Pofitntaa plačana v gotovini Leto LXXI., št. 284 LJubljana, pooedcQck 1«. decembra loj* Cena Din i.— Lznaja "vsak dan popoldne izvzemal nedelje In praznike. — Insera« do 80 petit vrst A Din 2. do 100 vrst S Din 250. od 100 do 300 vrst s Din 3, večji tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OPBAVNlflTVO LJUBLJANA, Krtsfljeva aflca štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 ta 81-28 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Obisk grofa Ciana v Budimpešti: Madžarska se bo se tesneje naslonila na Nemčijo in Italijo Značilen govor madžarskega zunanjega ministra ob obisku grafa Člana — Po varšavskih informa cijah bodo v Budimpešti razpravljali zlasti tudi o ukrajinskem problemu RDI, 19- dec. e. Grof Ciano je prispel danes dopoldne v Budimpešto, kjer so ga sprejeli z vsemi svečanostmi V spremstvu madžarskih odličiiikov je položil na grob Neznanega vojaka v Budimpešti venec, nato pa je obiskal madžarskega zunanjega minisira Gsakva in ministrskega predsednika Imredvja Ob 13. bo sprejet pri regentu Horthvju, ki je njemu na čast priredil kosilo. Drevi priredi predsednik vlade Da čast Italijanskemu gostu svečani ban ket. V torek odpotuje grof Ciano v spremstvu regenta v poletno rezidenco Horthv-Ja Godblo, kjer se bo udeležil lova na merjasce. V torek popoldne se vrne v Budimpešto, kjer bo v italijanskem poslaništvu sprejel zastopnike italijanske kolonije v Budimpešti. V torek zvečer priredi grof Csakv banket na čast Cianu. V sredo bo lov na zajce In fazane v Mešehedžetu, v četrtek pa se grof Ciano vrne v Rim. Budimpešta, 19. dec. e. Zel. ag. Zunanji minister grof Csakv je včeraj govoril pred volilci svojega volilnega okraja, kjer bo kandidiral za naiodnega poslanca Nava- j jal je posameznosti iz madžarske politične zgodovine od leta 1918 dalje, poudarjajoč, da so ostale smernice madžarske zunanje politike nespremenjene Krščanska, narodna in socialna politika vlade le postavila Madžarsko na stran osi Rim-Berlin Poudarjal je, da pa se ni treba bati velike privlačnosti te osi, kajti madžareki narod s svojo tisočletno tradicijo bi oil nedostojen svojega imena, če bi le za trenutek izgubil svojo neodvisnost Os Klm-Berlin želi madžarsko neodvisnost že zaradi borbe proti boljševizmu z njeno pomočjo se lahko ustvari gospoda rako stabilna in močna Madžarska. Grof Csakv je osebno izvedel od Hitlerja in Mussolinija. da je velika in močna Madžarska v Interesu Berlina in Rima. Madžarska je popi ima. svoje tradicionalno prijateljstvo s Poljsko. Napravljeno je bilo tudi vse kar Je bilo mogoč« za razvoj normalnih odno-šajev s sosednimi državami. Od tega trenutka se Madžarska spet čuti močno in se zaveda, da je v odnreajih s sosedami enakovreden partner In ni več na stališču pro- silca, ki šele prosi za prijateljstvo. Madžarska je potfku&aia ustvariti znosno »tanje s vstmi. Na eni strani ji je to uspelo, na drugi pa ne kar pa ni krivda Madžarske. Madžarska je tudi storila vse, da se narodn«: manjšine dobro počutijo. To že odgovarja tradiciji madžarskega naroda Doklei bodo manjšine spust ovale zakone države in ne bodo zahtevale nikakib ugodnosti v škodo prebivalstva večine, lahke vedno računajo na zaščito in podporo vla de Toda če bodo. pričele voditi treden tistično politiko bodo občutile močno ro ko Načelo narodneeti je bilo triurnfaln* u veljav jeno v Monakovu ln temu se Ima Madžarska zahvaliti, da je dobila svoje kraje nazaj. Varšava, 19. dec AA. Pat: Rimski dopisnik »Gazette Polske« poroča, ia madžarski krogi v Rimu izjavljajo, da se bo na sestankih med grofom dan o m in grofom Csakv jem največ govorilo o vprašanjih ki so se razpletla po sklepih razsodišča na Dunaju. Govorilo se bo posebno o ukrajinskem vprašanju in o možnostih za plebiscit v Podkarpatski Rusiji Sklepi dunajskega razsodišča bi se torej morali revidirati Govorilo se bo tudi o razmerju med Madžarsko in Nemčijo, posebno se zaradi tega, ker je bilo v zadnjem času opaziti da je prišlo do nasprotij v stališču obeh drŽav, dano in Csakv bosta obravnavala stališče Madžarske do Francije in govorila bosta tudi o možnosti izstopa vladžarske iz Društva narodov, ženevska istanova namreč ni prav nič upoštevala :elja Madžarske dočim je delo »zven Društva aarodov Madžarski omogočilo, da je ahko v največjem obsegu uresničila svoje «ahteve glede Češkoslovaške v borbi proti boljševizmu pa se je Madžarska Že priključila protikomunisti^nemu paktu. Budimpešta 19 dec. AA. Notranji mi-aister je prepovedal izhajanje socialistič nemu listu -Nepsava« in sicer za 4 tedne ker je list neugodno pisal o Nemčiji in Italiji. Prepoved pravi, da bi takšno pisanje lahkr škodovalo prijateljskim odn^ša-jen. med Madžarsko in tema dvema drža vama. Grof dano Doni likovne umetnosti kralja Petra je bil včeraj otvor jen v Zagrebu Obenem je bila v njem otvorjena reprezentativna razstava hrvatske likovne umetnosti Zagreb, 20. decembra. Včeraj je bila slovesna otvoritev novega reprezentativnega doma likovne umetnosti kra'ja Petra I. Osvoboditelja na Kralja Petra trlju. Hkrati Je bila otvorjena tudi reprezentativna razstava >Pol stoletja hrvatske umetnostic v proslavo 601etnice Hrvatskega umetniškega društva, palača je zgrajena iz domačega braškega marmorja je krasna stavba z ogromno kupolo, okrašeno s stebri. Načrte je napravil kipar Ivan Meštrovic. Palačo je otvoril dr. Vladko Maček, ki je prišel v družbi mnogih narodnih posancev HSS. V imenu Hrvatskega umetniškega društva ga je pozdravil univerzitetni profesor dr. Krbek, ki je podčrtaval ozke stike med hrvatsko Umetnostjo in hrvatskim narodom. Dr. Maček je v svojem otvoritvenem govoru naglašal pomen hrvatske nacije in potrebo, da ima domača umetnost predvsem hrvatski ln slovanski značaj. Otvoritvi so prisostvovali tudi nadškof dr. Steplnac. predsednik Jugoslovenske akademije dr. Bazala, rektor univerze dr. 2ivkovtc in mnogi drugi. Na razstavi je zastopanih 100 slikarjev in grafikov s 344 slikami, 20 kiparjev pa s 144 deli ter 40 arhitektov s svojimi deli. Slovence je zastopal pri otvoritvi ravnatelj Narodne ga'erije Ivan Zorman. a v imenu slovenskih likovnih umetnikov je poslal predsednik prof. Ivan VavpotiČ pozdravno brzojavko. Dom je bil zgrajen s prispevki savske banovine, mesta Zagreba in s prispevki zasebnikov. Plebiscitne volitve na Slovaškem V prvem avtonomnem slovaškem parlamentu Čehi ne bodo imeli nobenega zastopnika Bratislava, 13. decembra, br. Včeraj bo bile na Slovaškem volitve v prvi slovaški avtonomni pokrajinski parlament. Po vesteh iz raznih delov pokrajine so Slovaki v ogromni večini glasovali za vladno stranko, oziroma za Hlinkovo ljudsko stranko, ki so se ji po sestanku v Zilini priključile tudi druge stranke. Udeležba volilcev je bila izredno velika. V slovaških politič" nih krogih naglašajo, da so imele včerajšnje volitve pomen plebiscita. Slovaški narod je včeraj jasno odgovoril vsem tistim, ki so po monakovskem sestanku zahtevali plebiscit, ker so mislili, da se bo slovaški narod izrekel za priključitev k neki tuji drŽavi. Volitve so jasno pokazale, da hoče slovaški narod ostati v okviru češkoslovaške države, potem ko si je zagotovil avtonomijo, ker ima sedaj vse možnosti, da uresniči program svoje narodne kultu* re in si zagotovi gospodarski razvoj. Avtonomni slovaški parament bo Stel 60 poslancev. Za volitve je bila vložena samo kandidatna lista vladne stranke, ker so vse druge stranke na Slovaškem prepovedane. Volilci so morali odgovon*i na vprašanje: ali hočete sodelovati pri obnovi svobodne in neodvisne Slovaške Voitve so imele na ta način značai plebiscita, kakor ga imajo običajno volitve v Nemčiji. Značilno za razmere na Slovaškem je dejstvo, da bodo v avtonomnem slovaškem parlamentu zastopani poleg Slovakov tudi Nemci in Madžari, ne pa tudi Cehi. Cehi pa so morali glasovati, ker je glasovanje trlo obvezno. Oni, ki se volitev niso udeležili in tega ne morejo opravičiti, bodo kaznovani z globo do 2.000 kron, v gotovih primerih pa cevo z izgonom iz Slovaške Dasi je b:la vložena samo ena kandidatna lista, je. bilo na volišču po pet volilnih skrinjic. Po volilnem redu so morali namreč lo" čeno glasovati Slovaki. Nemci, Madžari, Cehi in Zidje da bo mogla tako vlada točno kontrolirati, kako je kdo glasoval, v Točni volilni rezultati bodo objavljeni šele danes. Spričo obveznega glasovanja je bila seveda ude'ežba pri volitvah zelo velika in je znašala okrog 90 odstotkov. Po sestavi kandidatne liste bo v novo izvoljenem avtonomnem parlamentu 57 Slovakov, 2 Nemca in 1 Madžar. Bratislava, 19. decembra, e. Po do" sedanjih poročilih so volitve v prvi slovaški parlament potekle mirno in brez vsakih incidentov. Udeležba je bila izredno velika Iz posameznih slovaških krajev poročajo, da je prebivalstvo v množicah prihajalo na volišče in glasovalo z »da«. Na podlagi dosedanjih rezultatov je glasovalo 80 do 85 odstotkov voli'cev, od teh 90 do 97 odstotkov »da«. Izjava predsednika slovaške vlado Bratislava, 19. decembra AA. Predsednik vlade Tiso je podal snoci posebnemu dopisniku Hav«a« naslednjo »rjavo: Volitve za Slovaški parlament so dokazale, ds je slovaški narod narod velikih moralnih vrednot in ds je discipliniran. Izid volitev je dokaz, ds je zunanje politika režime pravična in da jo narod odobrava To je najboljše poroštvo zs bodočnost Narod, ki bo združen, ne bo nikdar izpostavljen slučajnim kombinacijam m bo lahko hitro nadaljeval a politika ki odgovarja njegovemu značaju in njegovi zgodovini. To naj bo objektiven opomin vsem našim zaveznikom Vsi lahko zmeraj zaupajo. Po dosedai prejetih podatkih je W/§ volilcev glasovalo »za« V Bratislavi je glasovalo »za« 66 000 »proti« ps *359. Slovaška avtonomne vlade je zasedala v predsedstvu vlade odkod t r so člani vlade po radiu imeli govore. Sidor je izjavil: M' Slovaki smo dokazali isto. kar Italijani, namreč da snvo mladi in kot narod eno telo. Mi vemo. da ljudstvo sledi svoji vladi tn izvaja njene uredbe. V nemitkih okrajih so Nemci glasovali •za« razen v pokrajini Spisa. Prvi slovaški parlament bo imel okoli 70 poslancev in so sestal najbrž 15. januarja. Amerika in Anglija proti Japonski Z večjimi posojili bosta podprli odpor Kitajcev proti Japonski London, 19. dec »Sundav Times« poroča, da bo po zgledu Amerike, ki je odobrila Kitajski S mtliioncv dolarjev posojila, sedaj tudi AngUja dala kitajski vladi večje posojilo, da bi oa ta način okrepila njen gospodarski položaj, s to akcijo hočeta Amerika in Anglija preprečiti japonske načrte, ki streme po ustanovitvi močnega gospodarskega bloka na Daljnem Vzhodu, ki bi ga tvorile Japonska, Mandžurija' in Kitajska. Razen tega borta Amerika in Anvlija podprli tudi kitajski dolar in z več j1m posojilom omogočili njegovo stabilizacijo, kar bo dalo Kitajski znatno premoč nad Japonsko, T°klof 1». dec. ze ves teden se vračajo v Tokio viije japonske vojaške in civilne osebnosti, ki so bile na bojiščih na Kitajskem. Med drugimi se Je vrnil tudi general T>rauci poveljnik japonske vojske na severnem Kitajskem s številnimi poveljniki iz srednje Kitajske. Vrnil se je tudi vrhovni zaupnik japonske vojske na južnem Kitajskem podadmiral obenem s pribočnikom japemskega cesarja, ki je nadziral japonsko vojsko na raznih frontah. D:*wo poučeni krogi zatrjujejo, da bo prihodnje dni v Tokiju važen posvet o po-1 loža ju na Kitajskem. Italija ne odneha ođ svojih zahtev OBctozni rimski list napoveduje, da bo Italija rešila tuniško vprašanje v par mesecih Rim, 20. dec. e. »Relarioni intemacionaH« objavlja čđanek pod naslovom: »Italijanske aspiracije in demokracija«. Članek poudarja, da bo italijanski narod svoje naravne aspiracije na vsak način uveljavil, bodisi po poti sporazuma, bodisi z drugimi sred- stvi, kakor bo pač potrebno. V članku poudarja pisec, da i talijanske aspiracije napram Franciji izhajajo že iz stoletnih pravic in ravno tako so utemeljene s socialnimi in gospodarskimi argumenti. Za Italijo pa je poleg drugega posebne važnosti Mrzli val jc zajel vso Evropo Z vseh strani poročajo o izrednem mrazu, ki je povzročil zastoj v prometu, ponekod pa zahteval tudi smrtne žrtve Beograd, 20. dec. e. Val mraza, ki Je prišel od vzhoda, je zajel vso Jugoslavijo. Po vseh krajih Jugoslavije je včeraj živo srebro zdrknilo znatno pod ničlo, ponekod so bile zabeležene temperature do _25 C Vlaki imajo zaradi snežnih žametov precejšnje zamude V Beogradu Je hud mraz povzrcCil nevarno poledico, promet pa je precej oviran, v Subotici Je bilo včeraj —15 C. a Se ob 11. dopoldne Je živo srebro na soncu kazalo —13. Val hudega mraza je zajel tuđi Primorje, saj so cek) V Dubrovniku včeraj imeli temperaturo — 4, poleg tega pa je bril mrzel veter. Snežilo je včeraj skoraj po vsej državi. V Tetovu je zapadlo nad 70 om snega, v Skoplju je po več dneh lepega vre- mena zapadel prvi sneg. Iz vrbaske banovine poročajo o hodih snežnih zametih. i, 19. dec e. Po vsej Rum uniji je za/vladal hud mraz, temperatura je padla na — 25. Reka Prut Je zamrazdia. VMavm, 19. dec AA. Ha vas: Zaradi mraza sta umrli včeraj dve osebi. Nad 100 oseb so morah prepeljati v bolnišnico, ker so Jim zmrznili razni deli telesa. Da.v i je bilo v Varšavi — 25. London, 19. dec. Mnzh val Je zajel v ?re-ekli noči vso Anglijo. Severni vetrovi so povzrecili tak mraz, kakršnega že vet let n« pomnijo. V Londonu Je bilo davi 15 stopinj pod ničlo. Več revež**, ki Jih je mrs* zalotil na prostem, so našli zjutraj mrtve. Zaradi mraza je zastal tudi promet. Na Temzi plavajo velike ledene plošče, tako da je promet z manjšimi ladjami onemogočen. Mraz spremlja hud veter, ki je ponekod dosegel moc orkana. Viharji divjajo zlasti v škotski, kjer besne nepretrgoma že 56 ur. Po vsej Škotski divjajo tudi hudi snežni viharji, prav tako v Torsbi-ru. Sneži tudi na Jugu in po vsej državi P*ria, 19. dec. Silen mraz Je zajel sedaj tudi že južni del Francije, v pretekli noči so vse manjše reke zamrznile, v Parizu Je bik) davi 14 stopinj pod ničlo. V Parizu in okolici je mraz zahteval tudi več smrtnih žrtev. I * italijanski zunanji minister, Je danes prišel na uradni obisk v Budimpešto, kjer bo ostal tri dni. Pri tej priliki bo imel važne razgovore z madžarskimi državniki rudi Sueški prekop. Dalje člankar poudarja, da se bodo morala vprašanja med Italijo in Francijo renti v prihodnjih mesecih. Kakor je Italija abes:nski problem rešila v lekaj mesecih, tako bo tudi runiško vprašanje likvidirala v dogledni dobi. Protiitalijanske demonstracije v Džibutiju Džibuh. 19. dec. A A. Ha vas. Domača prebivalstvo ter Arabci in So mali j ci so včeraj priredili velike manifestacije proti italijanskim zahtevam za Džibuti. Voditelji muslimanov so protestirali pri guvernerju in izjavljali svojo vdanost Franciji, ki spoštuje njihove svoboščine. Te svoboščine so bile v Abesiniji popolnoma ukinjene. Iz varnostnih ozirov je policija stražila italijanski konzulat in fašistični dom. Povsod je vladal red in mir. Volitve v poljskih mestih Varšava, 19. dec. AA. Pat. Včeraj so bi. le občinske volitve v 52 mestih, med drugimi tudi v Varšavi, Lodzu, Poznanju. Kra-kovu, Budgoscu. Torunju in G rud jaku. Glasovalo je 2 milijona volilcev. Vse politična stranke so se udeležile volitev. V glavnem mestu je 7 strank postavilo tvoje liste* Varšava šteje 700.000 volilcev in bo izvoljenih 100 občinskih svetnikov. Volitve so potekle v redu in miru in ni nikjer prišlo do neredov. Kljub silnemu mrazu, kajti včeraj je bilo v Varšavi 16 stopenj pod ničlo, je bila udeležba volilcev zelo velika. Vo-litve so trajale od 9. zjutraj do 9. zvečer. Novi protiiidovski ukrepi na Madžarskem BudtmpeSfa, 19. dec. Ministrski svet je na snočnji seji odobril nove ukrepe proti Zidom. Določbe novega zakona ie niso objavljene, doznava pa se, da bo udeležba Židov v javnem življenju omejena na 7 odstotkov v skladu s številčnim sorazmerjem 2-idov. Rumuni čistijo svoje gospodarstvo Bukarešta, 20. dec. e. Otvarjajoč program nacionalizacije trgovine in industrije, je vlada zaprla 770 gostiln na seve -u Molda-vije in 119 v mestu. Vse to je bilo v rokah 2idov. Finančni rmni>ter bo nadalje vsi izvajanje tega programa v tem smislu po vsej državi. Daladier in Gamelin gresta na inspekcijo v Tunis Pariz, 19. dec. Kakor poročajo listi, bo ministrski predsednik Daladier ie ▼ začetku januarja obiskal Korziko in Tunii. Obenem bo šef francoskega generalnega štaba generaJ Gamelin ponovno obiskal severno Afriko, kjer bo pregledal zlasti utrdbe ▼ Tunisu. Na tem potovanju ga bo spemljal šef štaba sredozemske mornarice viceed-mirad Darlan, Tragična smrt romunske plemkinje Bukarešta, 19. dec. Znana runvuneka plemkinja ga, LaJi-ovari, nečakinja politika Lahovarija, je v pretekli noči skoaj zgorela živa v nekem nočnem lokalu. Zaradi nepazljivosti se ji je pri prižiganju cigarete vnela večerna obleka. Kljub takojšnji pomoči je dobila tako hude opekline, da je kmalu nato podlegla. Obupan zaradi tega nesrečnega slučaja jc polkovnik Vunturc-scu, na.Sdsrk slaba 2. armije, ki je bil v njenem sp &mstvu„ izvršil samomor. Iz revolverja si je pognal kroglo v glavo. Curin, 19. decerribra, Beograd 10.— Pariz 11.64, London 21.67, New York 442.—, Bruselj 74.45, M lan 23.25, AmaUrdam 240.25. Berlin 177.20, Praga 15.13 Varšava 83.25, Bukarešta 3.25. Stran 3 »SLOVENSKI lf ARO O«, ponedeljek, 19. decembra 1938. Ste*. 284 V piti' letih je izplačal PZ nad 78 milijonov za rente, odpravnine, podpore in zdravljenje svojim savaaova milijonov — Bltonoa s 6* iirtli|oirf defiicita enja 4O6 Ljubljana 19. decembra Na 17. rednem občnem zboru Pokojninskega zavoda za nameščence, ki ga je vodil predsednik dr. Anton M 11 a v e c, je zastopal ministra za socialno politiko in narodno zdravje načelnik Jeremić iz Beograda, bana dravske banovine pa načelnik dr. Karlin. Delegati so poslali udancat-ne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., ministru Cvetkoviču in banom dravske, primorske ter zetske banovine. Delegate sta pordravila načelnik Jeremič ln načelnik dr. Karlin. Obširno poročilo je prečital predsadnik dr. Milavec. 930 ZAVAROVANCEV VEC Leto 1937 .je Pokojninski zavod zaključil z 12.346 obveznimi zavarovanci. Od teh odpade na ljubljansko okrožje 6256, na mariborsko okrožje 3002, na primorsko banovino in dele savrke banovine, ki spadajo pod naš zavod 1936. na zetsko banovino 648, na apotekarje, ki so zapcsleni pri podjetih, katera imajo svoj sedež izven področja našega zavoda, 285 zavarovancev ter 205 prostovoljnih zavarovancev. V primeri z letom 1936 znaša prirastek zavarovancev 930. Največji odstotek zavarovancev je uvrščen v Sesti plačilni razred z letnimi prejemki 20.400 do 27.000 din. Povprečna mesečna premija zavarovancev znaša okrog 203 din. L. 1936, je povprečna premija znašala 207.50 din. 77% ODSTOTKOV PREDPISANIH PREMIJ PLAČALA SLOVENIJA L. 1937. je bilo predpisanih na premijah 81,155.228 din. Od tega predpisa je odpadlo na ljubljansko okrožje 15,216.516 in na mariborsko okrožje 7,523.226 din, kar kaže, da je od skupnega predpisa plačala Slovenija 76.80°/». Druga po višini prispevkov je primorska banovina, ki je plačala 5,235.438 din ali 17.6°/o. Zetska banovina je plačala 1,660.578 din ali 5.4°/©, a ostalih 0.2%, to je 64.104 din je plačala savska banovina. Zaostanek od neplačanih premij do konca 1. 1937 znaša 1,181.157 din. V letu 1936 je znašal zaostanek od neplačanih premij 2,533.865 din. Zaostanek od neplačanih premij se je torej znižal v primeru z 1. 1936 za eno četrtino. NEPRIČAKOVAN PRIRASTEK INVALIDSKIH RENT. Ob koncu 1. 1937. je imel zavod 1206 invalidov in starostnih rentnikov, 695 vdov in 435 nedcletnih otrok, katerim je zavod izplačeval rente. Prirastek invalidskih rent se je v 1. 1937. razlikoval od prirastka, ki smo ga pričakovali. Priraslo je namreč 122 primerov, a pričakovali smo jih le 77. Kot zavarovalne dajatve smo izplačali v 1. 1937. nrslednja zneske: Invalidskih, starostnih, vdovskih in vzgojnih prispevkov 14.739.131 din, odpravnin za 148.100 din, povračil premij 2,044.790 din, iz sklada za brezposelne 86.423 din, za zdravljenje rentnikov pa 41.181 din. Ugodnejši prirastek zavarovancev in redkejši primeri delanezmožnosti kot v letih krize se kažejo v bilanci, ki izkazuje za 1 .1937. za 1,492.252 din manjši primanjkljaj kot v L 1936. NEOBVEZNO ZAVAROVANJE V oddelku za neobvezno zavarovanje so zavarovani nameščenci večjih podjetij izven obveznega teritorija, za katere ni bila potrebna valorizacija premij, ker so pričeli svoje zavarovanje pri našem zavodu, ko so bile v veljavi višje premije. Predpis premij za 1. 1937. je znašal 6.122.175 din. 1. 1936. je pa znašal samo 3,303.655 din. Predpis se je zvišal zaradi tega, ker se je veliko število zavarovancev iz novega obveznega teritorija naše države prijavilo v ta oddelek, da bi si zavarovalo pravico do nakupa let. Veliko število teh zavarovancev je dokup let tudi izvršilo. Večjidel zavarovanj oddelka za višje dajatve smo izročili v upravljanje službo-dajalcem samim, ko so se obvezali, da bodo to zavarovanje naprej izvajali v neskr-cenem obsegu. RAZVOJ POSLOVANJA V PETIH LETIH Koncem tega leta se zaključi 5 letna poslovna doba sedanje uprave zavoda. L. 1934. je bilo obvezno zavarovanih 9934 nameščencev, 1. 1935. 10.412 nameščencev. L 1936. 10.909 nameščencev, L 1937. 11.793 nameščencev in 1. 1938. 12.287 nameščencev. Prirastek zavarovancev znaša torej od L 1934. do letos 2353 ali 23.6% Število obveznih zavarovancev se nanaša na stari obvezni teritorij, torej iz Slovenije in Dalmacije, brez prirastka, ki nam ga je prinesla uredba o pomorcih in lekarnarjih. Povprečna premija je znašala L 1934. 212.67 din, naslednje leto je padla na 207.73 din ter L 1936. na 207.43 din. L. 1937. se je zvišala na 207.96 din, a v letošnjem letu se približuje vsoti 210 din. V obveznem oddelku je bilo predpisanih 1 1934. premij 27,462.000 din, 1. 1935. 28 milijonov 176.000 din, 1. 1936. 28,828.000 din. 1. 1937. 31,155.000 din, 1. 1938. pa bomo dosegli znesek 31,500.000 din. Skupni predpis premij v zadnjih petih letih je znašal 147,121.000 din. Največji del izplačil odpade na rentne dajatve in odpravnine. Od 1. 1934 do 1. 1938. je zavod izplačal za rente in odpravnine skupaj 67,658.000 din. Ako prištejsmo k temu Še 478.700 din, ki smo jih izplačali Iz naslova brezposelnih podpor, dobimo znesek 68,136.700 din. Razen tega smo izplačali zavarovancem iz naslova povračila premij v zadnjih petih letih 10,055.000 din. Ta izplačila niso razveseljivo dejstvo, ker zavarovanci posežejo po njih v najhujši sili, to je v brezposelnosti. Dober del povračil pa odpade na doto zavarovankam, ki se poroče. V zadnjih petih letih je zavod izdal za Zdravljenje svojih zavarovancev 167.700 din. Res je, da ni bil vedno dosežen smoter, za katerega je bil denar izdan, to je da bi zavarovanec pridobil svojo dela-zmožnost, a vendar je bilo s temi izplačili pomagano zavarovancem. Ako seštejemo vse zneske, ki jih je zavod v petih letih izplačal svojim zavarovancem, dobimo lepo vsoto 78,560.000 din. Od razlike med prejemki in izdatki zbira zavod premijsko rezervo, ki bo služila za izplačilo dajatev sedanjim aktivnim zavarovancem. Premoženje zaveda je znašalo 1. 1934. okoli 280 milijonov din, ob koncu 1. 1938. pa znata Okoli 406,000000 din. SPREMEMBE V ZAVAROVALNI ZAKONODAJI Direktor dč Jr^ko Vrandč je poročal o spremembah v zakonodaji zavarovanja. Dobili smo prečiščeno hjMdflo zakona o pokojninskem zavarovanju nameJcencev. Zakon je bil obvezno razširjen na področje vse države. Nevarnost morebitne centralizacije pokojninskega zavarovanja je odstranjena. Pokojninsko zavarovanje nameščencev je razširjeno na vso državo, za novo področje se ustanove novi samostojni pokojninski zavodi. Uzakonjena je konvencija s CSR o socialnem zavarovanju. Porcčevalec je obširno pojasnil tudi spremembo volilnega reda. Odbornik Ivan Avsenek se Je spomnil raznih jubilejev PZ. Pred 50 leti so nameščenci zahtevali prvič pokojninsko zavarovanje. L. 1908. je bilo pokoj nisko zavarovanje izpeljano. Delegat dr. Rekar je kritiziral uredbo o nalaganju 60*/« premo- ženja V državne papir)«, delegat Vlado VrančiC ja v imenu Kluba zveze BOTIC prečital spomenico o stališču kluba ■ predlogi, kako bi bilo treba znižati primanjkljaj 66 milijonov din. Odločno je protestiral proti tedanji uredbi o nalaganju premoženja PZ v državne papirje in zahteval, da krije država ves primanjkljaj PZ. Predsednik te spomenice ni dal na glasovanje, predlagatelj pa j« tudi ni umaknil. Soglasno so bila odobrena poročila revizorjev in predlogi za znesek za sklad o podpiranju brezposelnih zavarovancev, znesek za podpore in predlog o pridobitvi nepremičnin. Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil, je predsednik dr. Milavec ob 10.30 občni zbor zaključil. Ligaško tekmovanje za letos končam Včerajšnje 13. kolo prvenstva je bilo v znamenju hudega mraza in so bile vse tekme slabo obiskane Ljubljana, 19. decembra Prvenstveno tekmovanje ligašev je za letos končano in se bo nadaljevalo šele 5. marca 1939. Včeraj je bilo na sporedu 13. ali drugo »pomladansko« (pri temperaturi 10 stopinj pod n'člo) kolo. Mrzlo vreme je povzročilo, da je bil pri teh tekmah dosežen svojevrsten rekord, ki je občutno prizadejal klubske blagajne. Nikjer ni bilo namreč niti 1000 gledalcev in je bla še najbolje obiskana tekma med Ljubljano in Jugoslav'jo. Najhujši mraz je bil v Sarajevu. k*er sta Slavila In BSK v drugi polovici igTala skoraj brez gledalcev. Ljubljana je veljala nasproti Jugoslaviji za favorita. V prvi polovici je bila igra odprta, vendar so domači nudili nekoliko bolj šo igro kakor gostje. Izvrstna je bila ožja obramba, a tudi krilska vrsta je znatno prekašala Jugoslavijlno. V napadu so b!le slabe točke, vsem na čelu Janežič ln Cankar, katerma se ima Jugoslavija zahvaliti, da je odšla iz Ljubljane 'brez poraza. V drugem polčasu je bila premoč Ljubljane 5e izrazitejša. Pred nasprotnm golom je bilo več zrelih situacij toda sreča je bila na strani gostov. Tekma se je končala brez gola, kar niti malo ne ustreza toku igre Jugoslavija nI v n.Čemer dokazala, ds zasluži drugo mesto na lestvici. Zadovoljila je edino krllska vrsta, v splošnem pa so Ljubljančani dali mnogo boljšo partijo. Sodnik Jelenič je dovolil Jugoslaviji nekoliko preostro igro. V Beogradu je oilo na obeh tekmah le 400 gledalcev. Presenečenje je pripravila Sparta z zasluženo zmago nad Baskom. Gostje so s tem častno dali slovo svojemu Imenu, kajti odsi«H se bodo zaradi fuzije imenovali SK Zemun. Sparta je bila z1ast; po odmoru gospodar položaja in je njena zmaga 1 : 0 mnoeo prenizko izražena. Pri Basku je zadovoljila edino obramba. V drugi tekmi sta se srečala Jed'nstvo in Gradjanski iz Zagreba. Gostje so bili tehnično boljši in so dovolili domačim le redkokdaj uspešne poteze. Napad Gradlan-skega ni pokazal običajne prodornosti. Notranji trio ni bi pri strelu in le pokvaril dosti lepih pri'lk. Rezultat 2 :0 za Gra-djanskega je zaslužen. V Sarajevu je v drugi polovici tekme med Slavijo in BSK padlo žvo srebro na 15 stopinj pod ničlo. Igra je zaradi tega zelo trpela. Mrzla burja je preprečila sleherno pametno akcijo. Končni izid 2 : 1 je bil dosežen že v prvi polovici. Prvi gol je dosegel za BSK Podhradcki. kmalu nato je Slavija izenačila. V 40. min. je zabil VaHarevič zmagonosnl gol za BSK. V Skopi ju sta se srečala tamošnji Gradjanski in Hajduk. Do odmora je bila igra izenačena, v drugem polčasu po so domaČi znatno popustili in so bili gostje popolen gospodar položaja. Njihova zmaga 5 : 2 je bila zaslužena. Vseh 5 golov za Hajduk sta zab'la brata Matošič in sicer starejši S. mlajši pa ostala 2. Zagrebško srečanje med Haškom ln varaždinsko Slavijo je bilo Že v soboto. Varaždinci so presenetili z odlično igro ln odnesli domačim točko. Tekma se je končala o • o. Po XIIT. kolu 1e \Tstni red na lestvici naslednji: BSK 23 točk (44 ■ 11V Juero. «o odmoru izvrstno. V Subotici sta od:gra-li Bačka m os-fpgka Slavlja prvo tekmo za zimski pok^l. STaviia •»> že vod'la 4:0 nato rm so domači nenri čekova no *7/*m**1i in doseerT rezuUnt 4 : 4. Revanžna tekma bo za božič v Osijeku. — Se^ež Zve^e ženskih sportov s« prenese v Beograd. Na občnem zboru Jusr>-slovenske zveze ženskih sportov je bilr, sklenjeno prenesti sedež te snotne organizacije iz Zagreba v Beosrrad. V ta namen bodo izpremenjena pravila, ki jih bo moralo potrditi ministrstvo za telesno vzgojo nahoda, potem bo pa sklican izredni občni zbor. raz ustavil stavbna etela Zaradil hudega mraza so morala stavbna pa&jetja odpustiti mnogo delavcev Ljubljana, 19. decembra. Stavbna sezona je bila letos zelo dolgo živahna. Se prejšnji teden je bilo zaposlenih na stavbiščih v Ljubljani več sto delavcev, v soboto so skoraj povsod nehali delati in stavbna podjetja so morala odpustiti številne delavce. Pri večjih stavbah v Ljubljani počiva skoraj povsod delo, razen pri Bati. kjer bodo delavci zaposleni vso zimo pri notranjih delih (v kleteh in zaprtih prostorih, ki jim mraz ne more škodovati Pač pa bo najbrž zaposlenih okrog 20 delavcev manj, med tem ko jih je bilo doslej stalno po 80 do 90. V Ljubljani je med večjimi podjelji zaposlovala letos Stavbna družba večje število stavbnih delavcev pri stavbi bn-nke Slavije in hotelu »Slon«. Pri hotelu je delo že končano povsem, pri banki ^Slavijit so pa delo morali ustaviti zaradi mraza, tako da so morali postopno odpustili okrog 120 delavcev. Pri »Slaviji« bodo delo nadaljevali, čim bo nastopilo zopet za delj časa milejše, južno vreme. Sneg sam brez mraza jih ne more ovirati, ker so vsa dela pod streho. Stavbna družba je pa zaposlovala tudi večje štsvilo delavcev pri cestnih delih na državni cesti Kočevje — Brod, in sicer v treh rdsekih. Cesto so delno rekonstruirali, delno pa povsem preložili. Zanosl^n^h je bilo ekrog 400 delavcev. Delo je v glavnem že končano, ra~en v odsekih, ki^r so se trgali zemeljski usadi ter ovirali r?-den razvoj dela. Večina stavbnih podjetij v Ljubljani je končala stavbna dela, bodisi v prvi etapi ali jih je povsem konča'a že pred ra^to-pom mra^a. V soboto in danes so tudi največja podjetja odpustila skorai vse delavce. Prav tako so morala ljubljanska stavbna podjetja, ki imajo dela v podeželsk h krajih odpustiti vse delavce, n. pr. stavb-nik Iv. Bricelj, ki je zaposloval pri stanovanjski hiši Pokojninskega zavoda v Kranju okrog 80 delavcev. Pri tej stavbi, ki jo zidajo tri podjetja, je bilo zaooslenh skupno 180 delavcev. Stavbno podjetje Iv. Bricelj je moralo odoustiti vse svoje delavce, in sicer okrog 120. Delo se je ustavilo skoraj povsem tudi na stavbi Zavoda za strojništvo. Delo je doslej precej dobro napredovalo. Pripravljen je že opaž za betoniranje žel^zobet^n-ske stropne plošče prvega nadstropja Cim bo mraz popustil (na prostem lahko bsto-nirajo ob mrazu do —6° O bodo delo takoj nadaljevali. Na tej stavbi je poletni!' Tust Gabrijelčič zaposloval nkro«? 80 de-^vcev. To pedjetie zida Wi car^mi^ v Murnom in v K^a^lu stanova"i«=ke hiše. V Mariboru je imelo zaposlenih okroč 150 delavcev. Podjetje Anton MavrTč *e moralo odnr-stiti ok^o«? 200 delavcev. dos1*1 zaoo-^-nib v Ljubljani. Konca** je st*»vb<*a 6>la v orvi etapi pri semenišču (ns rt«r«»m noko-pališču) in pri večji stanovanjski hiši tr- govca Pavlina na Privozu Začelo je tudi zidati meščansko šolo na Viču. in sicer so prejšnji teden že zidali pritlično zidovje Stavbnik Miroslav Zuoan je moral od-pust'ti delavce, ki so bili zanosni na stavb;šču nov? stanovanjske hiše Poštne hranilnice na Bleiweisovj cesti Tudi na tem stavbuč'.! bcdr> delo nadaljevali. č;m bo popustil mraz. V splo'n^m se je torej stavbna sezona končn'a četudi bodo na nekat^r;b stavbah zopet žarek* dels*" že v 7'm^1-:ih mesecih, ho vendar oLjubavnl napol«, da unrava čimprej ugodi abonentom, katerm je v tej operi obljubila zasedbo s tako slavnim in odličnim gostom. Ostala zasedba kakor cb -*aino. Predstava bo za red Četrtek. Gostovanje v oneri »La Boheme« je preloženo ia poznejši čas. V za.*niih letih je slavni operetni skla-"ateH l0~*"T Imel ne^več uspeha s svojo pere to »Frajvniito«. Kakor vse niegov* •prrete. se odllcn*« tudi to delo z izredna neloi'ioTn-stio. Premjera bo na Štefanovo. dr»* 26. t. m. zvečer. Gcu T9rt* 0«on~>«f>«5 bo nela na itefa--ovo a^ioVaa v Verr4*?vi opeH »Travia-Mc. v sredo, dne ?8. t m. na v Pucdn^ operi >Madame Butterflv«. Na frostovanji odlične umetnice že danes opozarjamo. Bolgarski večer v Kranju V Ljudski univerzi Je predaval v soboto zvečer bolgarski akademik Atanasov Kranj, 16. decembra Drugi večer »Ljudske univerze v Kranju« je bil posvečen predavanju v Dolga-rljL To predavanje je bilo sa nas aktualno in zanimivo ne samo radi vedno boljših zunanjepolitičn h odnosov z našo slovansko sosedo na Balkanu, marveč tudi zato, ker se je pred kratkim v Kranju osnovala >Jugoelovansko-bolgarska liga«, ki je med vsemi sloji prebivalstva naletela na zelo simpatičen odmev. Zanimanje za to ligo je bilo že v početku zelo veliko in treba je sedaj, da se ideja medsebojnega zbližanja obeh balkanskih slovanskih držav Čim bolj razširi med narod, ki naj bo nosilec končnega zbližanja in združenja balkanskih Slovanov v eno samo veliko državo, sega-jočo od Triglava do Črnega morja in Soluna. Pred glavnim predavanjem so člani JAD podali tedenski pregled, kar pomenja novost na večerih Ljudske univerze. Akademik g. Ekar je najprej govoril o važnih dogodkih v svetovni politiki zadnjega časa. nato pa o važnejših vprašani h naše domače politike, zlasti o bližajočih se volitvah. Za njim je referiral g. Cvar o socialno gospodarsk'h sistemih današnje dobe. Poudaril je dinam'ko in ekspanzijo kapitalističnega gospodarstva, proti kateremu se bori socialistični sistem, ki pa seveda še ni dosegel končne faze svojega razvoja, da bi imeli o njem popolno sliko. Statistično je referent dokazal, da prav za prav gospodarskega izboljšanja v svetovnem gospodarstvu ni, v kolikor se to dogaja v avtoritativnih državah, gre na rova* slnega oboroževanja. Tretji govornik g. Malovrh je podal kulturen pregled in je zlasti omenjal borbo za slovensko univerzo v Ljubljani, njene pridobitve in njene bodoče potrebe. Po teh uvodnih besedah je burno pozdravljen nastopil bolgarski akadem'k v Ljubljan; g. Atanasov. ki je podal v dalj-Sem predavanju splošno sliko zgodovinske in sodobne Bolgarije. Predaval je v slovenskem Jeziku. Predavatelj je nalDrej ugotovil geografsko lego današnje Bolgarije, nato pa je posngel v cas. ko so Bolgari kot turško tatarfko pleme zavojevali Slovane in se pozneje z njim' asimilirali. Omenjal je razvoi tedanje Bolgarije, njeno moč in državnifiko sposobnost bolgarskih kanov in carjev, ki so že tedaj uvideli v svoji državn Škl dalekovidnosti potrebo ued'nje-nja vseh južnih Slovanov. To se je v \ -liki meri posrečilo carju Simeonu, saj je njegova Bolgarija segala od Dubrov;. t. j. od Jadranskega do Črnega morja na vzhodu in Egejskega na jugu. V tej dobi se je izvršio tudi pokristjanjenje Bolgarov in brata sv. C ril Ln Metod sta penesla blr> govest krščanstva na zapad ln sever. Kmalu po Simeonov! smrti Je pa Bolgarija pričela razpadati. Njegovi nasledniki n:so znali ohraniti težko pr borj:ne di cene dediščine. Medsebojni spori so držrvo slabili in dve stranki s:a se borili za oblast. Bolgarski vladarji, ki so nekoč ustrahovali Bizanc, se ni u n so mogli vt č postaviti v bran in česar ni doregel Carigrad, so napravili Turki, ki so bol^r." i podjarm li. G. Atanssov je potem našteval dolgotrajne borbe za svobodo, vse stral te preganjanja in vodrtelje uporov (Hristo Bo-tev pesnik in vojak. Karave!ov ln drugI) dokler nI 1. 1S78 pred 60 leti v sv fttef "n-skem miru zoprt vstaja samo prav zelo okrnjena Bolgarija. Omeni! tudj bratomorne boje med Južnimi S'nva-ni, ki so b'H naščuvani po stari Avstriji Potem je predavatelj podal gospodarski pregled in omenil, da je Bolsrnr poljedelska država. Poljedelstvo se ra U primitivno obdelane zemlje slabo rentlra in šele sedanja vlada skuSa dv;cn ti c no poljsk'm produktom. Znan je bol .tobak in bolgarsko vrtnarstvo. G^rovi Cal-kana je poraščeno z gostimi goz 'ovi. V kulturnem pregledu }e predavatelj no-udaril. da je danes v Bolgariji le šo 20 '<* analfabetov omen-fal je razne le za ge čitalnice .zlasti na je poV't:] h našnja m'adina v Bolgariji stremi za duhovno izobrazbo. ZavrnM *e germnnrke or t-ke o manjvrednosti Slovanov \n naitol Ui-flevne velikane slovanskega sveta \g\ > rn germanski svet ne more postavit] ennkih. Slovanska civilizacija, slovanska kultura ^e starejša od kulture zapada. Predavanju je sled lo predvajanje skeptičnih slik iz raznih krajev Bolgarije in njenih zanimivosti. Predavatelj se sicer ni spuščal v podrobnsti. podal pa ie lepo. zadostno informatvno sliko, za kar so mu bili poslušalci hvaležrr S $Um&fiQ$a pfatna — Kino Matica Beli tiger (Booloo). Kakor gangstrske in kaub js.kc filme fabrici-rajo v Ho!Iywuodu radi džungelske filme po enem kopitu. Vedno je n;ih junak pogumni raziskovalec, ki se sreća z divjaki in se po nevarnih in naperih doživljajih vrne triumfalno v domnvno. V tem filmu se odprav kapetan Rogers v malajsko džu«n-tllo. da bi se p epnča! koliko je resnice o tem, da pleme Sak^je\ žrtvuje svoja najlepša dekleta belemu tigru. Njegov oče je raziskovai te zadeve sin pa je spisal knjigo o belem tigru po očetovi smrti po podatkih, ki jih je sliša' iz ust svojega očeta. Znanstveni sloves Rogersoveca očeta je zaradi tega padel, sin je pa tvegal življenje, da bi o^eta rehabilitual Modernizirana je sto-ija v toliko, da je bil Rogers v stiku z domovino s pomočjo radijske postaje. Po srečnem koncu, ko reši sakajsko deklico, ki so jo hoteli žrtvovati belemu tigru, se Ro^ers zmagoslavno vrne k svoji nevesti. Umetniške ambicije režiserji takih filmov nimajo, znajo jih pa dobro zrežirati in prikazati vse zanimivosti eksotičnega okolja. Zanimivost in napetost mnogih p-' ' •' so glavne odlike takih filmov. ŠAH TURNIR ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Šahovski savez je za božič razpisal turnir 26 š-.:nipionat Jugoslavije in ga dal v izvedbu Zagrebškemu 5>K. Nedavno je 6a-vez prejel od dr. Vidmarja in Pirca obvestilo, da ne moreta nastopiti na tem turnirju Dr. Vidmar je poslovno zadržan, Pire pa je še pred razpisom sprejel vabilo za udeležbo na božičnem turnirju v Hastingsu. Tema dvema ie sledilo se nekaj drugih odpoved-.. Tudi dr. Astaloš in dr. Trifunović ta sp-oro-Čvb da za božič nikakor ne moreta sodelovati in zahtevale da turnir preloži na ugodnejši termin. Uprava saveza jc prišla zaradi tega v zelo neugoden po-1 kajti sanipionat Jugoslavije brez tako prominentnih predstavnikov jugosloven-s-kega šiba, kakor so imenovani, nikakor ne bi /a>iužil takega naslova. Pire mora vsekako imeti možnost, da brani naslov, ki fi <_ja je trikrat priboril. Beograjski mojster Ncdcljković jc zaradi tega predlagal, naj se šampiorat preloži na Veliko noč, da Se ga bodo lahko vsi naši mojstri udeležili. Savezni poslovni odbor je zaradi tega sklica! /a tianes pcv-bno sejo in če bo hote!, da doseže turnir svoj namen, bo moral preložiti pri editev na ponvad. __Mednarodni turn'rjt. 26. t. m. se bo za£el v ITastir^:-.! vsakoletni božič:,.i turnir, ki bo traja! do 6. januarja. Udeležili se ga bodo inozemski mojstri dr. Euvve, Pire, l.jndau. Klein in Szabo in dcma.i Menči-kova-Stevenson, sir Thoma?> Milner-Rarry> Golombck, Sergeant Se večji turnir bo v Moskvi. Začel se bo žc- pojutrišnjem in bo trajal do srede ja-nua: a. Udeležba je izredno močna. Od tujih velemojstrov bodo sodelovali Keres. Capftblanča, Reshewski in Flohr, od domačih ra Lillenthai, Botvinnik, Levenfiš, Be-love;:cc, Ragoizin, ALatorcev, Rjumin in Bogatirčuk. Iz Zagcffja _ 2& neprijetne senzacije skrbi v vedno večji meri neki slaboumni mladenič, ki je v ostalem simpatičen človek, preje pa, ko je bil Se razsoden, je užival celo ugled kot izvrsten obrtnik. Nena;av'jen govori v cerkvi, se norčuje in zbada. Vse. kar doseže njegov spomin, žali in spravlja v silne zadrege tiste, ki so prizadeti, nedolžne in krive, če si res sam ne najde leka, je treba odločno p>skrb3ti, da pride v zdravljenje. Skoda zanj, ker bo tako gro-tovo prej al: slel do kraja propadel. — Novi betonski most pn Kofelu js bil pred kratkim Izročen svojemu namenu in je s tem ustreženo vozn'kom, ki so morali doslej uporabljati strmo cesto preko Repnika. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 19. decembra katoličani: Vladimir, Nemezij DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bell tiger (ob 16. n 21.), matineja >Pod senco gljotine« ob 14.15 Kino Union: TJia noč — blažena noč Kino Sloga: Zmagovalec Kino Šiška: Marvša Kino Moste: Rose Marle ob 20. Prva produkcija ljubljanskega državnega konservatorija ob 18.15 v veliki F.lhar-monični dvorani Umetniška razstava Kos-Maleš-Gorše v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustck. Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta. Seja banovinske§a turističnega sveta Maribor, 19. decembra Danes dopoldne ob 10. se je priče'a v mestni posvetovalnici seja ban »vin.-koga turističnega sveta dravske banovine v navzočnosti predstavnikov oblastev. pa tudi tujsk^prometnlh ustanov. Je to prvič da se vrSi seja v Mariboru, kar je treba iskreno pozdraviti. Poleg tekočih poslov je obravnaval odbor tudi načrt dela pri pospeševanju turizma s posebnim ozirom na stanje in potrebe turističnih krajev na področju bivše maribo-rke oblasti Obravnavali pa so tudi pereče naloge v zvezi s pospeševanjem zimskega sporta ter interesi turizma. Pomembna seja =e je zaključila z važnimi, konkretnimi sklepi, o katerih upamo, da bodo rodili vidno sadiva na torišču našega tujskega prometa in turistične propagande. Iz Maribara _ Zdravnt*ko znajti :;e deiiMJttstraCfp fe mariborskih zdravnikov. Mariborsko 7xiravriško društvo je imelo v petek 16. t. m. na internem odcVitu svoj običajni 'nanstveni sestanek z istočasno demon--■* acijo internih in kirurško «antmivi!l oimerov. ki so jih d^-ion^tri^eli Sel pri-rrnrij dr. I,n*'-*~~. Sef primeril dr. Cer-nlč. dr. B?dianič. dr. Ke^že. šef n-'-arij dr. MMave.? in dr. Priiatl^va. Med drugimi je bil demonstiran primer plastične operacije šef primarima dr. Brezovnika, kakor tudi zanimiv primer kOŽnefTS obolenja po šef prirv.ariju dr. Milivru. Pi:,*nt znanstveni sestanki z demonstracijami zanimivih primerov se bodo v prfbo Infetn letu nadaljevali* Zar^njepa 'etosn^esrs sestanka se je udeležilo izredno lepo število rdn»imikov — V Ljudski univerzi predava nocoj ob 20. prof. Janko rTl?k?.r o ratovanju na Vezuv ln Etno. SkioptiČne slike. — Iz banovinske sliTfcbe. V 9. položajno skupino je nao^r^ovala Jo*-*'~a Y>-nnič, pisarniška uradnica banovinske bolnic niče v Mariboru. Fr?nc Cestar je premočan od banovinske bo'nlce v ptuju k splošni bolnici v Mariboru. — Zopet višji proračnn. T>to*n^ občinski prornč"-« ie za />m^°,r» 1nWI od lanskega, tako da izkazuje 62,218 440 din. Za pribMŽno isto vsoto ie bil lanski proračun višji od predlanskega. — Ljudska univerza priredi v torek 20. t. m. v gimnazijski telovadnici C n jev večer, na katerem bo predaval prof. Ivan Kolar o Cankarjevem življenju in dolu. Slede recPacij^ Članov JAD v Krm ji. Vstopnina 4, 2, 1 din. — Pesem s ceste. V nedelo 18. t. m. je b'la premiera Brhurek Sassms-nove ipre »Pesem s ceste«, katero je obiskalo nre-oejšnje Štev'lo občinstva. iTra j^ vsrka-kor zadovolTa dokaj rasvajtno krrn'~ko publiko, saj j3 t"ko ins?en°cH,-7-'\ kakor tu«H IffraJrko d~*?e^a od ra^n-e up:i-o"je-n*h ierer vifek. Opozarjamo, da bo repriza v sredo zvečer. fltev. 84 »SLOVENSKI NAROD«, ponsdeljelL, 19. decembra 1938. Stran S nserafe ! 2a fe3ž!č232 številko »Slovenskega Naroda« ! prejema isprava do petka, dne 23* U m« do 18. ure VNE VESTI — Sodni} ki izpit je opravil pri apelacijske m sodišču v Ljubljani g. Karel F>er-jan. — Nova zračna proga Varšava—Budimpešta—Zagreb—Benetke. V kratkem nameravajo uvesti z mski zračni promet med Zagrebom in Bsogradom. Obenem bo pa otvcr;-na zračna zveza med Varšavo, Bu-dimpe?*o. Zarrrebom in BenetkamL — Občni zbor Zveze notarskih zbornic. V Novem Sadu je bil včeraj občni zbor Nrl-i Yh zbornic kraljevine Jugoslavije. Prisostvovali so mu delegati vseh zbornic. Iz Ljubljane se je udeležil občnrga zbora dr. Josip Krevl, iz Maribora pa notar dr. Ivo SorlL Poročno o delu uprave ie bilo 9b sore*eto. Storjen je bil 9klep. da op* ež Zveze v Nov°m Sadu. Soglasno Je b:l nonovno izvoMpn za nrerJsednika nov^." '""ki not^r dr Milan SekuHĆ. — rerin«iki dohodki. Od 1. do 10. decembra so znašali car nski dohodki 714 822.637 din od te^a odraze na glavno carinarnico v LJubljani 4.363 f>74 d'n. V proračunu je bilo predvidenih 70t 864 583 tako da znate ' Itek 12f>^8 054 din. — fte'emiea Bania'uka.—Tuzla. Banjalu-g* -■> z" ^ne v četrtek odkupovat1 zemljišče, po kr-1rrom bo vodila nova železniška vrn^n Banjaluka—Dobo j—Tuzla, čim bo 7Qmlv*šče o^ktmtieno začno graditi novo Železnico. Glavna p^sta^a bo z^ra^ena na kraki, k*er pton z^ai postaja Bnnja-v 7->^Tebška že'ezn'ška direke'la le Da BaoroVTa n'-ometno rrr rr s* rcrvo. naj bi se temei*lto prer»t*»*1f!a zeievn'sTta nro^a Bo-Ban^ki Stroški preureditve bi Unašati ?q oon ono r*in. — PT^rovnik dobi np*V»nV not*!. N*d« ?»^ot-^ t— ~-.^rrq (tubrovn^iPrecra hotela *Fx- ce1 ~:i~>~r, ki "*e Vn-nil letos za .Tu.«ros''o- L'o vrt P/i>n P<*r>^c. ('rVo nflnre^ide. nonflooie *p obfiovileno, ob*>n<»m "ie na na vhcv^nl stran' na^r^a-nn da se ie r>o-v<-<*-i0 Skrivilo »rsb r,* 40 To ho r^nj naj-moderne^ši in najrazkošnejši hotel na na-Tadranu. mmmmmmmm&rzmm* i j mmmjum KINO SIOGA — Telefon 27-SO ob 16.. 19 in 21 uri Zmagovalec ; r % Warner Baxtert Myrna Loy * Nj. Vet kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XIX. mednarodnega spomladanskega ljubljanskega vele-sejma, ki bo od 3 do 12. junija 1939 in jesenske velescjemske prireditve >Ljub-ljsna v jeseni«, ki bo od 2. do 11. septembra 1919. — Novi inženirji. Na tehnični fakulteti zagrebške univerze so bili proglašeni za inženirje: gradbene stroke Anton Rogina, strojne stroke Pavel Korošec in Dragotin Svoboda, ladjedelniške stroKe Drago Kve-der, komične stroke pa Mirko Stehlik in Vladimir Mmitner. * Znižano vožnjo 50»'0 je odobrila generalna direkcija državnih železnic v Beogradu vsem posetnikom ©pomladanskega in je-ens!:eri velesejma v Ljubljani. Za Spomladanski velesejem velja ta ugolnost za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. junija 1939. Za jesenski velesejem velja znižana voznina od 28. avgusta do 11. septembra oziroma za povratek od 2. do 16. septembra, S skeli! PosecaUe in podph rajte Sokolski kino v Stiki! = Vloge pri hranilnicah so narasle v novembru za 93 milijona. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v novembru za 0.423 450 din na 1.069.009 919 din. Vloge na kr;:ž:ce so narasle za 7.9 milijona na 626 milijonov din, vloge v tekočem računu pa za 1.5 mil jona na 443 milijonov. Vloge na knjižice so narasle pri 7, vloge v tekočem računu pri 9, skupne vloge pa pri 7 hranilnicah, število vlagateljev na knjižice pri 6, v tekočem računu pri 6 in skupno število vlagateljev pri 5 hranilnicah. Vseh vlagateljev je bilo 131.618. — Vlagatelji so torej že vrnili večji del od 54 3 milijona din. katere so bili dvignili iz hranilnic v septembru. Od 30 septembra do 30. novembra so narasle vloge za 33 5 milijona in je stanje 30. novembra le še za 20 milijonov nižje kakor 30. septembra To povečanje vlog je najboljši dokaz, knko hitro se vrača zaupanje v hranilnice in v denarne zavode. — Guverner Narodne banke odpotuje v Pariz. Po vesti iz Beograda odpotuje guverner Naro-'ne banke g. dr. Radosavlje-vič v Pariz, kjer bo ostal nekaj dni. Vest pravi, da je njegovo potovanje čisto In-fprmstlvnega značaja. — Tujski promet v Hrvatskem Primorju in Gorskam Kotom. Letošnja turistična sezona v Hrvatskem Primorki in Gorskem Kotom je bi'a zelo ugodna. Od 1. januarja do 1. oktobra se je povečalo število gostov v primen z lanskim letom za 10^. NaStti državljanov je bilo med leto-viŠčarji 32 2*5. ino7em^°v pa 46.002. Med ino7emci je bfo največ Nemcev, za njimi pa Cehoslovakov. _ Opozorilo. Družba sv. Cirila In Metoda sporoča, da je cena v predprodaj: pravkar iz?ž'ega »Kočevskega Zbornika' za mehko v=zan izvod 80 din. v celo platno 100 din. Po novem letu bo cena pov! šana za 20 din. Naroča 5« pri vodstvi CMD, Beethovnova ulica 2, LjubTj°na. Po št^ina znpša za priporočeno pošiljko 7 dir. za vezano knjigo 9 din. _ Smrtna nesreča na Brodu pod 8ma? no goro. Včeraj popoldne se je na Brod blizu tacenskega mostu pripetila težka nesreča, popoldne okrog 15. je po ces pripelial z avtom->bilo-i mesar Ivan Os nar iz T jubljane. pred njim pa je korak-starejši možakar, ki je bil očividno naglu Sen in ni čul svarilnega znamenja s hupo. Avtomobilist se je skušal možakarju ogniti na desno, tisti hip pa je stopil tudi pešec na sredo ceste. Avto je nesrečneža z vso silo vrgel ob tla, kjer je obležal nezavesten, s prebito lobanjo in s težkimi notranjimi poškodbami. Prestrašeni avtomobilist je seveda takoj ustavil in naložil neznanca na voz ter ga nemudoma prepeljal na kirurgični oddelek v bolnico. Zdravniki so ponesrečencu takoj nudili vso pomoč, ki pa je ostala brezuspešna. Ponesrečenec se sploh ni zavedel in je kmalu umrl. Ponesrečenec je 60letni brezposelni delavec Anton Kopitar, doma iz žej pri Komendi v kamniškem okraju. Orožniki vodijo preiskavo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in mrzlo vreme Včeraj je nekoliko snežilo v Mariboru, deževalo pa v Kumboru. Najvišja temperatura je značala v Kumboru 6, v Splitu 2. na VLsu in Rabu 1, v Saraj?T-u 0.0, v Beogradu —1.0, v Zagrebu —5. v LmKjani —5.4, v Mariboru —9.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.6. temperatura je znažala —10.6. — Nesreče in nezgode. Iz SkaruČne za Šmarno goro so prepeljali v bolnico 29-let-nega posetnikovega sina Mateja Burnika. Fant je zaspal na prevroči peči in dobi) hude opekline na hrbtu in na ledjih. — Delavca Leopolda Jeruca is Starega trga je podrl v gozdu hlod m mu zlomi) desno nogo. — 19-letni poseatnkov sin Viktoi šeter iz Kamnika je včeraj padel s kozolca in si zlomil več reber. — Hlapca Tilna Hrovata iz Tržiča pa je včeraj brcnil konj v trebuh in ga hudo poškodoval. — Na hodniku je porodila. V sobote zvečer je kmetica Babica S'^nski v Za— gTebu na hodniku na Jeiačičevem trgv porodila hčerkico. Mlado matar t. M-^um so prepeljali v pororh-dS^'co. kler ie kmalu priška k sebi in prosila, da io spravijo do tramvaja, da bd se odpeljala domov Njeni žel.'i pa seveda niso mog'i ^»oditi — Sedem žrtev stekleca n*a. V petek se je priklatil v Križevce stekel pes, ki je i ogrizel v mestu pet ljudi, dva pa še predne se je priklatil v mesto. Končno so ga železničar^ pri postaji Lepavina ubili. — Materino pismo zakrivilo hčerinr-smrt. Banjaluška policija je šele v sobo to zvede'a za samomor mlade sobarice t hotelu »Bosna« Lucije A^imovič, ki je umrla že včeraj teden v bolnici. Zastrupi la se ie b*la s B"W*"»»*om, Tm^la je farv ta, ki ve samo to, da mu je dekle usodnega dne potožilo, da je dobila od svoje matere neugodno pismo. Mati ji je zagrozila, da se ji bo odrekla, če se ne vrne domov. — V smrt zaradi bolezni. V Selnici blizu Varaždina si je konča'a življenje 49-letna Terezija Makek. Imela je raka in večkrat je pravila, da si bo končala življenje. V petek zvečer so Jo našli v staji obešeno. — Samomor pijanca. V soboto se je obesil 431etni Andrija Horovec iz vasi Prek-na blizu Varaždina. Bil je več dni zapored pijan in nasilen, tako da so se ga ljudje bali. Pijančevanje ga je spravilo na be-raško palico. V petek se je bil namenil k bratu, spotoma se je pa premislil se obesil. Iz LlMbli'"!© n— Božičnica najrevnejših v stari co- krarni bo v petek 25. t m. ob 17. zbrala v svojih toplih prostorih prvič v Ljubljani vse siromake, ki so doslej morali sveti večer praznovati po hlevih in kozolcih ter šupah. Razen teh zapuščenih brezdomcev bodo pa prišli iz kleti in vlažnih, bednih stanovanj ter iz napol podrtih barak tudi siromaki najrazličnejše starosti, da dobe toplo večerjo in se ogrejejo ob lučkah božičnega drevesa. Mrka stara cukrarna se je spremenila v topel dom vseh brezdomcev. Ko bodo te dni pripravljale gospodinje božična darila, naj se spomnijo tudi na reveže v stari cukrarni. prav tako naj pa na najbednelse našega mesta pomislijo tudi peki in slaščičarji, mesarji in drugi obrtniki ter trgovci. Darila za >bož čni-co v cukrarni sprejema mestni socialni urad in tudi vodstvo kuhinje v stari cukrarni na poljanskem nasipu. Vsi dobrotniki so vabljeni k božičnicl. da si ogledajo novi človekoljubni zavod našega mesta in s svojo sočutno in tolažijivo udeležbo napravijo najrevnejšim tem lepšo božićnico! —Ij 7anlmivo predavanje. Jutri priredi Sloversko planinsko društvo predavanje o divjadi v gorah in sicer v >Beli dvorani« hotela Union. Predaval bo g. dr. Herfort Joža, ki bo pokazal tudi številne skioptične slike iz življenja nr.šega planinskega živalstva. Planinci, pridite v čim večjem Številu na zanimive predavanje. n— Na sveti večer razsvetljeni grobovi Ljubljančani irnajo lepo navado, da na sveti večer razsvetle grobove svojih dragih s svečami in postavijo nanje tudi mala bož'čna devesca. Tako bodo tudi letos na božični večer gotovo vsa ljubljanska pokopališča v lučkah in zato Že danes opozarjamo dobrosrčno prebivalstvo, naj se v ta namen spet posluži sveč v korist mestnim revežem, kakor je to splošno storilo o Vseh sve'ih, ko je z odkupninami zbralo za vso Ljubljano res častno vsoto 106.000 din. Kakor že vemo, se je ta plod prave pietete in dokaz dobrosrčnosti ljubljanskega meščanstva že pokazal z ustanovitvijo kuhinje, ogrevalnice in prenočišč za najrevnejše. Od vsesvetske akcije je ostalo Še nekaj sveč belozelene barve z napisom »Za mestne revežec in gotovo se bodo človekoljubni obiskovalci grobov Udi o božiču radi spomnili mestnih reve->ev, da tako počaste svoje rajne z dobrimi deli. Ker pa o božiču na grobovih ni azkoSja in zato tudi odkupnine niso ver potrebne, dobite za prispevek 5 din \ aestni socialni sklad že 2 sveči Od jutr lalje dobite sveče v prid mestnim revežem v mlafinskem odde ku socialnega urada na levi strani pritličja Mahrove Hi- ša na Krekovem trgu. Sveč je tako malo. da moramo dobrotnika revatev opoaoriti, iaj ne odlašajo m nakupom. gojencev drž. konservatoriJa, ki bo načela ob 18.15 v veliki filbJtfmonicni dvorani Slavnostna produkcija jo v proslavo 20-letnice kraljevino Jugoslavijo. Uvodno besedo bo imel ravnatelj Nastopil bo konaerv a tori jaki orkester pod vodstvom prox\ fikerjanca, daljo gojenci aolopetja, Polajnar Ljudmila, Rakovec Ladisav, Valerija HeybaL Sonja Ivančič. Štefanija Ko. renčan. Gojenci klavirja Jože Osama, Štefka Kmljc, Edita Logar, Bojan Adamič. Gojenec violine Kajetan Burger in gojen-ka na čelo Karola Jeraj. Podrobni spored je v knjigarni Glasbene Matice. u— Tarifa na dolenjski progi električne cestne železnice. Ker so se proti sedanji tarifi na dolenjski progi pojavile pritožbe, je treba pomisliti, da smo sedanjo tarifo na tej progi imeli že do 1 1934 Ko je pa 1 1934 uprava cestne založnice izloči Is del proge od magistrata do dolenjske mitnico iz sestava tarife, ki velja za vse druge proge, je znižala ceno za celo dolenjsko progo na 1 din Vzrok temu znižanju je bilo slabo stanje proge. Vse dotlei so pa potniki od dolenjske mitnice do pošte plačevali 1 50 din. do glavnega kolodvora pa 2 din, a potniki, ki so vstopali na Privozu, so plačevali po l 50 do glavnega kolodvora Ker je sedaj dolenjska proga obnovljena, je odpadel tudi vzrok za izjemno tarifo, ter je bila z vključkom k za ostalo progo veljavni tarifi upostavljeno stanje, kakršno je bilo pred 1 1934. Kar se pa razdalj tiče, navajamo, da je razdalja od Pri voza do glavnega kolodvora 2.350 m. Od Rakovnika do glavnega kolodvora pa 3.640 m, da odgovarjajo te dolžine razdaljam na viski progi, ki ima za razdaljo 3 360 m do slavnega kolodvora ceno 2 din in za razdaljo od kolonije »Stan in dom« do glavnega kolodvora v dolžini 2.300 m ceno 1 50 din. —Ij ZA DAME IN GOSPODE moderen In h:gijenskl brivsko - f-tzprski salon. — MATE PLIVERie. Ljubljana, hotel »Slon« (Frančiškanska al.). Danes ob 2o. ari zadnjič »ROSE M A R IE« KINO MOSTE predstavi samo ob 16. in ti. url! Nova odkritja o džungli, njenih primitivnih plemenih« o živalstva In prirodi v vellkopotesnem filmskem dela KINO MATICA 11-24 Dop. spored! BELI TIGER Ne zlata, temveč ledena nedelja Hod mraz je menda kriv, da je vladalo včeraj v precejšnje mrtvilo —Ij Ukradeni kolesi. Iz drvarnice v Svet-ćevi ulici 8 je nekdo odpeljal 1000 din vredno kolo znamke »Adler«. opremljeno z dinamo svet.lko last Ivana Husa. Istotam je najbrž Isti tat ukradel tudi 40 din vrednega zajca. Mesarskemu pomočniku Leopoldu Severju pa je tat ukrade? 500 din vredno kolo znamke »Vlkoc izpred mestne Klavnice. —Ij Na sleda za nevarno vlonVlsko tolpo. Kriminalni organi ljubljanske policije so prišli na sled skrajno nevarni vlomilski družbi, ki je že nad leto dni kradla po mestu In okolici pa tudi po deželi. Ker je ostalo zadnji čas veliko vlomov nepojasnjenih, je policija po svojih organ h poizvedovala za vlomilci in šele po daljšem prizadevanju zvedela, da se skrivajo v mestu njeni stari znanci, dočim so nekateri izginili v druge kraje. O njihovem početju so precej povedale tudi Ženske, ki so živele popre je z vloro'lci. Policija bo nekaj vlomilcev prijela in spravila v zapor že prihodnje dni, druge pa bodo pol o vili orožniki. —Ij Nevaren požar na Zavrteh. Davi ob 6.10 so bili gasilci telefonično pozvani v Vodmat, kjer je izbruhnil požar na podstrešju delavnice mizarskega podjetja Ivana Praznika na Zavrteh Št 9. Poklicni gasilci so se takoj odpeljali tja z motorno bnzgalno. Gorelo je že vse ostrešje delavnice. Gasilci so nemudoma napeljali dve cevi in jeli gasiti. Gašenje pa je bilo zaradi mraza precej ovirano, ker je voda v ceveh zmrzovala Slednjič se je požrtvovalnim gasilcem posrečilo požar lokalizirati, po dveh urah dela pa so ogenj v delavnici popolnoma udušili Ostrešje je popolnoma pogorelo, morali pa so gasilci razkopati tudi strop okrog dimnika, kjer ie ogenj nastal in se kasneje razširil na leseno tramovje. Razen ostrešja je ogenj Doškodoval tudi veliko desk. ki so se sumile na podstrešju in uničil mnocjo sena. ^koda. ki pa je krita z zavarovalnino, znaša nad 15 000 din. —Ij Tatvine. Sejmarki Mariji Novakovi je bila te dni ukradena iz veže na Starem trgu vreča, v kateri je bilo okrog 35 kg r>dpadkov volnenega blaga, v vrednosti okrog 500 din. — S'avl Cvenkelj v Stre-liški ulici sta bili ukradeni dve moški srajci, vredni okrog 100 din. — Iz kleti Antona Pezdevška v Linhartovi ulici pa je nekdo odnesel okrog 70 kg krompirja. Ljubljana, 19. decembra Ker je bila Miklavževa nedelja sel 3 Živahna, nas je tako a.ena zlata nedelja tem bolj razočarala. Ko bi se lahko izgovarjali na krizo, kakor Brno se prejlnje čase ob vsaki priliki in nepriliki, bi si včerajšnje mrtvilo lahko razložili z njo. Tako pa zadeva ni en:stavna. Izgovarjamo se lahko le na sibirski mraz. Trgovci 90 napovedovali, da bodo trgovine odprte ves dan, a opoldne so sd nekateri premislili ter trgovin p:stajamo velemestni. Vsaj nekatere izložbe zaslužijo, da bi se pred njimi spomini na spretne aranžerje. Nekaj izložb sredi mes^a je tako lepih, kakor da so razstava za.<9e posebne umetnosti, će se tako lepo urejenim izložbam ne bo posrečilo učinkovali magično na žepe, res ne bodo p:magali nobeni čudeži. Ljudje so seveda včeraj marsikaj prezrli, ko so Imeli na ulicah največ opravkov z lastnimi nosovi. Niso videli Izložb in ne njihovega bogastva ki je, seveda, vse tako poceni naprodaj. Nekateri mislijo, da je pila letos zlata nedelja nekoliko prezgodaj, češ da zdaj ljudje še ne mislijo toliko na božič, odnosno še niso pod vplivom njegove poezije. Zdaj se še tudi marsikdo ni odločil, kaj in koliko bi žrtvoval za neizogibni božični nakup. Tolažijo 3e, da bo kupčija živahnejša prihodnje dni, saj bo božič šele v nedeljo. Tudi med smrečjem na Kongresnem trgu se je včeraj pretakalo zelo malo zlata. Prodajalci so se greli pri pečici, nekateri so se pa požvižgali na kupčijo ter jo popihali domov. Meščani zdaj še malo posegajo po božičnih drevescih, a prodajalci ne obupavajo zaradi tega ter se tolažijo, da se bo Šele zadnje dni pred božičem izkazalo, ka-kina bo letošnja kupčija. Posebno dob:a sicer ne to, ker je blaga moogo ,a vsak upa, da bo vec prodal kakor njegov sosed. Ne smete pričakovati, da bo časopisje objavilo bilanco o včerajšnji zlati nedelji. Bilo bi bres pomena, že zaradi tega, ker ljudje ne verujejo vec bilancam. Sicer je pa bila včerajšnja nedelja bolj ledena ka-kz>r zlata. Iz škcfje Loke — Ob otvoritvi loškega »hotela«. Kakor povsod, tako je tudi pri nas. Vsaka nova stvar vzbuja radovednost. V soboto in včeraj je Skorja Loka otvarjala Galjotovo restavracijo pri Kroni na Mestnem trgu. O stavbi sami, ki pomen, vsekakor v prizadevanjih našega mesta po modernih gostinskih lokalih lep korak naprej, je javnosti itak znano. Dvonadstropno, moderno poslopje je imelo oba dneva mnogo gostov, ki so si s zanimanjem ogledovali preureditve, predvsem pa kmetsko in lovsko sobo, ki bosta slutili neposredno prijateljem žejnega grla in dobre kuhinje. Igral je vojaški jazz-band, zaradi česar je b lo dobro razpoloženje samo po sebi razumljivo. Dočim je pritegnila sobota predvsem meščane, so prišli v nedeljo okoličani. — Dve nezgodi. Te dni sta se pripetili v Lpici. vasici pokraj Škofje Loke, dve težji nezgodi. Dekla Marija Stlbljeva je lezla po stopnicah na podstrešje po jajca. Nazaj grede pa ji je na stopnišču spodrsnilo in padla Je precej globoko. Zlomila si je nogo in izpahnila roko. Zdravi se v bolnici. Posestnik Jenko je peljal čez go-steški most drva, pa se mu je pogreznil pod slabimi m os trticami konj. Na pomoč so prihiteli, ljudje in reMli konja. — Božične počitnice se prično v soboto 24. t. m. in bodo trajale 10 dni, t. j. do vključno 2. januarja. — Sokolska zahvala! Odbor za prireditev Miklavževega večera pri škofjeloškem Sokolu izreka vsem dobrotnikom, ki so darovali v blagu, pekli ali kako drugače pomagali, da je mladinski praznik tako lepo uspel, naj prisrčne jo zahvalo! Obdarovani!) je bilo v vsem 260 SokoliČev in Sokol čic, za kar je bilo narejenih 125 vell-k*h zavitkov in 135 manjših. Med najmlajše člane sokolske zajednice je bilo razdeljenih 11 oblek. 40 srajc, 38 spodnjih hlač, 13 bluz 16 žepnih robcev, 15 denarnic, 11 klobukov, nadalje tudi večje število čevljev, copat, rokavic, nogavic In podobnega, dočim so pecivo napekle, deloma darovale sestre same. Stroškov v denarju je bUo 1619.50 din. — Osebna vest. Izpit za specialista kirurgije je opravil z odličnim uspehom g. Jože Hafner, s n dolgoletnega škofjeloškega župana, posestnka in lesnega trgovca Josipa Hafnerja. G. doktorju naše iskrene čestitke! _ — Mraz Je pritisnil. Ko smo čitali o mrzlem valu, ki menda prihaja iz daljnje Sibirije, smo mislili: bog zna koliko bo na tem resnice. Pa je mraz pritisnil preje, nego smo pr'čakovali. V petek so se pobelili naši holmi in planine, z njimi vred pa tudi doline, zapihale so strupeno mrzle sape, burja brije, da Je Joj. Temperatura ie padla pod n'člo, giblje se od 4 do 9. MJake fn vodice so zamrznile, ljudje se tesno zavijajo v plašče, nebo je večidel jasno. PRIPOROCLJTVA RESTAVRACIJA — Je ta restavracija dobra? — Seveda je. Ce naroČite tu sveže Jajce, dobite najbolj sveže Jajce na svetu. Ca naročite vročo kavo dobite najbolj vročo kavo na svetu. — O jej, jaz sem pa naročil samo mali golaž. PRISTOPAJTE K JĆ LICI f Kokns preproge za hodnike in stopnišča v novih barvastih vzorcih kupite ugodno pri R. SEVER, Marijin trg z MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamka — Popustov za male oglase ne priznamo. »•«« »■. RAzno Beseda 50 par. davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din PRIPOROČA 8E delikatesna trgovina I. Buzzo-lini. Lingarjeva uL, za škofijo. Kresi ja. 28™ MKI9AICNA i-juhljana Židovska Ul 6. DUCD ■torti rani prvovrstni cvetllčn> ned po nnlnižtt ceni 267« ZA VSAKO PRILIKO lajboijše in najceneje * Hubert use«. površnike, pe: in vsa oblačila nudi P R C 8 K C R Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 KLIŠEJE JUGOGBAHKA SV PtTBA NASIPA SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Naim*»m\«i zn*»w»l» S Din ŠOFER trezen in zanesljiv ter vojaščine prost, s primerno prakso, zmožen tudi samostojnih popravil, želi službe. — Našlo/: Anton Drev, Drešinja vas, Petrovce pri Celju. 2938 PRODAM Beseda SO par. davek posebej, Nalmanisi znesek 8 Din OREHOVA JEDRCA IN FIŽOL nudi Sever & Kom p.. Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 2905 POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, rabim večjo množino moških Čevljev. Klavžer, Vo-snjakova 4. 2940 PRODAJO reklamnih garnitur oddam proti proviziji. Ponudbe pod šifro »Postranski zaslužek«. 2911 Ure, zlatnino, ju vele za Božič najceneje pri B. RANGUS zlatar, Kranj NAJBOLJŠI 1 KHU\ KIOSKI **premog brez prahu W ^ KOKS. SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 8 — leiefoo Zo-o9 24. U PO NIZKI CENI PRODAM sedlarske stroje, čevljarske auf-doppelt in druge stroje, kopita ter usnje. Vsak kupec naj se blagovoli zglasiti na mojem domu. Priporoča se Franc Rabič, trgovina usnja — Šenčur pri Kranju. 2937 DOPISI PSIHOCiKAr'OlAMJ KAKMAB sprejema obiske vsak dan od 9 do 12 in od 15 do 19 popoldne v hotelu Soči, Sv. Petra c. v Ljubljani 2783 EXPRESS KAVA DIN i.- V GOSTILNI „PBI LOVCU**, Rimska c.34 vogal BlehfvelsovB a. % Stran 4 »SLOVBNSK1 NAROD«, ponedeljek, 19. decembra 1038. fttev. 284 01) 60 letnici skladatelja Antona Laiovica Ljubljana. 19. decembra S podobnimi skromnimi naslovi se te dni spominjamo slovenskega skladatelja Antona Lajovica. Mah slovenski narod mu pač k šestdesetletnici ne bo mogel drugače čestitati, kakor s krajšimi sestavki v dnevnem časopisju. Majhen kakor je v vsakem svojem nastopu si tudi razmerja do plodnega duha in glasbenega tvorca ne more drugače predstaviti kakor v svojih tesnih razmerah, in ozkih obzorjih . Glasbena matica, ki mu zadnjih trideset, štirideset let dolguje tolikšne pobude, da ne govorimo o delu, ki ga je opravil v Fil-harmonični družbi in v drugih glasbenih krogih, se ga je za šestdeseti ern i co spomnila s posebno čitanko. Lepa zamisel, lepa izvedba. Skladatelj Lucijan Skerjanc opisuje v daljši zajetni študiji Lajovčevo življenje in se poglablja s podrobno razčlembo v njegov g laneni opus. Do prvin sega članek, ki ga je prispeval publicist Božidar Bo-ko o Lajovcu kot esejistu in kulturnem fiiozofu. Navzlic lepi publikaciji pa čutimo vendarle tesnobo, ker vemo, da je Anton La-jovic zaslužil kot skladatelj vendarle nekaj več k šestdesetletnici. Sla mu je najmanj prireditev, ki bi nam ga v obliki festivala predočila takšnega, kakršen je v resnici, misiimo z njegovim živim skladateljskim delom. Ker Lajovčevega festivala za zdaj še ni — morda ga dobimo pri drugi prilik ali ob drugem primernem času (en večer samospevi s klavirjem in zbori, drugi kanta ta Fsalm) — se pač moramo omejiti na skromne vrstice v dnevnem časopisju. Morda je ta način praznovanja te obletnice jubilantu samemu še najbolj po godu. Čeprav mu že več desetletij gre oznaka vodilnega slovenskega skladatelja, se Anton Lajovic nikoli ni rinil v ospredje. S svojim tihim nastopom je tudi sam hotel naglasiti, da ga je treba soditi po delu. po tem. kar je iz bogate zakladnice svojega glasbenega čustva daroval našemu narodu. Ti darovi, kulturni v najplemenitejšem smislu besede, niso majhni. Kako je že bilo pn nas tam okrog leta 1900? V našem glasbenem življenju in ustvarjanju je velo čitalništvo, ki mu resda nisi mogel oporekati ljubezni do rodne grude in domače pes-mi. Doba pred »Novimi akordi« je ubirala milo zveneče strune in si prizadevala ustvariti med Slovenci samostojno glasbeno življenje. Domisleki teh čitalniških skladateljev, da se tako izrazimo, niso bili slabi, nasprotno še celo prav slovensko so zveneli. Vendar je bila njihova oblika hudo primitivna, skladbe teh skladateljev se pač niso niti od daleč mogle meriti z visokokulturnimi tvorbami tedanje Evrope. S pojavom »Novih akordov« pod vodstvom dr. Gojmira Kreka in z nastopom njihovega osrednjega, za tedanje čase vprav revolucionarnega talenta, današnjega jubilanta, so se te glasbene razmere na mah izpremenile. Iz nebogljenih začetkov je slovenska glasbena tvornost preskočila na visokoMturne poljane. Glavna in največja zasluga za ta nenadni dvig do najvišjih stopenj glasbene kulture (mislimo glede na njeno kvaliteto) gre skladatelju Antonu Lajovicu. 2e njegovi prvenci so pokazali tolikšno dovršenost kompozicijske tehnike in pa takšno globino samoniklosti, da jc presenetil vso našo, za glasbo vneto javnost, v prvi vrati pa tedanje glasbene kroge. Pojavil se je ie prvi dan z razrasčeno osebnostjo, z dovršenimi skladbami In pa, kar je glavno, s taksno sugestivno tvornostjo, da je že v prvem desetletju našega stoletja postal vodilni naš skladatelj. Skrivnost njegovega takojšnjega uspeha ni tičala morda v samoijubju našega Človeka, ki je ploskal vsakemu talentu, pač pa v skrivnostni sili Lajovčeve glasbe. Njegove skladbe, tehnično na višini tedanje evropske korrrpozicije. so zajemale oziroma ustrezale čustvenosti slovenskega človeka. Lajovic jc ustvarjal iz sebe, se ravnal po avoji inspiraciji in zato postal v pravem smislu besede slovenski skladatelj, skladatelj, v katerem se je oglašala slutena in pričakovana pesem našega Človeka, To je čutila in doživljala mladina ki vsi mi ob vsakem Lajovčevem samospevu, ob vsakem njegovem zboru. Danes prav tako sveže m sočno, kakor v tistem desetletju pred svetovno vojno ali v letih po končani moriji. Izgrajena osebnost ie koj v začetku, samonikel in slovenski v vsej svoji glasbeni iznajdljivosti, svež in sočen danes kakor pred dvajsetimi, tridesetimi teti: danes lahko rečemo, da je postal Anton Lajovic preporoditelj našega glasbenega občutja. Vzporedno z njegovim delom je šla obnova našega koncertnega življenja. Ob njem je Glasbena matica rasti a do najvišje stopnje zborovske kulture, ob njem se je opilil glasbeni okus našega občinstva, ž njim in s Filharrnonično družbo se po svetovni vojni pričenjajo pojavljati naši mlajši in najmlajši. Anton Lajovic se je rodil 19 decembra pred šestdesetimi leti na Vačah. Za vso njegovo rodovino je sila značilna neka vztrajnost in energija, ki se vsa predaja začrtanim ciljem. Po prihodu na srednjo šolo v Ljubljano se seznani z Matejem Hu-badom, tedanjim prvo bom i kom Glasbene matice in našega glasbenega ž i vi j en ia. ki ga kmalu raz vname za glasbo. V harmonijo ga tista leta pričenja uvajati dr. Cerin. na Dunaju se pa vpiše v tamošnji konser-vatorij in študira pri Robertu Fuchsu. Glasbeni študij dokonča 1. 1902., odlični red si zaduži s kamtato Gozdna samota. Iz tistih let so že mojstrovine kakor Serenada na Župančičevo besedilo Devojčica moja, ti davno že spiš, Sanjarija. Adagio za orkester in mnoge droge. Medtem študira tudi pravo in pridno sodeluje pri Novih akordih. Slede dvospevi in trospevi s klavirjem, samospevi, zlasti pa veliki zbori, same skladbe, kd mladega skladatelja postavijo na spored vseh domačih reprezentativnih koncertov. Glasbena matica se dvigne ob umetninah našega jubilanta, slovenska zborovska kultura doseže v prvih povojnih letih najvišje vrhunce. Po končani svetovni vojni se oglasi Lajovic še s kamtato Psalm 41. in 42. za zbor, tenor solo in veliki orkester, skladba, ki pomeni njegov glasbeni in življenjsko-na-zorsfci konfiteor. V nekaterih zborih je vprav mojstrsko rešil vprašanje humorja v glasbi V njegovem Uri zrnu (v samospevih) se oglaša slovanska melanholija, vendar s krepkim poudarkom razigranega slovenskega fantov-stva. V svojih zborih se je Lajovic najbrž povzpel na vrh svoje izrazne sile. Pri tako iskrenem in dosJednem skladatelju je bilo čisto naravno, da je že zgodaj zabredel v kulturno filozofijo, kakor bi mogli še najbolj točno opredeliti njegovo esejistično delo zadnjih dvajsetih let. Skladatelj, ki se je zavedal notranje povezanosti z glasbenim nastrojen jem svojega naroda, je sam ob sebi pričel razglabljati o pomenu narodne kulture, njeni čistosti in varstvu, njenem bistvu in njeni rasti. Že zgodaj je spoznah da utripa v vseh kulturnih tvorbah, v vsaki pesmi, vsakem stihu, vsakem napevu duša narodnega občestva in da so vse te tvorbe nekaj živega, ki jih ni mogoče razložiti s pojmi, ker so življenje samo. Lajovic si jc s svojim esejističnim delom stekel sloves našega prvega kulturnega filozofa. Morda sam ni nikoli rabil te strokovne besede, oznanjal pa je venomer svoje prepričanje neustrašeno, ne da bi se bal odpora z leve ali desne. Slo mu je za pravo pot. za resnico in te se ni nikdar bal izpovedati Morda bi oznaka kulturnega vitalizma še najbolj ustrezala mislim, ki nam jih je slavljenec ob neštetih prigodnih prilikah razvijal in pojasnjeval v naših listih in revijah. Ob šestdesetletnici ali v bližnji prihodnosti bi mogli Lajovčevi eseji, pregledani in izpopolnjeni, ugledati svetlo v samostojni knjigi. Žal bi jih bilo, da bi morali utoniti na mrtvih li6tih, ko so še vedno pereči in smo zlasti v kulturnih vprašanjih tako potrebni vodnikov in kažipotov. Ko so ga prejšnje dni bratje ali znanci opozorili, da bo danes praznoval šestdeset-letnico, se je Anton Lajovic po vsej priliki hudo zdrznil. Šestdeset let? Kar nekam čudno se zdi in bi jih ne hotel prisoditi mladeniču, ki ga lahko pogosto srečaš na ljubljanskih ulicah, krepkega koraka, ve drega, neugnano optimističnega razpoloženja, a pri tem. kakor odsotnega, kakor da neprestano snuje in razglablja vprašanja svoje narodne okolice, našega kulturnega občestva. Želimo si ga takšnega še mnogo, mnogo leti Za povzdigo našega sadjarstva in vrtnarstva V soboto fe Ml občni zbor ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana, 19. decembra Predsnočnjim je imela podružnica SVD v Derendovi restavraciji na Cesti 29. oktobra svoj redni letni občni zbor. Predsednik dr. Spiller-Muys je otvoril zborovanje in se najprej spominjal dveh med letom umrlih članov, Franca Gombača. ki je bil tudi odbornik in odvetnika dr. Modi-ca. Zbor je počastil njun spomin z enomi-nutnim molkom. Glede predavanj in ze— lenjadarskega tečaja v preteklem letu je poudarjal predsednik, da bo moral bodoči odbor skrbeti za primerna učila. Nadalje, naj bi se v svrho povzdigne vrtnarstva ustanovil vzorni vrt. na katerem bi se preizkuse vale razne vrste povrtnine in cvetic. Predsednik se je zahvalil banski upravi ter mestnemu poglavarstvu za podporo, ki je je bi'o deležno društvo, in še posebej ravnateljstvu I. drž. realne gimnazije za prepustitev dvorane za predavanja, Kmetijski družbi pa za brezplačen prostor za podružnične seje. Tajnik prof. Lovše je podal obširno poročilo o delovanju podružnice v preteklem letu, nagiašajoč zlasti, da je podružnica priredila 16 strokovnih predavanj iz vrtnarstva in sadjarstva, razen tega pa še enodnevni zeleniadarski tečaj. Pri vseh je bila velika udeležba občinstva iz vseh slojev. Blagajnik Drenik je poročal o društvenem premoženju, ki Izkazuje 14.200 din imetia. Nadalje je poročal, da šteje danes podružnica 360 članov ter da je število članstva naraslo v preteklem letu za 24. Gospodar štrekelj je poročal o društvenem inventarju za zatiranje sadnih zajedalcev ter o delovanju v tej smeri, podružnica ima sedaj tri prevozne, eno na-hrbtno in eno ročno škropilnico, tako da bo lahko zmogla potrebno škropljenje v svojem področju. Predsednica vrtnarskega odseka Klu- čenkova je poročala, da se je delovanje tega odseka razširilo iz prvotnega kluba ljubiteljev dalij v cvetličarski odsek in končno v vrtnarski odsek. Zanimanje članstva tega odseka je zelo veliko, kar pričajo njihovi mesečni sestanki. Prof. Ver-bič kot zastopnik glavnega odbora »Sadjarskega in vrtnarskega društva« čestita k uspehom podružnice, ki je izmed vseh najbolj delavna. Pregledovalca računov fiušteršič in Schleimer predlagata razreš-nico odbora, ki je bila sprejeta soglasno. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen prejšnji odbor, le narestu umrlega odbornika Gombača je bil izvoljen g. Pirnat. Prav tako je bil soglasno izvoljen šestčlanski odbor vrtnarskega odseka s Klu-čenkovo na čelu. Končno je bilo stavljenih več predlogov, zlasti je bila živahna diskusija o ustanavljanju vrtnarskih odsekov, končno pa o tem, da se potom glavnega odbora ustanovi vrtnarska Sol a v naši banovini. Sprejet je bil tudi predlog, naj se na vrtnarske in sa^iiarske kongrese, ki se vrše v državi redno, pošljejo tudi zastopniki Sadjarskega in vrtnarskega društva. Anglija računa z vojno Angleško vojno ministrstvo je izdalo strogo povelje, da morajo biti dobro zastražena vsa prometna križišča in tovarne po vsej državi kjer bi se mogla pojaviti v primeru vojne sabotaža tujih agentov. Zato nadzoruje tajna policija vsa potovanja v Angliji živečih tujih državljanov v kolikor gre za države, s katerimi bi se mogla Anglija zaplesti v vojno. Pod strogim nadzorstvom so tudi razne sumljive organizacije. Vse letalske tovarne, tudi tiste, ki še ne delajo za vojsko, so zastražene s posebnimi policijskimi zbori in vsaki tovarni je dodeljenih za nočno službo 12 stražnikov. Častniki posebnega oddelka policije in vohunske službe >Intelligence Service« iz vojnega, letalskega in pomorskega ministrstva delajo na letališčih, v ladjedelnicah in orožarnah, Nekateri izmed njih imajo kontrolno službo, drugi so zaposleni kot navadni delavci in kot taki opazujejo sumljive elemente. Iz severnih in vzhodnih krajev Anglije, kjer so velike tovarne streliva, vozijo tajni vlaki vsako no6 granate in bombe v municijaka skladišča na jugu Anglije. Tudi te vlake spremljajo častniki tajne polcije. Motorizirana policija redno kontrolira važne mostove po vsej državi. Policija v pristaniščih pa budno pazi na vse tuje ladje in njihova posadke, pa tudi na potnike in tovor. Lily Harleyeva, mati Charlie Chaplina Umrla je pred lO leti — Po moževi smrti je živela v veliki bedi Te dni mine 10 let, odikaT je umrla v Glandale v Kaliforniji mati Charlie Chaplina Lily Harleveva. Bilo ji je 61 let. Njen ozki bledi obraz, v katerem so bi.Ia zapustila dolga leta bede globoke sledove, je otrpnil v izrazu notranjega zadovoljstva in miru. Umrla je v razkošno, okusno opremljeni sobi, kakršno more nuditi samo bogastvo. Tia so bila pokrita z debelimi preprogami, tu pa tam so stale po pohištvu sTe-bmc vaze z rožami. Na marmornati mizici drag toaletni pribor, po stenah umetniške slike. Toda oči umirajoče vsega tega niti videle niso, ker so jih bila skadila leta bede. Charlie je sedel pn mem postelji. Do zadnjega trenutka je še upal. Zdaj pa zdaj je namočil žepni robec v kolinsko vodo, da je obrisal materi čelo in lica ter poskusil utrditi v nji vesel je do življenja. Toda Lily Harleyeva niti svojega sina ni več videla Njeni ufujeni izmučeni čuti, že mesec dni niso več zajemali tega, kar se je godilo okrog nje. Sydney Chaplin, mlajši Charliejev brat. je delal ta čas v Evropi na novem filmu in ni mogel priti k smrtni postelji svoje matere. Charlie Chaplin Zadnja leta preteklega stoletja je bila Lily Harleveva sloveča iondonska