.. t ^ ■* v;'atslJ
L J UB L J A ft A J *J10 ?1. A V ! i
it. 25
List izhaja v 3 mesece L L 6.50 več. — v širokosti 1 k niče, zahvale, p
poračun j ena (C. C. con la posta)
V Trsko, v soboto, 29. oktobra 1927,
Posamezna številka 30 cent.
Letnik LED
ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—* •, celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno ike 30 st — Oglasnina za 1 mm prostora a trgovske in obrtne oglase L 1.—, za osmrU L 1-50, oglase denarnih zavodov L 2.—. Oglasi na prvi strani L 2<—>
EDINOST
Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« macije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost», P od uredništvo v Gorici: ulica Giosue Carducci št. 7, I. n. — TeleL št. 227* Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric«
M in Brotinnu
Ko je 20. julija t. 1. kralj «Ve-like Romunske» Ferdinand preminul in ga je smrt rešila dolge bolezni, so mnogi izražali bojazen, da bo kmalu začela bolehati država radi notranjih ne-prilik. Zakaj več ko verjetno je bilo, da bo pregnani prestolonaslednik Karol prej ali slej posegel v notranje zadeve Romunske in to tem bolj, ker uživa med prebivalstvom, kljub svojim ljubezenskim aventuram, še mnogo simpatij in ker je novi krali, njegov sin Mihajlo, se mladoleten.
Ko se je princ Karol odpovedal prestol onasledništvu, so se razširjale o tem njegovem koraku najrazličnejše vesti. Res je, da je njegovo zasebno življenje dokaj vplivalo na Ferdinandovo odločitev, da Karol ne sme postati kralj, dejstvo pa je, da je bil mladi prestolonaslednik v precejšnji meri tudi žrtev z kulisnih spletk. Kmalu se je izkazalo, da je bil prav za prav sedanji ministrski predsednik Jonel Bratianu tisti, ki je Ferdinanda prepričal, da mora Karol zapustiti Romunsko. Bra-tianu je imel na kralja že od nekdaj velik vpliv; to se je prav jasno pokazalo nekaj dni pred Ferdinandovo smrtjo, ko je general A vere scu moral prepustiti svojemu nasprotniku državno krmilo, čeprav je v parlamentu še vedno imel večino.
Bratianu je torej pregnal Karola iz domovine, po Ferdinandovi smrti pa je postal sam vladar. To mu očita njegova opozicija, ki zatrjuje, da je regent-ski svet popolnoma pod njegovim vplivom, kar jemlje prestolu ugled, ustvarja nezaupanje med prebivalstvom in ne more koristiti državi.
Taki in drugi pomisleki so se začeli porajati v opozicional-nih krogih in nič čudnega ni, te postaja odpor proti Bra4ia-nujevemu vladanju vedno večji in notranji položaj z vsakim dnem opasne j ši. Pri opoziciji so namreč nekateri začeli v poslednjem času zagovarjati mnenje, da je tudi zakon o Karo-lovi odpovedi končno samo zakon, ki ga parlament lahko spremeni. To bi se dalo izvesti, ker novi kralj, mali Mihajlo, ni bil še kronan, ni zasedel prestola. V zemljoradniški stranki, ki ima precej moči in vpliva, razpravljajo voditelji sedaj brez prikrivanja o krizi dinastije. Znani učenjak Jorga, ki ima mnogo pristašev, jasno izpoveduje, da smatra Karola za edinega pravega kralja Romunske. Averescu, ki je glede Karola do sedaj soglašal z Bratianu jem, se je v zadnjem času začel menda obračati v drugo smer.
Vse kaže, da ima pri tem notranjem gibanju precej vpliva tudi princ Karol, ki je že večkrat izjavil, da prestol nega vprašanja ne smatra še za rešenega. Karol se dobro zaveda, da tvori iBVatianu edino oviro za njegov povratek v domovino. Bratianu ga je odrinil od prestola, Bratianu, ki ima sedaj vso oblast v rokah. To Karol prav dobro ve in zato je ves njegov zakulisni bolj naperjen proti sedanjemu načelniku romunske vlade. Da je Karol res v tesnih stikih z voditelji opozicije na Romunskem, dokazuje tudi aretacija bivšega državnega podtajnika v Averescujevem kabinetu Manoilescua. Manoi-lescua, Karolovega kurirja, je dal Bratianu aretirati, ko se je vračal iz Francije s Karolovimi naročili za voditelje opozicije.
Ta aretacija bi dokazovala, da je radi dvoboja med Karolom in sedanjim ministrskim predsednikom postal notranji položaj na Romunskem že prav resen. Bratianu je namreč do sedaj zunanjemu svetu vedno dokazoval. da na Romunskem ni nobenega takšnega pokreta, katerega namen bi bila revizija prestol ne ga vprašanja. In če se je Bratianu sedaj odločil, da kljub temu aretira bivšega državnega podtajnika, kar je seveda mc£ ralo vzbuditi splošno pozornost, potem je treba pač ta njegov korak smatrati kot znamenje, da je položaj postal že dovolj napet. Aretacija pa dokazuje tudi, da je sedanja vlada prav dobro obveščena o spletkah o-pozicije. Možno je radi tega, da
je Bratianu namenoma dvignil toliko pozornosti z aretacijo Manoilescua, ker je hotel morda dobiti povod za odločnejši nastop proti svojim nasprotnikom. To bi dokazovala tudi brzojavka, ki jo je poslal «Time-su» in v kateri pravi, da se je v zadnjem Času začela, tudi izven Romunije, živahna agitacija v prid bivšemu princu Ka-rolu, da je vlada o tej agitaciji popolnoma informirana in da je smatrala za svojo dolžnost intervenirati, ker hoče preprečiti nevarnost notranjih zapletlja-jev.
Boj med Karolom in Bratianu jem je stopil te dni v odločilno fazo. Ni nobenega dvoma, da bo v tem boju zmagal stari lisjak Bratianu, kajti vsa moč je sedaj v njegovih rokah. Da bi prišlo na Romunskem do resnih nemirov, ni preveč verjetno, zakaj večino naroda ima Bratianu še vedno na svoji strani. Proti preseneCenjim pa se je menda dovolj zavaroival z izrednimi varnostnimi ukrepi. Čuditi pa se ne smemo, če se kljub temu širijo »senzacionalne vesti». Nekatere novinarske agencije žive samo od senzacij.
Poslanica on. Mussolinija
povodom pete obletnice pohoda na Rim
RIM, 28. Ministrski predsednik on. Mussolini, vodja Črnih srajc, je izdal ob priliki V. obletnice fašistovske revolucije naslednji proglas:
«Črne srajce vse Italije! N
V petič se vrača dan, ki povzroča, da zadrhtijo naša srca, ki prižiga naša upanja, ki ponižuje naše mevžaste sovražnike, kjerkoli se nahajajo.
Nič besed, marveč dela, da ga praznujemo.
Železnice, ceste, vodovodi, javna poslopja, izsuševanja, hiše pričajo svetu, kako fašizem presnavlja Italijo in veča njeno moč na vseh poljih.
Ta pregled našega trdovratnega dela se izpopolnjuje z zborom naših oboroženih legij, svečanega opomina za vsakega, ki bi koval blazne načrte, da zaustavi naš pohod.
Črne srajce!
Tudi peto leto se zaključuje z ogromno aktivo. Nekateri izmed mnogoštevilnih velikih dogodkov ga izročajo zgodovini režima: zmagoslavna obramba lire, zakon o najemninah, objava Listnice dela.
Novi in večji napori nas čakajo.
Fašistovski režim se ne umika pred ovirami, kljubuje jim in jih premaga. Dogodki VI. leta, ki se prične jutri, bodo to dokazali.
Črne srajce!
Kakor je bilo za preteklost, tako je «vztrajati» geslo tudi za bodočnost.
Vztrajati s popolno disciplino, z absolutno vdanostjo.
Izpopolniti orodja revolucije, pomnožiti naše sile, krepiti duhove za vse bitke.
To je še in vedno naloga voditeljev in četnikov.
Črne srajce vseh preizkušenj, dečki, ki koprnite po bolj častnih izkušnjah, kvišku za fašistovsko Italijo vse prapore in vse puške!
Krik naše vere in našega zavoje van j a naj gre preko obzorij, da ga dobro čujejo in daleč.
Za vse cilje, ki jih bomo dosegli z odločnim korakom naše nespremenjene gotovosti, fašisti vse Italije:
A noi!
Rim, 28. oktobra 1927, leto V.
Mussolini.*
Obletnica o rimskem tiska
Glasilo katoliškega centroma o fašizma
RIM, 28. Po vzgledu uradnega glasila fašistovske stranke, ki mesto lepo donečih besed raje našteva dela, katera je izvršil fašistovski režim v petem letu svojega obstoja, posvečajo nekateri današnji rimski listi peti obletnici fašistovskega pohoda na Rim samo kratke u-vodne članke; ostali pa objavljajo na uvodnem mestu samo poslanico on. Mussolinija. Še najdaljši uvodnik prinaša «Cor-riere dTtalia», glasilo katoliškega centra, ki se je svoječas-no odcepilo od italijanske ljudske stranke ter pričelo z vso vnemo podpirati fašistovski režim. Glasilo katoliškega centra pravi v svojem uvodniku med drugim:
Katoliški in latinski Rim, ki je bil skozi stoletja vedno nosilec vesoljnih idej, je poklican od Boga, da doseže verski in posvetni primat, za katerim stremi s svojo versko in cerkveno politiko ter s svojo pravno in socialno obrambo in gTadnjo fašistovski režim, ki je takoj ob svojem nastopu zavrgel vse preostanke protiklerikalne vzgoje in framasonsUfc kuge. Že v
prvih trenutkih in v najbolj težkih in nevarnih časih smo mi opazili zanesljive znake in dokaze sposobnosti fašizma, da u-resniči na nacionalnem1 in posvetnem polju vesoljne nauke rimske cerkve. Naše prepričanje nam je tedaj narekovalo našo nalogo in naše mesto, katero še vedno izvajamo in zavzemamo, ker vidimo pred seboj cilj, ki mora biti in ki bo dosežen v interesu verske in nacionalne stvari, kateri služimo z neomajno doslednostjo in vero.
Nedavno obnovljena zgodovinska diskusija o sporu med cerkvijo in državo v Italiji # je izsledila možnosti, ki so jih vlade, katere je pokopal rimski pK>hod, smatrale kot malodane absurdne. Te možnosti ne smejo ostati neizrabljene, če Italiji ni na tem, da izpusti iz rok u-sodo, katero ji, kakor izgleda, naklanja božja previdnost. Da si spet pribori svoj prejSnji posvetni primat nad svetom, je potrebno in v mnogih pogledih naravnost nujno, da se doseže popolna sprava med obema najvišjima oblastima.
«Corriere dTtalia» zaključuje svoj uvodni članek z opazko, da sicer še niso doseženi vsi cilji, da pa mu njegovo katoliško in fašistovsko prepričanje pravi, da bodo prav gotovo doseženi.
Vodstvo državne zveze
po£tno»brzo javnih usluibeeeer pri načelniku vlade
RIM, 28. Kakor poroča tiskovni urad fašistovske stranke, je sprejel načelnik vlade izvrševal-ni odbor državnega udruženja fašistovskih poštno-brzojavnih uslužbencev. Predsednik odbora mu je v kratkih besedah poročal o delovanju in doseženih u-spehih udruženja na političnem in socialnem polju. V svojem odgovoru je ministrski predsednik najprej pohvalil delovanje udruženja; nato je priznal, da uradniki niso tako dobro plačani, kakor bi si oni želeli, toda državni proračun je neizprosno zahteval njihove žrtve. Naposled je pozval predsednika u-druženja, naj izroči poštno-br-zojavnim uslužbencem njegove pozdrave.
Novi prostori
ministrstva za korporaetje
RIM, 28. Danes ob 10. uri dopoldne je bila ob navzočnosti načelnika vlade otvorjen novi sedež ministrstva za korporacije v palači Stamperia. V veliki dvorani so pričakovali ministrskega predsednika predsedniki konfederacij, glavni tajnik fašistovske stranke on Turati in senator Cremonesi.
Pri vhodu v palačo je sprejel načelnika vlade on. Bottai, ki mu je izročil prvi iztis knjige ki vsebuje zakon in pravilnik o sindikatih in druge odredbe korporacijskega značaja ter Izvirnik delovne ustave z lastnoročnimi podpisi vseh onih, ki so se udeležili seje velikega fašistovskega sveta, na kateri je bila delovna ustava proglašena. Po izročitvi knjige in listine je imel on. Bottai kratek nagovor na načelnika vlade, v katerem je tolmačil pozdrave in vdanost uradništva ter poudarjal važnost današnjega dogodka.
V odgovor je dejal načelnik vlade: «ReČi vam moram tri stvari: 1. Da je ta dan pomemben; 2. da je ta sedež dostojen; 3. da bo vaše delo obrodilo bo«
i gate sadove za režim in za Ita-ijo.» Nato si je oi\. Mussolini natančno oglodal nove prostore torporacijskega ministrstva.
Novi 29-lirskf novci
RIM, 28. Kakor smo že včeraj poročali, so bili danes izročeni prometu novi srebrni 20-lirski novcL Prvi kontingent teh novcev — v znesku 10 milijonov lir — je bil izročen centralni državni zakladnici in njenim pokrajinskim odsekom v največjih italijanskih mestih, da ga ne, mudoma spravijo v promet.
Podelitev prve nagrade žitne bitke sporna?
RIM, 28. Kakor doznava agencija «Informatore della Stam-pa»> iz zanesljivega vira, je dala podelitev prve nagrade za zasluge v Žitni bitki povod raznim pritožbam in sporom. Odlikovane« je baje predložil komisiji napačne podatke o obsegu posejanega polja in o odstotkih pridelanega žita. Vsled teh pTitofc je odredila vlada takoj-ftnjo strogo preiskavo, da se u-gotovi na podlagi resničnih podatkov v koliko odgovarjajo resnici te pritožbe.
General De Mono r Neaplju
NEAPELJ, 28. Danes ob 10.05 dopoldne je prispel z letalom iz Tripolisa v Neapelj guverner Tripolitanije general De Bono; ob deseti 10.15 je nadaljeval svojo pot proti Rimu.
Zakonski načrt o zavarovanju proti Jetiki predložen kraljn
RIM, 28. Včeraj je bil predložen kralju v podpis zakonski osnutek o obveznem zavarovanju proti jetiki, ki ga je odobril ministrski svet na svojem poslednjem zasedanju. Novi kraljevi ukaz bo v kratkem izšel v listu «Ga«etta Ufficiale».
Madžarska delegacija v Rimu
RIM, 28. Danes zjutraj je prispela v Rim madžarska delegacija, ki bo proučevala reforme, katere je izvedla fašistovska vlada. Delegacijo vodi baron Jurij Pronay, državni podtajnik prt madžarskem ministrskem predsedništvu. v
Odllkovanje
RIM, 28. Z madžarskega poslaništva pri Kvirinalu doznavamo:
Nj. Vis. Nikolaj Horty, regent Madžarske, je podelil Nj. eksc. grofu Capasso-Torre, pol-nomočnemu ministru in načelniku tiskovnega urada pri mi nistrstvu za zunanje zadeve, madžarski zaslužni križec drugega razreda z, zvezdo. Odlikovanje je madžarski poslanik v Rimu izročil odlikovancu.
Nor Italijanski ncdkonzulat na Sušaku
RIM, 28. «Gazzetta Ufficiale» prinaša v svoji današnji številki kr. ukaz z dne 22. septembra 1927, glasom katerega se ustanavlja na Sušaku kr. podkon-zulat, ki bo podrejen generalnemu konzulatu v Zagrebu.
Matija mMwM ksicifaiiv
v Albaniji
HFM, 28. «Giornale d*IUdia» prinaša v svoji današnji številki naslednjo vest iz Tirane: U-radni dementi albanske vlade na neko vest agencije «Havas» in strogo nevtralnost, po kateri se ravna albanska vlada napram borbi med makedonskimi komitaši in jugoslovensko vlado, potrjuje tudi dogodek, ki se je dogodil včeraj v bližini južno-vzhodne albanske meje. Albanski orožniki so izsledili majhno tolpo makedonskih komitašev — bilo jih je 7 — jo takoj ustavili in prepeljali na bližnjo o-rožniško postajo, kjer so bili ko-miitaši razoroženi. Internirani bodo v Beratu.
Cm leg ko wkoMn v TIru!
RIM, 28. Današnji «Giornale dTtalia» prinaša iz Tirane vest, da se vršijo tamkaj velike priprave za pogreb umorjenega albanskega poslanika v Pragi in Beogradu Cena bega.
Truplo umorjenega poslanika prispe koncem tega tedna v Bari; odtod bo na parniku prepeljano v Drač in nato v Tirano. Cena beg bo pokopan v senci treh stoletnih cipres pred veliko mošejo, ki je ena izmed najlepših v Tirani.
Pntljnik paioika „Piintipsssa Raialda"
se potopil
BAHIA, 28. Parnik «Princi-pessa Mafalda» je ostal po eksploziji na površju še 2 uri in yol. Električne luči so takoj po lesreči ugasnile; na pomoč prihiteli parniki pa so storili vse mogoče, da se razsvetli parnik in njegova okolica ter da se s tem olajša reševanje potnikov. Približali so se mu kolikor je bilo mogoče. Poslednji potniki z ladje «Principessa Mafalda» zatrjujejo, da sta se poveljnik Guli in radio-telegrafist branila zapustiti svoji mesti ter da sta utonila s parni kom vred. Ko se je «Principessa Mafalda» imela potopiti, je poveljnik parnika pozdravil z roko in za-vpil: «Živela domovinah).
Potniki, ki so bili prepeljan; v Bahijo, pripovedujejo, da je povzročila eksplozija grozovite prizore in so se zaporedoma slišali kriki ranjencev in umirajočih ter molitve žen in otrok. Vsi hvalijo junaštvo in odločnost poveljnika Guli j a.
itDlllnnskl pnmllrjsflir
nasedel na sipino na seillyskih otokih
PARIZ, 28. Agencija «Lloyd» doznava z otokov Scilly naslednje:
«Italijanski parnik «Isabd» je nasedel na sipino v Scilly Rocku. 25 mož posadke so se izkrcali v rešilni čoln. Z drugim čolnom skušajo spraviti z ladje še ostalih 11 mož, ki se še nahajajo na njenem krovu. Parnik se nahaja v zelo nevarnem položaju in domnevajo, da ga ne bo mogoče rešiti. Bil je na poti iz Montreala v Hamburg«.
PENZANCE, 28. Italijanski parnik «Isabd», ki je včeraj nasedel na breg enega izmed otokov Scilly, je popolnoma izgubljen. 27 mož je včeraj zapustilo ladjo ter se vkrcalo v rešilne čolne; 11 oseb pa je ostalo na laJdji. Štirim osebam izmed teh poslednjih se je posrečilo tekom noči in jutra kljub viharnemu morju, dežju in megli priti na varno. Med njimi se nahaja tudi poveljnik ladje. Izgleda, da bo mogoče rešiti tudi one, ki so še ostali na parniku. Radio-te-legrafični aparati na parniku «Isabd» so se morali poškodovati v trenutku, ko je parnik nasedel na sipino. Angleški parniki se skušajo navzlic viharnemu morju približati parniku, da rešijo še ostalo posadko.
Parnik «Isabd» je last paro-plovne družbe Martinolich v Trstu. Obsegal je 6287 brutto-registrskih ton. Zgrajen je bil v tržaški ladjedelnici.	>
Letalo «Savoia 62» v S t očk-holma
STOCKHOLM, 27. Italijanski hidroplan «Savoia. G2» je pristal opoldne v tukajšnjem pristanišču. Prispel je iz Hanga na Finskem. V Stockholmu so ga pričakovali general Amundsen, poveljnik švedske vojne mornarice, in osobje italijanskega poslaništva. Komandant Madda-lena, ki je s svojima spremljevalcema kapetanom Del Prete in strojnikom Rampinijem od-letel včeraj zjutraj iz Helsing-forsa proti Stockholmu, je bil vsled snežnega viharja prisiljen pristati v Hangu, v razdalji 110 km od Helsingforsa.
Ruth Eider v Madridu
PARIZ, 27. V nasprotju s prvotnimi vestmi, da bosta letal-ka Ruth Elder in njen spremljevalec Haldeman odpotovala iz Lisbone naravnost v Pariz, sta prispela danes z letalom v Madrid. Tu so ju sprejeli z velikimi Častmi.
RarollstlfnoSffinnlE
v romunski vojski
DUNAJ, 28. Dunajski listi prinašajo vedno znova razburljive vesti o položaju v Romuniji. Včerajšnja «Stunde» pravi, da se je situacija spet poslabšala. Prijatelji bivšega prestolonaslednika Karola so zavzeli napram vladi docela nasprotno stališče. Oblasti so odredile, da se stavi načelnik opozicijske narodno-sel jaške stranke dr. Manin pod strogo policijsko nadzorstvo. Toda dr. Manin je zbežal. Policija pa bi naj bila aretirala glavnega tajnika se-1 jaške stranke Mace ar u j a.
Preko Budimpešte so došle vesti, da namerava romunska vlada preganjati karoliste tudi z vojaškimi silami. Izgleda pa, da ima princ Karol zelo mnogo pristašev tudi v vojski in da pripravljajo ravno nekateri njemu vdani častniki državen prevrat. Že spričo tega bi naj bilo postopanje romunske vlade tako zelo strogo. V to karo-listično gibanje v romunski vojski bi naj bil zapleten tudi priuc Stirbey.
Kot zatrjujejo poročila iz Romunije, bi se naj ne bil ves pokret za povrnitev princa Karola zapoČel na inicijativo bivšega prestolonaslednika samega, nego bi ga naj bili organizirali njegovi pristaši, ki uživajo v Romuniji velik ugled. Med njimi bi naj bili celo nekateri prijatelji ministrskega predsednika Bratianua.
Hlnlster dr. MurRoulč
podal ostavko in jo spet umaknil
BEOGRAD, 28. Danes dopoldne se je v političnih krogih raz irila vest, da je demisijoniral finančni minister dr. Bogdan Marković. Vest o njegovi ostavki se je hitro razširila. Iz vladnih vrst so utemeljevali ostavko dr. Markovića s tem, da je bolan. Druga verzija je bila ta, da je dr. Marković de-misijoniral radi tega, da bi lahko bil imenovan za guvernerja narodne banke. To mesto je že dalj časa izpraznjeno. Po drugih verzijah je dr. Marković demisijoniral radi nasprotstev, kf. jso nastala med njim in ostalimi ministri radi državnega proračuna. Nekateri so trdili celo, da je dal povod ostavki njegov spor s prometnim1 ministrom radi inozemskega posojila. Vse te in še druge verzije se seveda ne dajo kontrolirati.
Opoldne je od$el Vukićević na dvor, odkoder je po posebni telefonski progi govoril s kraljem, ki se nahaja v Topoli. Malo kasneje je govoril po telefonu s kraljem dr. Bogdan Marković, nato pa je slednji odšel k načelniku vlade Vukićeviću.
Kakor se doznava iz kabineta načelnika vlade, je skušal Vukićević vplivati na finančnega ministra, da umakne svojo demisijo, kar se je tudi zgodilo.
Stanovanjski zakon
sprejet v jugoslovenski narodni skupščini
BEOGRAD, 28. Današnja popoldanska seja narodne skupščine se je pričela ob 16. uri. Na dnevnem redu je bilo poročilo odbora za proučitev stanovanjskega zakona. Debato je otvoril minister za socialno politiko dr. Gosar, ki je uvodoma obrazložil, kako so rešili stanovanjsko vprašanje v drugih državah. Za ministrom so govorili opozicijski govorniki St. ftadić, Milan Kostic in socialist Petejan, ki je, kakor v odboru, predlagal, naj se stari stanovanjski zakon podaljšal do 31. decembra. 1930.
Pri načelnem glasovanju je glasovalo za zakon 170, proti 75 poslancev. V specielni debati sla govorila še poslanca dr. Maček in dr. Besarović, nakar je bil zakon definitivno sprejet z 172 proti 71 glasovi.
Deputacija žen v narodni skupščini	'
BEOGRAD, 28. Danes je prišlo v narodno skupščino G0 članic ženske stranke, ki so predložile vsem poslanskim klubom proglas. V proglasu, v katerem zahtevajo glasovalno pravico, se sklicujejo na Člen 70. ustave. Proglas vsebuje tudi resolucijo ženskega kongresa v \pbrenovcu, v kateri se ponovno zahteva za ženske aktivna in pasivna vol ina pravica.
Državni kongres jugoslovensko radikalne stranke
BEOGRAD, 28. Iz krogov ministrskega predsednika Vukićevića se doznava, da namerava načelnik jugoslov. vlade sklicati državni kongres radikalne stranke, na katerem so ho proklamiral za načelnika stranke.
Proslava čehcslovašliega narodnega praznika v Beogradu
BEOGRAD, 28. Nocoj se je povodom čehoslovaškega narodnega praznika vršila svečanost v čeho-slovaškem poslaništvu. Te svečanosti so se m^d drugimi udeležili tudi niin. predsednik Vukićević, zun. minister dr. Marinković. v i-menu narodne skupščine tir. Hras-nica, Ljuba Davidović in drugi vodilni politiki.
Ta)no skladiSče orcifa v Bolgariji
SOFI.T A, 2S. V neki majhni vasi v okolici Ferdinandova so izsledile oblasti velike zaloge streliva in orožja. Skladišče se je nahajalo sredi gozda pod nekimi razvali-«
II.
cEDINOSTi
V Trstu, dne 29. oktobra 1027.
nami. Aretiranih je bilo več oseb, M so pri preiskavi »povedale, da so se nahajale te zaloge tam že od leta 19S4., ko je bilo pričakovati, da bo nastala povodom atentata na sofijsko katedralo v Bolgariji revolucija.
Politične beležke
Notranfepciittftn! položaj v Avstriji — nova vladna koalicija aH nove volitve?
Notranje-politični položaj v Avstriji se lx> najbrž razčistil tekom prye polovice novembra, ko se bo izkpj&alo, ali je sedanja zbornica delavna, oziroma ali bo vlada pristala na to, da se na pomlad razpišejo nove volitve. V tem oziru je mnogo odvisno od kongresa socialno-demokratske stranke, ki se bo vršil dne 29. t. m. na Dunaju in na katerem se bosta ostro spopadla levo in desno krilo /adi
vprašanja o nadaljnjem zadržanju socialno - demokratske stranko. KrJŠčansko-socialci, ki se popolnoma zavedajo, da nemiri v minulem juliju so ojačili njihov položaj, jemljejo s hladno rezervo na znanje vse posredne in neposredne ponudbe socialno -"demokratske stranke glede tvoritve koalicije obeh močnih strank. Ako zmaga na kongresu socialno-demokratske stranke desno krilo, o čemur pa v dunajskih političnih krogih precej dvomijo, potem je verjetno, da bo v krščansko - socialni stranki obvladala struja, ki je naklonjena sodelovanju s socialnimi demokrati. Če bo pa na kongresu zmagalo levo krilo, potem je treba z gotovostjo računati, da bodo najdalje do pomladi razpisane nove volitve, ki se bodo po vsej verjetnosti vršile v znamenju borbe proti zaščiti carinske politike.
DNEVNE VESTI
Pripravi a plavo tMm
Botioda na Rim
Včeraj je preteklo pet let, odkar so fašistovske legije vkorakale v Riiai. Peta obletnica fašistovske revolucije se bo tudi v Trstu, kakcu* po vseh drugih mestih, proslavila v nedeljo na svečan način.
Vodstvo tržaške fašistovske pokrajinske zveze je izdelalo za nedeljske slavnosti podroben spored, ki smo ga že objavili. Vodstvo je pozvalo ob enem vse meščane, naj na ta dan izvesijo zastave in razsvetlijo zvečer okna.
Pokrajinski tajnik inž. Cobdl je včeraj objavil proglas faši-sbovške federacije za proslavo pete obletnice pohoda na Rim.
POKRAJINSKI ZDRAVSTVENI SVET
Na seji, ki se je vršila 28. t. m. v vladni palači pod predsedstvom tržaškega prefekta, je pokrajinski zdravstveni svet odobril tarif kliničnega kabineta bolnišnice »Viktor Emanuel III.» v Tržiču in tarif zdravstvenega častnika tržaške občino za ugotovitve in izdajanje izpričeval v zasebno korist, kakor predvideva čl. 6. kr. ukaza z dne 23. junija 1927, §t. 1070.
Svet je tudi izrekel svoje pritrdilno mnenje glede načrta za novo kopališče v Gradežu, vendar pa je zahteval boljšo in bolj racionalno sistematizacijo odvaja-janja greznic; odobril je s spremembami pravilnike javnih klavnic v Miljah in Ronkili. Končno je sprejel priziv proti ukrepu tržaške občine glede dveh sob.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA postala zadruga z omejeno zavezo
Včerajšnji tukajr?nji uradni list prinaša naznanilo, da je bila vpisana v zadružni register « Tržaška kmetijska družba« kot zadruga z omejeno zavezo. Zadruga ima svoj sedež v Trstu, Via Torre bianca št. 19.
Predmet podjetja je oskrbovanje svojih Članov s kmetijskimi potrebščinami (stroji, orodjem, semeni, sadikami, gnojili, krmo, živino itd.), oziroma posredovanje za take nabave, prodajo in vnov-čevanjet pridelkov svojih članov, industrijsko predelavanje kmetijskih pridelkov, preskrbovanje svojih članov z agrarnim kreditom in slično. Zadružni delež znaša Lit. 25.—. Jamstvo enkratno, t. j. še Lit. 25.—. Razglasi se vršijo potom uradnega lista tržaškega.
»KRVAVI JEZDECI* — POŠLI
Zakasnelim naročnikom «Kr-vavih jezdecev« ni več mogoče u-goditi, ker je vsa naklada te knjige pošla. Dobe se še za sedaj ostale knjige «Goriške matice«. Kdor hoče prihodnje leto za gotovo dobiti Bevkov roman «Črni bratje in sestre«, ki bo izšel obenem z drugimi Matičnimi knjigami, naj se podviza in že sedaj naroČi Matične knjige. Le pravočasni naročniki Matičnih knjig so gotovi, da dobe knjige.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG
28. 10. 1927
Že par dni vzdržuje trg nespremenjen položaj. Posebno je to razvidno iz cenika, ki je vedno na isti višini. Dokler bodo trajali lepi dnevi, ni pričakovati v tržnem pogledu ničesar novega.
Cene na trgu so bile zadnje dni sledeče:
Zelenjava: Česen 200 lir za stot: rdečft	kuho 80-100,
navadna pasa 60-1OT, kislo želj® 150. korenje 50-130, navadno sladko zelje 30-50, cvetno zelje 180-220, sladka repa 80-120, vrtote 40-80, čebula 70-80, fižol v atročju 140-200, ločike 50-180, malancan« 70-130, zelenordeča paprika za teu-ho 60-100, krompir 55-75, specijsl-ni pozni grah 350-400, paradižniki 50-100, radič 50-280, radieeve »dike 150-160, Selen 60-160, Spinača 50-150, «topinambour» 80-100, va-lerijana 200, buče za kuho 100-260.
Sadje: jabolka 40-340, hruške 80-400, kostanj 50-160, suhe fige 240-260, kaki 100-170, limone 25-55 lir za zaboj; melagrane 60-90, grozdje 100-450.
Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje.
Iz tržaškega življenja
đ
Hada nezgoda na barkovijanski cesti. - Avto povozil otroka in ga smrtno nevarno poškodoval
Na cesti, ki vodi iz mesta v Barkovlje, se je včeraj popoldne dogodila huda nesreča, ki bo skoro gotovo imela tragičen epilog. Okoli 14.30 je sia po te; cesti 24-letna služkinja Frančiška iieriot, ki je spremljali, dvo.e oirok: 4-letno Licijo Ber.ot iu njenega 7-letnega bratca Vir«, i lij a hčerko odnosno sinka zakonskin Beriot, stanujočih v ulici Geppa št. 2. Mladenka je bi a namenjena v Barkc/vlje, kamor ;e po nalogu gospodinje imela peljati o trčit a na izprehod. Ko je trojica dospela do ovinka v bližini nekdanjega u-žitninskega urad?, je mali Virgilij, živahen kot ^o pač otroci, zbežal Berlotovi ter stekel brezskrbno Čez cesto. Nesreča, je hote-a, da je ravno tedaj pr J vozil i z Bark ove 1 j avtomobil, ki ga je vodil $2-l?tni trgovec David Lusr.atto. stanujoč v ulici S. Lrr zaro H. Ko ;e zapazil otroka, ki mu je nenadoma prišel na po-t, „o Luzzatto naglo zavil na levo, da bi s* mu izognil. Toda vadi premajhno razdalje in ker je* avto voeil precej naglo, kLjub temu manevru ni u-tegnil preprečiti nesreče. Avto je podrl otroka ter nato treščil s tako silo v dr»vo kraj ceete, da se je zlomilo. Radi silnega soinka'je Luzzatto butnil z glavo oh vetro-bran ter se pri tem precej hudo ranil na nosu.
Ljudje, ki so bili priča presunljivemu prizoru so naglo pohiteli k nesrečnemu otroku, ki je obležal nezavesten na cesti, in mu skušali podati kako pomoč. Kmalu potem je privozi! tam mimo neki drugi avto, s katerim sta bila Berlot in Luzzatto prepeljana v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik takoj spoznal, da je stanje otroka smrtno nevarno; imel je počeno lobanjo in hudo pretresene možgane. Ubožec je bil sprejet v kirurgični oddelek, kjer se sedaj bori s smrtjo. Luzzatto je pa
razmeroma poceni izkupil; zdrobil si je nosne kosti in se nekoliko opraskal po obrazu. Okreval bo v 10 dneh. Ko je dobil potrebno pomoč, je bil mož odveden na k ve s turo, kjer bo ga zaslišali. Tam je bila zaslišana tudi služkinja Berlot. Luzzattu se je menda posrečilo dokazati, da ni kriv nesreče, kajti po zaslišanju je bil izpuščen na svobodo.
Luzzattov avtomobil se je možno poškodoval na sprednjem delu. Pozno zvečer, po izvidu policijskih organov, so ga prepeljali v mesto in ga spravili v neko garažo.
Razne nezgode.
19-letni mehanik Anton Trstenjak, stanujoč v Rocolu - Molino a vento St. 51, je včeraj popoldne popravljal v neki mehanični delavnici v ulici Coroneo karbidno svetilko. Pri tem poslu, ko jo je prižgal, da bi se prepričal, kako gori, se je svetilka nenadoma razletela iti plamen, ki je pri tem nastal, je -mladeniča hudo opekel po obrazu in mu tudi poškodoval oči. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so gla sprejeli v okulistifrni oddelek. O-zdravil bo, če ne nastopijo kake komplikacije — v kakih 3 tednih.
—	V tovarni strojev pri Sv. Andreju sta se sinoči ponesrečila 54-letni sedlar Andrej Kuret, stanujoč v Rocolu in Monte št. 1098, in 19-letni težak Ciril Ceitmak; stanujoč v ulici S. Lucia št. 1. Ko sta delala v družbi drugih delavcev pri nekem dvigalu, s katerim so dvigali težak tovor, se je zdajci utrgala vrv ter ju ošvrknila. Kureta je zadela tako hudo v o-braz, da mu je zlomila spodnjo čeljust; Cermaka je pa ranila na več mastih po glavi in levi nogi. Ponesrečenca sta bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so Kureta sprejeli v kirurgični oddelek, do&m je bil Cermak, ko je dobil potrebno pomoč, prepuščen domači negi.
—	Ko s« je 48-leteli pomorski kapitan Nikolaj Susi, doma iz Bitonta pri Bariju, sinoči okoli 22. ure vračal na svojo jadrenico, zasidrano pred dkedenjskimi plavži, je idoc črez kup železne rude, nagromadene blizu pomola, padel tako nesrečno, da je prišel pod vozove malega vlaka za prevažanje rude. Pri tem je zadobil hude poškodbe na levi roki in desni nogi. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telelonično poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj 40 dni.
Požar.
Predpreteklo noč okoli 2. ure je izbruhnil v Rojanu - Dodici mo-•reri pMar. Iz neznanih vzrokov je pričelo goreti v veliki lopi, ki je bila svojčas preurejena v mehanično delavnico m katere je sedaj lastnik neki Alojzij Srobotnik. Ker je bilo lopa skoro vsa lesena, se S je ogenj zelo naglo raz&iril. Ven-i dar pa so ga mestni gasilci, ki so pod poveljstvom inž. Sapunzae-chija naglo prihiteli na lice mesta, kmalu omejili in ga po dveurnem gašenju popolnoma udušili. Kljub temu pa je lopa deloma zgorela; škoda se ceni na približno ŽOOO lir, a je pokrita z zavarovalnino.
Vesti z goriškega
Goriške mestne Testi
Na dan obletnice pohoda mm
Him
Zveza trgovcev v Gorici »poroča:
Jutri, v nedeljo, dne 30. t. m., »e morajo izvršiti sledeče izpre-
mem.be:
1)	Vse pekarne in prodajalna kruha se morajo zapreti ob 10. dopoldne.
2)	Mesnice in brivniee bodo zaprte ves dan; brivnice bodo zato odprte v pondeljek (31. t. m.) do 2. ure popoldne.
Mestno k^liče bo ▼ nedeljo zaprlo
V nedeljo, ob priliki proslave petletnice pohoda nad Rim, bo mestno kopališče zaprto ves dan.
Avtomobilska vožnja na pokopališče
Ob priliki bližnjih praznikov in sicer točno od 30. oktobra m do 2. novembra t. 1. bo vozila posebna korijera od 10. do 12. dopoldne, pa od 13. do 17. na goriško pokopališče. Odhod pri kavarni «Gari-baldi».
% V Redlpulijo.
Dne C. novembra, ko se bodo vršile večje proslave na vojaškem pokopališču v Redipuliji, bo peljala potnike iz Gorice posebna karijera. Odhod iz ulice IX. avgusta ob 14.30. Povratek ob 18.30. Vožnja tja in nazaj stane L. 8.
Izpred sodiiia
Proces proti Paskvalu J&var ono
V petek popoldne se je pričel na goriškem sodišču zanimiv proces proti Paskvalu Javarone in Petru Buciku, ki sta obdolžena različnih zločinov poneverbe in goljufije v škodo Hipotečnega zavoda v Gorici in državnega erarja. Javarone je bil tajnik komisije za vojno odškodnino, kjer j© izvršil s Petrom Bucikom vred več goljufij. Zanimiv proces, ki se je že nekaj krat prej imel vršiti, se je tudi v petek prenesel, in sicer na dan 3. novembra. Obiožnce brani več znanih odvetnikov, med katerimi
je tudi od v. Zeimaro.
***
Nekam vkrivljen sam vase, z nosom špičastim in bled v obraz — ni bil podoben zločincu, pač pa nerodnemu pastirju z gora. Nerodno se je oziral po dvorani in nerodno je govoril. Doma je iz Gaberjev pri Tolminu in se piše Jožef Bajt. Obdolžen je bil tatvine. Neki Volarič Mariji iz Kobarida je namreč v juliju lanskega leta zmanjkalo iz spalne sobe 1800 lir, ki jih je ravno malo prej dobila od podpore. Takrat ni bilo duha ne sluha za tatom. Bil pa je tat še tako nesramen, da se je za plačilo na sredi kuhinje ponesna-Žil. Bog zna kakšno veselje je imel nad tem. Po isti poti kot lansko leto, se je splazil letos v hišo isti tat« razbil okno v kuhinji in se splazil v trgovino. Tam je pobral nekaj obleke, globina in drugih stvari. Nato se je spet splazil skozi okno na plan, Še prej pa se ni pozabil ponesnažiti sredi kuhinje. Toda to pot ni imel sreče. Ko se je skriva je oddaljeval, sta prišla po cesti dva orožnika. Pač po svojih službenih potih. Toda, kdor si lahko predstavlja v kakem psihičnem stanju se je nahajal tat na povratku iz svojega nočnega potovanja ob srečanju dveh orožnikov, misleč, da ga prav njega iSčejo,se mu bo zdelo logično, da je tat vrgel ob cestni jarek zavoj ukradenih reči in jel bežati. Orožniki pa so takoj spoznali njegovo slabo vest in udrli za njim. Tat, ki je v našem slučaju imel sicer dolge prste, toda kratke noge (je precej majhen), je bil kmalu v njihovih rokah. In moral je priznati, da je kradel pri Mariji Volarič. Istočasno so našli pri njem listnico, katero je vdova Volarič spoznala za ono, ki jo je lansko leto tat ukradel s precejšnjo vsebino 1800 lir. Zaprli so ga in moral je pred sodišče. Na sodišču je hotel imeti odvetnika Zennara in je zato pisal domov iz ječe nekemu znancu, naj gre po njegov denar, ki ga ima skritega v Štandre-Žu pri Gorici. A odv. Zennara ni bilo in obtoženca je branil odv. Stojan Brajša, ki pa je bil le u-radno postavljen.
Drž. ptravdnik je zahteval, naj sodniki obsodijo nemarnega tatu na 2 leti in 6 mesecev zapora. Sodniki pa so ga obsodili na 2 leti in 3 mesece zapora. Fant si bo
zapomnil, kdaj je kradel!
• • •
Tornada in Nicol©so, ki sta bila obtožena poneverbe pri davčnih iz-torjovalnleah v Kobarida ln Boren, prod prizivnim sodiščem v Trstu
Pon«verjevalci davčnih izterjeva lnic v Kobaridu in Bovcu, ki so bili doloma obsojeni na goriškem sodišču 18. julija 1927, so se pritožili na prizivno sodišče v Trstu. Istotako je vložil priziv državni pravd nik.
Ker vemo, kako je svoj čas zanimala naše ljudi ta afera, objavljamo spremembe, ki jih je prizivao sodišče storilo na svojem zasedanju.
Glede obtoženca Jakoba Todolo je prizivno sodišče potrdilo obsodbo, samo da je poneverjenje ..spremenilo v nepristojno prila-stitev.
Glede obtoženca Ferruccia Ni-coloeija, ki je bil obsojen že v pravdi Zaniboni, je popolnoma potrdilo obsodbo treh let in 4 mesecev zapora ter 5000 lir globe.
Aleksandra Tornada je prizivno sodišče oprostilo vseh zločinov.
Istotako je prost Elizej Cussich.
Dominiku Ganzittiju, ki je bil prvič obsojen na 3 leta, 8 mesecv* ter na 7 dni zapora in na 2041 lir kazni, je črtalo dve leti.


m

Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega m nad vse ljubljenega očeta, brata, starega očeta, strica, svaka ln tasta, gospoda
Ivana Tomšiča
veleposestnika v Sovodnjaii
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način skuSali utokžiti našo srčno bol.
Posebno pa se zahvaljujemo pieč. goriški in domači duhovščini, domačim nosilcem številnih vencev ter vsemu goriškemu in domačemu občinstvu za spremstvo na zadnji poti predragega pokojnika.
SOVODNJE, dne 27. oktobra 1927.^
Žalujoči ostali.
Ortopedlčni zavod A. ZBCCK5
TURIN — Via Roma 31 I. n. — TURIN
Aparat ZCCCK1 prepričuje napredovanje
SC S 1L E
Verodostojno spričevalo ugledne beneške gospe:
Resnici na ljubo moram izjaviti, da mi je aparat, katerega ste mi poslali, v veliko olajSavo mojega Življenja, ker mi je popolnoma pre^ečil napredovanje kile, kar so dragi pasi storili v nasprotnem smislu. Istočasno Vam pošiljam sliko, ki-tero poljubno porabite.
D'ALPA OS SALUTE Parma d* Alpago (Belluno)
Opozarjamo, da se bodo dajala navodila o rabi tega aparata v sledečih krajih, dneh in hotelih: TRST t Četrtek, 3. in petek i. novembra, Hotel Moncenisio. ■•kas sobota, 5. in nedelja 6. novembra, Hotel Riviera. P«gtOjna i pondeijek, 7. novembra. Hotel Paterncst. Oorica: torek, 8. novembra, Hotel Angelo d'oro.
Jotef Borgobollo, obsojen na 3 leta, 13 dni in na 291 lir globe.
Oprostilo je Petra Tabogo. Istotako je oproftčen Gregorič Leopold.
Obtotenca Joterfa Tassinarija, ki je bil na goriškem sodišfcu obeo-jen na eno leto jeCe ter 500 lir globe radi poneverbe, )e prizivno sodišče oprostilo radi pomanjkanja dokazov. Ravnotako je bil oproS-čen Franc Bežek, ki je bil prej obsojen na 11 mesecev, 25 dni in 291 lir globe.
GABER JE NA VIPAVSKEM
Mirno in tiho v sedanjih časih, pa v krepki, zdravi starosti je praznoval svojo 75-letnico pretekli teden Ivan Turk. Mnogo dobrega in koristnega je v svojem dolgem življenju napravil v naši občini. Cesta, ki se vije po naši dolini, je nastala večinoma po njegovi zaslugi. Sin njegov, učitelj na Goriškem' pred vojno, je radi preganjanja moral zapustiti pod Avstrijo domačo zemljo in se izseliti v Srbijo ter ,je lani umrl kot ravnatelj Sarajevskega gledališča. Kot večkratni župan in občinski tajnik si je slavljenec obilo prizadeval za svoje vaščane, posebno med vojno. Zato mu poteka njegovo življenje v splošni priljubljenosti.
Stava v veseli družbi, pred ravno petdesetimi leti, je napravila, da se je sedaj spet vršil sestanek štirih Florijanov v naši občini. Pred petdesetimi leti so se namreč sestali skupaj štirje Franceti, njim na kljub so se dobili štirje Florijani. Po petdesetih letih jih je čudno naključje zopet prineslo skupaj. Naravno, da so bili predmet splošne pozornosti.
RAZNE ZJHpVOSTI
Uspehi cirkusa Kludsky v Romuniji
Sodeč po poročilih romunskih listov, je cirkus Kludsky doživel v Romuniji nepričakovane uspehe. Predstavam, ki so se vršile v BukareŠtu, je prisostvovalo celo več ministrov, ki so si z velikim zanimanjem ogledali celo zakulisni oddelek cirkusa. Izredna čast je doletela cirkus v Brassi, kjer sta ga obiskali romunska kraljica-vdova Marija in njena hčerka princezi-nja Ileana. Visoki gostinji sta si ogledali tudi zverin jak ter sta se dali slikati polegr gnezda mladih levov.
BORZNA POROČILA
Amsterdam 733.50-739.50, Belgija 253-257, Francija 71.75-72, London 89.07 &-89.27 tf, New York 18.26-18.32, Španija 310-31G, Švica
352.25-354.25, Atene 24.05-2i.55, Berlin 453.75-459.75, Bukarešt 11-11.30, Praga 54.12H-54.42H, Ogrska 317.50-323.50, Dunaj 255.50-261.50, Zagreb 62.12*-32.42«.
Uradna cena zlata (27. 10) 353.37; vojnood&kodnin. obveznice 71.80.
BERUTMCHOOL Vi* F"bi* nw
vodi v vseh jezikih.
23, pouk in pre-1441
HIŠA obstoječa iz petih sob, dveh kuhinj, meblirano, hlev za 4 prostore, vrt, kovaško in mizarsko orodje, se prodajo. Vermigliano 66, Ronchi. 1485
ZA SV. MIKLAVŽA, oglejte si našo veliko izbero igrač. P. Oberdan 1. 1
KINO IDEAL. Danes od 17. in jutri od 16. cUlje: Čarodejka iz Yorka. Superfilii z Vero Rainold in V. Schiidkraut.
SODRUGA, izkušenega v trgovini. -kapitalom 8000 lir, iščem za vpeljave praktičnega, koristnega predmeta s svetovnim patentom. »Pojasnila: Mazzini 32/1._________
PRAŠIČKI, najboljše vrste, iz Reggio Emilia. so na prodaj v Sežani, gostilna Štolfa — Malalan._14F4
15-16LETNO dekle za prodajalno mešanega biaga se išče. Pojasnila v Bistrici št. 85, slaščičarna.	1482
MLADENIČ išče službe v kakšnemkoli uradu. Naslov pri tržaškem upravni-Stvu.__H69
PISALNI stroji, majhni in veliki, kontrolne blagajne, več vrst, po nizkih cenah prodaja Miiller, Trst, Ireneo 6, telefon 997.	1479
ZLATARJA Albert Pevh
Trst, Via Mazzini 46
Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Sardoč
sprejema ob sobotah popoldne in nedeljah ooto)
v POSTOJNI
(ambulanca dr. Fr. Gruden)
MODNI SALON
9>4
ItftllSiilfcE iiltai DVIIUI
Trst, Via XXX ottobre 15
Izbera klobukov od L 30 naprej.
PODLISTEK
Črni lovec
Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti	(32)
Spisal James Oliver Curwood Prevel Franc© Magajna.
Veliko mesto Quebec je končno zahtevalo povratek Anice. Iztrgajo jo je iz njunih gozdov, iz t& šolnine Richelieujeve doline, kjer sta kovala svoje otroške načrte, sploh iz vsega na svetu, kar je kdaj ljubil ali bo ljubil.
in ko so potekali dnevi, se je Wrk<* prepričanje Čim d al je bolj vfcoreninjalo v njegovem srcu. Bo-
ril se je proti njemu z vso silo, a brez uspeha. Z vsakim novim dnevom se je pripravljal na ta boj — na boj, da postane, kar želi od njega Anica; na boj, da postane del tistega veselega dvorjanškega življenja, ki ga bodo polnile njene želje in njena lepota, na boj, v katerem bo, kar je dobro čutil, žalostno podlegel.
Dan po celonočnem mletju je stari mlinar Fontbleu dočakal uro (mračnega zmagoslavja. Videl je, da se je njegovo prerokovanje u-resničilo. Bigotova družba je zapustila Grondlinov dvorec in Se pred poldnem odpotovala proti nižinam reke Richelieu in Saint Lawrence. Odšla je vesela, prepevajoča in ozaljšaiia s plapolajoči m i zastavicami, a Bigot ni šel z njo. Tudi Vaudreuil ne, tudi de Pean ne in niti pol dvanajstorice
najživahnejših Častnikov njegove- | ga spremstva.
Isti dan je indijanski sel prinesel poročilo, da se bliža A ni čina družba iz Quebeca, da je slednja zdaj v Trirečju in da mu bo sledila v nekoliko dneh.
Z obličjem, ki je bilo bledejše od včeraj, je Marija Ročk naprav-ljala za Davida poslednje šive na lepi in novi obleki iz jelenje kodbe. Popoldne jo je ^pričel obiskat si-gnor St. Denis; z njim sta pridla tudi Bigot ter markiz de Vaudreuil.
«Tako ljubka je skoro kot Ana!» je šepetal Bigot markizu, ko se mu je ponudila prva priložnost.
Crni lovec je odšel od doma že ob zori ter se vrnil, ko se je mračilo.
Od tiste lire dalje je nekako vsaka duša v Grondinovem dvor-
cu soglašala z Davidovim namenom), da odide v Quebec, samo stari mlinar Fontbleu je bil izjema.
«Sin moj, sreča se je prikazala na tvoji poti,» mu je rekla mati, «in nespametno bi bilo, če bi se ji umaknil, pa naj bo ura slovesa še tako bolestna,« Nato mu je povedala o obisku Bigota in Vau-dreuila in o njuni obljubi, da ji ga bosta vrnila slavnega in srečne-ga.
cV Quebecu utripa srce naro~ da,» mu je dejal Peter Joeh »Pojdi, David, da občutiš njegove u-tripe.» Nekaj čudnega in oddaljenega se je izražalo v njegovem glasu.
Toda od vseh najbolj je omaj&lti njegov svet Anica, njegova mila Anica, kajti akdarkoli ga je srečala, se mu je globoko in ljubko priklonila; priklanjala se mu je
z večjo milino kot guvernerju ali nadzorniku, kajti ko ga je tako častila, je ogenj ljubezni krasil njeno ljubkost.
Naj se je mučil in boril kakorkoli, navala krvi, ki mu je vsedto-krat podplul lica, le ni mogel zadržati.
«Nehaj, Anica,» je prosil. «Kot tepec se počutim, ko se mi klanjaš kakor kralju.»
«Ti Si — moj kralj,* je odvrnila. «Cesar ne morem izkazati tebi, tudi drugim ne botm.»
«Ali ljudje se smejejo v pest, ko gledajo tako igro pred klovnom, kakršen sem jaz, ki se ne anam smehljati ali klanjati niti izpre-govoriti duhovite besede y zameno.»
«To je zato, ker si boječ...® «cOh, da, boječ.«
«In neroden, David, tako pogumno in ljubko neroden kot Indijanec, ki se ne vklone. Učiteljice potrebuješ in tvoja učiteljica hočem biti jaz. Niti enkrat ne bom dala priložnosti zaljubljenim laskanjem Nancike Lotbiniere, ki tc bo poskušala osvojiti s prav takimi pokloni, kakršne ti vsa srečna napravljana sedaj in navržem še poljub, kadar sva sama.»
•Mnogo učenja bo treba.»
«To je res. Zato pa bom te d« j. ko bova v mestu, porabila veliV del svojega časa v ta namen.«
«Casa ti primanjkuje že zdaj Nič več ne hodiva v gozd ali np Za tonski grič.»
»Ne utegnem, David! Vsa tr družba me hoče kot goetiteljic* imeti neprestano pri sebi in k m a lu bo tu tudi družba iz Quebeca,'