PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: VI - ISSN 1580-0547 Maj 2005 • Številka 4 SOTOČJE Za vas beležimo čas Ljudje in dogodki Od leve: balerine Lucija Bizant, Tina Klemenčič in Živa Droljc - Foto: Tina Dokl Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice iz vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. UDA ONE SOTOČJE (ISSN 1580 • 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Suzana P. Kovačič. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 4 je priloga 38. številke Gorenjskega glasa, 13. maja 2005. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Balerine v Štirih letnih časih Na naslovnici današnjega Sotočja so tri mlade balerine, 16-letna Lucija Bizant iz Žlebov, 14-letna Tina Klemenčič iz Zgornje Senice in 19-letna Živa Droljc iz Šmartnega. Vse tri so oblečene v kostume s predstave Štirje letni časi (Antonio Vivaldi), ki jo bo Baletna šola Ste-vens, v koreografiji Andrewa Stevensa, premierno uprizorila 31. maja ob 18.00 in 19.30 v Kulturnem domu v Medvodah. Kostume za predstavo sta sešili domačinki Renata in Štefka Petač. ”Z baletom se ukvarjam pet let. Prej sem igrala klavir, za balet pa so me navdušile knjige iz zbirke Baletni copatki. Ko sta Andi in Nena odprla baletno šolo v Medvodah, sem bila takoj za!” pravi Lucija. "Lucija je bila naša prva učenka,” se spominja Nena Vehovec Stevens. Tudi Tina, kljub včasih napornim treningom, v baletu uživa: "Sodelovala sem v predstavah Peter in volk. Medved z vrtnico. Karneval ži- vali, Vodni balet, Pajek Srečko in igrače, ki spregovorijo." Bodoča študentka psihologije Živa je balerina že deset let. "Všeč mi je klasična glasba in uživam, ko plešem. Balet je milina, pritegne me njegova mehkoba,” pravi Živa, ki poučuje tudi najmlajše balerine, stare šest let. V Baletni šoli Stevens imajo čez 70 učenk. Najmlajše vadijo na Osnovni šoli Preska, starejše imajo treninge v Kulturnem domu v Medvodah, podružnico imajo tudi v Naklem. "Že septembra naj bi začeli vaditi v prizidku Kulturnega doma v Pirničah, ki ga financirata Krajevna skupnost in naša šola," pravi Nena. Dekleta si vrhunske baletne predstave ogledajo tudi v živo, v SNG opera in balet Ljubljana, kjer je njihova učiteljica Nena prva solistka med balerinami. Balet je namreč njena ljubezen že 21 let. Suzana P. Kovačič Območno pevsko srečanje Na letošnji deseti Reviji pevskih zborov občine Medvode so se predstavili pevski zbori in vokalne skupine, ki delujejo na območju občine. Namen je bila predstavitev letošnjega dela in delno tudi strokovna ocena. Nastopili so Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora, Polončiče, Mešani pevski zbor Jakoba Aljaža, Lovski pevski zbor Medvode, Oktet Lipa in Mešani pevski zbor Sv. Urh iz Smlednika, ki je letos izkoristil pravico, da povabi gostujočo skupino. Odločili so se za Dekliški nonet Jubi-late iz Selc, devet prikupnih deklet, ki še lepše pojejo, pod vodstvom Ane Prevc Megušar. Organizatorji so zapisali, da "po medvoških vaseh in krajih živi bogata in raznovrstna zborovska dejavnost tako med mlajšimi kot starejšimi. Nemalo kje zasledimo prave glasbene družine, kjer tradicija zborovskega petja prehaja iz roda v rod, z generacije na generacijo še danes.” Profesor Tomaž Faganel je na koncu z zborovodji vodil strokovni razgovor, kjer jim je podal pripombe k nastopu. Vsem pa bo napisal pisno mnenje, ki ga bodo morali priložiti, če bodo želeli kandidirati za regijsko tekmovanje. D. F. Oktet Lipa Občina Medvode na sejmu Počitnice Naša želja, da se predstavimo širšemu krogu obiskovalcev, nam je uspela, saj smo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 29. marca do 2. aprila gostili kar 17.000 obiskovalcev. Na 21 kvadratnih metrov razstavnega prostora občine Medvode je bilo zelo pestro. Vsi skupaj, tako organizatorji, še posebej pa razstavljavci, smo se zavedali resnosti, poslovnih obveznosti in ne nazadnje priložnosti, ki se nam je odprla z udeležbo na sejmu. Tbrizmu kot gospodarski panogi moramo dajati velik poudarek, saj imamo Medvode na tem področju velike razvojne možnosti. Naš razstavni prostorje že drugo leto potekal pod sloganom "Zelena vrata glavnega mesta”, kjer je vsakdo od obiskovalcev lahko našel idejo za preživljanje prostega časa. Veliko zanimanja je vzbudil nov zemljevid kolesarskih poti. Radi bi se zahvalili vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli, da je tudi program potekal živahno. Posebna zahvala gre občinskemu Odboru za gospodarstvo, podjetništvo in obrt, saj nam je priskrbel dodatna sredstva, da smo se lahko dostojno predstavili. Boštjan Luštrik, Turistični biro Medvode Predolge čakalne vrste Medvode - Zadnje čase se je veliko govorilo o problemih medvoškega zdravstva. Nas pa je zanimalo, kakšne izkušnje imate vi na tem področju in kako ste zadovoljni z zdravstvenimi storitvami. Izkazalo seje, da nimate večjih težav, le čakalne vrste se vam zdijo predolge. Janez Gašperin, Svet-JmJ* ^ je: ”Nad zdravstvenimi storitvami v Medvodah nimam večjih pritožb. Mislim, da se je stanje celo izboljšalo, saj imajo sedaj, kolikor mi je znano, več zdravnikov kot prej. Tako so se tudi čakalne vrste precej skrajšale, čeprav so še vedno dolge.” Marija Kodele, Verje: ”Ce sem zadovoljna s zdravstvenimi storitvami? Sem, odkar sem zamenjala zdravnico. Sedaj Isisi hodim k dr. Mustrovi in z njo sem zelo zadovoljna. Prej sem vedno morala dolgo čakati, sedaj pa to ni več tako velik problem. Zobozdravnika obiskujem zasebnega in ga moram plačevati. Vendar sem zelo zadovoljna z njim, tako da se mi to splača.” Dori Rozman, Drago-čajna: "Sem zadovoljna, do sedaj še nisem imela kakšnih večjih težav. Je pa res, da zdravnika obiskujem zelo redko, saj imam to srečo, da mi zdravje zaenkrat še dobro služi. Tako mi tudi v vrsti ni treba pogosto stati.” Aleš Ladiha, Medvode: ”Sam sicer ne hodim k zdravniku v Medvode, tako da bi težko dejal, ali sem zadovoljen z njihovimi zdravstvenimi storitvami. Pač pa v medvo-ški zdravstveni dom vozim svojega sina in rečem lahko, da sem z nje- govim pediatrom zelo zadovoljen, saj se resnično posveti vsakemu otroku.” H Pj jfm ■ Tanja Kumše, Medvode: ”K zdravniku grem zelo redko, tako da nimam večjih pritožb, razen tega, da so vrste obupno dolge. Sicer pa sem z zdravstvenimi storitvami zadovoljna. K zobozdravniku hodim v Ljubljano. Ne da bi bila razočarana nad med-voškimi zobozdravniki, pač pa sem bila zaposlena v zobozdravstvu v Ljubljani.” Fani Stritar, Medvode: ”Vsi uslužbenci zdravstvenega doma se mi ne zdijo v redu. Moja osebna zdravnica je super, zobozdravnik mi pa ni prav nič všeč. Tudi čakalne vrste so včasih predolge.” Ana Hartman, foto: Tina Dokl e KOLEDAR PRIREDITEV V MEDVODAH MAJA 2005 DATUM KRAJ IN ČAS 14.05.2005 Gostilna na klancu od 9.00 do 11.30 15.05.2005 Zbirno mesto: Parkirišče pred BC Medvode odhod ob 7.00 uri 15.05.2005 Reka LJUBLJANICA Start: Podpeč, dolžina 8 km Cilj: KK UUBUANA-Uvada 21.05.2005 Gostilna na klancu od 9.00 do 11.30 21.05.2005 Kulturni dom Medvode, ob 19.30 22.05.2005 Pred BC Medvode, ob 15.00 uri 27.05.2005 Kulturni dom Medvode, ob 18.00 uri NASLOV PRIREDITVE POLETNA MAJICA (poslikamo svojo majico na temo poletje) POHOD NA ŽENIKLOVEC (1716m) Lom-Bela peč-Ženiklovec-pl. Javornik-Grahovče Karavanke EKOLOŠKO REKREATIVNA PRIREDITEV NA LJUBLJANICI MESTO V ZAHODU (list papirja pobarvamo, s tehniko kolaža dobimo silhueto mesta) SPOMLADANSKI KONCERT OB 75. LETNICI GODBE MEDVODE TRADICIONALNO SREČANJE GODB PLESNI POZDRAV POČITNICAM ORGANIZATOR INFO HOBIMOJSTER 361 34 63 Planinsko društvo Medvode g. Jože KRŠINAR 361 32 30 TUR. BIRO 361 43 46 KKK LJUBLJANA Joe JELENC 041 740 794 HOBIMOJSTER 361 34 63 Godba Medvode TUR. BIRO 361 43 46 Godba Medvode TUR. BIRO 361 43 46 ŠD Latin TEA 041 537 111 Povabilo! Tbristična zveza Medvod skupaj s Turističnim birojem Medvode vabi dijake in študente turistične smeri k sodelovanju. Lahko jim pišete na elektronsko pošto: ti-biro@medvode.si ali pokličete po telefonu: 361 43 46, GSM: 041/378 050. Radi bi vas spoznali, vam predstavili delovanje in vas vključili v nekaj programov, da bi s skupnimi močmi delovali še bolje. Prijazno vabijo k sodelovanju tudi vsi druge, ki bi radi prispevali k razvoju turizma v občini Medvode, z idejami in dejanji. Poletni delovni čas Turističnega biroja od 1. maja 2005 OD PONEDELJKA DO PETKA 8.00- 11.00 in 16.00 - 19.00 SOBOTA 9.00 - 12.00 Izgubo naj si krije zdravstvo samo Izguba iz leta v leto - 76 odstotkov vse opreme dotrajane. Kipi predvsem med zobozdravniki, ki nočejo biti glavni krivci. Člani občinskega sveta so na zadnji seji sredi aprila po daljši razpravi sprejeli sklep, da ZD Medvode izgubo iz lanskega leta v višini 2,8 milijona tolarjev ponovno krije iz lastnih sredstev, prejetih še iz delitvene bilance z ZD Ljubljana. Kot je poročala direktorica Vida Šušteršič Bregar, je izguba, ki je dejansko manjša kot leto poprej, predvsem posledica izpada dohodka v zobozdravstvu za odrasle. Rak rana so predvsem kombinirane storitve, kijih v večjem delu pokrije zavarovalnica, pacient pa plača le razliko do želenega nadstandarda. Iz poročila je namreč razvidno, da nekateri zobozdravniki teh storitev, ki za zdravstvo pomenijo pomemben dodaten vir dohodka, ne opravljajo. Janez Barle je predlagal večjo kontrolo nad materialnimi stroški in delom zobozdravnikov, saj Šu-šteršičeva ni zanikala možnosti, da se ”na črno dela, kar se pač dela”. Ni mogla mimo dejstva, daje več kot 75 odstotkov vse opreme dotrajane, kljub temu pa je menila, daje seznam potreb, kot so ga navedli zobozdravniki, v višini kar 70 milijonov tolarjev, vendarle pretiran. Ivan Regoršek je zahteval večjo angažiranje vodstva, saj pričakuje kaj več kot "zgolj ugotovitev, da imajo zobozdravniki večje ambicije, kot je na razpolago denarja”. Na njegovo pobudo je občinski svet sprejel sklep, da vodstvo do oktobra pripravi finančno ovrednoten spisek potreb v celotnem zdravstvu. Glede na dane obljube, naj bi zdravstvu namenili več denarja. Letos so za obnovo diagnostičnega laboratorija že sicer dali 10,5 milijona tolarjev, kar je po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti Tatjane Komac bistveno več kot občina prispeva za naložbe v druge javne zavode. Kritičen je bil tudi župan Stanislav Žagar, saj gaje zmotil predvsem podatek, da zobozdravniki ne dosegajo osnovnega programa, čemur ne more biti kriva zgolj zastarela oprema. Dejal je še, da so zobozdravniki v dosedanjih pogovorih dali jasno vedeti, da izgube ne bi bilo, če bi jim podelili koncesijo. Ni pa želel komentirati, ali gre zgolj za njihovo izsiljevanje, ker se občinski svet že vrsto let "neuspešno" odloča za podeljevanje koncesij. Zobozdravniki zahtevajo boljše pogoje Tri dni po seji občinskega sveta je pet od skupaj šestih zobozdravnikov v ZD Medvode sklicalo javno tribuno. Pričakovali so predvsem člane občinskega sveta, vendar kot se je izkazalo, v čudnem spletu okoliščin ti niso prejeli vabil. Kot je povedal Igor Leskovec, so že februarja pripravili seznam naložb, ki so po njihovem mnenju nujne za izvajanje osnovnega programa. "Vendar je svet zavoda naš program obravnaval kot neresnega in nas obtožil, da pretiravamo z namenom, da bi ustvarili vtis, da je stanje zaskrbljujoče. Ne pogovarjamo se o zagotavljanju nadstandardnih in samoplačniških storitev, dejstvo je, da zobozdravniki v ZD Medvode nismo spodobni zagotoviti niti osnovnega programa.” Kot nujno so zobozdravniki tokrat omenili nakup še treh zobo-zdravniških stolov s pripadajočo opremo, saj je ta starejša od dvajsetih let. Zahtevajo nemoteno nadomeščanje zobnih asistentk in siceršnjo učinkovitejšo kadrovsko politiko vodstva. Med nujne ukrepe so navedli tudi nakup diagnostične opreme. Pravijo, da zahtevajo zgolj možnost, da bodo lahko izvajali vsaj dela, katerih plačnik je v celoti zavarovalnica in pacientu pripadajo. Pri tem se sklicujejo tudi na ugotovitve strokovnega odbora zbornice, da so zobozdravniki zaradi finančnih razmer omejeni pri izbiri sodobnejših in kakovostnejših materialov. Stane Marn je dodal, da sredstva iz delitvene bilance, ki naj bi jih prvenstveno namenili odpravi tehnološke zaostalosti, ne uporabljajo v pravi namen. "Ta denar se sedaj uporablja zato, da krijemo izgubo. Če bi nas danes kdo vprašal, bi vsi glasovali za ponovno pridružitev ZD Ljubljana, kjer je standard opre- me, medsebojni odnosi, možnost izobraževanja oziroma vsi sklopi, ki jih mi čutimo kot problem, veliko bolje urejeni. Ne pristajamo na trditev našega vodstva, da je zobozdravstvo krivo za vso izgubo." Na javni tribuni ni sodelovala vodja zobozdravnikov Nedeljka Ivanc, ki pa deli mnenje vodstva, da izvajanje osnovnega programa ni ogroženo. "Na javni tribuni so sodelovali tudi zobozdravniki, ki imajo obnovljene ambulante z novimi stoli in imajo vse pogoje za dobro delo,” je bila pojavni tribuni ostra direktorica Vida Šušteršič Bregar. Prizna, da je vrednost materiala za opravljanje osnovnih storitev omejena, vendar po njenem mnenju še zadostna, medtem ko so materiale za izvajanje kombiniranih storitev vedno naročali posebej. ”Re»to| pa je, da nimajo pogojev za opravljanje čistin®1* samoplačniških storitev. Vendar zobozdravniki v prejšnjem sestavu niti niso dosegli medsebojnega dogovora niti niso, zavoljo zasebnih interesov, izkazali te potrebo. V naših ordinacijah se je veliko naredilo na črno,” dodaja. Meni tudi, da je preuranjeno trditi, da izgube ne bi bilo več, če bi zobozdravnikom občina podelila koncesijo za opravljanje zasebne prakse v javnem zavodu, saj ostaja preveč odprtih vprašanj. "Prav ta želja naj bi se sicer skrivala v ozadju javne tribune, poleg zahteve, da so za opravljanje nadstandardnih storitev dodatno stimulirani,” še meni Bregarjeva. Na javno tribuno je prišla le svetnica Marija Kržišnik Logar, ki je sicer njihova stanovska kolegica, pediatrinja. Že večkrat je okarala ostale svetnike in občinsko upravo, da nimajo prave razvojne strategije. Rešitev vidi v tem, da občina več sredstev nameni za naložbe v zdravstvu ali pa dejansko razmisli o zasebniš-tvu znotraj "prostornega” zdravstvenega doma. "Na vseh ravneh manjka dialoga, predvsem pa med zobozdravniki in vodstvom zdravstvenega doma,” še dodaja. Silvana Knok, foto: Tina Dokl Krožišče slabo načrtovano Kar 52 trkov v dobrem letu dni v krožišču Na klancu. Tovornjak s prikolico in avto se ne smeta srečati. Medvode - Krožišče Na klancu so odprli za promet septembra leta 2003. V tem času se je že izkazalo, da gre za t.i. črno točko zaradi števila prometnih nesreč. Na srečo do danes v njih udeleženci niso bili resneje telesno poškodovani. "Krožišče ima premajhen radij. Ko tovornjak s prikolico zapelje v krožišče po zunanjem pasu, ostane premalo prostora za vozilo, ki istočasno vozi po notranjem prometnem pasu," je povedal komandir Policijske postaje Medvode Dušan Mikolčcvič. Zadnji tak primer, ko je tovorno vozilo "stisnilo” osebni avto, so policisti imeli konec marca. V prvih štirih mesecih po odprtju krožišča so policisti obravnavali kar 18 prometnih nesreč, verjetno na začetku tudi zaradi tega, ker vozniki niso bili pripravljeni na novo prometno ure-litev. "Lani je bilo teh nesreč 34, najpogostejši vzrok je bil nepravilna stran in smer vožnje,” je rekel komandir, ki je opozoril še na eno pomanjkljivost: "Ko se pripeljete iz Kranja, je vstop v krožišče izpeljan tako, da omogoča vozniku ravno vožnjo. Kar ni prav. Fizično bi morala vstopna krivina prisiliti voznika, da bi zapeljal v loku.” Načrt za krožišče je pripravil Ljubljanski urbanistični zavod, vendar so nas napotili k naročniku, to je k Direkciji RS za ceste, kjer je Tina Bučič iz Službe za odnose z javnostmi povedala, da je bilo narejenih veliko študij v zvezi s tem krožiščem: "Pri načrtovanju je bilo glavno vodilo rešitev prometne preobremenjenosti skozi naselje Medvode.” Iz tega vidika je bila to zagotovo ustrezna rešitev, saj se iz smeri Gorenjske proti prestolnici in nazaj skozi Medvode pelje 26.000 vozil na dan. Ne le s strani komandirja, tudi v lokalni skupnosti pa je slišati vse več pobud, naj dva vozna pasova, ki povzročata največ preglavic, spremenijo v enega. Zadnjo besedo bo imela država, ker cesta sodi v pristojnost direkcije. Nek projektant, ki je želel ostati neimenovan, pravi, da bi morali predpisane smernice v zvezi z gradnjo krožišč korigirati. V tem nimamo bogate tradicije, izkušnje iz zadnjih let pa so pokazale na nekaj pomanjkljivosti. Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl Medveško mleko na pol poti v Italijo? V soboto, 23. aprila, se je na rednem letnem občnem zboru sestala slaba četrtina od skupaj 282 članov KZ Medvode, ki združiye kmete treh občin; medvoške, vodiške in dela Mestne občine Ljubljana. Glavna dilema je bila, ali naj se zadruga, ki več kot 50 odstotkov prihodkov ustvari s prodajo mleka, še naprej poskuša pogajati za višjo ceno mleka pri Ljubljanskih mlekarnah ali pa ga začne prodajati v Italijo. Zadružniki so končno odločitev, ki naj bi padla prav v teh dneh, prepustili v presojo vodstvu in upravi. Polletna pogajanja s predstavniki Ljubljanskih mlekarn so predstavniki zadružnikov neuspešno zaključili tri dni pred občnim zborom. Izborili so le, da vodstvo mlekarne ne bo zaostrovalo pogojev odkupa mleka, niso pa dosegli pogodbene cene, ki je veljala pred znižanjem aprila lani in je bila za 2,45 tolarja višja od trenutne, niti niso dosegli ukinitve sofinanciranje prevoza mleka. "Če smo na to slednje le upali, pa smo dejansko pričakovali vsaj pogajanje okrog cene, ne pa da smo po šestih mesecih ostali brez odgovora. Ta ignoranca kaže na to, da nas imajo za manj vredne, čeprav nas imajo tako rekoč na svojem pragu,” je bil oster Marko Bečan, predsednik odbora za mleko. Kmetijska zadruga Medvode je lansko leto prvič odkupila in prodala več kot 11 milijonov litrov mleka visoke kvalitete oziroma za dobre 3,5 odstotka več kot leto poprej, kar jo uvršča med deset naj večjih odkupovalcev. "Če bi se odločili za izvoz mleka v tujino, pričakujem zadružniško enotnost. Sam bi se za tako potezo odločil le ob zagotovilu, da mi plačajo tudi tisto naročeno mleko, ki ga sicer ne bi odpeljali. Dnevno ga pri nas doma pridelamo okrog 700 litrov, dosegamo Marko Bečan, predsednik odbora za mleko pri KZ Medvode. pa ceno dobrih 68 tolarjev za liter," pravi Bečan, ki zagovarja trditev, da je mleko medvoških zadružnikov eno najboljših. Direktor zadruge Milan Sobočan je povedal, da so pogovori z eno izmed italijanskih mlekarn že v teku, hkrati pa opozoril na morebitno kratkoročnost take odločitve: "Res lahko pridelovalci mleka računajo na tolar oziroma poldrugi tolar višjo ceno, vprašljiva pa je dolgoročnost pogodbe in redno plačilo.” Predlagal je ustanovitev konzorcija za mleko gorenjskih in obljubljanskih zadrug, vendar so zadružniki vse končne odločitve prepustili upravnemu odboru. Če bi bilo potrebno, naj bi ta sklical izredni občni zbor. Vodstvo in upravo so tudi pooblastili, da nadaljuje pogovore in išče možnosti za medsebojno sodelovanje in kapitalsko povezovanje z drugimi kmetijskimi zadrugami. "Povezovanje je nujno, saj bodo preživele le zadruge, ki imajo vsaj 2,5 milijarde tolarjev prometa. Glede na dobro poslovanje naše zadruge, o čemer priča tudi revizorsko poročilo, pa imamo čas za tehten premislek, saj v povezovanje nismo prisiljeni,” je dejal predsednik zadruge Janez Šušteršič. Minulo poslovno leto so namreč zaključili z 1,7 milijona tolarjev dobička. Kmetje so prek zadruge prodali v lanskem letu le 986 živali oziroma za 13 odstotkov manj kot leto poprej, kar za 34 odstotkov pa se je povečala prodaja krmil, kar dolgoročno obeta še manjše marže za člane zadruge. V letu dni naj bi tudi temeljito obnovili prodajalno v Medvodah in jo spremenili v osrednji kmetijsko - vrtnarski center na 450 kvadratnih metrih prodajalne površine. Postavili naj bi tudi 3 silose za razsuto blago. Tekst in foto: Silvana Knok Janez Šuštaršič, predsednik KZ Medvode. Greh se je peljati z avtom v Ljubljano Marjan Oblak, predstavnik občine Medvode v programskem svetu za pripravo regijskih razvojnih programov Urbane regije Ljubljana. ”Ne, ne bo držalo, da sem polno zaposlen, ampak polno angažiran. Saj veste, zaposleni dobijo plačilo, mi angažirani pa delamo vse zastonj,” pravi v šali diplomiran pravnik javnih financ in mednarodnega finančnega prava Marjan Oblak, upokojenec zadnjih sedemnajst let, prej pa nekdo, ki je, med drugim, kot pomočnik sekretarja za finance dolga leta bedel nad izvajanjem proračuna RS Slovenije in bivše Jugoslavije. Danes je aktiven član Univerze za tretje življenjsko obdobje, aktiven predstavnik civilne družbe na sejah v državnem svetu, aktiven razpravljavec na različnih posvetih, zgolj strokovnih, saj pravi: "Že ob osamosvojitvi sem dejal, da se ne bom "farbal”, zato nisem v nobeni politični stranki.” Med drugim je tudi predstavnik občine Medvode v programskem svetu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, ki jo leta 2001 ustanovila Mestna občina Ljubljana, preostalih 24 občin ljubljanske urbane regije pa jo je pooblastilo za pripravo regionalnih razvojnih programov. Le z njimi naj bi uspešno pridobili kakšen tolar iz evropske blagajne. Pred kratkim so se predstavniki programskega sveta sešli na šestem srečanju, ki je bilo namenjeno vprašanjem prostorskega razvoja, torej temam, kot so komunalna infrastruktura, poselitev, varstvo narave v regiji in promet. Enotna vozovnica za javni prevoz ”Z osebnim avtomobilom se z ženo peljeva v Ljubljano le na večerne predstave in prireditve, ko za povratek domov že sicer ni več na razpolago javnega prevoza. Še ko sem služboval v Ljubljani, sem rekel, da je greh, da bi tudi moj avto delal gnečo,” pravi Oblak in dodaja, da je na tokratnem srečanju, tako kot večkrat doslej, zagovarjal uvedbo enotne vozovnice za prevoze z vsemi javnimi prevoznimi sredstvi na področju celotne ljubljanske regije. ”Če bi ista vozovnica, bodisi dnevna, tedenska ali mesečna, veljala za vse javne prevoze, sem prepričan, da bi se nekaj sto ljudi več v Ljubljano vozilo z vlakom. Vedeli bi namreč, da ista vozovnica velja tudi za prevoz z mestnim potniškim prometom. Če bi se z mesečno vozovnico za lokalni potniški promet lahko vozil tudi z vlakom in s primestnim avtobusom na tej isti relaciji, bi bil pripravljen primakniti tudi kakšnega tisočaka več zanjo, saj se splača. Z vlakom si v Ljubljani v dobrih 15 minutah. Cilj je prepričati tiste, ki se v prestolnico še vedno vozijo z avtomobili. Pred leti sem v enem izmed časopisov prebral naslov "V Londonu umirajo zaradi slabega zraka”, zato sem na tokratnem srečanju zagovarjal tudi projekt "omejitve prometa”, kot so ga uvedle številne prestolnice. Če se v mesto pripelješ sam v avtomobilu, moraš plačati višjo "vstopnino”, kot če imaš sopotnika, trije v avtomobilu pa so oproščeni plačila. Tako bi morali biti tudi v Šentvidu,” še dodaja. Glede na vsebino razprave, je opozoril tudi na številne črne gradnje. Po njegovem mnenju bi morali imeti črnograditelji vsaj toliko, če ne celo še več, obveznosti kot ostali, da sodelujejo pri komunalnem urejanju prostora in varstvu narave. Jasno stališče zagovarjal tudi v primeru, ko osebnih interesi ogrožajo javnega: ”Če obstaja za neko zemljišče javni interes, potem gaje lastnik dolžan prodati občini. Tako kolje sodišče v primeru nacionalizacije odločilo, kakšni bodo povračilni stroški, tako bi moralo v teh primerih določiti prodajno ceno. Lastnik bi bil dolžan zemljo prodati po določeni ceni, občina pa jo kupiti.” Sodelovanje je nujno Žalosti ga predvsem dejstvo, da mora na srečanjih programskega sveta še vedno poslušati tožbe županov, da člani občinskih svetov ne ra- zumejo, zakaj bi morali dati kakšen tolar za pripravo regionalnih razvojnih programov. "Kaj bomo imeli od tega, se sprašujejo. Dejstvo je, da kot občina ne moremo samostojno pripraviti razvojnega programa na primer za odpiranje novih delavnih mest, za celoten sistem šolstva ali za delovanje javnih služb na vseh področjih. Vse mora biti sinhronizirano. Na srečanju smo predlagali, da bi morala država sprejeti nek predpis, ki bi določal, kolikšen odstotek občinskega proračuna bi morala vsaka občina prispevati za pripravo raz-^ vojnega programa. Tako kot vsa^gjl posameznik, bi tudi občine morale imeti za njihovo izvedbo možnost, da na podlagi privarčevanega zneska pri izbrani banki ali skladu pridobi posojilo. Država bo morala razmisliti tudi o posebnih oblikah financiranje projektov, ki so zavoljo različnih predpostavk, kot je na primer majhno število prebivalcev, težko izvedljivi. Če bodo imele vse občine v regiji osnovne komunalne probleme programsko urejen in izvedljive do leta 2007, potem tudi ambiciozno zastavljenega regionalnega razvojnega programa v prihodnje ne bo težko pripraviti oziroma izvesti. Ta bo namreč že moral vsebovati oblike povezovanja z ostalimi regijami,” pravi Oblak, ki način dela agencije ocenjuje za pravilnega, saj pripravlja številne delavnice, na katerih sodelujaj^ strokovna in civilna javnost. Rezultat je nat$y mreč strokovno pripravljeno gradivo, ki ga programski svet poskuša narediti uporabnega. Veliko različnih projektov Razvojni projekt ljubljanske regije za obdobje do vključno leta 2006 vključuje kar 48 različnih projektov. Občina Medvode je v minulem letu aktivno sodelovala pri projektih, ki so že v izvedbeni fazi - kot je projekt povezovanja turističnih ponudnikov v regiji, projekt urejanja kolesarskih poti in pešpoti ter projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda, poleg tega pa še pri projektu prometnih analiz, projektu ravnanja z odpadki in programu varovanja kulturnih spomenikov. Pred kratkim so člani občinskega sveta že dali zeleno za pripravo regijskega razvojnega programa vse do leta 2013. "Ljudi je potrebno spodbujati, da bodo dajali svoje pobude in predloge. Iz velikega števila idej mora nastati nekaj koristnega, zgolj kritika pa vedno pripelje le do različni oblik zamer,” še dodaja Marjan Oblak. Tekst in foto: Silvana Knok 9BČINA MEDVODE Župan Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode OBČINA MEDVODE Župan Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode razpisuje uradniško delovno mesto SVETOVALEC V ODDELKU ZA SPLOŠNE IN PRAVNE ZADEVE (m/ž) Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 - uradno prečiščeno besedilo), in Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) morajo kandidati/ke izpolnjevati še naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba pravne smeri, - 3 leta delovnih izkušenj, - aktivno znanje uradnega jezika, - državljanstvo Republike Slovenije, - usposobljenost za delo z osebnim računalnikom, - vozniški izpit kategorije B. Opis del in nalog: - sodelovanje pri pripravi predpisov in drugih zahtevnejših gradiv, - opravljanje drugih upravnih nalog podobne zahtevnosti. Javni uslužbenec/ka bo delo opravljal/a na sedežu Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode. Kandidati/ke morajo k prijavi predložiti naslednja dokazila: - dokazilo o pridobljeni izobrazbi - fotokopija diplome; - fotokopija delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba; - fotokopija osebnega dokumenta, iz katerega je razvidno državljanstvo RS; - fotokopija vozniškega dovoljenja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo vključno do 24.5.2005 na naslov: Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode (javni razpis - svetovalec). Obravnavali bomo samo pravočasne in popolne ponudbe. Z izbranim javnim uslužbencem bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (začasno povečan obseg dela). Kandidati/ke bodo o rezultatu razpisa obveščeni v 8 dneh po izbiri. Dodatne informacije: 01/361 95 43. Občina Medvode Župan Stanislav Žagar Se eno krožišče na medvoških cestah Prek razpisa izbrano gradbeno podjetje je v začetku aprila začelo gradnjo dovozne poti do novega naselja Brezovec in krožnega križišča na lokalni cesti Sp. Pirniče - Smlednik. V končni obliki bo krožišče malo manjše od tistega vrh medvoškega klanca - zunanji premer 27 metrov, notranji 13 metrov, imel pa bo le en vozni pas. Investitor projekta je družina Lazarini oziroma njihovo podjetje Brezovec. "Načelo vsakega krožišča je, da zmanjšamo število smrtnih žrtev. Mislim, da bo tako tudi v tem primeru. Res pa je, da bo najbrž pokala pločevina, vse dokler se vozniki ne bodo navadili nanj,” je dejal Gregor Mrjasec, ki v imenu Občine Medvode vrši le nadzor. Naložbo, ki je po projektantski oceni vredna 96 milijonov tolarjev, je namreč Občina Medvode prek pooblastila predala v izgradnjo podjetju Brezovec, ki je edini investitor. "Vloga občine je zgolj zagotoviti nadzor, da bo lahko dostopno cesto in krožišče prevzela v uporabo in da bo imela v prihodnje čim manj vzdrževalnih del z njima,” pojasnjuje Mrjasec. Tako prometno rešitev in celotno podobo naselja Brezovec je potrdil občinski svet Občine Medvode že v prejšnjem mandatu. Družina Lazarini je poleg celotne komunalne opreme naselja prevzela tudi izgradnjo krožišča in dovozne ceste, v dobrem upanju, da bo dobila dostojne popuste pri plačilu komunalnega prispevka. Janez Šušteršič, predsednik komisije pri občinskem svetu, ki je primerjala izračun komunalnega prispevka za Zbiljski gaj in naselje Brezovec, je prepričan, da so bili investitorji slednjega obravnavani veliko slabše, kljub vlaganju v komu- razpisuje strokovno tehnično delovno mesto GEODET III - pripravnik (m/ž) Poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 - uradno prečiščeno besedilo), in Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) morajo kandidati/ke izpolnjevati še naslednje pogoje: - najmanj visoka izobrazba ustrezne smeri (geodezija), - aktivno znanje uradnega jezika, - državljanstvo Republike Slovenije, - usposobljenost za delo z osebnim računalnikom, - vozniški izpit kategorije B. Opis del in nalog: - sodelovanje pri pripravi občinskih prostorskih izvedbenih aktov, - sodelovanje pri pripravi strategij prostorskega razvoja občine. Javni uslužbenec/ka bo delo opravljal/a na sedežu Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode. Kandidati/ke morajo k prijavi predložiti naslednja dokazila: - dokazilo o pridobljeni izobrazbi - fotokopija diplome; - fotokopija osebnega dokumenta, iz katerega je razvidno državljanstvo RS; - fotokopija vozniškega dovoljenja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo vključno do 24.5.2005 na naslov: Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode (javni razpis - geodet pripravnik). Obravnavali bomo samo pravočasne in popolne ponudbe. Z izbranim kandidatom pripravnikom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas 8 mesecev. Kandidati/ke bodo o rezultatu razpisa obveščeni v 8 dneh po izbiri. Dodatne informacije: 01/ 361 95 43. Občina Medvode Župan Stanislav Žagar Krožišče na lokalni cesti Spodnje Pirniče - Smlednik. nalno infrastrukturo v višini skoraj 700 milijonov tolarjev. Po njegovi oceni je namreč v Zbiljskem gaju komunalni prispevek za objekt znašal okoli 783 tisoč tolarjev, v Brezovcu pa, sicer dve leti kasneje in ob nekaterih drugih predpostavkah, še enkrat več. Ne more pa trditi, da bi bila družina Lazarini kakorkoli prikrajšana v primerjavi z ostalimi individualnimi graditelji. S. Knok Partizanski miting v Medvodah Srečanje vseh, ki se jim po žilah pretaka ”rdeča” kri ... Smrt fašizmu! je z zanosom dejal Aleš Čarman, vodja partizanske skupine Triglav. "Svoboda narodu!” je spontano zadonel gromki in odločni glas zbranih obiskovalcev v Kulturnem domu Medvode. S temi besedami se je zaključil uradni del Partizanskega mitinga, ki ga je v čast 60. obletnice zmage nad fašizmom v sredo, 4. maja, na uradni dan Titove smrti, organizirala Zveza borcev NOB Medvode. Aleš Čarman, idejni vodja skupine Triglav. Priletni miting so pripravili elani KUD Oton Župančič Sora in Bojan Orel ter Anica Horvat z recitacijami domovinskih pesmi. Številnim Medvoščanom in okoličanom so se na mitingu pridružili tudi predstavniki zavezniških veleposlaništev, borčevske organizacije in Slovenske vojske ter zgodovinopisci. "Povabili smo vse, za katere menimo, da so lojalni do narodnoosvobodilnega boja,” sta v imenu organizatorjev dejala predsednik medvoške borčevske organizacije Jaka Gaber in predsednik Zgodovinskega društva Vladimir Bertoncelj na tiskovni konferenci, sklicani pred praznovanjem. V avli kulturnega doma je bila ob tej priložnosti postavljena razstava orožja in vojaške opreme partizanske in zavezniške vojske, ki jo je organizirala skupina Triglav. "Vsem nam v skupini Triglav se po žilah pretaka rdeča kri. Smo skupina zbiralcev orožja, uniform in vozil iz Medvod in bližnje ter daljne okolice, ki se je odločila negovati vrednote partizanstva. In to v času, ko jih nekateri želijo razvrednotiti oziroma celo izenačiti obe strani, levo in desno. Prvič smo v taki postavi nastopili 7. novembra v Beli krajini v čast komandantu Stanetu, nato smo bili povabljeni v Dražgoše, sedaj pa nas vabijo kar naprej,” je ob tej priložnosti povedal idejni vodja skupine Triglav Aleš Čarman iz Žleb. Za razstavo je prispeval predvsem obleko in orožje ameriške vojske, v lasti pa ima tudi ameriški džip iz leta 1944. Zgodovinsko društvo Medvode je v preddverju pripravilo razstavo fotografij iz obdobja druge svetovne vojne. "To, da so danes raz- Edi Šelhaus in Drago Oblak. stavljene moje fotografije in da je na govorit škem odru spregovoril moj bratranec Drago Oblak, je zame dogodek leta,” je bil navdušen Edi Šelhaus, ki ga še vedno spremlja fotoaparat. "Iz tistih vojnih dni mi je najbolj pri srcu fotografija narejena v partizanski šoli. Na tabli je bilo namreč napisano "Zdrava bodi domovina, mili moj slovenski dom”. Biti fotograf v prvih letih vojne je bilo zelo težko. Ves čas sem imel v mislih, da lahko padem, da bo okupator prišel do fotografij in bom izdal organizacijo. Na fotografijah so bili tudi mnogi mladi, ki so nam pomagali, nam prinašali hrano... Fotografiranje je bilo celo nezaželeno.” Tekst in foto: Silvana Knok Obnovljeni samski dom čaka parkirišča. Parkirišče kar na sosedovi zelenici? Pred slabima dvema letoma je nekdanji samski dom, ki je bil dotlej v lasti Tovarne papirja Goričane in Donit Tesnita ter potreben temeljite obnove, na javni dražbi kupilo podjetje Interflooring. Pred časom je bila obnova, ki jo je v njegovem imenu izvajalo podjetje Givo, uspešno zaključena, stanovanja v njem pa še kar samevajo. Obnovitvena dela so namreč potekala brez ustreznih dovoljenj, brez dovoljenj ni uporabnega dovoljenja in brez slednjega ni uradne možnosti za prodajo stanovanj. Lastnik objekta menda sedaj mrzlično išče parkirišče. Neuradno, uradni izjavi se namreč izmikajo, sojih našli na zelenici sosednjega bloka, ki je v lasti občine Medvode, čemur sosedje že nasprotujejo. Pravijo, da bodo zelenico kupili kar sami, če ne bo šlo drugače. Samski dom, ki je bil zgrajen pred skoraj tremi desetletji, je uporabno dovoljenje dobil zgolj zato, ker je investitor v neposredni bližini gradil tudi garaže, ki naj bi sodile k objektu. Vendar jih je kasneje prodal, samski dom pa je ostal brez pravih parkirišč. Novi lastniki nam že ob začetku obnove niso vedel ali hoteli povedati, v kakšen namen bo ta potekala, razen da je nujna. Če bi stanovanja v obnovljeni zgradbi tudi v prihodnje namenili najemu in ne bi spreminjali njeno namembnost, bi lahko obnovitvena dela v njeni notranjosti legalno opravili zgolj s pridobljeno lokacijsko informacijo. Če bi stanovanja želeli prodati na trgu, bi morali spremeniti namembnost iz samskega doma v večstanovanjski objekt in pridobiti gradbeno dovoljenje, kar pa je seveda nemogoče, če blok nima parkirnih prostorov. Na podjetje Interflooring smo tudi tokrat naslovili veliko vprašanj, dobili pa zgolj ugotovitev, da so "objekt prevzeli v zelo slabem stanju in mu dali zelo prijetno bivalno vsebino”. Pravijo pa tudi, da še vedno ne vedo, kaj konkretno bodo s stanovanji storili. Če ne bo druge možnosti, bodo oddajali samska stanovanja in sobe delavcem ali podjetjem, ki se menda že resno zanimajo za to možnost. Silvana Knok Pesem Iz srca, kaj vse mi v nji živi Godba Medvode praznuje 75-letnico. Po razstavi fotografij še slavnostni koncert in tradicionalno srečanje godb. Nastop na otvoritvi razstave fotografij ob 75-obletnici v knjižnici v Medvodah. Godbo na pihala Medvode so neuradno ustanovili avgusta leta 1929 na pobudo Štefana Krelja s Svetja in Franca Bečana iz Rakovnika, ki sta želela povezati ljudi, ki imajo veselje do glasbe. Petnajst se jih je zbralo. Inštrumente so kupili z denarjem, ki so ga prispevali sami in z nabiralno akcijo po vaseh. Nekaj let zatem so začeli graditi godbeni dom, v katerem vadijo še danes. Delali so godbeniki sami, za material so posojali tudi svoje prihranke. ”Po vojni, leta 1945, smo se spet zbrali in se ačeli učiti, mene je pritegnila trobenta. Prvi astop smo imeli v Smledniku za velikonočno procesijo in ljudje so nas odlično sprejeli,” se spominja Dragotin Kopač, ki se je godbi priključil pri svojih 16 letih. Precej dolg staž v skupini ima tudi Rok Jamnik, pa je star komaj dobrih dvajset let: "Osem let sem imel, ko sem se pridružil godbi skupaj z bratoma. Bil sem na paradi ob Bohinjskem jezeru in boben je bil večji od mene.” Godba seje ob ustanovitvi imenovala Delavska godba na Svetju, vmes so večkrat menjali ime, danes jo poznamo kot Godba Medvode, ki je registrirana kot kulturno društvo. Dirigent je od septembra lani Silvo Dolinšek: "Tudi godba se prilagaja novih trendom in gre bolj v zabavno smer, v razpoloženjsko glasbo. Zdaj pripravljamo nov program za osrednjo slovesnost. Želim, da bi dobili čim več podmladka iz Glasbene šole Medvode.” Temu se pridružuje tudi predsednik društva Robert Megušar, ki pravi, da imajo trenutno okrog 40 članov, in še: ”Na leto imamo nekaj čez 20 nastopov in dva samostojna koncerta, spomladanskega in božično-novoletnega.” Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl Slavnostni koncert ob 75. obletnici Godbe Medvode bo v soboto, 21. maja, ob 19.30, v Kulturnem domu v Medvodah. Program: GENERATIONS FANFARE ROSS ROV V TRENTI MALA MADŽARSKA RAPSODIJA ŠOPEK DOMAČIH SPEV ŠKRJANČKA MANDOLINA FESTIVAL PLESOV KRANJSKO DEKLE VACKETV SAX PRELEPA GORENJSKA KAKO LEP JE TA SVET dirigent: Silvo Dolinšek režiser prireditve: Niko Kranjc Kus Tradicionalno srečanje godb v Medvodah bo v nedeljo, 22. maja, ob 15.00 uri, pred občino Medvode. Program: ob 14:00: predstavitev godb Zbilje, restavracija Jezero - Prekmurska godba Bakovci z mažoretami Preska - Pihalni orkester Kočevje Medvode (zgornji Mercator) - Pihalni orkester Tržič Pirniče, gostilna Mihovec - Godbeno društvo rudarjev Idrija ob 15.00: skupna povorka godb v Medvodah (od zgornjega Mercatorja proti občini) V povorki sodelujejo tudi mažorete Prekmurske godbe Bakovci in Godbe Medvode. ob 16.00: kratki koncerti vseh nastopajočih godb ob 18.00: zabava z ansamblom Svetlin Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. FOTO ATELJE D&D MARKDESIGN, d.o.o. Seškova 12 1215 Medvode Tel.: 01 361 42 19 Faks: 01 361 34 74 www.foto-dd.com ATELJE S TRADICIJO DIGITALNI FOTOAPARAT OLVMPUS C-370 ZA SAMO 37.990 SIT DIGITAL NOVO - NOVO - NOVO Trgovina NATURA v BC Mercator, 1. nadstropje Darila in specializirana prodajalna z zdravili in medicinskimi pripomočki | Odprto od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 14. ure Telefon: 01/361 51 63 Nudimo vam strokovno svetovanje, sedem brezplačnih masaž in prijazno postrežbo. Žabe ne pridejo do mokrišča V Hrašah veliko žab ob selitvi konča pod kolesi vozil. Bližnje mokrišče je naravna vrednota državnega pomena. Nekateri pravijo, da je mokrišče nastalo zaradi podtalnice, drugi menijo, da je nastalo zaradi odplak v preteklosti, ki so zamašile prepustnost zemlje. Hraše - Toplejše noči in prvi spomladanski dež spodbudita žabe, da se iz zimskih domovanj v gozdovih selijo v ribnike, kamor odložijo mrest. ”V Hrašah v občini Medvode morajo žabe, ki se selijo dvakrat na leto, prečkati glav- no cesto, kar pomeni, da jih ogromno konča pod kolesi vozil,” je opozoril na problem občinski svetnik Janez Burgar. ”Na tem območju živijo predvsem krastače in sekulje, to sta vrsti, ki sta pomembni v celi prehranjevalni verigi v naravi, krastača je na vrtovih tudi odličen pesticid. Zaradi potrebe po boljšem osveščanju ljudi je Slovenija tudi vključena v mednarodni projekt Varstvo dvoživk in netopirjev,” je pojasnila biologinja Katja Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore. Ponekod v bližini močvirnatih področij stojijo prometni znaki, ki opozarjajo na prisotnost žab, ker pa Slovenci že pregovorno prehitro vozimo, je vprašljivo, kakšna je sploh njihova korist. Obstajajo boljše rešitve: ”V Hrašah bi lahko postavili ob cesti ograjice, žabe zajeli, v domeni lokalne skupnosti pa je, kdo bi jih v času selitve prenašal čez cesto. Še boljša rešitev je manjši podhod pod cesto,” je predlagala Poboljšajeva. Cesta skozi Hraše pa ni občinska, ampak državna. Žabe v Hrašah odložijo mrest v mokrišče, ki ima status naravne vrednote državnega pomena. Prvi popis favne in flore je na pobudo te- danjega ljubljanskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine naredil biolog Nejc Jogan že leta 1993, ornitolog Andrej Sovine pa je leta 1996 napisal, da bi bilo treba mokrišče zaradi izjemnega ornitološkega in biotop-skega pomena zakonsko zavarovali. Pred leti so na zavodu, zdaj je to Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, pripravili predlog odloka, ki naj bi ga sprejel medvoški občinski svet, vendar do razglasitve še ni prišlo. Direktorica občinske uprave Vanja Debeljak pravi, da so v fazi, ko morajo uskladiti stališča strokovnih služb z drugimi interesi, tudi lastnikov. Mokrišče leži tik ob živinski farmi, ki je v lasti Agroemone. V dolgoročnem planu občine je za to posestvo označena razpršena gradnja, pa kateri so dovoljene gradnje za kmetijsko deja\l$j nost in ne za obrtno cono, kot je bilo v preteklosti že slišati. O podrobnejši namenski rabi pa bodo imeli zadnjo besedo medvoški svetniki. Krajane najbolj moti to, da še vedno nimajo jasnih pojasnil v zvezi z načrti, tako mokrišča kot farme, in posledicami, ki bi jih spremembe vnesle v njihovo vsakdanje življenje. Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl V Pirničah v igri tudi olimpijada mladih Sp. Pirniče - Naši mladi kolesarski upi so se zbrali v Spodnjih Pirničah. Tam je namreč že šestič bila Velika nagrada Občine Medvode. Na startu je bilo več kot 150 tekmovalcev iz vseh najboljših slovenskih klubov. Najdaljšo progo, dolgo 50,4 kilometra, so morali prekolesariti najstarejši, mlajši mladinci (do 17 let). Gledalci so videli zanimiv obračun med Gašperjem Mulejem (Radenska), ki je letos dobil že dve dirki in trenutno tudi vodi v točkovanju za nastop na julijski olimpijadi mladih v Italiji, ter Markom Mermoljo (Hit Gorica). Slednji je bil tokrat v ciljnem sprintu boljši. Izmed domačinov iz Medvod je bil z 21. mestom najvišje uvrščen Jan Maček. Nejc Košir pa je bil na koncu 27. Pri najmlajših dečkih C (do 13 let) je z vrstniki prepričljivo opravil lanski zmagovalec Aleš Novak (Bela krajina), pri dečkih B (do 14 let) je zmagal Jure Berk (Radenska Rog), med dečki A (do 15 let) pa njegov klubski kolega Miško Mušinovič. Še bolj zanimivo pa bo v Medvodah prihodnji mesec, ko se bodo na nočnem kriteriju med seboj pomerili trenutno vsi najboljši kolesarji iz sloven- Najboljši ml. mladinci: Gašper Mulej, Marko Mermolja in Urban Jerkič. skih klubov in slovenski kolesarji profesionalci na začasnem delu v tujini. Ponavadi jih v Medvode pride kar nekaj. Maja Bertoncelj Sto poti na Sv. Tilna Zvesti udeleženci pohodov na Sv. Tilna. Smlednik - Na Starem gradu so imeli pred nedavnim srečanje pohodniki, ki so se v letu 2004 stokrat podali iz Starega gradu do cerkvice Sv. Tilna. "Pred dvema letoma smo se prvič zares dogovorili, da bomo pohode šteli. Pa sem prinesel še skrinjico, v kateri je zvezek za vpisovanje. Na začetku smo s priznanji nagradili tiste, ki so prišli največkrat do Sv. Tilna, zavetnika živali, zdaj pa velja pravilo stokrat gor in dol,” je povedal pobudnik akcije in športnik po duši, Peter Lampič. Lani je imelo sto podvigov 18 udeležencev, najstarejši med njimi je bil Vinko Rupnik, ki je na kratko komentiral: ”To je dobra rekreacija." Anica Globočnik pa je bila lani na Sv. Tilnu celo večkrat, kot ima leto dni. ”Še dobro, da imamo Petra, ker kot domačinka sploh nisem poznala te poti,” je povedala Marija Zavbi. Polje primerna tudi za družine, v eno smer boste hodili dobre tri kilometre in pol. S.K., foto: Tina Dokl Rdečega petelina naj bo strah Osrednja občinska gasilska vaja v Zbiljah za pol stoletja delovanja PGD Zbilje. Anja, Polona in Jasmina Šilar Gasilci so požar, ki ga je zanetila strela, uspešno pogasili. Sredi aprila je Prostovoljno gasilsko društvo Zbilje pripravilo osrednjo občinsko gasilsko vajo ob 50. obletnici delovanja društva. Še pred začetkom akcije je poveljnik PGD Zbilje Jože Šiler opisal dogodek: ”Gre za namišljeni požar na gospodarskem poslopju, ki ga je zanetila strela. Preko pozivnikov bomo o tem obvestili vsa društva, ki delujejo pod Gasilsko zvezo Medvode in pa kranjsko Gasilsko društvo Mavčiče. Računamo, da bo prišlo na pomoč okrog 50 gasilcev s približno sedmimi vozili. Dogajalo se bo na domačiji Romana Kozjeka v bližini Zbiljskega jezera.” Na vaji so sodelovale tudi mlade gasilke iz domačega društva. "Gasilka sem že od prvega razreda osnovne šole, torej 15 let. Pritegneta me dobro vzdušje in družba. Dobro je, da je |človek podkovan tudi na tem področju, saj če se kaj zgodi, znaš pravilno reagirati,” je povedala Anja Šilar, ki je bila na vaji del reševalne ekipe, skupaj z Jasmino in Polono Šilar (dekleta so v daljnem sorodstvu). Na kraj požara so prihiteli gasilci iz PGD Zbilje, PGD Smlednik, PGD Zg. Pirniče, PGD Sora, PGD Preska Medvode, PGD Sp. Pirniče in PGD Mavčiče. ”Do sem smo potrebovali slabih pet minut. V to je vštet čas od klica, izvoza iz garaže in vožnja do kraja dogodka,” je povedal Anže Luštrik iz PGD Preska. "Intervencijski čas se meri od poziva, ki ga sproži regijski center za obveščanje. Center o tem najprej obvesti osrednjo gasilsko enoto, to je pri nas PGD Preska Medvode, ki ima najkrajši odzivni čas, in postopoma še ostala društva,” je pojasnil poveljnik Civilne zaščite v občini Medvode Primož Knez. Sirene gasilskih vozil so privabile kar nekaj očividcev. Vaja je bila predvsem preizkus tehnike in moštva. "Zanima me pripravljenost gasilcev, tako poveljstva kot operativnih gasilcev, in pa sama izvedba vaje,” je še pojasnil svojo udeležbo na prizorišču Knez. Poveljnik Gasilske zveze Medvode Franci Jarc je po končani nalogi vajo ocenil z besedami: "Šlo je za vajo "na vasi”, kjer je strnjeno naselje hiš. Ob neugodnih vremenskih razmerah bi se požar lahko hitro širil. Danes so gasilci prišli na kraj intervencije v doglednem odzivnem času. Pomanjkljivosti ni vilo. Če že pride do napake, je bolje, da se pojavi na vaji, ne pa v resnični situaciji.” Osemletni Štefan Kozjek je bil nad prikazom navdušen. "Zanimivo je gledati gasilce v akciji. Ko bom velik, bom gotovo tudi sam gasilec.” Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl ROLETARSTVO BERČAN Mala vas 33, Ljubljana Berčan Matjaž s.p. TENDE - MARKIZE Popust do 20% Brezplačne izmere in svetovanje, na izbiro več kot 200 vzorcev platna, ročni ali elektro pogon, strokovna montaža brez stroškov prevoza Tel.: 01/565 32 32 ali 041/630 700 BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ŽE OD 65.000 SIT! 040848498 Geodetski biro Ema Huth s.p. Zbiljska c. 4, 1215 Medvode, t:+386 1 3613 491 m: +386 41 578 132, e:geodetskibiro0siol.net www.geodetskibiro-huth.si Družinski turizem ob jezeru Člani Turističnega društva Zbilje, ki so se v začetku aprila zbrali na volilnem občnem zboru, so mandat Iztoka Pipana ocenili za dovolj uspešnega, da mu prepustijo vodstvo še za nadaljnja štiri leta. Načrtujejo precej akcij, v ospredju pa je dokončanje lani začete izgradnje otroškega igrišča. Ker gre za investicijo v višini 15 milijonov tolarjev, so krajni brez večjega negodovanja sprejeli dejstvo, da društvo letos izjemoma ni razdelilo brezplačnih sadik balkonskih in okenskih rož. V preteklih štirih letih je društvo uredilo okolico jezera, pomagalo pri prenovi bistroja Dotik po navodili inšpekcijskih služb, sodelovalo Za ograjo bo veliko otroško igrišče. z drugimi društvi in skupnostmi, uredilo zemljiško-knjižne razmere, organiziralo prireditve ob občinskem prazniku in ostala strokovna in družabna srečanja ter dostojno praznovalo 50-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so splavili tudi novi zbiljski model čolna, ki gaje skonstruiral gospodar društva Uroš Košir. Največ dela in sredstev v višini skoraj 40 tisoč evrov pa je bilo vloženo v dosedanje urejanje prireditvenega prostora na Dobravi ob jezeru, ki ga društvo upravlja skupaj s KS Zbilje. "Lani smo prvič po petdesetih letih oddali organizacijo Zbiljske noči, ker je spremenjena zakonodaja pred vse organizatorje večjih prireditev postavila takšne zahteve, da jih društvo ne more zagotoviti ob predpostavki, da želi končni pozitivni rezultat,” je med drugim poročal Iztok Pipan, ki je moral svoje sokrajane seznaniti tudi z začasno prekinitvijo druge dolgoletne tradicije - razdeljevanjem rož. ”Že pred leti smo se namreč odločili, da želimo ob jezeru mirnejši turizem in enodnevne obiskovalce. Menimo, da v to okolje neke hrupne prireditve ne sodijo, tudi zaradi več kot osemdesetih la- bodov ter ostalih zanimivih ptic, ki poleg obiskovalcev navdušujejo tudi ornitologe. Predvsem zato, ker bi radi privabili predvsem družine, smo že lani začeli graditi otroško igrišče. To je velik finančni zalogaj v višini 15 milijonov tolarjev, pri katerem nam pomagata tudi krajevna skupnost in občina. Ker pa moramo sami vendarle zagotoviti vsaj 8 milijonov tolarjev, se je upravni odbor društva odločil, da letos izjemoma ne bomo med krajane razdelili brezplačne sadike okenskih in balkonskih rož,” je razložil Pipan. Del potrebnih sredstev bodo pridobili od najemnin za bistro Dotik in gostišče Jezero, ki sta v društveni lasti, nekaj pa ga bodo prispevali sponzorji in donatorji. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi manjkajoča igrala kupili še pred po^j letjem, že sedaj pa lahko obiskovalci čolnarijo, igrajo košarko in mali nogomet na asfaltnem igrišču ter odbojko na mivki ali pa se zgolj sprehodijo ob jezeru. TD Zbilje še naprej ohranja tradicijo čistilnih akcij. Letos se jih je zbralo čez štirideset in ugotovili so, da je pri njih odpadkov iz leta v leto manj. S. Knok Občni zbor čebelarskega društva Medvode Konec aprila je imelo čebelarsko društvo Medvode redni letni občni zbor. "Podelili smo priznanja trem častnim članom društva. Dobili so jih župan Stanislav Žagar, najstarejši član Alojz Bukovšek st. in donator društva Stanko Novak,” je povedal predsednik društva Dare Kraj-šek, in še: "Sprejeli smo sklep, da bomo šli 14. maja na vljudnostni izlet k čebelarskemu društvu Metlika. Sprejeli smo delovni načrt do marca 2006, in tudi finančni načrt. Kupili bomo sladkor za krmljenje čebel in manjkajoče število naprav za zimsko zdravljenje čebel. Z njo se čez zimo odpravi varoza (čebelje uši.) Potrdili smo pašni red društva, v ki ga bomo v naslednjih mesecih še dopolnili. Do konca leta želimo zbrati in urediti arhive področnih družin, da bomo lahko izdali društveni bilten,” je našteval predsednik društva. Med občnim zborom so imeli tudi razgovor o sodobnem načinu čebelarjenja. Član društva Ladislav Šuštaršič, inovator za sodobni način čebelarjenja, je v ta namen izdelal prilagojeno panjsko enoto, s katero lahko sodobno čebelari. To je razvijal petnajst let in prišel je do dobrih rezultatov, ki jih je predstavil ob tej priložnosti. Dominik Frelih, foto: Tina Dokl FRIZERSKI SALON Slavica -------u------------- V BLAGOVNEM CENTRU Medvode • Delovni čas: pon-pet od 7.00 do 20.00 sobota od 7.00 do 13.00 • Telefon: 01/361 29 35 CATER1NG GOSTINSTVO LEBER TITANI K BAR DONOVA C. 2 Žiga Lelier s.p.. Tel.: 0-11/732 802 Donova c. 2,. 1215 Medvode Pripravimo vam: • piknike • pogostitve v vam priljubljenih prostorih (hladni bife, topli bife, razni prigrizki, banketi) V Titanik bar vabljeni vsak dan na osvežitev! ----------------------------------------Ljudje in dogodki K lintvernu in roparskim vitezom Prav je, da hodimo po svetu radovednih oči in zvedavih ušes, a je ponavadi tako, da raje spoznavamo širni svet, ne poznamo pa tistega doma. Pa se odpravimo na en lep izlet po bližnji okolici. Avto naj ostane lepo doma, obujemo lahno pohodniško obutev, v nahrbtnik pa damo nekaj malega za žejo in najhujšo lakoto. Naš prvi cilj so Žlebe in cerkvica Svete Marjete. Podhod pod železniško progo ob Colorju, šola v Preski, od tam pa skrajno desno in v klanec, pa potem po makadamski cesti lepo skozi gozd, ki je zdaj že v bujni podrasti gozdnega cvetja, tudi šmarnic. Ko pridemo iz gozda, se pred nami odpre pogled na idilično krajino, prepredeno s strugami, bregovi, pravcatimi žlebovi, po katerih se pretakajo potoki Prešnica, Malešnica in Potočnica. Po teh bregovih je razprostrta vasica Žlebe, onkraj katere bomo pod severnimi pobočji razpotegnjenega hribo-""^vitega slemena opazili cerkvico Sv. Marjete, naš cilj. Če se bomo držali cestic, s katerimi so prepredeni bregovi, bo kar prav. Nikar torej ne ubirajmo bližnjic preko bogatih trat. Pomendrane trave kmetom ne bodo v veselje. Prav je, da kakšno rečemo o Sv. Marjeti. Mnogi vedo, da pod cerkvijo jeseni zorijo lepi kostanji, da nekoliko nižje izvira hladen stude- nec in da je od zgoraj prelep pogled na planine od Košute preko Grintovcev vse do Kuma v Zasavju. O njej pravijo, da jo je zgradil zadnji gospodar gradu Hertenberga, iz česar je izšlo ime Jetrbenk za 772 metrov visok hrib nad Sv. Marjeto. Hert oziroma Hart izvira iz nemške besede, ki pomeni gozd. Vitezi Hertenberški so tu gospodovali že v XII. stoletju in so bili plemiči koroških vojvod, ta grad pa so dobili v fevd od oglejskih patriarhov. O njih kroži pripoved, da so bili roparski vitezi, ki so bili strah in trepet podložnikov, pa je zato, da bi poravnala krivice teh svojih prednikov, ki sojih prizadejali okoliškim prebivalcem, gospodarica gradu Hertenberg dala zgraditi tudi cerkvico Sv. Jakoba na Petelincu. Za gradnjo Sv. Marjete so porabili ostanke razvalin Starega gradu na Jetrbenku. Pripoved o nastanku Sv. Marjete se ujema z zgodovinskimi dejstvi, saj je bila zgrajena bržkone leta 1526, torej kmalu po groznem potresu leta 1511, ki je uničil številne gradove in cerkve po Slovenskem. Iz okoliščin pa lahko sklepamo, daje prav na mestu sedanje cerkve že davno prej stala kakš- na manjša cerkvica ali kapela. Sv. Marjeta je v ozki sorodstveni zvezi s Svetim Jurijem, oba imata na podobah isti atribut: zmaja, pozoja, lintverna in predstavljata zmago nad zatrtim zmajem (= poganstvom). Pravljice o boju kakega božanstva z zmajem so stare in prisotne pri številnih narodih, tudi pri starih Slovanih, kjer je bil bog Radegost (pomladno sonce) ubijalec pozoja (zimskega mraza, teme, povodnji). V dobi pokristjanjevanja seje to čaščenje z Ra-degosta preneslo na Sv. Jurija in na Sv. Marjeto. Tej pa so posvetili številne cerkve po Slovenskem že v VII in v VIII stoletju, ki so nastale na gradiščih in naselbinah naših prednikov. In tudi nekaj višje nad cerkvijo Sv. Marjete je bilo Gradišče s starim zidom, v Žlebeh pa je bila razširjena pripovedka o velikanskem zmaju, lintvernu, ki je tam, kjer zdaj stoji cerkev, žrl ljudi in živino. Zgodovinsko znamenita okolica potrjuje domnevo, da bi morali nastanek cerkvice pomakniti v dosti starejši čas. Naj bo dovolj zgodovine. Zgoraj pri cerkvici posedimo in če ne bo ravno nedelja, bomo samevali. Jože Praprotnik KAKO DOBRO POZNAMO NAŠO DEŽELO NAGRADNO VPRAŠANJE: Na sliki je edini pravi slap v medvoški občini. Kje se nahaja in kako se imenuje potoček, ki teče preko skal? Odgovore pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom ”Za Sotočje” do konca meseca maja. En pravilen odgovor bomo izžrebali in nagradili z uporabnim darilom. i^Ssik * KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE AKCIJA v v ° • krmila in krmne komponente za domače živali • NAFTA D - 2 • organska in mineralna gnojila • KURILNO OLJE ELKO f • semena cvetlic, vrtnin in poljščin • sadike zelenjave s • sredstva za varstvo rastlin • sadike začimb • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji • balkonsko cvetje • sadilni in okrasni lončki • strukturne rastline • hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program) • semena okrasnih trav • gospodinjski in industrijski plin • zemlje in substrati PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300, VODICE, Kamniška 8, tel.: 01/8324-011, VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124-666 DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika, klimatske naprave, BOSCH servis PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA Sp. Senica 19c tel.: 01/3611279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@email.si Starševstvo ni lahka naloga ”V današnjem času ni lahko biti dober starš. Starševstvo je nekaj, za kar seje treba usposabljati,” pravi psihologinja Nataša Pust, koordinatorka medvoške akcijske skupine za preventivo zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog, ki je v letošnjem šolskem letu spet pripravila šolo za starše. Medvode - "Prepričanje, da v šolo za starše hodijo samo starši, ki imajo doma težave, je povsem napačno. Idealnih staršev tako ali tako ni, pač pa tisti, ki hočejo biti še boljši starši, vedo, da se je za starševstvo treba ves čas usposabljati in učiti,” je prepričana Pus-tova. Medvoška akcijska skupina je v letošnjem šolskem letu pripravila štiri predavanja v osnovnih šolah in dve v vrtcu. Pred tem so dve leti zaporedoma organizirali šolo za starše v medvoški knjižnici, nakar sojo z željo po še večji obiskanosti in aktivnejši udeležbi staršev preselili v prostore osnovnih šol in vrtca. "Udeležba je bila veliko večja, ko smo predavanja pripravili v šolah. Poleg tega je letošnja novost tudi to, da so vsa štiri predavanja vodile iste tri predavateljice, psihologinje iz Mladinskega doma Jarše,” je pojasnila Pustova. V OŠ Medvode so konec lanskega novembra pripravili predavanje na temo postavljanja mej otroku, konec januarja so v OŠ Pirniče razmišljali o tem, kaj starši lahko (in česa ne) zahtevajo od svojega otroka, marca pa je bilo v OŠ Smlednik predavanje z naslovom Ali dobri starši kaznujejo otroka. -§><------------------ Šola za starše se je zaključila s predavanjem na temo, kaj lahko naredimo, da bo imel otrok o sebi dobro mnenje. 'ggiZEfl VKIJS/UO&a Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52 ODPRTO: pon. - pet.: 7.00 - 20.00 sobota: 7.00 - 12.00 V mesecu maju bomo skupaj z vami zaključili drugo uspešno leto našega salona. Hvala, ker ste nam v tako velikem številu zaupali in vas vabimo, da ostanemo skupaj! ' Ob naši drugi obletnici vam s tem oglasom POdariamo 20% pOpUSta! Popust velja do 10. junija 2005 in ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljne nege. ■§"€--------------------------------------------------- VRTNARIJA BILBAN Spodnje Pirniče 42, Medvode, tel.: 01/362-13-60 GSM: 041/694-890, GSM: 041/506-584; 031/230-347 ZA VAS VZGAJAMO IN PRODAJAMO: BALKONSKO CVETJE - ENOLETNICE - SADIKE ZELENJAVE - SADIKE ZA ŽIVE MEJE - OKRASNA DREVESA - GRMOVNICE, LISTAVCE, IGLAVCE - TRAJNICE PO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO UREDITEV IN VZDRŽEVANJE VRTOV. PARKOV IN POSLOVNIH PROSTOROV! S TEM OGLASOM VAM NUDIMO 5 % POPUST NA NAŠE PROIZVODE -§*<-----------------------------------------§-e- V okviru letošnje šole za starše so v sodelovanju z medvoškim vrtcem pripravili še dve predavanji in sicer na temi, kako pomagati otroku do pozitivne samopodobe in kako spodbujati samostojnost pri predšolskem otroku. "Glede na to, da so predavanja pod okriljem akcijske skupine v vrtcu tokrat potekala prvič, smo zadovoljni z obiskom.” Letos so po vsakem predavanju med starši naredili tudi anketo, kije pokazala, kako zadovoljni so bili s predavanji in na katerih področjih vzgoje imajo nova vprašanja, predloge, težave. ”Zelo nas je zanimalo, koliko staršev se bo odločilo in izvedlo letošnji "starševski maraton štirih predavanj”. Zado-| voljni in navdušeni smo bili, ko je anketa in povratna informacija samih predavateljic pokazala, da se je dejansko izoblikovala skupina 10 do 15 staršev, ki so obiskali večino ali kar vsa predavanja. Kot zanimivost naj omenim, da je predavanja obiskala celo skupina staršev iz Kranja z okolico. Starši so letošnja predavanja v 52 odstotkih ocenili kot zelo dobra, v 41 odstotkih kot dobra in v 6 odstotkih kot zadovoljiva. Predlogi, o katerih tematikah starši še želijo predavanja, pa so bila najpogosteje: odnosi med otroki - starši -učitelji - vrstniki; trma; delovne navade otroka ali mladostnika; adolescenca; kako otroku postavljati meje, kako zahtevati in kako kaznovati,” je pojasnila Pustova. Ana Hartman AVTO MEDVODE • (»otoviliski odkup vozil • l*r«‘pisi vozil • Kredit na položnivv • Lvasing Gorenjska c. 12, Medvode tel./fax: 01/36 11 601 www.avtomedvode.com gsm: 041 330 578 DRSET i.... lUfueijemm 19 8koQaLoha Čopič za domišljijo Ljubitelje slikanja in ustvarjanja vabijo v Soro. Dejavnost želijo razširiti tudi na podmladek. Z likovnim področjem ustvarjanja so se v Kulturno umetniškem društvu Oton Župančič Sora začeli ukvarjati leta 1985. "Takrat smo začeli sodelovati z nekaterimi kulturniki iz Donita Medvode, predvsem Jožica Jordan je bila tista, ki nam je pomagala, da smo še istega leta prvič organizirali Extempore,” se spominja predsednik KUD Oton Župančič Sora Franc Plcšec. To tradicijo so ohranili nekaj let, potem je dejavnost zamrla. Extem-pore so ponovno oživeli leta 1999 ob praznovanju 50. obletnice društva. Od tedaj vsako leto ljubitelji slikanja enkrat na leto ustvarjajo na temo kulturne dediščine, nostalgije ... Letošnja tema Extempora, ki ga bodo organi- n Datumi srečaiy likovne sekcije KUD Oton Župančič Sora, za maj in junjj: Četrtek, 19. maja, ob 17. uri: Slikanje ob Zbiljskem jezeru, dobimo se na parkirišču pri lipi, v primeru dežja se dobimo v Sori. Prinesete poljubne materiale. Barbara Bališ Markovič, za njo je slika avtorja Zorana Lesjaka iz Medvod, udeleženca Ex tempera 2003. Četrtek, 2. junija, ob 17. uri: Tokrat se dobimo v Sori in bomo peš poiskali kakšen prijeten kotiček. S seboj prinesete materiale za akvarel, po domače vodene barvice, in akvarelne liste. Brane Praznik nam bo razkril skrivnosti te tehnike. Četrtek, 16. junjja, ob 17. uri: Tudi tokrat se dobimo v Sori in bomo peš poiskali kakšen prijeten kotiček oziroma vrtiček. Slikali bomo cvetove, ker vse tako lepo cveti. Prinesete poljubne materiale in več manjših slikarskih podlag. Četrtek, 30. junjja, ob 17. uri: Dobimo se v Sori, pripravili se bomo na razstavo naših del, ki bo v knjižnici Medvode. S seboj prinesete vsa nastala dela, lahko tudi tista, ki ste jih naredili sami doma. Naj se vidi daleč naokoli! zirali jeseni, bo gasilstvo, ob stoletnici gasilstva v Sori. "Na pobudo Rajka Modica smo v društvu leta 2003 ustanovili tudi Likovno sekcijo,” je povedal Plešec. Danes je v njej okrog dvajset registriranih članov, z letošnjim letom je postala vodja sekcije profesorica likovne umetnosti Barbara Bališ Markovič: "Pripravili smo program, kaj bomo ustvarjali v prihodnjih dveh mesecih. S tem želimo povabiti k sodelovanju naše člane in vse, ki jih likovno ustvarjanje veseli, čeprav še nimajo predhodnega znanja. Poleg slikanja bomo spoznavali tudi druge likovne spretnosti in materiale,” je povedala Bališeva, in še: "Pristopnina se plača v enkratnem znesku v višini 1000 tolarjev, kar je obenem tudi letna članarina.” Dejavnost želijo razširiti še na podmladek, predvsem pa aktivno sodelovati z drugimi sekcijami v društvu, na primer pri izdelavi scenografij za predstave. i Marjan Grašič, s. P. 041/383 999 Prašno lakiranje, Moše 15 a, 1216 Smlednik Lakirnica Moše, tel.: 01/362 75 15 Lakirnica Kranj, tel.: 04/235 46 71, 207 24 25, fax: 04/23 54 670 Galvana Kranj, tel.: 04/207 21 17 UGODNA PONUDBA: Peskanje in Peskanje barvanje in barvanje starih in novih kovinskih in alu radiatorjev platišč Veliko načrtovanih projektov je odvisnih od finančnih sredstev. V sekciji so se letos prijavili na občinski razpis za kulturne dejavnosti za organiziranje Ex tempora, za projekt Pisane lučke, s katerim bi lahko popestrili kakšno od občinskih prireditev. Upajo, da bodo dobili nekaj sredstev za ureditev ateljeja v podstrešnih prostorih Doma krajanov v Sori. "To bi nam prišlo prav predvsem v zimskem času, ko ne moremo ustvarjati zunaj. V ateljeju bi lahko puščali slike in ustvarjali tudi izven skupinskih srečanj,” je še povedala vodja sekcije. Barbara se je v preteklosti že podpisala kot scenografka otroškega muzikala Palček Muzikalček, ki so ga igrali v Cankarjevem domu. Po njeni zamisli je bil urejen razstavni prostor občine Medvode na Sejmu Počitnice, je avtorica projekta Drevo želja, ki so ga prvič predstavili na lanskoletnem veselem decembru, njeno avtorsko delo je bil tudi projekt Poštni žig Medvod ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Veliko sodeluje s šolami na področju ustvarjalnosti, za svojo dušo, kot se je izrazila, pa ji je velik izziv in veselje urejanje notranjih prostorov. V dobro razpoloženje jo spravijo barvno usklajene podobe prostorov, četudi so včasih malo bolj drzne. Zelo rada ima namreč barve. Tekst in foto: Suzana P. Kovačič Mihelčičev dom na Govejku vas prisrčno vabi na obisk. Nudimo domačo hrano. Odprto vsak dan, razen srede. Rezervacije za zaključene družbe po tel.: 01/3611-429,041/663-341 ZG. PIRNIČE ©01 362 30 77 mm LETNI ODPIRALNI ČAS: OD 7.30 - 12.00 IN 13.30 - 19.00 NUDIMO: - OSNOVNA ZAŠČITA LESA, - BARVE ZA LES, KOVINO, ZID, - ODTOČNI IN VODOVODNI MATERIAL, - GOTOVINSKI POPUST NAD 10.000 SIT C0MIX, d.o.o.. Zg Pirniče 101, Medvode Gasilci hvalijo občino, države ne Sredi aprila so se na desetem jubilejnem občnem zboru sestali predstavniki vseh šestih prostovoljnih gasilskih društev povezanih v Gasilsko zvezo Medvode. Vodstvo zveze je delo v minulem letu ocenilo za uspešno na vseh področjih, pohvalilo občino Medvode za namenja podporo in izreklo nekaj gorkih na račun neodločnosti Gasilske zveze Slovenije in države, ki pripravlja novo zakonodajo. ”Ce pregledamo vse aktivnosti, ki smo jih izvajali gasilci GZ Medvode v minulem letu, pridemo do številke 12.600 prostovoljnih ur. Upam si celo trditi, da sem še marsikatero dejavnost spregledal. Glede na to me čudi dejstvo, da se na prostovoljno gasilstvo z novimi zakoni in pravili zgrinja še več obveznosti in dolžnosti. Ali to pomeni, da bo počasi prostovoljno gasilstvo zamrlo in bo vsa dela prevzelo poklicno, ali pa to pomeni, da je treba tepsti tistega konja, ki vse skupaj vleče," se je vprašal poveljnik GZ Medvode Franci Jarc. V preteklem letu so gasilci izvedli 17 tehničnih intervencij in zabeležili 25 klicev na pomoč, bodisi daje zagorelo ali je grozila deroča reka. Opravili so še sedem prevozov vode, se preverili na štirih vajah, izvedli več kot trideset požarnih straž, uspešno tekmovali in se dodatno izobraževali. Predsednik GZ Medvode Franci Lavrinc je v svojem poročilu med drugim dejal: "Nekateri menijo, da mora za napredek gasilstva skrbeti gasilska zveza, praksa pa kaže drugače. Samo društva s sposobnimi, izobraženimi in ambicioznimi člani so pogoj za dobro opravljanje nalog, ki nam jih nalaga pogodba o opravljanju javne gasilske službe in jih od nas pričakujejo občani. GZ je zgolj povezovalni člen med društvi, občino, GZS in drugimi." V plan dela so med drugim zapisali, da bi letos radi dokončali Operativni načrt GZM, dodatno izobraževali člane in jim obnovili znanja, poskrbeli za zdravniške preglede operativnih gasilcev in skupaj z občino uspešno zaključili nakup osebne zaščitne opreme, opreme za zaščito dihal in novega vozila za PGD Sora. Ker slednje praznuje 100 let delovanja, zbiljski gasilsko društvo pa 50 let, jima bo zveza nudila vso potrebno pomoč pri dostojnem praznovanju. Večino pohval je vodstvo zveze tudi tokraK izreklo občinskemu svetu občine Medvode, predvsem pa županu Stanislavu Žagarju in njegovemu svetovalcu za požarno varnost in civilno zaščito Leopoldu Knezu, ki sta v znak dobrega sodelovanja prejela priznanji gasilske zveze II. stopnje. "Če seštejemo vsa sredstva, ki nam jih namenjajo iz občinskega proračuna, pridemo do vsote, ki bi jo nam zavidala prenekatera gasilska zveza,” je med drugim dejal Lavrinc. S. Knok Ne prezrite: Predmet spotike je lahko čisto majhen kamenček ali ogromna skala. Odvisno od tega, kako velika se nekomu zdi kakšna težava. Zato vas, občanke in občani, vabimo, da vprašate tisto, za kar (še) nimate pravih odgovorov, pa bi jih želeli slišati. Vprašanja za župana in občinsko upravo nam lahko pošljete na elektronski naslov: suzana.kovacic@g-glas.si. Potrudili se bomo in poiskali odgovore, ki jih bomo objavili v Sotočju. Ob tem bo zapisano le vaše ime in kraj bivanja. Naslednja številka časopisa izide drugi petek meseca junija. f I I S Za smele zamisli in prave poteze Ugodni krediti za podjetne iz sredstev EIB Imate odlične zamisli, vizijo razvoja in dobro ekipo, a vam primanjkuje sredstev za uresničitev načrtov. Nič hudega, tu nastopimo mi. S široko ponudbo storitev financiranja bomo zagotovili, da boste naredili pravo potezo. Posebej priporočamo ponudbo kreditov iz sredstev Evropske investicijske banke (EIB), ki so ena ugodnejših ponudb na slovenskem bančnem trgu. Namenjeni so: • malim in srednjim podjetjem, ki imajo največ 75 milijonov evrov osnovnih sredstev in zaposlujejo do 500 ljudi, • mikro podjetjem, katerih skupna sredstva ne presegajo 27 milijonov evrov oziroma letni prihodki ne presegajo 40 milijonov evrov in imajo manj kot 250 zaposlenih. Vabimo vas, da se oglasite v Poslovalnici Medvode (telefon 01 361 pomagali izbrati najugodnejšo obliko financiranja vaše investicije. Glavne prednosti EIB kreditov so: • ugodna obrestna mera • možnost izredno dolgih ročnosti (do 12 ali celo do 15 let) • izbira med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero • možnost odloga odplačila glavnice do 5 let • pri kreditih iz sredstev EIB se ne plačuje davek od dohodka pravnih oseb Vaš finančni paket lahko poleg sredstev EIB dopolnimo še z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov, dolgoročnimi mikrokrediti, sredstvi iz sklada tveganega kapitala in storitvami LB Leasinga. 91 42), kjer vam bodo poslovni skrbniki strokovno svetovali in vam www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Vsak naj pospravi za seboj Čistilna akcija je uspela, vendar so že dan po njej našli v gozdu odvržena hladilnika. Kaj je bolje: ljudi vzgajati, ozaveščati ali organizirati čistilne akcije. Občina Medvode vsako leto organizira čistilno akcijo, na kateri se zbere kar precej prostovoljcev. Letos je bilo udeležencev blizu sto in že samo z Bonovca so odpeljali ogromno odpadnega materiala, da o zbranih zavrženih avtomobilskih školjkah ne izgubljamo besed. Ljudje po krajevnih skupnostih so se trudili po svojih močeh. Martina, Brane in Dušan iz Medvod so med pobiranjem smeti ob cesti našli veliko smeti in napolnili kar nekaj vreč. Med pobiranjem so naleteli na največ plastičnih pollitrskih steklenic. Čistilna akcija je bila najprej načrtovana na deževno soboto in najbolj vztrajni so se sicer odzvali, drugi pa so se je udeležili naslednji -Ueden. Anton Okršlar je član Ribiške družine Medvode. Povedal je, da so čistili Soro in Savo, od jezu proti Tacnu. On bi sicer tovrstne akcije ukinil, ljudi pa raje vzgojil tako, da ne bi ‘svinjah’ vse povprek: "Vsak naj svoje za seboj pospravi.” V okolici starega kopališča na Sori je bilo že navsezgodaj hrupno. Potapljača Sašo Šulc in Marjan Židan, člana društva Orka iz Pirnič sta se trudila ‘ukrotiti’ starega jugota, polnega peska, ki se je v vodi uspešno upiral. Pri vleki avtomobila iz vode jim je pomagal Andrej Trampuž, ki je za očiščevalni dan dal na razpolago mehanizacijo, strokovnega sodelavca in znanje. "Tudi pretekli teden je naša ekipa delala. Bili smo na Bonovcu in smo potegnili z nekega brega med 25 in 30 avtomobilskih školjk. Tam bo proga za mladinsko prvenstvo v smučarskih tekih, vendar smo čistili tudi zaradi potrebe po čiščenju. Danes je čistilna akcija po vsej med-voški občini, sem pa kar naprej dobival ob-jjtestila, kje vse so še smeti - tako kot tale avto '*?u. Smeti je veliko, k sodelovanju smo povabili tudi člane potapljaškega društva Orka, ki pomagajo pri čiščenju vsega, kar je v vodah,” nam je razložil občinski inšpektor Matija Šale-har, ki ima zelo rad naravo, zato mu je ohranjanje lepe in čiste narave postalo že hobi. Alenka Brun, foto: Tina Dokl Potapljača sta imela s potopljenim jugom kar nekaj dela. Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev Nevarni in škodljivi odpadki iz gospodinjstev ne sodijo v zabojnik za odpadke ali v odtoke umivalnikov in straniščnih školjk. Komunalne odpadke, ki vsebujejo nevarne lastnosti in nastajajo v gospodinjstvih, je potrebno zaradi potencialne grožnje okolju obravnavati na posebne načine. Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se zagotavlja v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij na štirih mestih v občini, kjer nevarne odpadke sprejme in pravilno razporedi strokovnjak. Storitev, tako kot prevzem kosovnih odpadkov, ni posebej plačljiva. Nevarne odpadke lahko kadarkoli odložite tudi v zbirnem centru na Barju. Nevarni odpadki, ki se pojavljajo v gospodinjstvu, so: stari akumulatorji, baterije, barve, laki, topila, kemikalije, mineralna in rastlinska olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, zdravila, neonska in halogenska svetila, odpadki, ki vsebujejo živo srebro. Prva letošnja akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v premični zbiralnici bo v Občini Medvode potekala na naslednjih lokacijah: Loka center Medvode 30.5.2005 31.5.2004 od 9.00 do 17.00 od 8.00 do 15.30 Gasilski dom v Preski 1.6.2005 2.6.2005 od 9.00 do 17.00 od 8.00 do 15.30 KS Smlednik 11.7.2005 12.7.2005 od 9.00 do 17.00 od 9.00 do 17.00 KS Pirniče 13.7.2005 14.7.2005 od 9.00 do 17.00 od 9.00 do 17.00 Zdravje Narava cveti, v nosu ščemi Pomlad ne prebudi le narave, z njo pridejo tudi alergije. V zadnjih desetletjih ima težave zaradi alergij vse več ljudi, v razvitih državah skoraj vsak tretji človek. Maj in junij sta za ljudi, ki so preobčutljivi na cvetni prah, zelo naporna meseca, saj je v teh mesecih v zraku velika koncentracija cvetnega prahu. Znanstveniki razlog za to pripisujejo onesnaženemu okolju, različnim dodatkom v hrani in pijači, pretirani uporabi čistil in stresu. Maj je za ljudi, ki so preobčutljivi, še posebej naporen mesec, saj je to čas, kot cvetijo leska, črna jelša, breza, hrast, travniški lisičji rep, pasja trava, žita in navadni pelin. Alergije povzročajo cvetni prah, hrana, zdravila, živali, nekatere kemikalije in pršice. Slednje se zadržujejo v toplih in vlažnih posteljah, povzročajo astmo in druge vrste alergijskih reakcij, v eni postelji pa naj bi jih bilo več kot milijon. Z alergijami so povezane tudi neprijetnosti, na primer kihanje, zamašen nos, srbenje, oteženo dihanje, utrujenost, glavobol in astmatični napadi. Zelo pogost in tudi neprijeten je alergijski nahod, ki se lahko, če ga ne zdravimo, razvije v astmo. Ljudje ga poznajo tudi pod imenom seneni nahod, vendar zdravniki pravijo, da je to nekoliko zavajajoče, saj vzrok vnetja nosne sluznice ni seno, ampak cvetni prah. Zanj sta značilna hudo vnetje nosne sluznice, ki se razvije v nahod, in kihanje. Tildi očesna veznica je lahko vneta in rdeča, obolenje pa spremljajo povišana temperatura, glavobol in slabo počutje. Ljudje, ki trpijo zaradi preobčutljivosti, imajo največ težav maja in junija, sicer pa se tovrstne težave lahko pojavijo že marca in trajajo do avgusta. Alergija je pretiran odziv imunskega sistema na sicer neškodljive snovi - alergene. Ljudem, ki so preobčutljivi na cvetni prah zdravniki svetujejo, da stanovanje zračijo v večernih urah, saj je takrat kon-j$y centracija cvetnega prahu v zraku najmanjša^' naj ne sušijo perila zunaj in naj v času izrazitega cvetenja ostanejo v stanovanju, težave pa se umirijo tudi ob deževnih dneh. Alergijske bolezni se lahko pojavijo v kateremkoli življenjskem obdobju, večina, zlasti alergijski nahod in astma, pa se pojavijo že v otroštvu. Alergije ne moremo ozdraviti, lahko pa ublažimo neprijetne simptome. Za zdravljenje alergijskega nahoda so na voljo tudi zdravila: glukokortiko-idi in antihistaminiki, ki jih predpiše zdravnik. Če slednja ne pomagajo, si bolniki lahko pomagajo še z desenzibilizacijo, ki pa jih varuje pred težavami le pol leta. Renata Škrjanc, foto: Tina Dokl Avto za hišne obiske V medvoškem zdravstvenem domu bodo kupili vozilo za zdravniške obiske na domu. Podjetje Lek je prispevalo 800 tisoč tolarjev. Nujno potrebujejo tudi novo napravo EKG. Medvode - V Zdravstvenem domu Medvode bodo še pred poletjem dobili novo vozilo za hišne obiske in nujno reševanje v primeru nezgod. Zdaj si pomagajo z vozili, ki jih uporabljajo patronažne sestre, kar pomeni, da je zdravnik, ki bi moral opraviti obisk na domu, pogosto brez vozila, v težavah pa so tudi ob nezgodah. Dolgoletno željo si bodo lahko izpolnili s pomočjo farmacevtske družbe Lek, ki je za nakup novega vozila, v njem bo tudi oprema za nujno zdravniško pomoč in bo stal 2,5 milijona tolarjev, prispevala 800 tisoč tolarjev. Gre za denar Lekovih skladov Olivin, ki so namenjeni ozaveščanju zdravstvene preventive. Simbolična izročitev darilnega čeka je bila sredi aprila, mag. Boštjan Lovšin, vodja mikroregije Ljubljana v Lekovem oddelku Prodaja Slovenije, je ob tem dejal, da vsako leto slovenskim bolnišnicam in zdravstvenim domovom namenijo okoli 2 milijona tolarjev, doslej so podarili 10 milijonov tolarjev, za letošnjo donacijo pa so izbrali med-voški zdravstveni dom. Zdravstvene ustanove same določijo za kaj bodo porabile denar, novo vozilo pa bo zelo olajšalo delo zdravnikov. "Dopoldne smo pogosto brez vozila in nerodno je tudi ob nezgodah, ko je treba ukrepati takoj, ne pa čakati na avto, saj je vsaka minuta dragocena. Poleg tega v našem zdravstvenem domu nimamo reševalne postaje in zgodilo se je že, da smo za pomoč pri prevozu na kraj nezgode morali prosili policiste. Zato bo novo vozilo za nas velika pridobitev in zelo dragoceno,” je povedala zdravnica Jelka Prcmclč. V ZD Medvode, nanj je vezanih okoli 13.000 prebivalcev, nujno potrebujejo tudi novo napravo EKG, ki stane 1,5 milijona tolarjev, letos jim je odpovedala naprava za pregled sluha, novo opremo potrebujejo v ambulanti za fizioterapijo in ginekologijo, končujejo pa prenovo diagnostičnega laboratorija, ki bo, kot je povedala direktorica ZD Medvode Vida Šušteršič Bregar stala več kot 10 milijonov tolarjev. Renata Škrjanc, foto: R. Š. ------------------------------------Ljudje in dogodki Slovensko pesem širijo po Evropi Medvoški lovski pevski zbor bo prihodnje leto praznoval 30-letnico obstoja. Še pred jubilejem, letos jeseni, pa namerava nastopiti na pomembnem tekmovanju Pesem v Pragi. Medvode - Lovski pevski zbor Medvode sestavlja 23 zagnanih pevcev. V Medvodah skorajda ni javne prireditve, na kateri ne bi nastopali. Lani sta bila zbor in eden izmed pevcev, Zdravko Veber, nagrajena s posebno občinsko plaketo. Do sedaj so posneli dve avdio kaseti ter eno kaseto in zgoščenko. Začetki lovskega zbora segajo v leto 1976. Ustanovljen je bil na pobudo nekaterih članov Lovske družine Medvode, ki so čutili potrebo po kulturnem udejstvovanju, še posebej petju. Iniciativni sestanek so imeli spomladi 1976. leta, prva vaja pod taktirko Janeza Tometa pa je bila jeseni istega leta. Junija leta 1977 je zbor, ki gaje sestavljalo 23 pevcev, prvič sodeloval na Srečanju slovenskih pevskih zborov in rogistov v Sodražici. S tem se je pravzaprav začela dolgoletna, uspešna glasbena pot Lovskega zbora, saj se je ta redno začel vključevati v vsa kulturna dogajanja v Medvodah in širši okolici. V začetku leta 1983 je vodenje zbora prevzel Franc Gornik, s katerim so poleti istega leta posneli prvo kaseto lovskih pesmi na Slovenskem. ^ Pred 15 leti je vodenje zbora prevzel Janez Čadež, ki ga še danes Hspešno vodi. Pa vendar, kot pravi, stvar ni tako preprosta, saj je vsak zbor zelo ranljiva in občutljiva zadeva, ki lahko v trenutku razpade. Poleg tega dodaja, da zbor ni preprosto vzdrževati na visokem nivoju. Zbor primerja z rožo, ki odmre, če je ne neguješ. Zanimivo, med njimi ni prav nobenega aktivnega lovca. Ob 25-letnici zbora so se podali na turnejo po Zahodni Evropi. ”Naš največji cilj ob tem jubileju je bil projekt Zapojmo Slovencem po svetu,” je pojasnil predsednik Lovskega zbora Marko Sušnik. "Pevci smo veseli ljudje, radi prepevamo in prenašamo srčno kulturo na mlajše rodove. Sedanja generacija, ki ji pripadamo, je lovsko in umetno pesem ponesla po Evropi. Sklenili smo mnoga prijateljstva. Ob lepi slovenski Popravek V aprilski številki Sotočja smo opisali Kolesarske poti po občini Medvode. Objavljamo popravek za kolesarsko pot številka 6. Preska - Stežica - Žlebe - Sv. Marjeta - Ravniški grič - Sedlo pod Jctr-benkom. Rekreativna pot, organizirana enkrat na leto. Težavnost: zahtevna (asfalt in makadam). Rešitve ugank iz današnjega Sotočja: 1. Posetnica: Generalni vikar 2. Premikalnica: Pametni svetnik 3. Pregovor: Kdor ne dela - naj tudi ne je. pesmi se je orosilo marsikatero oko,” se spominja Sušnik. Zelo radi nastopajo v škofjeloško-kranjski regiji. Redno pojejo na občinskih in lovskih pevskih revijah. Posneli so tudi tri videospote. Konec aprila so priredili letni koncert v dvorani smledniške osnovne šole, ki je pokala po šivih. Prihodnje leto, ob praznovanju 30. obletnice, pa že načrtujejo jubilejno turnejo po vzhodni Nemčiji, Češki in Poljski. Ana Hartman Foto Bobnar Škofja Loka, Kapucinski trg 4 [ Nama j telefon: 04/51 24 006, loto bobnar v ■ ;j &, r : 1 . •- Vsi analogni zoom fotoaparati y>y Ob nakupu digitalnega fotoaparata darilo po izbiri V * Najnižje cene digitalnih fotoaparatov vseh znamk * Ugodni popusti pri plačilu z gotovino * Cene iste ali ugodnejše kot na spletu m 1SS min«ua 185? Ljudje in dogodki------------------------— Dobrodelni koncert za Braneta Devetnajst baletnih točk, sedemnajst baletnih plesalk, sedem baletnih učiteljev, osem baletnih šol so zgolj statistični podatki s koncerta, ki je bil za Braneta Peklaja presenečenje. Pravzaprav je mislil, da si bo ogledal predstavo ”Ko igračke spregovorijo” ... Devetega aprila je Baletna šola Stevens v kulturnem domu Medvode organizirala dobrodelni koncert za Braneta Peklaja, skrbnika dvorane, ki se je decembra lani prav na tamkajšnjem odru hudo poškodoval. Na glasbo Mozarta, Chopina, Minkusa, Čajkovskega ter drugih klasikov so zaplesali baletni plesalci iz Ajdovščine, Divače, Celja, Lityc, Nove Gorice in Medvod. Tisti Medvoščani, ki ste kdaj bili v med-voškem kulturnem domu, nekdaj poimenovanem kar dvorana ‘Svoboda’, ste zagotovo imeli priložnost srečati Braneta Peklaja. Moža, ki je bil skorajda sinonim za to dvorano, saj ni bilo predstave, v kateri ne bi sodeloval, bodisi kot igralec, kasneje pa kot lučkar, tonski mojster, scenski delavec, skratka tisti človek, ki je bil vedno tam, ko so ga kulturniki potrebovali. Brane Praznik o Branetu Peklaju: "Nesebično in predano, nikoli ni gledal na uro (saj najbrž sploh ni nosil ure). Zanj je bil ta dom Svobode kakor zasvojenost. Pravzaprav je bil vse do nesrečnega dne zasvojen s tem domom." Brane (prvi z leve v sprednji vrsti) med televizijci, ko so ti svoj program ustvarjali še v domu ‘Svoboda’. Takole je Braneta Peklaja opisal Brane Praznik, s katerim sta preživela veliko gledaliških ur v dvorani ‘Svoboda’: "Brane je o in v domu Svobode - kot smo mu nekoč rekli -vedel vse. Kje je pancerka - tista velika glavna varovalka ali tista mala, ki je bila v ozvočenju, brez katere ozvočenje ni delovalo; kateri kabel je speljan v gledališki žaromet, ki smo mu rekli špica; kje je zložen kostum za dedka Mraza, da ne govorimo o žebljih, ki jih je imel vedno polne žepe. Prav žeblji so bili njegova posebnost. Manjših od sto (dolgih namreč sto milimetrov) ni ‘priznaval’!” Prav z žeblji je povezana tudi nezgoda, ki danes vzbuja veliko smeha, takrat pa so prisotni gledališčniki zgolj začudeno gledali Braneta, ki je s "klanfarico” zabijal žebljičke v kuliso in kar naenkrat zastokal: ”Saj tele klanfe gredo pa tudi skozi prst!” "Pred očmi vseh je klanfo ročno potegnil s kleščami iz prsta, sočno zaklel in nadaljeval z delom, kot da se je to zgodilo lani,” se spominja tega dogodka Brane Praznik. Brane Peklaj pa ob tem skromno dodaja: ”Saj to pa res ni bilo nič takega.” Tako kot se mu ne zdi ‘nič takega’ hud padec z lestve na medvoškem odru, ki ga je prikoval na bolniško posteljo. Brane Peklaj je nesebično sprejel baletno šolo Stevens pod streho kulturnega doma Medvode, takrat, ko niso vedeli, kje bodo lahko nastopali. Brane danes priznava, da so prav baletniki pomenili medvoškemu domu kulture neko luč, saj je ponovno zaživel, tako da danes gledališče živi naprej in daje kulturo vsem, ki jih to veseli in zanima. Nastopajoče balerine iz Nove Gorice, Ajdovščine, Divače, iz Litije, Celja, Jesenic in Medvod so se potrudile po svojih najboljših močeh in Branetu pričarale lep večer. Z vstopnino je bilo zbranih 82.000 slovenskih tolarjev, po nekaj tisočakov pa so pridale še občina Medvodeti občinska kulturna zveza, Krajevna skupnosr Medvode in Godba Medvode, tako da Brane v teh dneh že uspešno okreva. Tildi po zaslugi vseh, ki so s svojim obiskom na koncertu pokazali, da se zavedajo ‘legende’ med-voškega kulturnega doma in komaj čakajo, da se Brane spet vrne. NP Šivanje KONFEKCIJSKIH IZDELKOV Alma Kralj s.p., Zbilje 59C tel.: 01/36 18 486, 041 /387-003 • popravila Alma Kralj, s.p., Valburga 153, Smlednik RAČUNOVODSKI SERVIS Valburea 8b 1216 Smlednik tel: mi/970-991 e mail: p 5@siolnet e nasiou: p-5si Elvira Praznik,, OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Cesta ob Sori 13 rlsril Tel.: 041 973 753, P 01 36 12 654 IIP TDGOVINA TBAMA (nasproti BC Medvode) JENKO MARIJA, s.p. Kržišnikova ulica 10, Medvode SE PRIPOROČAM! -----------------------------------Ljudje in dogodki Jurij Marussig hodi za mavrico Pred desetimi leti je izšla njegova prva pesniška zbirka Morje, štiri leta kasneje druga zbirka pesmi Šepetanja koreninam, tri leta nazaj tretja z naslovom Vonj po suhi travi in pred kratkim četrta Mavrični šal. Pesnik Jurij Marussig nam jo je, skupaj s prijatelji iz Kulturnega društva Žarek iz Brežic, sredi aprila predstavil v medvoški knjižnici. Opisal jo je kot zelo odmaknjeno od tega sveta. ”Živi v mavričnih barvah, kjer je vse lepo in vredno občudovanja. Središče vsega je narava in mavrica.” "Dandanašnji, ko je vse podrejeno denarju, kjer se brezobzirno posega v naravo, so pesmi Jurija Marussiga kol mehak plašč, narejen iz mavričnih barv. Z njimi poskuša zaščititi svoja jutra, svoje noči,” je v popotnici novi pesniški zbirki Mavrični šal med drugim zapisala njegova prijateljica in pesnica Antonija Baksa Srnel iz Vodic. "Sprašujete, kako da se poznava? Spoznala sva se na predstavitvi moje prve pesniške zbirke, ko me je od vseh največ spraševala in sva našla skupni jezik. Od takrat dalje sva večkrat pripravila pesniške večere in branje poezije. Nekdaj tudi s pesnico Milo Kačičevo. Slednja mi je večkrat rekla, da bi sama kakšno mojo pesem drugače prebrala. In sem poskusil. Že sicer največkrat svoje pesmi prebiram sam, zanimivo pa jih je poslušati tudi, kako ^vene iz drugih ust, povedane in igrane na drugačen način, pospremljene z drugo mimiko obraza in držo telesa. Katero pesem bom prebral, se odločim tik pred tem, ko vidim, kakšno je razpoloženje na pesniškem večeru,” pravi Marussig in dodaja, daje najbrž res začel pisati pesmi že v osnovni šoli, vendar so pravo globino začele dobivati in postajale "nekaj več kot le najstniško zaljubljene” v srednji šoli pod mentorstvom profesorice Mojce Potokarjeve. Odkrivala je njegov talent, ga dala tudi v precep in kritično presojo, na kancu pa običajno rekla: "Piši, kakor sam hočeš.” Deset let kasneje je v samozaložbi izdal prvo zbirko pesmi Morje. "Domači so bili prepričani, da bo ta zgolj v lastno veselje, pa so se ušteli,” pravi smeje. Pri založbi Karantanija sta izšli še pesniški zbirki Šepetanja koreninam in Vonj po suhi travi in pred kratkim pri založbi Žarek se Mavrični šal, ki je risbe dodal ljudski pisatelj, pesnik in slikar Ivan Malavašič. Pred tremi leti je dal v presojo tudi pravljico za najmlajše Avtomobil v bolnišnici, tik pred izidom pa je zbirka petindvajsetih poučnih zgodbic Črkovnjak. V slednji bo vsaka črka abecede imela svojo zgodbo. Tista o črki J (kot Jurij) pripoveduje o princesi, ki seja tako zelo ponašala s svojim dežnikom, da ji je veter ponagajal in ji odnesel zgornji del. V rokah ji je ostala le še črka J. Tista o črki M (kot Marussig) pa govori o muci, ki bi s črko N rada igrala nogomet... Pravi, da so mu bile črke vedno na nek hecen način zanimive. V nastajanju ima tudi fijnladinski roman. Resnični zgodbi o osnovnošolki muslimanki bo dodal ^Visto, kar sam sliši, vidi in doživlja kot profesor na eni izmed kranjskih osnovnih šol. Zadnjih pet let živi v zanj prijetni vasici Verje, tam, kjer je konec tridesetih let prejšnjega stoletja njegov stari oče Gvido postavil vikend in že v tistih časih vozil avtomobil. Tehnični direktorje bil v eni izmed tovarn in vodil je gledališko skupino. Nekaj čas je poezijo pisal njegov oče Miran, gradbenik po poklicu, jamar in planinec po prepričanju. On sam pa je po poklicu profesor fizike in tehnike, po nebesnem znaku pa Jurij Marussig bik. Torej bi moral z obema nogama trdno stati na tleh, vendar, kot pravi sam, se to zgodi le, če ga v to prisilijo. "Sicer pa, tudi fizika opisuje naravo, tako kot moje pesmi, res pa da malo bolj matematično,” zaključi razmišljanje o tem, ali mu je bil kateri od darov morda položen v zibko. Doda, da pesmijo nastajajo takrat, ko je dan impulz, bodisi žalost ali veselje oziroma "nekaj pač mora biti”. Navdih mu je narava. Zato morda tudi vrtnari, goji rože in najbrž v veselje žene in hčere tudi peče piškote in ostalo pecivo. Skratka, neguje več svetov. Silvana Knok lil:. GASILCI GASILCI Gorožno dvižna vrata Mana pa meri. mosrta Vrata v vratih skoraj brez spodnji0 progo. Industrijska vrata - dodatna varovanja proti poškodbam systoms LifilVIasteg OV^NA VRATA ^ MKL sysfems, proizvodnja, r— storitve in trgovina, d.o.o. g Mlakarjeva ul. 107, q Šenčur (nova ind. cona), —I www.mkl-systems.si ec tel.: 04/251 69 69 g faz: 04/251 69 68 ae gsm: 041/522 101, 041/642 552 Mali slikarski mojstri V medvoškem vrtcu v sodelovanju s pedagoško fakulteto močno spodbujajo otroke pri likovnem ustvarjanju. Rezultat so izjemno lepe risbe. Medvode - Medveški vrtec je eden izmed petih vrtcev v Sloveniji, ki otrokovo kreativnost spodbuja v sodelovanju s pedagoško fakulteto. "Otroke poskušamo preko zaznav, vida, tipa, sluha in okusa pripeljati do izražanja. Omogočimo mu, da lahko na ta način izkušnje upodobi. Zanimivo je, kaj otroci želijo sporočiti zunanjemu svetu. Njihovi izdelki so fenomenalni. Nad njimi so zelo navdušeni tudi starši, saj so slike tako drugačne in zanimive,” je pojasnila ravnateljica vrtca Mojca Sešek. S pomočjo tega projekta so ogromno znanja pridobile tudi vzgojiteljice, saj na ta način lažje razumejo otrokovo dojemanje prostora. Lani so malčki z njihovimi izdelki sodelovali na likovnem simpoziju v Škofji Loki, letos pa bodo umetnine na ogled postavili 6. junija v medvoški knjižnici. Ko smo obiskali medvoški vrtec, smo ob prihodu srečali skupino "pikapolonic”, ki so se ravno odpravljale na gibalne urice v telovadnico Partizan. Nekateri so že komaj čakali, da se bodo lahko malo razgibali, drugi pa so dejali, da jim gibalne urice niso najbolj pri srcu. Na vprašanje, kaj najraje počnejo v vrtcu, so v en glas odgovorili: "Igramo se radi.” Pri takih otrocih je to povsem razumljivo. Seveda pa so to ni vse, kar radi počnejo. "Jaz rad rišem, jaz rada pojem, menije všeč, kadar smo zunaj,” so začeli premišljevati otroci. Sicer pa so gibalne urice kljub temu ena izmed najbolj priljubljenih dejavnosti v vrtcu. Še posebej so zadovoljni, kadar je vreme lepo in dovolj toplo, da se lahko razmigajo v naravi. "Redno hodimo na sprehode, otroci iz enote v Smledniku se radi sprehodijo na smledniški grad, iz pirniške enote pa hodijo celo na Šmarno goro. V teh dneh pa v Pirničah poteka tudi tečaj rolanja,” je pojasnila Seškova. V medvoškem vrtcu so prepričani, da je najpomembnejše pridobiti zaupanje staršev. "Vzpostaviti ga poskušamo čim prej. Za otroke in starše organiziramo veliko delavnic, velikokrat jim skupaj z otroki predstavimo naše dejavnosti in izdelke. Zelo sem vesela, da nas starši pogosto spremljajo na izletih, zanje pogosto pripravimo tudi piknik,” je razložila Seškova in dodala, da bodo v prihodnje še več pozornosti namenili sodelovanju z dedki in babicami. "Ti prihajajo v vrtec veliko redkeje kot otrokovi starši, zato bomo skupaj s Centrom za socialno delo sredi maja pripravili delavnice, na katerih bodo dedki in babice skupaj z vnučki ustvarjali iz gline," načrtuje Seškova. Ana Hartman Tri, dva, ena, gremo! Učencem v osnovni šoli Simona Jenka v Smledniku vsak dan med malico in kosilom dela družbo šolski radio. I Mojca Burgar in Alma Kaltak, v ozadju pa je DJ Samo Kosec. Smlednik - Program šolskega radia pripravljajo učenci osmega razreda devetletke. Vsak dan učence pozdravita dva ”špi-kerja”, ki sc izmenjujeta, da glasbeno podlago pa skrbi DJ. Ob ponedeljkih je program športno obarvan, ob torkih so na vrsti pop novice, ob sredah govorijo o kozmetiki in modi. Tema četrtkovih oddaj so ra- čunalniške novice, ob petkih pa govorijo o horoskopu in novostih v kinu. Mladim "radijcem” smo se pridružili v torek, ko program pripravljajo Mojca Burgar, Alma Kaltak in DJ Samo Kosec. Svoj radijski kotiček imajo v pisarni svetovalnega delavca Gregorja Semeta. ki je tudi eden izmed najbolj zaslužnih, da šolski radio deluje vsak dan. Radio je sicer deloval že pred tem, vendar ne tako pogosto. Nekajkrat na leto so pripravili 45-minutno radijsko oddajo. Vsak dan pa šolski radio deluje šele drugo šolsko leto. Z izgradnjo prizidka so njihov mali studio iz zbornice prestavili v pisarno svetovalnega delavca Gregorja. Ura je odbila 9.15 in šolski zvonec je naznanil glavni odmor. Svetovalni delavec je nekaj minut pred tem prižgal računalnik, na katerem imajo posnetih več kot tisoč pesmi. Čez nekaj minut so v studio "pridrveli” Alma, Mojca in Samo. "Špikerji” včasih, če jim čas to dopušča, že doma pripravijo program, sicer pa so zelo iznajdljivi in jim v nekaj minutah uspe pripraviti kratek program. Mojca in Alma se tokrat nista imeli časa pripraviti. Medtem ko je Samo skrbel za glasbeno podlago, sta pridno brskali po mladinskih revijah in iskali novičke, ki bi utegnile zanimati njune vrstnike. Samo je znižal glasnost in že je sledil prvi "vklop”. Vse jo potekalo brez težav. "Treme nimamo več. Sedaj smo že tako zelo usklajeni. Le na začetku smo je malo lovili. Edini problem je to, daje včasih zelo težko zadrževati smeh, še posebej, kadar pripovedujemo vice,” je dejala Alma. Učenci, ki jih zanima delo na radiu, imajo tako možnost, da se seznanijo z njim. Gregor Seme je povedal, da je zanimanje za šolski radio veliko. Razmišlja tudi o tem, da bi v prihodnjem šolskem letu dali možnost preizkusiti se za mikrofonom tudi učencem razredne stopnje. Lani so radio vodili trije zelo zagreti uredniki. Skupaj z ostalimi mladimi "radijci" so se učili novinarskih veščin, v studio povabili goste in poročali s terena, pokrili so vse pomembne šolske dogodke. Pridobili so si celo sponzorja, za katerega so posneli reklamo, jo predvajali na radiu, oni pa so jim prispevali nagrade za nagradne igre. Tudi Mojca pravi, da že razmišlja o tem, da bi se čez nekaj let preizkusila na čisto pravi radijski postaji, saj v tem delu resnično uživa. Ana Hartman Dopolnilni pouk lepega vedenja V OŠ Simona Jenka v Smledniku so pripravili malce drugačen dopolnilni pouk, ki učencem pomaga pri reševanju problemov in konfliktov v šoli. Smlednik - Tudi v šoli ne more iti vse kot po maslu. Vsak učence ima kdaj probleme, včasih pa stopi celo v konflikt z vrstniki ali učitelji. ''Dopolnilni pouk lepega vedenja ni kazen, saj se ga učenci udeležijo prostovoljno. Zavedamo se, da se je treba uspešnih oblik vedenja naučiti tako kot vseh drugih znanj in veščin v življenju. In otrokom želimo pri tem pomagati,''je pojasnila učiteljica Zdenka Govednik, ki vodi dopolnilni <-.pouk lepega vedenja. Kdo in kdaj je dal pobudo za dopolnilni pouk lepega vedenja? "Dopolnilni pouk iz lepega vedenja je bil eden izmed mojih predlogov, kako spodbujati lepo vedenje na naši šoli. Več let sem redno obiskovala seminarje transakcijske analize, slovenskih in angleških predavateljev. Sedaj na šoli že četrto leto vodim šolo za starše. V vsakomesečnih delavnicah in predavanjih s starši delim svoje pridobljeno znanje. Število staršev iz leta v leto narašča. Letos je vključenih že 30 staršev, kar se mi zdi kar veliko z ozirom na to, da je naša šola z 200 učenci med manjšimi šolami. Nato sem prišla na idejo, da bi delček teh znanj posredovala tudi učencem, ki pa so seveda za neko znanje najbolj dovzetni šele takrat, ko ga potrebujejo. In tako se je rodila ideja o dopolnilnem poku iz lepega vedenja. Kolegi in ravnateljica so me pri tem podprli.” Kako se otrok pravzaprav znajde pri tovrstnem dopolnilnem pouku? "Ko nastane problem, razrednik otroku predlaga, naj se udeleži dopolnilnega pouka iz lepega vedenja. Če učenec želi, lahko pride po pomoč k meni, sicer pa probleme, če se tako odloči, lahko rešuje tudi doma s starši. Z učencem se ne pogovarjam kot nadrejena, ampak kot odrasli z odraslim, ki želi rešiti nek problem, pa potrebuje nekoliko pomoči. Otroka vodim po tako imenovanih Sedmih stopnicah do uspeha, cilj tega "potovanja" pa je vzgoja k avtonomiji. To je koncept angleške transakcijske analitičarke in nevrolingvistične pedagoginje Julie Hay: gre predvsem za uvid v človekove lastne sposobnosti reševanja problema. Otroku vedno najprej na kratko predstavim tehniko Sedmih stopnic do uspeha, potem pa ga vodim od enega uvida do drugega. Med drugim mora ugotoviti, kaj je njegov delež pri problemu, kako velik je njegov problem, in spoznati, daje prav on tisti, ki ga lahko reši. Ko se odloči, da želi rešiti svoj problem, mu pomagam, da sam najde drugačne, uspešnejše oblike vedenja in si izdela natančne strategije, ki mu bodo v naslednji podobni situaciji pomagale biti uspešen. Nazadnje učenec napiše še "pogodbo", v kateri je zajeto, kaj želi spremeniti in kako bo to naredil. Zelo pomembneje, da se otrok sam nauči reševati probleme.” Zaradi kakšnih problemov prihajajo učenci? "Zelo pogosto je vzrok konflikt z učitelji ali vrstniki, včasih pa tudi odnos do kakega šolskega predmeta." Ali dopolnilni pouk za otroke ocenjujete kot uspešen? "Ko gre za vedenjske probleme, lahko ta način dela ocenim kot zelo uspešen. Mnogo težje pa je, ko želijo spremeniti delovne navade, saj takrat nujno potrebujejo še podporo odraslih. Sedaj še iščem načine, kako bi učinkovito vključila še starše, da bi otroku pomagali doma." Koliko otrok je v tem času k vam prišlo po pomoč? "Do sedaj je mojo pomoč želelo osem učencev. Ampak to so šele začetki. Učenci se morajo šele privaditi na idejo o tem, da se vedenja učimo tako kot drugih stvari in da to ni nekaj danega in vrojenega v nas." Ali boste dopolnilni pouk iz lepega vedenja organizirali tudi prihodnje šolsko leto? "Ideja se mi zdi dobra, uspehi tudi so, zakaj pa ne?” Ana Hartman Zdenka Govednik Tvoje oči izglodajo drugačne... Noge privlačne. Izgubim se v očeh, prelepih laseh, da bila bi skupi, vem, bil bi greh ... Verzi, ki so se mi vtisnili v spomin na koncertu medvoške hip-hop skupine $. O. $. Medvode - Sredi aprila je temperaturo v medvoškem MKC-ju dvignila hip-hop skupina $.0.$. Nastopila je ob otvoritvi podaljšanega delovnega časa MKC-ja, ki ima po novem svoja vrata odprta kar petkrat na teden. Skupino sestavljata dva mlada fanta, Marko in Dejan, ki sta si nadela umetniški imeni Markan in Dwon. Poslušalci so bili nad energičnim nastopom in iyunimi verzi, med katerimi sem tudi sama dobila navdih za naslov, zelo navdušeni. Markan in Dwon sta se medvoški publiki že večkrat predstavila, med drugim tudi lani za Silvestrovo. Tudi nastopi v drugih slovenskih mestih jima niso tuji. In kam segajo začetki $.0.$. -a? Pred dvema letoma je Markan napisal komad in ga pokazal Dvvonu. Takoj mu je bil všeč in počasi sta ugotovila, da se dopolnjujeta. V besedilih prikazujeta zgodbe iz realnega življenja, govorijo namreč o seksu, drogi, žalosti, sreči, jezi, ljubezni ... Ko svoje misli prelijeva na papir, pravita, se počutita svobodno. Prepričana sta, da je najbolj pomembno, da na publiko preneseš energijo in to jima je de- Markan in Dwon sta nastopila tudi na otvoritvi podaljšanega delovnega časa MKC-ja. Naredila sta nori žur. finitivno uspelo. "S publiko moraš komunicirati in na njej moraš pustiti vtis. Z besedili, ki govorijo o realnem življenju, brez olepše- vanja, se jih poskušava dotakniti. Morajo te "slišati”, ne pa poslušati,” pravita mlada glasbenika, ki si močno želita prodreti na slovensko hip hop sceno. "Z najinimi komadi želiva ljudem razširiti obzorja in um, da ne bi ponavljali istih napak,” pravita Markan in Dwon. V MKC-ju bodo o obetavni skupini posneli tudi dokumentarec, ki ga bosta fanta skupaj z demo posnetki predložila založnikom. "Rada bi jim prikazala, najine nazore in kaj si misliva o slovenski hip-hop glasbeni sceni. Če naju založniki ne bodo podprli, se bova definitivno spustila v samozaložbo." Sicer pa mlada fanta opozarjata, da je na slovenski sceni tako majhen trg, da se z rapanjem ne da dobro zaslužiti. "Vendar verjameva v to, kar delava, v tem sva s srcem, sva kot brata in se v vsem podpirava in dopolnjujeva,” pravita mlada glasbenika. V prihodnje si želita čim več koncertov. "Zavedava se, da je to najboljša promocija,” sta dodala. Ana Hartman Ljudje in dogodki Društvo za preventivno vzgojo Lastovka S stabilnimi čustvi in jasno presojo v puberteto Rei (obredni priklon) in vadba se lahko začne in prav tako s priklonom tudi konča. Marko Mitrovič, predsednik društva. ”To ni "samo” razvoj fizične komponente, ohranjanje zdravstvenega stanja, razvoj motorične sposobnosti, vzdržljivosti in moči, temveč tudi oziroma predvsem program osvajanja socialnih veščin. Mladi prek vadbe tradicionalnega karateja in samoobrambe oblikujejo svojo samopodobo, pridobijo na samozavesti in lažje izražajo svoja stališča. Privadijo se discipline, rednega prihajanja na treninge in spoštovanja drugega. Sovrstnika spoznavajo tudi prek telesnega stika in ne le verbalne komunikacije. Mladim ponujamo način, kako čimbolj kvalitetno preživeti prosti čas. Na ta način pomagamo tudi njihovim staršem,” pravi predsednik Društva za preventivno vzgojo Lastovka Marko Mitrovič, nosilec črnega pasu in trener karateja ter samoobrambe, z diplomo Fakultete za šport, v program za preventivno delovanje, usmerjeno k otrokom in mladostnikom, ki se že drugo leto izvaja na OŠ Preska. Vanj je vključenih okoli 70 otrok v dveh starostnih skupinah; drugo leto že učenci 7. in 8. razredov in letos prvič tudi učenci 3. in 4. raz- V v v -i Alma in Veronika v majicah "lastovka”. redov, vsi dvakrat na teden po eno uro. Slednji so bili tokrat še polni vtisov z enodnevnega izleta v termah Snovik. "Super je bilo. V dveh skupinah smo tekmovali v plavanju z rokavčki. Dvoboj se je zaključil neodločeno, zato smo za nagrado vsi skupaj naredili po deset sklec,” zadovoljno pripovedujeta Alma in Veronika. Tako kot ostali sta oblečeni v majice, na katerih piše "lastovka”. "Tokratni izlet je bil dober preizkus, da jih naslednjič morda že vzamemo s sabo na "vikend” tabor, kar pomeni odhod v petek popoldne, skupna sobota in v nedeljo prihod domov. Za starejšo skupino smo jih doslej imeli že štiri; v Seči pri Portorožu, Rogli, Ankaranu in v Hoč-kem Pohorju. Tabori so zmes vadbe in družabništva. "Zaslužijo” si ga tisti, ki redno in odgovorno hodijo na treninge. Za vse otroke je brezplačen, tako kot tudi treningi, enodnevni izleti in ekskurzije,” dodaja Mitrovič, ki je zadovoljen, da jim je poleg sredstev Ministrstva za^ delo, družino in socialne zadeve uspelo pridobi( ) ti tudi potrebna sredstva občine Medvode na razpisu za sofinanciranje socialnih, zdravstvenih in humanitarnih dejavnosti. Izvajanje programa je rezultat dobrega medsebojnega sodelovanja OŠ Preska, Društva za preventivno vzgojo Lastovka in Centra za socialno delo Ljubljana - Šiška oziroma medvoško enoto te ustanove, ki vrši tudi strokovni nadzor nad vsebino programa, katerega želja je dati odgovor na vprašanje, kaj ponuditi mladim na pragu pubertete. Silvana Knok Udobno do dobrega leasinga Nudimo leasing: novih in rabljenih osebnih vozil novih in rabljenih komercialnih vozil nepremičnin proizvodne in druge opreme računalniške opreme traktorjev in druge kmetijske opreme te 15|et LB Leasing LB Leasing d.o.o. Ljubljana Poslovalnica Kranj Koroška cesta 2 4000 Kranj tel.: 04/236 04 39 ----------------------------------------------Ljudje in dogodki Uh, te pa že dolgo nismo slišali Te besede se običajno da slišati na nastopu ansambla Poplavni val. In to jim je v veselje - preigravati slovenske narodne malokrat slišane viže in po novem še lastne skladbe. ”Sava tiho, mirno teče že stoletja mimo nas, med bregove je ujeta, glas valov spomin budi...” Če morda slišite prav to hvalnico reki Savi in domačemu kraju ob spremljavi prijetne melodije iz kakšnega doma nekje v Zg. Pirničah, potem prav lahko da spremljate vajo ansambla Poplavni val. Dve dobri uri enkrat tedensko obujajo predvsem stare narodne in ljudske ”viže”, preigravajo še svoje lastne valčke in polke in nato, če je razpoloženje pravo, lahko da sledi še kakšen ”dixie”. Skratka, igrajo za svojo dušo in lastno veselje in če je potrebno to razpoloženje delijo tudi s kakšno manjšo skupino bodisi na rojstnodnevnih zabavah, obletnicah ali srečanju starih znancev. Lani so med .rugim popestrili srečanje upokojencev iz celotne občine Medvode. Thdi sami so, razen gostitelja kitarista Marjana Strojana, ki si kruh še vedno služi kot obrtnik, že upokojenci v najlepših letih. Trije med njimi, ki predstavljajo "ustanovitveno” jedro ansambla, so upokojitev dočakali v medvoški hidroelektrarni, na katero jih še dandanes vežejo lepi spomini. Začetki njihovega skupnega muziciranja segajo kar dvajset let nazaj, ko so največkrat zaigrali in zapeli prav sodelavcem. Enotni so si, da so največkrat doslej zaigrali pesem Lili Marlen. Trobenta najbolj leži Antonu Tometu, ki beleži že več kot pol stolčtja pri Godbi Medvode in še vedno drži rekordnih 25 metrov na skakalnici pri Habjanu v Preski. Danes sta mu v posebno veselje tudi vnuk, ki skače pri SSK Ilirija, in vnukinja, ki pri Olimpiji smuča tako dobro kot njena mama Nuša v njenih letih. V klarinet že vrsto let piha Franc Mravlje. V mlajših letih je to počel tudi pri drugih ansam-fclih in medvoški godbi. Glasbeno izobraževa-llje zase in še za dva brata je plačeval s svojo vajensko plačo, saj jih je bilo doma kar devet otrok. Danes je zaprisežen hribolazec in gobar. V zadnjem času se preizkuša tudi s pisanjem glasbe za valčke in polke, ki jim besedilo doda harmonikar Ciril Debeljak. Že sami naslovi skladb, kot so V hrib gremo. Mamica, Sava Poplavni val. Foto: I. Jaksetič teče in Šmarna gora, povedo, da v njih opeva lepote domačega kraja in doda še kakšne lastne spomine. V glasbeni šoli se je naučil igrati klarinet, sam pa je poskrbel za obvladovanje kromatične harmonike, prve in edine doslej, za katero je prispeval kar dve plači. Danes mu je hobi "šniclanje, drakslanje, rezkanje in vžiga-nje...”, skratka rezbarjenje. Pod njegovimi rokami nastajajo lesene "rojstnodnevne medalje”, ure, vaze ... Kitarist Marjan Strojan se jim je "čisto zares” pridružil pred tremi leti, prej pa jim je sem pa tja priskočil na pomoč. Za igranje na trobento je pridobil spričevalo, 30 let igranja v ansamblu Mihovec pa mu je prineslo izkušnje, da v roke brez zadrege prime tudi bas kitaro, bariton ali kontrabas. Ostali člani ansambla priznajo, da jih je marsikaj naučil, daje izredno dober glasbenik, natančen in dosleden, skratka je njihov "strokovni vodja”. Zadnji se jim je pridružil še kitarist Andrej Militarev, nekdanji učitelj telesne vzgoje v OŠ Preska, sicer pa strasten lovec in ljubiteljski slikar. Pred dobrim letom dni so, ob pomoči bivšega podjetja in najboljšega gostinca vrh Šmarne gore, v studiu Rada Černeta, ki jim je šel posebej na roko, izdali prvo zgoščenko s šestnajstimi skladbami. Zamisel zanjo seje porodila Cirilu na eni izmed vaj. Ostali so idejo sprejeli in ker posneti zgoščenko ni več tolikšen "tehnološki" problem, so jo posneli rekordno hitro v treh popoldnevih. Priznajo, da so jo prvič, ravno na božični večer, poslušali precej bolj evforični, potem pa postajali vedno bolj kritični do nje, vendar temeljni cilj so dosegli: "Ta zgoščenka nam je predvsem lep spomin”. Ker so še polni načrtov in ker so po tem poskusu ugotovili, da imajo dar pisati tudi lastne skladbe, to prav gotovo ne bo zadnji poskus. Dodali jim bodo še kakšno staro narodno, še nikoli posneto, da bodo poslušalci lahko še enkrat več dejali: "Uuu, te pa že dolgo nismo slišali!” Silvana Knok GOSTILNA IN PICERUfi Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. razen ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči • Kosila | • Jedi po naročilu | • Vsak dan sveže postrvi § Dostava hrane na dom 04 250 II 69. 041 581 327 Dva brata, oba biatlonca Matej in Gregor sta najprej tekla na smučeh, potem sta se odločila za biatlon. Brata Gregor in Matej Brvar sta doma v Zbiljah. Gregor ima 21, Matej 17 let. Oba se kot člana SK Brdo ukvarjata z biatlonom. Mateja prvo leto trenira Uroš Velepec in je bil letos prvo leto v mladinski reprezentanci, Gregor pa je iz juniorjev prišel v člansko reprezentanco B. Gregorje smeje dodal, naj kar napišemo, da še nima dekleta, čeprav prosti čas rad presedi za računalnikom. Podobno tudi Matej. Drugače pa jima kaj dosti prostega časa ne ostaja. Matej je najboljša rezultata dosegel na Eyofu v Švici (Olimpijski festival evropske mladine), ko je bil drugi zasledovalno in tretji v šprintu. Zadovoljen je tudi z rezultatom iz evropskega pokala, ko so v štafeti zasedli drugo mesto. Do maja je počival, zdaj pa spet trenira. Zaveda se, da ga čaka trdo delo, saj je zaradi padca s skuterjem zamudil kar 48 dni treningov. Na svetovnem prvenstvu se želi uvrstiti med prvih pet. Biatlon je šport, v katerem se dobro počuti, ustreza mu tudi družba. Prej je približno sedem let treniral tek na smučeh, vendar so pri biatlonu precej boljši pogoji. Ostal mu bo zvest, dokler bo šlo. Obiskuje srednjo strojno v Škofji Loki in zaenkrat usklajuje šolo s športom, čeprav to ni enostavno, ker nimajo športnega razreda. Še dobro, da učitelji razumejo. "Streljam že štiri leta in sem najboljše rezultate dosegel prvo sezono, ko sem bil popolnoma neobremenjen. Med disciplinami imam rad šprint in individualno,” pove Matejev starejši brat Gregor, kije prvo leto v članski ekipi in je lani imel zelo dobre rezultate. Bil je enajsti na mladinskem svetovnem, letos pa je prvič sodeloval na članskem svetovnem prvenstvu in v svetovnem pokalu. Ob dejstvu, da je formo načrtoval za evropsko prvenstvo in da v članski konkurenci tekmuje šele prvo leto, seje odrezal dobro. Če se v tej konkurenci uvrstiš med 50, je to dober rezultat. Letos je imel okoli 600 ur treninga. Iz leta v leto se število ur treninga povečuje. ”V naslednji sezoni bodo štartali v svetovnem pokalu le trije in če se bom že uvrstil v ekipo, bom kar dober,” razmišlja Gregor. Kar pomeni, da ga čaka naporno poletje. Kot v drugih športih, tudi brata Brvar pravita, da je poleg dobre tehnike za dobre rezultate pomembna dobra oprema. Če ni rezultatov, je potem tudi težje priti do dobre opreme. ”Če nimaš dobrega materiala kljub dobri pripra^ ] Ijenosti, na svetovnem pokalu nimaš kaj početi,” še doda Gregor. Alenka Brun, foto: Tina Dok Slovenski dan na Grobniku Športno društvo Sora in Čarman Motošport sta v sredo, 27. aprila, na državni praznik dan upora, organizirala motoristično adrenalinski Slovenski dan na Grobniku. Na nam najbližje pravo dirkališče so privabili številne motoriste ali pa zgolj ljubitelje hitrega športa iz vse Slovenije. Mnogi med njimi so se preskusili na 4170 metrov dolgi krožni progi, še več pa jih je, med njimi tudi župan Stanislav Žagar, dogajanje na progi in ob njej le spremljalo. Na prosti trening in rekreativno vožnjo po dirkališču so se lahko podali vsi, ki so imeli motor, čelado in kombinezon, za dirko popoldne, ko so se pomerili še med seboj, pa so morali, poleg vsega prej omenjenega, izpolnjevati le še en pogoj. "Pravočasno so se morali prijaviti, saj je bilo zanimanja veliko. Sam sem sicer vozil trening, tik pred tem pa sem se odločil, da dirke ne bom peljal. Organizacija je zelo velik posel in mogoče imam trenutno preveč drugih stvari v glavi,” je komenti- ral Gašper Čarman, državni prvak v kategoriji Super stok leta 2002, sicer pa glavni pobudnik za organizacijo tega dneva. "V našem društvu se držimo načela, da podpremo vsakega, ki se loti kakšnega projekta, če se le ta finančno izide,” je dejal predsednik ŠD Sora Luka Jezeršek, ki ni mogel skriti zadovoljstva, da se je vse tako lepo izteklo, tudi glede vremena. Sicer pa pravi, da je vreme na strani pogumnih. "Ne, ne bom dirkal. Samo turistično sem tukaj. Pred letom in pol sem se namreč malo "brusil” na tejle progi in danes le malo popravljam občutke po padcu,” je komentiral Mavricij Košir z Verja. Slovenski dan na Grobniku je popestril in izven konkurence dirkal tudi Igor Jerman, svetovni prvak v razredu Endurance leta 2001, ki pa je vendarle najbolj ponosen na zmago v vzdrž-Ijivostni vožnji 24 ur Le Mansa v stilu "prvič vozil in zmagal”. V kategoriji Lady cup je bila tokrat najhitrejša Neva Petrič, v kategoriji Open je slavil Boštjan Pintar, v kategoriji Enduro - su-permoto Tomaž Majerle, v kategoriji do 600 ccm Uroš Lešnik, v kategoriji nad 600 ccm pa se je na najvišjo stopničko povzpel Roman Albreht. Matjan Kern - Jaka, edini Medvoščan na dirki, je bil v tej konkurenci tretji. "Tekmujem tu na Grobniku in na našem "kvazi" dirkališču Mobikrog v Krškem. Če bi mi finance dopuščale, bi z veseljem še kje drugje. Koliko financ gre za to? Zadnje leto, ko sem z vsem skupaj začel napol profesionalno in si privoščim vse, kar potrebujem, da se varno vozim, gre vse, kar zaslužim,” pravi Kern na pol resno in doda, da mu / motor brni pod nogami od takrat, ko je shodil. Organizatorji, ki so poskrbeli, da se je ta dan na Grobniku razlegala tradicionalna Avsenikova Golica in daje dišalo po kranjskih klobasah, obljubljajo ponovitev naslednje leto. ”V Sori je namreč vse tradicionalno,” pravijo v ŠD Šora. Silvana Knok PRODAJA USNJENE IN UMETNE GALANTERIJE •denarnice • pasovi • nahrbtniki • torbice za ženske in moške NA TRŽNICI MEDVODE, nasproti Blagovnega centra od ponedeljka do petka ALEN SILVANA ŠARIČ, s. p. Škofjeloška c. 13,1215 Medvode EXPRESS KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA LAVRIČ, K.D. IICALSIAR Vikrče 35 1211 Lj.-Šmartno tel.: 01 5116 763 gsm: 031 543 514 Odprto od 7. - 11. in 15. - 18. ure, sobota zaprto. Upoštevamo kartico Obrtnik Tudi Grošelj začel na Turncu Prve plezalne korake je na Turncu pod Šmarno goro naredil marsikateri vrhunski alpinist, med njimi tudi Viki Grošelj, ki opozarja, da se premalo zavedamo, kaj nam nudi ta športno-rekreativni biser. Vikrčc - Ttirnc pod Šmarno goro pomeni začetek kariere večine alpinistov, ki prihajajo iz Ljubljane in okolice. Prve vzpone so med drugim tu naredili tudi legende Aleš Kunaver, Stanc Belak in Tomaž Jakofčič, najuspešnejši slovenski alpinist lanskega leta. ”Ni ljubljanskega alpinista, ki ne bi prvih korakov naredil na tem legendarnem plezališču,” pravi Viki Grošelj, ki Tbrnc še vedno "izkorišča” za trening od tri- do petkrat tedensko in dodaja, da je nanj čustveno navezan. Celotno območje Turnca je dolgo skoraj kilometer in ponuja ogromno različnih skal, viso-j .ih tudi do 30 metrov. Naenkrat lahko tam ple- Viki Grošelj v Turncu pleza od tri- do petkrat tedensko. za tudi 60 plezalcev. "Velika prednost Turnca je, da plezalci lahko izbirajo med smermi različnih težavnostnih stopenj, od druge do devete in celo desete stopnje. Vsak, ki pride tja, lahko najde nekaj zase, tako začetniki kot tudi vrhunski plezalci. Modernejša plezališča po Sloveniji so namenjena boljšim plezalcem, zato so smeri pod peto težavnostno stopnjo že redkost,” je pojasnil Grošelj. "Tudi Kranjčani ga s pridom uporabljajo. Zanimanje zanj se je v primerjavi s preteklimi leti še povečalo, še zlasti z razmahom športnega plezanja. Prostor je zelo lep, poskrbljeno je za vsa varovala. Skale so na obronkih Grmade oziroma Šmarne gore, tako da lahko ob samem plezanju vzpetino izkoristimo za resen trening.” Poleg tega je čez skale napeljana plezalna pot za planince, ki vodi proti vrhu Grmade. To predstavlja idealen trening za nekoga, ki se namerava podati na bolj zahtevne zavarovane poti. Turneje tudi začetek Grošljevega legendarnega "početja”. "Ko sem bil v šestem razredu, smo se s kolegi povsem po naključju s kolesom peljali mimo. Opazili smo plezalce in radovednost nam ni dala miru. Bili smo "raziskovalni duhovi”, vse drugo nas je bolj zanimalo kot šola. In tako se je pred 40 leti vse skupaj začelo,” se spominja Grošelj. "Zanimiv in hkrati tudi žalosten je podatek, da se je do prve svetovne vojne v teh skalah smrtno ponesrečilo šest ljudi, kar dokazuje, da so ga gorniki in reševalci uporabljali že od začetka prejšnjega stoletja. Izjemno uporaben je tudi za različne vaje gorskih reševalcev, skratka Turne je vsestranski športno-rekreativni poligon, ki mu dodatno vrednost daje to, daje povsem naraven," je prepričan Grošelj. Ob vsem tem pa legendarni alpinist opozarja, da bi lahko naravno plezališče in njegovo okolico bolje uredili. "Premalo je izkoriščen. Spodaj bi bilo treba urediti parkirišča, pa tudi okolica postaja vse bolj zanemarjena. V neposredni bližini Ttirnca so še druge možnosti za rekreacijo - kajakaštvo, sprehajalne in tematske poti, okoli Šmarne gore so urejene kolesarske poti. Medvoščani bi lahko to bolj spromovirali... To bi bil lahko krasen športno-rekreativni biser za prebivalce Medvod in Ljubljane, pa tudi od drugod bi prihajali,” je prepričan Grošelj. Ana Hartman, foto: Tina Dokl Zfatarstvo 'Trtnil^ “M/dvodt DELOVNI ČAS: Seškova c. 9 PON.-PET.: 9.-18. ure 1215 Medvode, SOBOTA 9.-12. ure tel.: 01/361 1694 VELIKA IZBIRA POROČNIH PRSTANOV PO UGODNIH CENAH! ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! i Gorenjska c. 52. Medvode Zanimivosti Za aktivno preživljanje prostega časa Pred enim mesecem je medvoški Mladinski kulturni center na široko odprl svoja vrata. Po novem se bodo različne aktivnosti za mlade izvajale kar pet dni v tednu. Klub svoboda je med mladimi zelo priljubljen. Medvode - Mladinski kulturni center (MKC) je bil ustanovljen pred sedmimi leti. Leto 2002 je za MKC pomenilo posebno prelomnico, saj so pridobili klubske prostore, v katerih so lahko začeli organizirati koncerte. Leto kasneje je bil center že odprt dvakrat tedensko. Stvari so se močno spremenile tudi sredi aprila, odkar ima center s precej bogatejšo ponudbo svoja vrata odprta kar pet dni v tednu. Vsak torek, sredo in četrtek med 18. in 22. uro v prostorih MKC-ja poteka ”Info centrala”. "Mladim omogočamo brezplačen dostop do interneta, informacije o tem, kaj se dogaja v Medvodah in okolici, na voljo imajo veliko informativnih zloženk s koristnimi informacijami in podobno,” je pojasnil organizacijski vodja Matija Frdhlich. Ob torkih med 18. in 22. uro poteka "Fabrka" (tovarna projektov), kjer mladi lahko uresničujejo svoje ideje in talente, jih razvijejo v projekt in ga na koncu pripeljejo do javne produkcije. ”Na primer Kings so trije mladi raparji, ki so želeli imeti skupino in omogočili smo jim vaje ter koncerte,” je dodal Matija. Vemo, da imajo mladi pogosto veliko težav in problemov, za katere so prepričani, da so nerešljivi. Do rešitev lahko pridejo v svetovalnici za mlade, "Klepetalnici”, ki poteka vsako sredo med 18. in 21. uro. "Mladim je na voljo dipl. psihologinja, ki jim nudi individualno svetovanje in informiranje o njihovih problemih, dilemah, strahovih, najrazličnejših vprašanjih odraščanja in šolanja,” pravi Matija. Ob četrtkih ob pol osmih se začnejo ure kreativnih delavnic - možnost preizkušanja in okušanja umetniških talentov ter nagnjenj, s(nov)anje umetniških produkcij - igra, ples, režija, maska, kostum, scenografija, luč, literatura, video- in zvočna oprema, oblikovanje plakatov in drugih promocijskih mate- rialov, net:art, spletke, likovna umetnost in vse(ne)mogoče povezave med njimi. Zraven sodi tudi pametovanje o kulturi in umetnosti. In če se v petek zvečer nimate kam dati, je pravi naslov za vas Klub Svoboda, v katerem se odvijajo tematski večeri (hip hop, techno, rock, študentski, pogovorni, filmski...). "To predstavlja dobro organizirano obliko zabave, saj se po slehernem javnem dogodku pripravi tudi družabni del,” obljublja Matija. Poleg tega v imajo mladi možnost, da se v klubu predstavijo širši javnosti. "Ob sobotah med 18. in 21. uro pa smo pripravili "Bivak”, ki mladim z ulic nudi nekakšno pribežališče, v zimskih mesecih topel, v poletnih pa prijetno hladen in urejen prostor. V bivaku se mladi družijo, pogovarjajo, si skuhajo č4 igrajo namizni tenis, včasih pogledajo film in kar je najbolj pomembno, imajo se "fajn"," je razložil Mitja. Poleg zgoraj naštetih programov potekajo v MKC-ju še druge dejavnosti. V prostorih centra trenutno vadijo štiri medvoške glasbene skupine, v okviru sekcije subkulturne elektronske glasbe pa skupina DJ-jev. Sekcija Leva-eva skrbi za produkcijo in montažo videa. V likovni sekciji Penzl pa mladi ustvarjajo na likovnem področju. Ana Hartman lili li*» liii ulili Prodaja, montaža, servis, svetovanje fllFisa m&v.,893 Donova 4, Medvode GOSTILNICA IN P I Z Z E R I A AROMA PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, TESTENINE, MORSKE JEDI, GRŠKA KUHINJA TOPLO IN SVEŽE PRIPRAVLJENO HRANO VAM DOSTAVIMO TUDI NA DOM Delovni čas lokala je od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure, petek, sobota od 7. - 23. ure, nedelja od 10. - 22. ure. Naročila dostave hrane sprejemamo od 12. do 21.30, petek in sobota do 22.30, nedelja do 21. ure. TELEFON: 01 /3626 206, 01 /3626 204 Lastovka priletela v naše kraje Ljubljanski kabel v slovenski prostor prinaša brezžično kabelsko televizijo, ki prenaša digitalni signal po zraku preko zemeljskega oddajnika do uporabnika. Storitev so najprej ponudili prebivalcem ljubljanske kotline in predelu Gorenjske, od koder se vidi oddajni stolp na Krvavcu. Predsednik upravnega odbora družbe mag. Damir Cibic odločitev utemeljuje: ”V Sloveniji le polovica gospodinjstev uporablja kabelski priključek. Z brezžično kabelsko televizijo, ki jo tržimo pod imenom Lastovka TV, bomo omogočili sprejem večjega števila najbolj gledanih domačih in tujih programov še posebej tistim odjemalcem, ki bivajo izven mestnih središč in v odmaknjenih vaseh, kjer izgradnja kabelskega omrežja zaradi visokih stroškov ni bila predvidena.” Direktor podjetja Marko Kočila pravi: ”Za sprejem brezžičnega signala potrebuje odjemalec sprejemno anteno, digitalni sprejemnik in kodirno kartico. Montažo opravi naš pooblaščeni izvajalec. ” Ljubljanski kabel, ki deluje od leta 1988, želi najnovejšo storitev razširiti še preko drugih oddajnikov, kar pa je odvisno tudi od zainteresiranosti lokalnih skupnosti. S.K. DOVŽAN, d.0.0., Podljubelj 272 4290 Tržič - Slovenija e-pošta: dovzan@siol.net Tel./fax: 04/59 25 400 gsm: 041/723 812,040/611 400 Avtodeli za japonska in evropska vozila Konjske prikolice Boeckmann Prtljažniki THULE Moda Nežno, mehko in erotično Tudi pri spodnjem perilu so vse bolj pomembni fini materiali. Različni kroji, barve, vzorci tvorijo celoto, pri kateri spodnje perilo ni več le predmet funkcionalnosti, temveč postaja del ženske (intimne) lepote. Med mladimi tangice vse bolj izpodrivajo tako imenovane braziljanke in bokserice z nizkim pasom. Kupci postajajo zahtevni in proizvajalci sledijo trendom in modnim zapovedim. Nekateri naredijo spodnje perilo tudi po meri. Večina deklet si želi kakovosten material, saj na videz lep izdelek na prodajni polici še ne pomeni, da se bo tudi dobro prilegal. Izdelovalci spodnjega perila izbirajo različne linije. Izdelke poimenujejo in potem lahko stranka izbira, kombinira in se odloča po svoji želji. Največje proizvajalke modnega perila ponujajo kupcem paleto rožnatega, enobarvnega, klasičnega belega ali črnega perila. Priznani slovenski oblikovalci, izdelovalci unikatov, pa včasih spodnje perilo uporabijo kot modni dodatek, vrhnje oblačilo ali izraz nekega njihovega navdiha. Pred časom sta se na primer Urška Pirc in Špela Retelj, študentki oblikovanja tekstila in oblačil na Naravoslovno-tehniški fakulteti, predstavili na modni reviji, na kateri sta predstavili kolekcijo spodnjega perila, s katere je zasijala tradicionalnost idrijskih čipk. Mladi oblikovalki sta navdih za kolekcijo dobili na pomladnih, cvetočih travnikih. Sta pa tudi kombinirali spodnje perilo z jeansom in pokazali, da lahko uporabimo spodnje perilo tudi kot vrhnje oblačilo. Alenka Brun, foto: Tina Dokl INSTITUT DE BEAUTE REC0MMANDI5 PAR KOSMETIK-INSTITUT EMPFOHLEN VON BEAUTV CENTER RECOMMENDED BY CIDESCO Sporočamo vam, da smo v začetku leta 2005 pridobili licenco za SALON CIDESCO INTERNATIONAL. Cidesco je svetovna kozmetična organizacija s sedežem v Švici. Po uspešno opravljenem izpitu Cidesco International (vsaj en zaposlen v salonu) komisija oceni opremljenost salona, čistočo, storitve, ki jih salon nudi, in usposobljenost kadrov. S pooblastitvijo lepotnih centrov skuša Cidesco zagotoviti enotne in visoke standarde v estetiki. Lepotne centre Cidesco lahko prepoznamo po trojezični tabli in po nalepkah z logotipom Cidesco. Poučeni ljudje se bodo raje odločali za to vrsto lepotnih salonov, saj le-ti jamčijo za visoko kvaliteto storitev in ustrezno usposobljenost kadrov. Cidesco mojstrica kozmetične nege Jerneja Bernik Nega obraza in telesa (Dermalogica, Heliabrine), pedikura (tudi za diabetično stopalo), manikura, umetni nohti, masaže, refleksoterapija, limfna drenaža, permanentni make-up, tatoo-ji, depilacije, epilacije, solarij, tretmaji za pomlajevanje kože, svetovanje. ifCiŠ PEDIKURO JERNEJA KOZMETIČNI CENTER S PEDIKURO JERNEJA Jerneja Bernik, s.p. Spodnji trg 2a, Škofja Loka Tel.: 04/512 25 96 Pogovor z očesnim zdravnikom Prof. dr. Gorazd Kolar: Dajte si izmeriti očesni pritisk Kaj je glavkom (zelena mrena)? Imenujejo ga tudi "zahrbtni uničevalec vida". Če ga odkrijemo pravočasno, se ga da uspešno zdraviti in preprečiti resno izgubo vida in slepoto. Povzroča ga trajno povišan očesni pritisk, ki pritiska na vidni živec v očesu in ga nepopravljivo okvarja. Dva odstotka ljudi nad 40 let ima, ne da bi vedeli, povišan očesni pritisk. Meritev očesnega pritiska, vsaj po 40. letu starosti, mora postati normalna presejalna metoda za pravočasno odkritje glavkoma. Kaj povzroča zeleno mreno? V prostoru za očesno roženico, v sprednjem prekatu, točneje v očesnem zakotju, je struktura za prehod prekatne vodice, ki normalno in v ravnotežju kroži v očesu s stalnim pritiskom med 17 in 20 mmHg. Če je pretok oviran, če je filtracija v zakotju zavrta, ali če se očesne vodice preveč tvori, se očesni pritisk poveča in okvarja vidni živec. Glavkomov je najmanj dvajset vrst, v glavnem razdeljenih na glavkome odprtega zakotja in glavkome zoženega zakotja. Kakšni so znaki zelene mrene? Ni opozorilnih znakov v začetku. Ni očesne bolečine, oko ni vneto, ostrina vida je dobra. Zaradi tega je za oko nevarno obolenje, ker bolni ne ve za povišan očesni pritisk. Neodkrit in nezdravljen pa kasneje povzroči izpad v vidnem polju, poslabšanje vida in lahko tudi tope, globoke bolečine v očesu. Ker vidni živec nima sposobnosti obnove, je vid trajno in nepopravljivo okvarjen. Kako preprečujemo in zdravimo ZELENO MRENO? Najpomembnejše je pravočasno odkritje glavkoma z merjenjem očesnega pritiska in preiskavo vidnega polja. Ko je pravočasno ugotovljena, je možno uspešno zdravljenje z očesnimi kapljicami in do okvar vida ob redni kontroli očesnega pritiska ne pride. V težjih primerih je zdravljenje tudi operativno ali z laserjem. Kako merimo očesni pritisk? S posebnim aparatom neboleče usmerimo zračni tok na površino očesa in tako izmerimo očesni pritisk. NASVET Po 40. letu starosti si dajte izmeriti očesni pritisk in kasneje vsaka 3 leta. Merjenje očesnega pritiska. Foto: Franci Rozman Optiko moli OČESNA AMBULANTA IN OPTIKA Medveška cesta 3,1215 MEDVODE, tel.: 01/36 178 36 RENAULT OMEJENA KOLIČINA VOZIL RENAULT CLIO DO 31.5. © popusti do 350.000 sit, ©za kupce do 31.5/05 še dodatni popust: 70.000 SIT (bencin), 200.000 SIT (dizel) ® izjemni kreditni pogoji: do 84 mesecev. RENAULT KALAN MEDVODE Šetinova 4, 1215 Medvode, tel. 01/36 19 603 7 NOVA OCTAVIA * KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE ZA VSE ZNAMKE VOZIL MOTORJI IN SKUTERJI: <£> KVMCO PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 -18.00, sobota 8.00 -13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339, 041 23 41 96 ORIGINALNI REZERVNI DELI: 01/51-91-547 VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL POOBLAŠČENI SERVISER IN TRGOVSKI ZASTOPNIK VOZIL ŠKODA Autoemona d.d., Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija