu. Če komu to ni všeč, nam tudi prav. Naj se pa imenuje kako drago sre- dišče, in naj b j to Se tako klerikalno, je hočemo tudi sprejeti. Le proti temu smo, da bi se ne mislilo, da bo z tiskovinami že vse opravljeno. Če se ne motimo, je .Slovenec" nekaj teh tiskovin že ponatisnil; .Slovenski List" jih tudi obljubuje, a po deželi jih že nekaj kroži, ki pa so za svojo nalogo popolno nesposobne. Proti temu kaosu smo se izrekli, a če smo se pri tem spomnili omenjenega društva, zakrivila je to narava tega društva sama, ker je v Ljubljani jedino društvo, ki je v zveni z vsemi strankami. Ker pa bi .Slovenec" radi tega rad denar za se koval, mu tega veselja nočemo privoščiti, ter slovesno obljubljamo, da bodemo v društvu ljubljanskih hišnikov v bodoče prinašali samo tiste vesti, ki nam bodo oficialno, to je iz društva samega dohajale! — Občinske oziroma deželnozbor-ske volitve v Trstu. Kakor znano, je tržaški mestni magistrat pred nekaj dnevi kar a limine odklonil vse reklamacije, ki so bile spisane v slovenskem jeziku, češ, da slovenščina ni jezik tržaške občine. Proti temu je bila seveda vložena pritožba, a magistrat te pritožbe ni predložil na višje mesto, nego hitro rešil vse poprej odbite reklamacije meritorno in sicer veliko pravičnejše, kakor se je pričakovalo. — Slovensko gledališče. Jutri, v petek, se vprizori prvič izvirna drama v treh dejanjih „Jakob Ruda", spisal Ivan Cankar. Naslovno vlogo igra gost gosp. Ign. Borštnik, vlogo Broža pa gosp. režiser Inemann. — Operni pevec gosp. Pestkovski, kateri ni imel niti benefice niti častnega večera, priredi dne 21. t. m. v „Narodnem domu" koncert. Program tega koncerta se razglasi tekom prihodnjih dni. Sodelovala bodeta tudi gdč. Noemi in gosp. Desari. — „Narodna čitalnica" v Ljubljani je ravnokar izdala svoje izvestje, iz kate rega posnemamo, da je imela koncem lanskega leta 306 članov in sicer tri častne, 290 ljubljanskih in 13 zunanjih. Čitalnica je naročena na 58 časopisov. — Promocija. Gospod Fran Gosti iz Ljubljane znan tudi kot pisatelj, bo jutri, dne 16. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem medicine. Čestitamo ! — Jour-fixe ..slovenskega umetniškega društva", ki se je vršil včeraj v .Narodnem domu" na čast onim opernim in dramskim močem, ki zapuste začasno Ljubljano, je bil izvrstno obiskan. Velika sobana v pritličju je bila zopet premajhna za tako mnogobrojno število členov in gostov. To pa dokazuje, kako priljubljeni so tudi med Členi umetniškega društva poslav Ijajoči se umetniki in umetnice Za trudo-ijubivo in marljivo sodelovanje pri zabavnih večerih se jim je zahvalil najprej g. predsednik cesarski svetnik Iv. F ran ke, potem g. režiser Josip Nolli in društveni tajnik g. E. Gangl. Večer, ki je bil jako animiran, pa so zopet oživljali Členi naše opere, gdč. Noemi, g. režiser Nolli, g. Lebeda, g. Pestkowski, g Desari, dalje bivši člen slovenske opere gospa Gerbičeva ter igralka gospa Danilova. Izvajale pa so se tele točke: gdč. Noemi, ta ljubljenka našega občinstva, je zapela „Moravske pesmi" od Pivode, naš neumorni bariton g. Nolli je zapel mojstrsko .Srcu" Mir. Vilharja in v italijanskem jeziku arijo Hoela iz Meverbe-rove opere „Dinora", gospa Danilova, naša izvrstna igralka, je deklamovala monolog iz .Preci o z a", gospa Gerbičeva je s svojim nespremenjeno mladostnim glasom zapela pesmi Fr. Gerbiča „Oh, hitro hodi!" in „Ti!", g. Lebeda je zapel istinito izvrstno pesem Vvmetala J snu sem te videl" in pesem Oertlinga „Lovorov venec", g. Pestkowski, naš nedosežni basist, je zapel mogočno arijo iz opere „Onjegin" Čajkov-skega in Rubinsteinovo pesem .Asra" ter naš velesimpatični tenorist gospod Desari Mevberovo pesem .Hrepenenje" ter Vy metalo v „Soumrak". Spremljevanje na klavirju so oskrbeli gdč. Ema No 1 lijeva, ki je prvič, a jako srečno nastopila v javnosti, g. ravnatelj Gerbič in gosp. Cinner. Zabava je bila jako prisrčna ter se je završila z željo, da se v bodoči se zoni snidejo zopet vsi členi opere in drame na jour-fixih umetniškega društva. — Slovensko planinsko društvo je imelo sinoči v „Narodnem domu" svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo jako mnogo članov. Zborovanje je otvoril društveni načelnik gospod profesor Orožen z govorom, v katerem je na kratko pojasnil sedemletno, jako uspešno delovanje planinskega društva. Število podružnic se je zlasti v zadnjem času znatno pomnožilo. Letos se otvore planinske koče na Krmu, na Artvižah v Istri, na Javorniku pri Idriji in koča češke podružnice na Grintovcu. Končno je predsednik izrekel zahvalo deželnemu zboru in mestni občini ljubljanski za podporo, ki sta jo društvu naklonila. Tajnik g. Hauptmannje obširno poročal o društvenem delovanju v minolem letu, blagajnik g. Lindtner pa o denarnem stanju. Društvo je imelo 5621 K dohodkov in 5508 K izdatkov. Društveno premoženje znaša 14576 K. V odbor je bil namesto g. Lindtnerja izvoljen g. Ogorelec. Zborovanju je sledilo zanimivo predavanje profesorja. Orožna o narodnih običajih. — „Ljubljansko učiteljsko društvo" bode imelo svoje redno mesečno zborovanje v soboto, 17. marca točno ob pol 8. uri zvečer v „ Narodnem domu" po sledečem vsporedu: 1. Nagovor. 2. Predsedstvena naznanila. 3. Nasveti. 4. Baku in pridobivanje petroleja — predava g. Ljud. Stiasnv. 5. B. Ipavic: ,,Leži polje ravno", mešan oktet. 6. B. Ipavic: .Vse mine", mešan oktet. 7. B. Smetana: Marinkina arija iz „Prodane neveste", poje gdč. F. Bil i na. 8. Vrabl: „Beračica", dvospev pojeta gdčne. F. Bi lin a in M Moos. 9. Ru-binstein: „Asra", alt solo, poje gdč. E. Gre-benz. 10. A. Nedved: „Kranjska dežela", poje gdč. M Moss. 11. Loeve: .Pevec", poje g. R. Vrabl. 12 F. S. Vilbar: „Ukazi", poje g. R. Vrabl. 13. A. Nedved: .Lahko noč", moški kvintet z bariton solo gospod Vrabl. Gostje dobro došli! — Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" je imel včeraj zvečer nadaljevanje občnega zbora. Prisotnih je bilo okolu 30 članov. Na dnevnem redu je bila volitev odbora in slučajnosti. V odbor so bili izvoljeni: Gosp. dr. Ivan Jenko per acclama-tionem predsednikom, gg. Fran Barle, Ivo D e v Č i č, Ivan G o g a 1 a, Fran G o m b a č, Alojzij Maj stro vi d, Avgust Miihlbauer, Ivan S brisa j in Fran Žužek za odbornike Med slučajnostimi se je živo razgo-varjalo o prirejanji izletov in klubovih zabav, ter se je odboru naročilo, naj skrbi, da se kolikor mogoče povzdigne življenje v klubu. Zanimanje je bilo v tem oziru na občnem zboru veliko in pričakovati je toraj v tekočem letu lepih izletov in prijetnih zabav. Občni zbor je nadalje sklenil, da se v teku 3 tednov napravi zabavni društveni večer za člane in gosta Rediteljem tega zabavnega večera so bili izvoljeni gg. C i uha, Gričar, Levstek in Vesel. — K „Lex Heinze v Novem mestu". Prejeli smo naslednji dopis: Z ozirom na dopis v Vašem cenjenem listu pod naslovom: „Lex Heinze v Novem mestu", v katerem si dovoljuje dopisnik meni očitati, da prodajam Vavpotičeve razglednice, na kojih so angeljeve prsa po meni, „genialnem umetniku" z rudečim oblatom pokrite, bodi resnici na ljubo povedano, da je rudeči oblat (ki se ga lahko z vsakim nožkom odstrani) izključno samo pri tistih dveh raz glednicah na prsih prilepljen, katere sovizložbenem oknu razstavljene in niso za prodajajo določene, in to, ker mi je bilo zabranjeno jih z golimi prsi imeti razstavljene. Prišla je pa, v moji nenavzočnosti, jedna sama gospodična, katere zaupnik je najbrž Vaš g dopisnik .Lex Heinze", v mojo prodajalno in zahtevala izrecno z oblatom pokrito razglednico iz izložbenega okna, in na pojasnilo prodajalke, da ista ni za p ro da j a jo namenjena, je ponovila gospodična, da hoče imeti samo razglednico iz okna in nobene druge, in na to je njeni želji ustregla, in s to razglednico je gospodičina najbrž k svo j emu zaupniku hitela, jo kazala, event v last izročila s plemenitim namenom, da bi g. dopisnik mene po listih z .genialnim iz-najditeljem" in njegovim dopisom smešil in napadal. Prodala se je jedna sama z oblatom pokrita razglednica, ki ni bila za prodajo namenjena in to proti mojemu nakazu, in oblat je na tis tej tako prilepljen, da se ga z vsakim nožkom lahko vsak čas odstrani. — Rudolfovo, 14. marca 1900. — Vsem spoštovanjem Alfonz Oblak. — Filaferove manipulacije. Iz Slov. goric se nam piše: Notar Karol Filafero v Ptuju je napravil svoje dni za Jakoba Bra-čeka in dva druga posestnika tri pogodbe. Menjali so z nekaterimi kosi posestev. V pisarno notarjevo v Ptuju prišli so le možje, žene ni bilo nobene navzoče. Žena Jakoba Bračka iz Arjavca bila je takrat že v no riSnici v Gradcu. To je Braček sam gosp. notarju Filaferu odkrito povedal. Gosp. notar je napravil pogodbe, ko so možje te domu dobili, se niso mogli načuditi, kje in kedaj so žene podpisale pogodbe, ker so bili njih podpisi legalizirani, tudi one, katera je bila že takrat pod kuratelo in zaprta v Feld-hofu pri Gradcu! Ko se je vršila inventura po Mariji Braček, je neki sodnijski uradnik te pogodbe pri Bračeku našel, jih pobral in v Ptuj odnesel. Ali se je radi tega posto panja c. kr. notarja kaj ukrenilo, se ne ve. Stvar je pač taka, da bi se morala kazenska sodnija ž njo pečati, pa tudi disciplinarni sod! Nekdo pa bi moral v justičnem ministrstvu vprašati, ali je ta slučaj znan, in kako je notar popravil krivico, katero je napravil. Mogoče je, da še stvar ni znana, da se hoče potlačiti in zatajiti! V obče se govori, da so ljudje zaradi tega radi v pisarno notarja Filafero zahajali, ker jim je rad vse želje izpolnil, ker je bil tako po-strežljiv, da je "celo podpise norcev in ne-navzočih oseb z mirno vestjo kot pristne, kot zaprisežen notar potrdil! AH pa se bode to vse tudi uradno dognalo in se bode-li postrežljivemu notarju odmerilo zasluženo plačilo? — Dvomimo! — Demonstracije na graški univerzi. Piše se nam iz Gradca: Predvčerajšnjim in včeraj so nemški nacionalci proti profesorju drju. Frischaufu vprizorili velike demonstracija. Sramotili so prof. Frischaufa na vse načine in obakrat s silo dosegli, da se predavanje ni moglo vršiti. Brez dvoma so te dijaške škandale naročili tisti, ki že davno prof. Frischaufa preganjajo, ker je tudi Slovencem pravičen. Značilno je, da tudi nobeden poklicanih faktorjev ni ganil prsta, da prepreči ta pobalinska dejanja nemškonacionalnih razsajačev. — Umrl je v Rajhenburgu 14. t. m. ob 10. uri zjutraj župan g. Gustav Un-schuld v 42. letu svoje dobe. Bil je tudi ravnatelj posoilnici in načelnik rado volj nemu gasilnemu društvu. Rodom Čeh stal je vedno na naši strani. Blag in hvaležen mu spomin! — Zaupljiv kmetic. Dne 12. t. m je posestnik Jožef Hrovat z Rebra pri Žužemberku gnal dva para volov ni semenj. Pot je bila dolga, in ker se je Jožef Hrovat rad ustavljal pri gostilnah, se je polagoma tako vpijanil, da je pri Trebnjem obležal v nekem jarku. Voli so se mej tem na bližnjem polju po svoje zabavali. Ker je Hrovat uvidel, da ne more naprej, naprosil je po potu idočega tujca, naj njegove vole žene na semenj. Tujec je tej prošnji rad ustregel in odgnal vole Popoldne se je Hrovat toliko streznil, da je mogel naprej, a iskal je seveda zaman tujca in vole. Morda mu jih najdejo orožniki, kar pa tudi ni gotovo. — Požar. Dne 11. t m. je nastal pri g. Ivanu Deklevi v občini Šmihel pri Postojini ogenj, ki je vpepelil več gospodarskih poslopij, orodja in mnogo sena. Zgorelo je tudi sedem goved in dva prašiča. Škoda znaša 6000 kron. — Taščo do smrti pretepla. V Mariboru je stala te dni pred porotniki 29letna Elizabeta Zimič iz Roperc, ker je 3. dec. minolega leta svojo 681etno taščo Alojzijo Zimič pobila s krepelcem tako, da je dva dni nato umrla. Starka je imela ubito lo banjo ter je vsled tega nastopilo otrpnenje možganov. V preiskavi je Elizabeta Zimid trdila, da je starka padla po stopnjicab ter se tako pobila. Toda Alojzija Zimič je v nezavesti dvakrat dejala, da jo je sinaha potolkla s krepelcem. Končno se je morilka udala ter priznala svoj zločin. Dotičnega dne se je s taSčo sprla, ker jo je tašča dol-žila, da jo je okradla. Zato je napadla taščo, ko je šla po stopnjicah navzgor v podstrešje ter jo udarila s krepelcem trikrat po glavi. Starka se je zgrudila, a sinaha se za njo ni zmenila ter jo je moral pobrati šele njen sin, soprog ubijalke. V preiskavi je hotela zločinka krivdo zvaliti celo na moža ter ga je sumničila, da je ubil lastno mater. Poročniki so obsodili Elizabeto Zimič na d v e letno ječo s postom vsak mesec. — Koncert bosenskih tamburašev. V soboto večer bode v restavrantu hotela .Lloyda" koncert bosenskih tamburašev, ki so na potu k svetovni raz stavi v Pariz. Družba, ki nastopa v lepih narodnih kostumih, šteje 12 moških in ženskih članov ter jo vodi g. Stjepan Jecić. Koncertrovala je z dobrim uspehom že v raznih večjih mestih in se ustavi v Ljubljani samo za dva dni, to je soboto in nedeljo. — Popadljiv pes. Danes zjutraj je na Mestnem trgu pes trgovca J. C Praunseisa popadel rokovičarskega vajenca Antona Sel-meistra za desno nogo in ga vgriznil. — Konj splašil se je včeraj popoludne na Valvazorjevem trgu posestniku Petru Kermarju s Kožarjev in je zdirjal z vozom vred v Gospodske ulice, kjer pa ga je ujel hlapec Ferdinand Žargi. Nesreča se ni nobena pripetila. — ,.Šiška gori, Šiška gori" so vpile danes dopoludne ženske na Mestnem trgu, ko se je bilo vnelo krilo branjevki Mariji Zevnikovi, čepeči na lončku z žerjavico. Ženske so ji strgale krilo in ogenj pogasile* — Girkejev salon avtomatov je danes pogorel v Latermanovem drevoredu. — Zgubljene stvari. Marija Potočnik, zasebnica na Mestnem trgu št. 8, je zgubila včeraj v mestu 110 kron, t. j. pet desetakov in jeden petak. Denar je imela v jedni kri-šasii ruti zavezan. — Franc Kuster, hlapec tvrdke Jeglič & Leskovic je zgubil na Marije Terezije cesti z voza vrečo z 20 klg. riža. Vrečo z rižom je pobrala neka mleka-rica in jo odpeljala proti Šiški. * 13 let star samomorilec. Predvče-rajšnim se je vrgel na Dunaju s tretjega nadstropja 13 let star učenec ljudske šole, ker se je bal pokazati očetu slabo spričevalo. Oče, zidar, je dečka vselej hudo pretepel, kadar je prinesel domov slabo spričevalo. Zadnjega spričevala pa si deček niti ni upal pokazati. Skrival se je ves dan in ponoči ni šel domov. Zato ga je policija zaprla. Ko je prišel drugo jutro domov, ga je oče pretepel, vendar pa mu deček spričevala ni pokazal. V šoli je zahteval učitelj od očeta podpisano spričevalo ter dečku zagrozil, da bo očetu pisal. Deček je vsled tega skočil skozi okno ter se smrtno nevarno pobil. Dunajski listi ostro obsojajo dečkovega očeta, pa tudi učitelja. Z grožnjami, ovajanjem pri stariših in pretepanjem se ne doseže pri otrokih ničesar. Pač pa se vsled tega množe — otroški samomori. * Velik škandal. V Berolinu so zaprli bankirja Sternberga, dasi je ponujal milijon, ako sme ostati do obravnave prost. Milijonar pride spočetkom aprila pred porotnike. Preiskava je dognala strašne stvari, ki se tičejo mnogih najboljših družin. Več oseb je obdolženih, da so poskrili — ali pomorili? — celo vrsto nedoraslih deklic, katere je Sternberg zlorabil Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 15. marca. Začetkom današnje seje poslanske zbornice so ministri odgovarjali na razne interpelacije, toda poslanci se za odgovore niso dosti menili. Veliko več pozornosti so posvečevali novim srebrnikom po 5 K, o katerih pa se ne čuje ugodna sodba. Predlog, naj se socialnopolitiški odsek proglasi permanentnim, je bil odklonjen. Komaj 20 poslancev je glasovalo zanj Sylvester in Erb sta zahtevala, naj se železniški odsek skliče na sejo. \Volf: Ne dajte, da se voli delegacija in seja bo kmalu sklicana. Potem se je začela razprava o živinski kugi z ozirom na Ogrsko. Seja traja še. London 15. marca. Maršal Roberts je sporočil, da je 13. t. m. zasedel Bloemfontein. Angleška zastava vihra s poslopja predsednika. Robertsa so dve milji pred mestom sprejeli nekateri člani oranjske vlade in župan Bloemfonteinski ter mu vročili ključe državnih poslopij. Buri so se umaknili. Bloemfonteinsko prebivalstvo je Robertsa in njegovo armado prijazno sprejelo. London 15. marca. General French je zagrozil mestnim oblast-nijam v Bloemfonteinu z bombarde-mentom, na kar je bila takoj razobe-šena bela zastava. London 15 marca. Angleži so zasedli Osthof, kjer so našli mnogo orožja in municije. Novi York 15. marca. Vlada Združenih držav je dobila od Kriigerja brzojavko, v kateri pravi, da Angleži nikdar ne pridejo v Pretorijo, in da se bodo Buri vojskovali do zadnjega moža. Darila. Uredništvu nafiega lista so poslali: Z« družbo sv. Cirila In Matoda: Vesela družba „per kus" v Trebnjem o priliki slovesa od gospoda „kilometra" 4 K. — Živeli darovalci! Za Praiarnov apomanlk: G. Fr. Majdi C v Dol. Logatcu nabral 11 K pri plesu, kojega je aranžiral vrhniški „dohtar" na pustno nedeljo v Logatcu. — Živeli vsi darovalci! Pri Ervinu Burdyeh-n, lekarju v NkofJI Loki se dobiva (321—10) ustna voda intlseptlkom katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoSCajoča za eno leto, stane 9 kroni, po pošti t*05 kroni. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 7B.__Dr. pr. 1013. V petek, dne 16. marca 1900. Kot gost nastopi g. lajn. Borštnik iz Zagreba. Prvikrat na slovenskem odru izvirna igra: Jakob Ruda. Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Režiser g. Rudolf Inemann. Blanjniea h odpre eb 7. nri. — Začettk ob 1 ',8. ari. — Ionu po 10. tri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peli, polka Leopold 11. it. 0. Prihodnji predstavi v nedeijo, dne" 18. marca 1900. Zvečer ob 7.8. uri prvikrat v sezoni opera: „Norma". Meteorologično poročilo. Viiina n»d morjem 806 2 m. Srednji «r»čni tlak 736-0 mm. Čas opa- Stanje i O il "o trn baro- ® °«» CL > Vetrovi Nebo 1 s m __ C* S zovanja metra v mm. Tem tora ■85 14. 9. zvečer 7364 1-4 si. 8zahod'pol. oblač. 15 7. zjutraj 7374 — 21 si. svzhod jasno a 2. popoL 7353 , 6-7 sr. szahod del. oblač. i 1 ° Zahvala. Srednja včerajšnja temperatura 28°, nor« male: 33°. JDtjlz^sijsIssi borza dne 15. marca 1900. Skupni državni dolg v notah ... 99 K 15 h Skkpni državni dolg v srebra ... 99 „ 10 „ Avstrijska zlata renta...... 98 „ 35 „ Avstrijska kronska renta 4% ... 99 „ 45 , Ogrska zlata renta 4°/0. ..... 97 „ 20 „ Ogrska kronska renta 4°/0 .... 93 „ G5 , Avstro-ogrske bančne delnice . . . 127 „ — „ Kreditne delnice........ 234 „ 80 „ London vista......... 242 „ 90 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 47 „ 90 mark........... 23 „ 64 „ 90 frankov.......... 19 „ 28 „ Italijanski bankovci....... 90 „ 05 „ C. kr. cekini.......... 11 _ 38 - v H-arl UoMer, c. kr. cestni mojster v Št. Vidu nad Vipavo, naznanja v svojem in otrok Ivana, Karla in Olare imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njegova ljubljena soproga, oziroma mati, gospa Marija Moser r«, Steiner -u-čiteljlest danes, dne 15. marca, po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v svojem 42. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v petek, dne" 16. marca, popoludne ob 4. uri iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu. (528) Sv maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi v Št. Vidu nad Vipavo. Ljubljana, dne* 15. marca 1900. Na mnogobrojnih dokazih sočutja med boleznijo in po smrti našega nepozabnega soproga, očeta in tasta gospo da Ivana Wucherer-ja posestnika v Lescah na številni udeležbi pri njegovem pogrebu, posebno od strani tukajšne šolske mladeži, na ganljivo petih nagrob-nicah, kakor tudi na mnogh darovanih krasnih vencih izrekamo tem potom svojo najiskrenejBo zahvalo. (526) Žalujoči ostali. Angleške doge 5 mesecev stare, pristne rase, krasni eksem plari, sive, se prodajo pri (509—2) Ognjevita Kozjeku gostilna „pri Kankertu", v Šiški št. 20. soliden, spreten prodajalec, vešč v trgovini mešanega blaga in v železnini, išče se za večjo trgovino na deželi. Ponudbe naj se pošiljajo pod ..soliden" na upravništvo .Slov. Naroda". (525—1) ar za struženje železa (Eisendreher) (490—3) so i&čo. *^MI Več se izve v uradni pisarni c. kr. tabačne glavne tovarne v Ljubljani. Sprejme se v tukajšnjo prodajalnico z galanterijskim in norimberskim blagom vajenec ki ima veselje do kupčije in je zmožen slovenskega in nemškega jezika ter zadostne šolske izobraženosti. (507—2) Kje? pove upravništvo „SIov. Naroda". Izvod iz voznega reda veljaven od dno L oktobra 1899. lota. Odhod lz LJubljane jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifiing v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbco, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grai, čez Amstetten na Dunai. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenr Curili, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proa*a v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri A m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano jnž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograd*, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljana, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod Is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri fcO m. zvečer. — Prihod v LJubMa.no drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 5<> m. ziutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) okusno napravljene in po nizki ceni dobe se od jutri naprej vsak petek edino le (420-3) v gostilni „pri Virantu". Adresno knjigo Avstro-Ogerske za 1899—1900, obsezajočo v 2 močnih zvezkih nad milijon adres tovarnarjev, obrtnikov, trgovcev itd. — izvirna cena 15 gld. — razpošilja proti povzetju za samo 4 gld. (517-2) knjigarna Ivan Peterim, v Trsta, Corso 29. Zovačnica se odda takoj (514"2) Rimski cesti st. 19. Službo (516—2) tasponfleota m jraMtanta išče takoj dovršen Mahrovec, vešč slovenske in nemške korespondence, hrvatskega in deloma italijanskega jezika. — Po nudbe poste restante korespondent |a. Za špecerijsko trgovino na Štajerskem se išče pomočnik ne izpod 25 let star, vešč obeh deželnih jezikov, z dobrimi priporočili. Vstopiti bi mogel že o Veliki noči. Ponudbe na upravništvo ,.Slov. Nar." pod „A. J. P.". (5U-2) Anton Schuster t Ljubljani, Špilata nlice založnik uslužbencev c. kr. priv. južne železnice priporoča po čudovito nizkih cenah največjo izber najnovejšega blaga za damske obleke prekrasnega črnega, gladkega in definiranega blaga za obleke angleškega, francoskega in domačega modnega blaga za gospode oeneje kakor so sleparsko napravljeni ostanki, blaga za pohištvo, zagrinjal, posteljnih oprav (garnitur), preprog, barvastih Mousseline-zagrinjal a Secession meftei* P«* 30 kr. Zaloga ljnolejskih preprog. Originalne tovarniške cene itd. Spoštovanjem (501—2) »pri Tončku". Vzorci se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. TTeč sto hrastovih stebrov za ograje je na prodaj. (494-3) Cesta na Budolfovo železnico št. 5. Za c. kr. poštni urad na Jesenicah se išče za prvo mesto poštna in brzojavna elespeditorica (B271> vešča slovenskega in nemSkega jezika. — Ekspeditorice z daljšo prakso, katere so zmožne urad samostojno voditi, imajo prednost- PonudDe naj se pošiljajo Al. Schrev-u, c. kr. poštarju na Jesenicah, Gorenjsko. Gostilna na dobrem prostoru in dobro obiskovana v Ljubljani ali pa v bližnji okolici se vzame v najem ali pa na račun. Založi se primerna kavcija. Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod ,,Gostilna J. J." upravništvu „SIov. Naroda". (474—4) Slovensko delavsko pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 18. marca t. I. v gostilniških prostorih g. Tostija „pri Virantu" pevski večer vsem Josipom in Josipinam. —KSt3-t —<■ Vspored: 1. „Slovan"........ J. Vašak. 2. ,,1'olnleku"...... H. Volarič. 3. „!Va planine'*..... P. H. Sattner. 4. .. Hranili«' moj Hi rojakov .......... L. Belar. 5. „Slovenski svet". ... H. Volarič. 6. ..JndruiiMkc morje*' . . Jenko. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 20 kr. K pevskemu večeru vabi najuljudneje (522-1) «» ■» K 4» EC. Lepo "belo apno sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri L.. Maček & Go. žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143—19) Podpisani javlja, da se bodo dne S. aprila 1900 dopoludne olj 9, uri in v poznejših dneh v občinski pisarni v Borovnici potom prostovoljne javne dražbe razprodajala Lorenc Verbičevim dedičem lastna zemljišča in sicer: njive, travniki in pašniki in razven tega vec tisoč komadov stoječega gojzcliicga drevja t. J. hoj in smrek. Natančneja pojasnila in tudi vpogled v dražbene pogoje daje c. kr. okrajno sodišče na Vrhniki, Josip Verbič v Bistri, Franc Verbič v Borovnici in (606-3) Dr. Josip Furlan odvetnik v Ljubljani. Naznanilo. Podpisani usoja si naznanjati, da je dne 1. sušca 1900 otvoril svojo notarsko pisarno v Mokronogu in sicer v hiši gospoda Petra Strela, kjer se nahaja c. kr. okrajna sodnija. V Mokronogu, dne 5. sušca 1900. Makso Koser (612—2) c. kr. notar. w w w w w w w w w w w m- p- w w m Izdajatelj in odgovorni .urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".