? ? y PRIMORSKI DNEVNIK PoStmna plačana v gotovini /"* 1* Abb postale I gruppo (j6DS OU lir Leto XXHL St. 133 (6717) TRST, sreda, 7. junija 1967. ZAR OBTOŽUJE ZDA IN ANGLIJO POSEGA V BOJE OB STRANI IZRAELA Žanra nega prekopa in prekinitev odnosov z ZDA t ! Me države prekinile dobavo peimeia Hi in ZDA Izraelci so zavzeli Gazo in napredujejo na Sinajskem polotoku, kjer se Egipčani junaško upirajo - Srditi boji v Jeruzalemu - Kairo in Aman poudarjata, da je dokazana ameriška in angleška intervencija KAIRO, 6. — Vlada ZAR je danes javila, da je sklenila Ustaviti plovbo po Sueškem prekopu. Pozneje pa je sporočila. da je prekinila diplomatske odnose z ZDA. Diplomatski odno-Sl z Veliko Britanijo so prekinjeni že od lani v zvezi z an- gleško politiko v Rodeziji. . Pozneje je tudi sirska vlada Javila, da je prekinila diplomatke odnose z ZDA in Veliko Bri-~*fjo. Zvečer pa sta tudi Alži-nia in Jemen sporočila prekinitev diplomatskih odnosov z '-Da, . Poleg tega so Irak, Kuvajt in "Jžirija sklenile popolnoma prekiniti izvoz petroleja v ZDA in Veliko Britanijo. Vrhovno poveljstvo oboroženih ZAR je objavilo sporočilo, ki rjavi: «Zaradi intervencije ameriške **• britnriclro vlaHo i uvozil elrzam . britanske vlade pri izraelskem jVlaškem napadu in zaradi zaščite, 5LJO dajeta Izraelu z letali, ki *?bajajo z nosilk letal, je bilo penjeno ustaviti plovbo po Sue- uatttviu piuvuu pu duc* prekopu. Poleg tega nam šte-. ®i napadi izraelskih letal na lad- j iiapaui lzraeiMuii ieuu na iau- i!v prekopu nalagajo, da oddaljili10 vsako ladjo, ki bi lahko ovirate, .I*1110 go časa plovbo, če bi bila Oškodovana. ^Poročilo o prekinitvi diplomat-odnosov z ZDA pravi: »Egip-(?T?ka vlada meni, da so ZDA in ifbka Britanija izvršile konkretno jsjanje napada na ves arabski na-Zaradi tega in po posvetovala z arabskimi državnimi pogla-Jrpi je vlada ZAR sklenila preki-^A 8vo^e ni . ......... NjSjtoji vzhod v pričakovanju N vsako pošiljanje orožja Svetovanj z drugimi priza-viadami. Zatem je Wilson izjavil, da se Je v Ameriki pogovarjal predvsem o svobodni plovbi po Akabskem zalivu, toda včerajšnji dogodki so pre. hiteli te diskusije. Pripomnil je, da je smoter britanske vlade doseči ustavitev ognja, da se doseže nato dolgoročna rešitev. V zvezi s posvetovanji v varnostnem svetu je Wilson izjavil, da obžaluje, ker ni bila še odobrena resolucija, ki zahteva konec sovražnosti. Kar se tiče petroleja, je Wllson dejal, da z ukinitvijo dobav izgubljajo arabske države angleške trge. Na razna vprašanja je Wilson od. govoril, da britanska vlada ne misli voditi represalij z gospodarsko vojno proti kateri koli državi, temveč da je njena naloga «pripraviti varnostni svet, da vsili časten mir«. Kar se tiče prepovedi dobavljanja orožja, je Wilson izjavil, da velja za vse države na Srednjem vzhodu ter da vlada proučuje stališče drugih držav. Zunanje ministrstvo je še prej objavilo izjavo, s katero zanikuje trditve, da so britanska letala so- delovala pri bombardiranju. Izjava trdi, da namerava britanska vlada ohraniti nevtralnost, ter da so u- krepi za prepoved dobave petroleja Sueškega prekopa ne- in zapora upravičeni. Harold Wilson je sprejel danes na pogovor sovjetskega poslanika v Londonu; pogovor je trajal 10 minut. Državni minister Thomson pa je sprejel iranskega in nizozemskega poslanika. Zunanji minister Brown Je sprejel nemškega in ku-vajskega poslanika, državni minister lord Chalfont pa je sprejel jugoslovanskega poslanika. Britanski minister za obrambo je zvečer zanikal sirska poročila, da je 17 britanskih bombnikov «Vul-can« bombardiralo razne objekte v Siriji in Egiptu. MOSKVA, 6. — Britanski poslanik v Moskvi je zahteval danes sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom. Sprejel ga Je Gromikov pomočnik Kozirev. Ta je sprejel v Moskvi tudi italijanskega poslanika Sensija in se pogovarjal z njim 55 minut. Kosigin pa je sprejel poslanika ZAR Galeba. Ta Je poročal zapori Sueškega prekopa in o poteku vojaških operacij. Arabski poslaniki ZAR so danes na tiskovni konferenci v alžirskem poslaništvu izrekli hvaležnost Sovjetski zvezi zaradi podpore Arabcem. Diplomatski komentator agencije Tass pa ponavlja pozive, naj se sprejmejo nujni ukrepi, da se ustavi vojna in napad. Vojaški spopad na Srednjem vzhodu bi lahko imel hude posledice in povzroča upravičeno skrb na vsem svetu. Tass po. udarja, da pade odgovornost za spopad v celoti na Izraelce in imperialiste, ki so jih pripravili do teh skrajnih odločitev. Predvsem pa so petrolejski monopoli že dolgo časa vodili sovražno politiko proti Arabcem, ker ne odobravajo njihove petrolejske politike. Sovjetska vlada skrbno sledi razvoju dogodkov. VARŠAVA, 6. — Agencija PAP je objavila uradno izjavo poljske vlade, v kateri je med drugim rečeno: »Poljska vlada bo storila vse, kar more, da z drugimi prijateljskimi državami in z drugimi miroljubnimi silami prispeva za konec izraelskega napada na ZAR in na druge arabske države.« V izjavi je dalje rečeno, da poljsko ljudstvo in poljska vlada izražata največje o-gorčenje zaradi izraelskega napada, obsojata izvršitelje napada ter zahtevata takojšnji konec z umikom izraelskih čet na prvotne položaje. Poljska vlada poudarja, da je Iz. rael vedno vodil politiko, »ki je v nasprotju z življenjskimi interesi držav Srednjega vzhoda, škodljiva za mir in konec koncev samomorilska«. Dokument dodaja, da je Izrael povezan z imperialističnimi napadalnimi silami in v zadnjem času je sprejel vrsto ukrepov s težnjo ,da bi razkosal arabske države ter jih postavil drugo proti drugi, jih izoliral in ošibel ter jih tako podredil imperializmu. BUKAREŠTA, 6. — Romunska vlada je pozvala ZAR in Izrael, naj takoj ustavita sovražnosti in naj uredita svoje probleme s pogajanji in sporazumi, ki naj upoštevajo zakonite pravice prizadetih narodov. Ta priporočila vsebujeta noti, ki ju je izročil včeraj pomočnik zunanje, ga ministra poslanikom ZAR in Izraela v Bukarešti. iraške čete so vdrle na izraelsko, ozemlje in zadale sovražniku izgube. Iraška letala so bombardirala nekatera izraelska področja. Kakor poročajo iz Tel Aviva, so izraelske čete odbile več sirskih napadov. «A1 Ahram« javlja, da so alžirske čete prišle v Egipt in takoj odšle na fronto, da se udeležijo bojev. Tudi Saudova Arabija Je sklenila poslati ojačenja predvsem letala in oklepne enote. Tudi iz Rabata bodo odpotovali maroški vojaki na fronto. KAIRO, 6. — Vrhovno poveljstvo ZAR je v poznili popoldanskih urah javilo, da se egiptovske sile junaško upirajo sovražnim napadom, «toda obširna letalska intervencija ZDA in Velike Britanije na strani Izraela lahko povzroči preobrat v dogodkih.« Vsebina sporočila je naslednja: «Obšima letalska intervencija ZDA in Velike Britanije v korist Izraela je povzročila važen razvoj v poteka bitke. Naše sile so sedaj zapletene v ostrih bojih na egiptovskem ozemlju in se junaško upirajo sovražnim napadom v El Arišu, ob Abu Ogeili in Koseim. Sovražnik pošilja v bitko ogromno letalsko silo in kljub velikim izgubam letal in tankov nadaljujejo tisti, ki so za sovražnikom, njegovo oskrbovanje, da nadomestijo njegove izgube.« To sporočilo egiptovske vojske so objavili, potem ko so uradno sporočili, da so ameriška in britanska letala posegla v boje v podporo Izraelu. S tem v zvezi je jordansko poslaništvo v Pakistanu sporočilo, da so jordanske oborožene sile sestrelile ameriško lovsko letalo na področju bojev. Jordansko poslaništvo pravi, da je letalo prihajalo z ladij šestega ladjevja na Sredozemlju ali pa z ameriške nosilke letal »In-trepid«, ki je v Rdečem morju. 2e okoli poldne je izraelski vojaški predstavnik izjavil, da so izrael. ske sile zasedle Gazo ter da so nadaljevale napredovanje na Sinajskem polotoku in zasedle nekatere strateške položaje. Izraelski radio je govoril o uspehih na vseh frontah z izjemo na sirski fronti, kjer Izraelci «sedaj samo odbijajo sirske napade« s pomočjo svoje letalske premoči«. Izraelska letala so napadla tudi neko iraško letalsko oporišče na iraško-jordanski meji. Dalje so javili v Tel Avivu, da so izraelski vojaki zasedli več jordanskih vasi severno od Jeruzalema. Izraelsko poveljstvo je javilo, da so sirske čete davi začele napad s tanki in pehoto ob podpori topništva od Galilejskega jezera. Pozneje so Sirci javili, da so zasedli nekatere izraelske kraje in zadali hude izgube Izraelcem. Vojaško poveljstvo ZAR Je sporočilo v popoldanskih urah, da je četam ZAR uspelo sestreliti veliko število izraelskih letal in ujeti «> sem pilotov. Kar se tiče bojev na Sinajskem polotoku, ni bilo zvečer po številnih poročilih v teku dneva točnej-šlh poročil o dejanskem stanju. Na splošno so zahodne agencije Javljale samo poročila iz Tel Aviva, ki govorijo o napredovanju izraelskih sil. Zvečer je predstavnik izraelske vojske izjavil, da so včeraj in danes izraelske sile uničile ali zajele 200 tankov na Sinajskem polotoku, in to večkrat po srditih bojih, v katere je poseglo izraelsko letalstvo. Dejal je, da so sestrelili osem nasprotnih letal. Danes je večina operacij potekala med obalnim področjem severnega Sinaja in centralno cesto. Izraelska oklepna vozila so zasedla Abu Ageilo in so nato napredovar la proti Gvil Libni, kjer so se združile z enotami, ki so prihajale s severa. Druge kolone oklepnih vozil, ki so prišle iz Abu Ageile, so zasedle kraj Kutsima. Predstavnik je dodal, da se Egip. čani bolj na jugu bolje upirajo in so izvršili tudi več napadov na področju El Kuntilla, toda so bili odbiti. Dodal je, da imajo vtis, da se Egipčani umikajo na gorato črto bolj na jugu. Se prejšnja poročila so javljala, da so Izraelci zasedli več krajev na Sinajskem polotoku. Na sirski fronti so sirske sile zasedle neko izraelsko vas. in so se. strelile tri izraelska letala. Tudi Vrhovno poveljstvo jordanskih sil je zvečer obtožilo izraelske sile, da so uporabile napalmske bombe in rakete pri bombardiranju jordanskih vasi in položajev. Sporoči, lo dodaja, da se jordanske sile od sinoči in ves dan srdito spopadajo na področju Jeruzalema. Betlehema in Hebrona. Jordanske čete so se junaške upirale in so odbile več izraelskih napadov. Poveljstvo jordanskih sil je sporočilo, da so jordanske sile sestrelile od začetka sovražnosti 52 izraelskih letal. Bagdadski radio je javil, da so iraška letala izvršila do sedaj 50 letalskih napadov na Tel Aviv. V Jeruzalemu so se nadaljevali hudi boji že od sinoči Izraelski in jordanski vojaki so se večkrat spopadli tudi na nož. Jordanski glavni štab je javil, da so Izraelci napadli davi jordanski del Jeruzalema. Po topniškem obstreljevanju, so začeli Izraelci napad ob vsej demarkacijski črti s štirikrat večjimi silami od jordanskih. Po ulicah so se vneli srditi boji. Uradno sporočilo pravi, da je bilo dokazano, da so tri nosilde letal blizu obale in da s teh ladij odhajajo letala, ki bombardirajo jordanske sile. »S tem je postalo jas- no, da se kuje zarota proti vsem Arabcem in da se Izraelci ne bo- rijo sami, temveč jim vojaško pomagajo zahodne imperialistične sile.« Pozneje so javili, da so izraelske sile vdrle v jordanski del Jeruzalema s pomočjo oklepnih vozil, ter da napredujejo v smeri Betlehe. ma in proti vasi Hebrom, ki je znana v svetem pismu, kot rojstni kraj Abrahama. Amanski radio je javil, da so jordanske sile sestrelile 27 izraelskih letal. Ob 16. uri je amanski radio j javil, da se jordanske sile še ved-' iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MRZLIČNA POSVETOVANJA VLADNIH PREDSTAVNIKOV O POLOŽAJU Danes bo poročal Faniani komisiji za zunanje zadeve senata jOL ______ no srdito borijo proti izraelskim silam na področju Jeruzalema in Je nina ter da zadajajo sovražniku hude izgube. Nadaljevalo se je eudi obstreljevanje izraelskih položajev v Jeruzalemu. Pozno zvečer so javili, da so Izraelci zavzeli po hudih bojih jordansko postojanko Šeik Jarah, ki obvladuje izraelski otok na hribu Scopus. Jordanci so izvršili nov napad, da bi znova zavzeli položaje, toda zaman. Župan izraelskega sektorja Jeruzalema je izjavil, da stari del mesta v jordanskem sektorju ni utrpel škode zaradi bojev in da je bil zvečer še vedno pod nadzorstvom jordanskih sil. Izjavil je, da se Jordanci predvsem odločno upirajo na Oljski gori, v notranjosti bolnišnice »Augusta Victoria« in v hotelu Intercontinental. V drugih sektorjih mesta delujejo partizani. Fanfani je poročal Mor» in Nenniju o položaju . Resna zaskrbljenost zaradi zapore plovbe po Sueškem prekopu in zaradi prekinitve dobav petroleja - Saragat je sprejel predstavnike karabinjerjev pai Jordanska utrjena postojanka v Mar odločno brani pred izrael- Elias se skim napadom. V teku je močan topniški dvoboj. Mar Elias je dva kilometra severno od Betlehema. RIM, 6. — V ospredju so še vedno tragični dogodki na Srednjem vzhodu in tudi danes so si sledila mrzlična posvetovanja med najvišjimi vladnimi predstavniki, o vsebini katerih pa niso bila izdana uradna sporočila. Predsednik republike Saragat se je sestal s podpredsednikom vlade Nennijem, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru. V palači Chigi pa so se sestali Moro, Nenni in Fanfani, ki so proučili stanje na Srednjem vzhodu. Minister za zunanje zadeve Fanfani je po sestanku z Morom in Nennijem izjavil, da ju je obvestil a razvoju na Srednjem vzhodu in to tudi v zvezi s pripravo izjave, ki jo bo podal jutri na zasedanju komisije za zunanje zadeve senata. Na vprašanje novinarja, če se odpira upanje za rešitev, je Fanfani odgovoril: «Ves dan kot tudi vso preteklo noč so si sledili telefonski razgovori z OZN, da bi se našla re- niiiMiiiiiiuiuiiMiiimiuMiiiimMiiHuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiititii šitev, ki bi okrepila zaupanje v mednarodno organizacijo in ki bi odprla možnost za rešitev spora. Ostalo bom povedal jutri v senatu.« Jutri ob 10. uri se bo sestala komisija za zunanje zadeve v senatu, ki bo razpravljala o Srednjem vzhodu na osnovi izjav zunanjega ministra. Komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice pa se bo sestala v petek, 9. junija prav tako ob 10. uri. Ministrstvo za obrambo je zanikalo vesti, ki so jih objavili nekateri listi o sestanku vrhovnega sveta oboroženih sil in v sprejemu raznih ukrepov v zvezi z napetim mednarodnim položajem. Uradno poročilo zanika, da so ukinili dopuste za vojake, da zadržujejo v kasarnah tretjino vojakov, da so prekinili križarjenje pomorske eskadre in da so zadržali rezervne oficirje na vežbanjih preko roka, ki je bil predhodno določen. Poročilo pravi, da so vse te vesti povsem neresnične. ŠTEVILNA ZBOROVANJA V JUGOSLA VUI Zgubljena zveza z odredom JLA ki je bil blizu Gl Ariša (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Položaj na Bližnjem vzhodu je zadnja dva dni glavna tema razmišljanja povprečnega Jugoslovana, posebno stare in srednje generacije, ki se le preveč dobro spominjata grozot zadnje vojne. Izraz te zaskrbljenosti je val protestov mladih in starih, ki je prišel danes do izraza na številnih zborovanjih delovnih kolektivov, študentov in mladin’ na skupščinskih sejah, celo na sestanku zastopnikov jugoslovanskih univerz, ki so se danes zbrali v Zagrebu na simpoziju o napredku šolstva, in številnih drugih sestankih v raznih krajih države, na katerih so izrazili vso solidarnost z arabskimi narodi in soglasno zahtevali, da svetovna organizacija in države sprejmejo odločne ukrepe, da se prepreči splošna katastrofa, dokler ni prepozno. Posebno aktivnost kažejo arabski študenti, ki študirajo na jugoslovanskih univerzah, ki množično dajejo kri za potrebe arabskih borcev. V mnogih krajih so se jim pridružili številni jugoslovanski študentje. Vesti v zvezi z razvojem dogod- kov na Bližnjem vzhodu prevladujejo v listih in na radiu, ki vsako u-ro poroča najprej o dogodkih na bojiščih. Mnogi, ki sedijo pri radio-aparatih, zaskrbljeno čakajo na informacije o svojih bližnjih, ki so zaposleni, oziroma ki živijo v državah, ki so neposredno vmešane v oboroženi spopad Po zadnjih poročilih državnega tajništva za zunanje zadeve so vsi jugoslovanski državljani, ki delajo, oziroma živijo na ogroženih področjih, pravočasno odšli na varno. Nejasen je položaj okrog 280 pripadnikov JLA, ki so bili v sklopu e-not svetovne organizacije v taborišču blizu El Ariša. Državno tajništvo za narodno obrambo je danes zjutraj izgubilo redno zvezo z jugoslovanskim odredom. Jugoslovanska vlada skuša po svetovni organizaciji po diplomatski poti zagotoviti vrnite/ pripadnikov JLA. Jugoslovanski potniški ladji »Dalmacija« je bilo že včeraj ukazano, da počaka na prihod jugoslovanskih vojakov in jih skupno z drugimi potniki pripelje v domovino. B. B. Dopoldne so se sestali na sedežu študijskega krožka »Alcide de Ga-speri« tajnik KD Rumor, predsednik vlade Moro, zunanji minister Fanfani, predsednik skupine senatorjev KD Gava in namestnika tajnika Forlani in Picoli. Popoldne pa se je sestalo politično tajništvo KD, ki je pozvalo stranko, naj podpre napore vlade za prekinitev sovražnosti na Srednjem vzhodu in v tej zvezi poudarjajo nujnost konkretne akcije OZN, da se prepreči resna nevarnost za svetovni mir. Dopoldne Je minister za zunanje zadeve Fanfani dal navodila predstavniku Italije pri OZN in veleposlaništvom v Tel Avivu in Ammanu, da zahtevajo uvedbo ustreznih u-krepov za zaščito Jeruzalema tn vseh svetih krajev, kot je včeraj pozval papež Pavel VI. Ministrstvo za zunanje zadeve je danes prejelo obvestila iz Kaira, Amana in Da-masca, da italijanski državljani, ki tam prebivajo, niso imeli škode zaradi včerajšnjih dogodkov. Vsedržavno tajništvo pristaniških delavcev FILP-CGIL je pozvalo vse italijanske pristaniške delavce, da preprečijo vkrcanje vojaškega materiala, ki bi bil namenjen v katero koli državo, vpleteno v spopad na Srednjem vzhodu. V poročilu je govora o resnosti spopada in o volji ljudstva in vlad, da se najde mirna rešitev krize. V tej zvezi je tudi govora o izraelski ladji »Ke-saria«, ki bi morala v Civitavecchi vkrcati 300 ton orožja in munidje za Izrael a delavci niso hoteli orožja vkrcevati. Pristaniško poveljstvo pa je sporočilo, da ladja ni nameravala nič vkrcati in da so prejeli vsi obmejni organi prepoved pošiljanja orožja iz Italije v tujino. Ministrstvo za trgovinsko mornarico je sporočilo, da so motorne ladje »Africa«, «Palatino» in «Laura Lauro« že zapustile Sueški prekop pred zaporo in da so sedaj v Rdečem morju in normalno nadaljujejo pot. Po istih vesteh kaže, da ni nobena italijanska ladja prišla v težave zaradi spopada, odnosno zaradi zapore prometa skozi prekop. V genovskih pristaniških krogih so zelo v skrbeh zaradi zapore Sueškega prekopa in zlasti zaradi prekinitve dobav petroleja. V preteklem letu je Italija uvozila 76 milijonov to npetroleja in od tega 57 milijonov s Srednjega vzhoda. Italijanski Rdeči križ je sporočil, da sprejema v svojih centrih kri za Izraelce in prebivalce arabskih držav, ki jo bodo v obliki plazme posredovali «rdečemu polmesecu« in podobni izraelski organizaciji. Predstavniki KPI so imeli v zadnjih dveh dneh vrsto sestankov s političnimi predstavniki arabskih držav in Izraela. Včeraj se je Lon-go sestal z generalnim tajnikom a-rabske socialistične zveze; ki je obrazložil položaj, ki je nastal na Srednjem vzhodu in poudaril voljo voditeljev ZAR, da se doseže sporazumna rešitev spora ob spoštovanju pravic narodov. Pietro Ingrao ter drugi predstavniki KPI so se sestali s tajnikom izraelske stranke MAPAM Patishom, ki je obrazložil stališče te stranke. Predsednik republike Saragat Je sprejel danes ob 153. obletnici ustanovitve karabinjerskega zbora predstavnike karabinjerjev in med njimi poveljnika gen. Ciglierija, poveljnike divizij in brigad ter drugih oddelkov, predstavnike oficirjev, podoficirjev in vojakov. Prisotni so bili tudi poveljnik vojske gen. Aloja, poveljnik suhozemskih sil gen. Ve-dovato, minister za notranje zadeve Taviani in minister za obrambo Tremelloni. Saragat je imel ob tej priložnosti krajši nagovor, v katerem je poudaril lojalnost te vrst« vojske, ki jo — kot je dejal — upravičeno nazivamo za «veleza-služno«. Kot primer požrtvovalnosti je navedel dva primera iz odporniške »ega gibanja. Sindikalne ori ganizacije so potrdi-banje zdr: le stavkovno gibanje zdravnikov zavarovalnih ustanov, ki bodo po navodilih krajevnih sindikatov v razdobju od 8. do 16. junija. Zapleten je položaj na srednjih šolah, kjer so nekatere sindikalne organizacije napovedale stavko prav za dni, ko se pričnejo izpiti na nižjih srednjih šolah. Po mnenju ministra ter nekaterih sindikalnih organizacij pa to ne bo za vrlo rednega poteka izpitov, po mnenju drugih sindikalnih organizacij pa bi morali izpite odpovedati. Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.8, najnižja 16.5, ob 19. uri 24 stopinj, zračni tlak 1017.2 pada, vlaga 50 odst., veter 5 km severozahod-nik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20 stopinj. Tržaški dnevnik Nadaljnji odmevi v tržaških političnih krogih na vojno na Srednjem vzhodu Vse tržaško prebivalstvo iskreno želi da se zagotovi mir na Srednjem vzhodu Izjava župana Spaccinija v občinskem svetu ■ Trst je že prizadet zaradi gospodarskih posledic vojne in zapore Sueškega kanala • Položaj ladij Tržaškega L!oyda Zaskrbljenost celotne tržaške jav nosti zaradi vojaškega spopada na Srednjem vzhodu in za svetovni mir, ki ga ta spopad ogroža, je prišla tudi včeraj do izraza v številnih izjavah predstavnikov izvoljenih organov, političnih strank, gibanj in skupin. Vse te izjave in stališča poudarjajo nujnost takojšnje vzpostavitve miru kot najvišje dobrine človeštva in ureditev zapletenih vprašanj odnosov med arabskimi državami in Izraelci z diplomatsko akcijo. Tržaški župan inž. Spaccini je na včerajšnji seji občinskega sveta prečital sledečo izjavo: še enkrat je pozornost vsega sve. ta obrnjena na Srednji vzhod, kjer se je napetost spremenila v vojno. 2e na pretekli seji sem čutil za dolžnost, da izrazim duševno razpoloženje občinskega sveta in vsega prebivalstva in sem zato pozval prebivalce na solidarnost z izraelskim narodom, nad katerim so se zbirali temni oblaki. Bila je to preprosta manifestacija, s katero smo želeli izraziti bratsko tolažbo tolikim Tržačanom, ki so zaskrbljeni za svoje sorodnike in prijatelje, ki stanujejo v Izraelu. Zato ni mo. gla biti ,kot tudi ni bila, enostranska manifestacija, ki naj bi enostavno podprla pravico ene proti pravici druge stranke. Bila je le priložnost, da zahtevamo mir na vsem svetu, da potrdimo našo gorečo željo, da je treba spore rešiti z mirnimi in civiliziranimi dogovori. Skupno z našim se je dvignilo še toliko drugih glasov; toda pozivi na preudarnost, razumevanje in previdnost niso bili uslišani. Sedaj ima besedo orožje. Zato se pridružujemo žalosti in zaskrbljenosti vseh ljudi dobre volje, ki niso še pozabili vojnih grozot in ne morejo ignorirati velike nevarnosti svetovnega spopada, ki se lahko vname iz katerega koli vojnega žarišča. V tem trenutku zaskrbljenosti hočemo ponoviti v imenu vsega mesta našo željo po miru in obsodbo vseh vojn. Naša misel je v tem trenutku z vsemi — med katerimi je tudi naša vlada — ki napenjajo vse svoje sile, da se položi orožje in da se pravice narodov zajamčijo na mednarodni ravni. To si želimo, ker smo prepričani, da je mir edini pogoj za reden in civiliziran razvoj sveta, ter za naše mesto, ki bo lahko samo v miru našlo svojo gotovo prihodnost. Načelniki skupin v pokrajinskem svetu so se včeraj sestali na izredni seji spričo nevarnega položaja, ki je nastal zaradi oboroženega spopada na Srednjem vzhodu. Na seji so soglasno odobrili izjavo, ki jo je glede tega predvčerajšnjim podal predsednik pokrajine dr. Sa-vona. Kakor smo že včeraj poročali, je dr. Savona med drugim poudaril, da ne smemo nikdar pozabiti, da sta največji dobrini za člo. veštvo mir in svoboda, ter je obsodil uporabo sile in nasilstva ter vojne, obenem pa je izrazil zaskrbljenost in željo, da bodo narodi vložili vse svoje sile za čimprejšnjo rešitev spora z lojalnimi diplomatskimi pogajanji in s poštenim sporazumom. Predstavniki vseh skupin so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov tudi zaradi tega, ker je pri tem prizadeto tudi tržaško pristanišče, izhodišče za pomorske proge s tistimi deželami. Sklenili so, da se te izjave sporočijo predsedstvu vlade in zunanjemu ministrstvu. Brzojavke so bile poslane sinoči. Pokrajinsko vodstvo federacije socialistične mladine je na svoji seji v ponedeljek razpravljalo tudi o položaju na Srednjem vzhodu ter je odobrilo resolucijo, v kateri izraža zaskrbljenost zaradi položaja, ki je nastal na Srednjem vzhodu. Obsoja krivce vojnih dogodkov ter poudarja, da ima izraelsko ljudstvo pravico ,da živi na svojem ozemlju, kakor so priznale skoraj vse dežele sveta. Komunistična skupina v pokrajinskem svetu je poslala predsedniku pokrajine dr. Savoni pismo z zahtevo, da se nujno skliče izredna seja pokrajinskega sveta, da bi razpravljal in zavzel stališče glede spopada na Bližnjem vzhodu ter izrazil zaskrbljenost tržaškega prebivalstva zaradi ogrožanja miru, pa tudi zaradi posledic, ki jih bo naše mesto utrpelo kot središče trgovske izmenjave z deželami Srednjega vzhoda. Včeraj je tudi občinski odbor v Nabrežini razpravljal o dogodkih na Srednjem vzhodu in izrazil zaskrbljenost ter željo in upanje, da se preneha vojno stanje in doseže sporazum v okviru Združenih narodov. Kot je bilo pričakovati, je izbruh vojne med Izraelom in Egiptom, kateremu je sledila zapora Sueškega prekopa, povzročil posledice in nevšečnosti plovnim družbam. Vodstvo tržaškega Llojrda je bilo zelo zaskrbljeno zaradi ladij «Palatino» in «Africa», ki plujeta proti vzhodnim državam. Ladja «Palatino» je prispela v Port Said 4. junija zvečer, nato pa ni bilo več nobenih vesti. Včeraj popoldne je vodstvo Tržaškega Lloyda dobilo sporočilo, da je ladja «Palatino» zapustila Suez in da redno nadaljuje svojo pot proti Daljnemu vzhodu, imela pa je 28 ur zamude. Prav tako so sporočili, da je vse v redu z ladjo «Africa», medtem ko je ladja «Mirto» krenila proti Džibutiju in čaka na nadaljnja navodila. Prav tako čakajo v Džibutiju navodila nekatere ladje, ki plujejo z Daljnega vzhoda proti Evropi, druge pa so dobile navodilo, naj preusmerijo svojo plovbo okrog Afrike. Pet ladij ladjarja Laura je blokiranih pred Port Saldom, drugih pet pa pluje vzdolž Afrike. Ladjar Lauro je včeraj izjavil, da se bodo zvišale tarife, ker morajo pač ladje opraviti daljšo pot, medtem pa je v tržaškem pristanišču blokiranega pre. cej blaga, ki je bilo namehjeno za Daljni vzhod. Tudi jugoslovanska družba Jadroliniia le naročila svojim ladjam, naj ne plujejo skozi Sueški prekop. Ladja «Istra», ki bi morala odpluti z Reke p* je od- povedala odhod proti Daljnemu vzhodu. Omenimo naj še, da pristojni krogi zagotavljajo, da zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu ne bo utrpel nobene škode naftovod Trst-Ingolstad, češ da niso predvideni prihodi petrolejskih ladij v bližnji prihodnosti s Srednjega vzhoda. Občni zbor mladinske posvetovalne konsulte Občni zbor mladinske posvetovalne konsulte, ki jo je ustanovila tržaška občina, bo v četrtek, 8. t.m. ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju v dvoranici palače uradov tržaškega velesejma na Trgu De Gasperi. Na dnevnem redu bodo naslednje točke; 1. pregled in odobritev dokončnega statuta. 2. izvolitev predsednika, 3. izvolitev izvršnega odbora, 4. razno. Nadomestni člani (če niso v svoj-stvu delegatov) bodo lahko prisostvovali delu občnega zbora brez glasovalne pravice. Drugi dan vsedržavnega kongresa farmakologije Včeraj se je na tržaški univerzi nadaljeval 14. vsedržavni kongres farmakologije. Zjutraj je bil simpozij o temi «Farmakologija motivacij*, kar je bil glavni argument kongresa. Predsedoval je prof. Bec-cari iz Turina, ki je predstavil temo proučevanj in poročevalca. Pred govorniško tribuno so se zatem zvrstili največji italijanski specialisti na področju psihofarmakologije. Prvi je govoril prof. Bovet, Nobelov nagrajenec za medicino. Razpravljal je o . ažnosti genetičnih dejavnikov pri motivaciji, pri čemer je omenil razne poskuse s podganami in mišmi. Maffii iz Milana je govoril o farmakoloških kriterijih pri tolmačenju vpliva na določena dejanja. Gatti in Bignami iz Rima sta obravnavala odnose med motivacijskimi tehnikami in spominom. Valzelli iz Milana je govoril o farmakologiji kot činitelju napadalnega obnašanja, Marino iz Neaplja o farmakologiji psihosomatike. Podobna vprašanja sta obravnavala tudi prof. Cannizzaro iz Palerma in Molinen-go iz Turina. Razpravljali so tudi o pomirjevalnih sredstvih, sedaj pa uporabljajo isto tehniko poskusov na živalih, da bi ugotovili proces spomina in katera zdravila bi lahko vplivala na spremembe v zvezi s spominom. Popoldne se je nadaljevalo delo v štirih sekcijah. Tem sekcijam so predsedovali Glasson iz Ženeve, Ja- cob iz Pariza, Zambotti iz Milana in Lepenna iz Trsta. Glavni argumenti poročil na zasedanju teh sekcij so se tikali nove farmakološke tehnike, zdravil, ki ščitijo jetra, zdravil, ki ščitijo pred radijskim izžarevanjem itd. Tako je podal Glasson poročilo raziskovanjih raznih radioizotopskih tehnik. Pozno popoldne je bil sestanek italijanske družbe za farmakologijo, pri čemer so odobrili bilanco in izvolili nov odbor. Namen tega sestanka je bil, da bi združili razne znanstvene družbe na farmakološkem torišču, da bi izboljšali in okrepili raziskovalno delo. Ustanovitev sekcije umetnikov pri CGIL Pri Novi delavski zbornici so usta. novili pokrajinsko sekcijo vsedržavne federacije umetnikov, slikarjev, kiparjev, graverjev, grafikov in scenografov CGIL. To vest je že objavil v svoji 4. številki mesečni bilten te vsedržavne federacije v Rimu, Corso Italia št. 25. Pokrajinska sekcija v Trstu pa ima svoj sedež v Ul. Zonta št. 2. Te dni je bila skupščina umetnikov, ki so pristopili k sekciji. Navzoč je bil glavni tajnik Nove DZ-CGIL Arturo Calabria. Razni udeleženci so nakazali zahteve v zvezi z dejavnostjo umetnikov, katere bo tajništvo podprlo. V vsedržavni zvezi umetnikov je vključena večina največjih italijanskih slikarjev in kiparjev in isto velja tudi za našo deželo. V Trstu pristopajo k sekciji vedno novi u-metniki. Za informacije se zainteresirani umetniki lahko obrnejo vsak četrtek od 19. do 20. ure na pokrajinsko sekcijo v Ul Zonta št. 2/1. • Vladni komisar je včeraj ob 11.30 sprejel na poslovilni obisk polk. Specialeja, poveljnika skupine finančnih straž, ki odhaja na novo službeno mesto v Palermo. STO ODSTOTKOV VEC KOT V MAJU LANSKEGA LETA Skoraj4.750,000osebnih prehodov v maju čez mejne bloke na Tržaškem S potnimi listi je bilo v obeh smereh 2.440.000 prehodov, z obmejnimi prepustnicami pa 2.300.000 V preteklem maju je osebni promet na italijansko jugoslovanski meji na Tržaškem zabeležil novo rekordno višino: s potnim listom je namreč v tem mesecu potovalo čez mejo 2,441.549 ljudi, z obmejno propustnico pa 2,301.729 prebivalcev z obeh področij. Vsega skupaj je po vsem tem promet dosegel skoraj 4,750.000 prehodov, medtem ko je znašal v istem mesecu lanskega leta 2,355.000 prehodov. V mednarodnem prometu s potnim listom je stopilo v maju na naše področje 509.687 tujih turistov, medtem ko jih je potovalo v nasprotno smer 521.942; pri italijanskih državljanih so vsega skupaj žabe- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Pereče vprašanje dnevnega zatočišča revežev, ki prenočujejo v Ul. G. Gozzi Na to vprašanje sta opozorila svetovalca Pincherle (PSIUP) in Love-ro (PSU) ■ Pojasnila odbornika Hreščaka - Težave v podjetju Nlachne V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan inž. Spaccini prečital izjavo o vojnem spopadu na Bližnjem vzhodu, o čemer poročamo na drugem mestu, nakar je sporočil svetovalcem, da je deželna uprava odobrila prispevek 5 odst. za obresti na najeto posojilo občine 400 milijonov lir za gradnjo športne palače. Nato je odbornik za delo in socialno skrbstvo Hreščak odgovoril na vprašanje svetovalcev Pincher-la (PSIUP) in Lovera (PSU), ki sta mu predočila velike težave revežev, ki prenočujejo v zavetišču v Ul. Gaspare Gozzi. Svetovalca sta poudarila predvsem, da občina daje tem revežem samo nočno zavetišče, čez dan pa se morajo potepati po mestu, ne glede ali je lepo ali slabo vreme. Zato je dr. Pincherle predlagal, naj občina uredi v velikih prostorih v pritličju zavetišča dnevne prostore za te reveže, da bodo lahko v njih preživeli dnevne ure, saj gre predvsem za starejše revne ljudi, ki se v dnevnih urah nimajo kam zateči. Odbornik Hreščak je povedal, da ustanova ECA sedaj upravlja samo še prenočišče v Ul. Gozzi, ker je bilo prenočišče v Ul. Pondares konec januarja letos zaprto, starejše osebe pa, ki so živele v prenočišču «Banelli», so bile premeščene v hiralnico v Ul. Pascoli. Potem ko je obrazložil razporeditev prostorov v zavetišču v Ul. Gozzi, je izjavil, da sta v tej stavbi na razpolago dve sobi, ona za ženske in ena za moške, kjer lahko osebe, ki tu prenočujejo, uredijo kake svoje zasebne stvari. Toua vstop v te sobe je dovoljen samo med 19. in 22. uro. Poleg tega je odbornik sporočil, da je sedaj v tem zavetišču 320 moških in 60 žensk. Po pravilniku zavetišča pa morajo vse osebe zapustiti stavbo ob 8. uri zjutraj, vanjo pa lahko pridejo zvečer od 19. do 24. ure. Svetovalec Pincherle je ponovno poudaril, da so vsi moški in ženske, ki prenočujejo v tem zavetišču, v dnevnih urah prepuščeni cesti. Zato je ponovil svoj predlog, naj občina čimprej poskrbi za ureditev velike dnevne sobe, da bodo ti reveži našli zatočišče tudi podnevi. Zato je svetovalec povabil župana, odbornika in vse svetovalce, naj si gredo ogledat omenjene prostore, da se lilltillfiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiinf 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 V okviru mednarodnih razgovorov na tržaški univerzi Pomembna znanstvena sporočila o kemičnih sestavinah kave Zanimivo poročilo prof. Calzolarija s tržaške univerze o nadzorstvu nad kakovostjo kave v mednarodnem blagovnem prometu V okviru tretjega mednarodnega razgovora o kemični sestavi kave, ki se odvija na tržaški univerzi in ki ga je organizirala mednarodna znanstvena organizacija za kavo ASIC pod predsedstvom tržaškega industrijskega predstavnika dr. E Illyja, so se včeraj zvrstile nekate re zelo pomembne znanstvene ko munikacije. Pod predsedstvom za hodnonemškega strokovnjaka Tha ierja se je v dopoldanskem delu zasedanja najprej oglasil k besedi znanstvenik Woodman, ki deluje v sklopu znanega Industrijskega koncema Nestlč, in ki je razvil razpravo o nekaterih specifičnih kislinah v praženi kavi. Strokovnjak Men-chu je nato predaval o kemični sestavi in kakovosti kave, ki jo pridelujejo v Gvatemali, medtem ko je izvedenec Wurziger ponovno načel vprašanje raziskovanja pražene kave in njene arome s pomočjo gaskromatografije. Drugemu delu zasedanja je predsedoval strokovnjak P. M. Espinosa iz Salvadorja, prvo poročilo na devnem redu pa je bilo poročilo o raziskovanju kave s pomočjo infrardeče spektosko-pije, ki ga je podal znanstvenik A. Charro Arias. Povsem specifičnega vprašanja se je zatem dotaknil znanstvenik M. D’Omano, ki je razvil podrobno analizo kemičnega u-stroja kafamarine, t. j. neke grenke prvine, ki so jo kemiki odkrili v kavi iz vrste buxifolia. Sledilo je poročilo strokovnjakov G. Verhaara in C. Weurmana o delu znanstvene skupine, ki se ukvarja z raziskovanjem plinov na podlagi kromatografije, nato pa se je pod predsedstvom angleškega znanstvenika Goldinga pričelo pravo strokovno zasedanje skupine. Kemika S. Van Straten in M. Stoli sta govorila o analizi aromatičnih sestavin kavinega ekstrakta in o tako imenovanih furanskih sestavinah ekstraktov, iste tematike pa se je med svojim daljšim nastopom dotaknil tudi O. G. Vitzthum, medtem ko je strokovnjak Jo-Fen-Kung razvil temo o nekaterih specifičnih plinih in kislinah, ki so jih kemiki pred kratkim odkrili v kavi. Posebno zanimanje je zbudilo poročilo, ki ga je pripravil dekan go-gospodarske fakultete in hkrati načelnik inštituta za blagoznanstvo tržaške univerze prof. Claudio Cal-zolari, ki je razvil temo o nadzorstvu nad kakovostjo kave v mednarodnem blagovnem prometu; strokovnjak Je nato analiziral reagl. ranje kave na določene posege pred in po procesu, s katerim ji v industriji odtegujejo kofein. Za drugi del svojega zanimivega posega je prof. Calzolari posvetil metodam ugotav- ljanja kofeina v zeleni kavi, in sicer na podlagi nekaterih značilnih kislin. Zborovanja KPI V četrtek, 8. t.m. ob 20. uri bo v Miljah javno zborovanje krajevne sekcije KPI v zvezi z resnim mednarodnim položajem, ki je nastal zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki še povečuje že obstoječo napetost zaradi ameriškega napada v Vietnamu. Na zborovanju, ki bo v kinu «Vedi», bo govoril sen. Vidali. KPI bo v četrtek imela še naslednja zborovanja: ob 12.15 pri čistilnici Total-Aquila (Mario Jurisevic); ob 20. uri v Štramarju na trgu (Giorgio Marši); ob 21. uri na trgu v Trebčah (dr. Karel šiškovič). bodo prepričali o nujnosti rešitve njegovega predloga, saj je občinska uprava dolžna, da pomaga tem revežem. Svetovalec Lovera se je strinjal s predlogi Pincherla in prav tako poudr il, da je treba na vsak način urediti dnevne prostore v zavetišču v Ul. Gozzi. Zupan je k temu dejal, da bo občina skušala rešiti to resno vprašanje. Odbornik Hreščak je zatem odgovoril na vprašanji Lovera (PSU) in Parona (Kl,), ki sta opozorila na odpuste uradnikov in delavcev v podjetju Machne. Svetovalec Love-ro je v vprašanju ugotovil, da so doslej odpustili z dela 5 uradnikov in 16 delavcev ter da so sindikalne orgai. acije ugotovile, da so ti odpusti neupravičeni. Odbornik je izjavil, da mu je podjetje sporočilo, da so morali odpustiti nekaj uradnikov i.i delavcev predvsem zaradi spremembe naročil, posrednega in neposrednega povišanja izdatkov za delovr.j čilo na osnovi pogodbe od lanskega novembra ter zaradi ukinitve prispevkov za plačevanje socialnih dajatev. Poleg tega podjetje p. ..vi, je dejal Hreščak, da so težave nastale v prvih štirih mesecih letos, čeprav so se poslužili dopolnilne blagajne za plačevanje 15 delavcev. Glede perspektiv podjetja pa je družba sprejela nekatere finančne ukrepe, kot posojila in podobno, ter sklenila, da zmanjša število uradnikov, delovodij in delavcev, da utrdi njegovo gospodarsko stanje Svetovalec Lovero .je nato dejal, da so težave po mnenju sindikatov nastale predvsem zaradi previsokih režijskih stroškov vod stva družbe in ne zaradi delavskih plač. O odgovoru odbornika za industrijska podjetja Vascotta liberalcu Traunerju in komunističnima sveto- valcema Calabrii in Cuffaru o stanju uprave openskega tramvaja bo-— ■ isali jutri. mo Kongres socialistične mladinske federacije V ponedeljek, 5. t.m. se je sestalo pokrajinsko vodstvo federacije I-talijanske socialistične mladine, ki je sklenilo, da bo pokrajinski kongres federacije v nedeljo 18. t.m. Na kongres bodo povabili vse demokratične mladinske organizacije v pokrajini. Predavanje o reviji «Prospettive Regionalb Nocoj ob 18.45 bo prof. Manlio Resta, ki je bil pred leti načelnik inštituta za politično ekonomijo na gospodarski fakulteti tržaške univerze, v prostorih novinarskega krožka na Korzu Italia predstavil časnikarjem in strokovnjakom posebno izdajo revije «Prospetive Regionali*, ki jo je pred kratkim izdal Center za politična, gospodarska in socialna raziskovanja iz Trsta. Posebna številka revije je v celoti posvečena gospodarskim problemom dežele Furlanije-Julijske krajine. ležili 1,409.920 prehodov, in sicer 721.857 v smeri proti Trstu ter 688.063 v nasprotno smer. Med tujimi turisti so bili daleč pred drugimi jugoslovanski državljani, ki so dali kar 709.858 prehodov v obe smeri; tudi zahodni Nemci so bili precej številni, saj so jih obmejni organi našteli kar 97.724; na tretjem mestu so bili Avstrijci z 93.504 prehodi, tem pa so sledili Angleži (25.194), dalje Francozi (23.082), Grki (18.521), Švicarji (9.471), Američani (8.372), itd.. V maloobmejnem osebnem prometu so pri italijanskih državljanih v maju našteli 1,544.854 prehodov, od tega 783.804 v smeri iz Trsta ter 761.050 prehodov v nasprotno smer; pri jugoslovanskih državljanih pa so našteli vsega skupaj 756.875 prehodov, in sicer od tega 376.643 v smeri proti Trstu ter 380.232 v nasprotno smer. Glede števila prehodov je bil obmejni blok pri škofijah daleč na prvem mestu, saj je čez njega potovalo kar 1,387.186 obmejnih prebivalcev; drugi po vrsti je bil prehod pri Fernetičih, čez katerega je šlo 455.406 ljudi. Sledili so še po vrsti obmejni prehodi pri Št. Jerneju s 183.228, pri Pesku s 122.995, pri Orehu s 36.035, pri Lipici s 35.176, pri Prečniku s 13.463, železniški prehod na Opčinah z 8.359, prehod pod Socerbom s 7.658, prehod pri Cerejih s 7.157, prehod pri Camporah s 6.069 ter prehod pri Sv. Barbari s 5.800 prehodi v obe smeri. Drevi antifašistično zborovanje proti diktaturi v Grčiji Tiskovni urad Italijanske republikanske stranke (PRI) sporoča, da so tržaške antifašistične stranke (KPI, PRI, PSIUP in PSU) sklenile sklicati javno manifestacijo, da bi z njo poudarili obsodbo, ki jo je izreklo tržaško prebivalstvo proti državnemu udaru v Grčiji in proti dušitvi demokracije in neodtujljivih načel svobode. To zborovanje je prva pobuda v korist grškim demokratom, ki jih zatira vojaška diktatura. Na zborovanju, ki bo drevi ob 19. uri na Trgu Sv. Antona, bodo spregovorili prof. Enzo Enriques A-gnoletti, Nicqlas ;Nicolaidis, glavni tajnik grške stranke zveze centra, in študent Giorgios Stamatis. Vpisovanje otrok v otroški vrtec Tržaška občina sporoča, da se bo vpisovanje v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1967-1968 vršilo po o-krožjih s sledečim razporedom: I. skupina — za otroke, ki dokončajo llMiiliitiiuiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiitiiHiuiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiilliiiiiiiliiiiiiiliilliiililiiiiiiiiiiliiiit SKLEP DEŽELNEGA ODBORA 150 milijonov prispevka za gradnjo športnih naprav Med drugim bodo v Trstu z deželnim prispevkom zgradili športno palačo iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitinitiimitniiiiiiiiiiiiiiiitmmiiiiMfiiitiiMiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Cividin spoznan za krivega in obsojen na 2 leti in pol Zaradi upoštevanja pomilostitvenih odlokov, ro mu pomilostili 2 leti zaporne kazni • Soobtoženca oproščena zaradi pomanjkanja dokazov Sinoči se je pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Ballarin, zapisnikarica L. Sferco) zaključila kazenska obravnava proti 71-letnemu komercialistu Luigiju Cividinu, ki je bil obtožen, da je opeharil neprisebno Giuseppi-no Katalan vd. de Guarrini za večje vsote denarja. Skupaj s komercialistom sta se morala zagovarjati pred sodniki tudi 51-letni Quinto Barbanera, ki je bil obtožen za podobne prekrške in 65-letni Domeni-co Magania. Ta pa je bil obtožen, da je skušal opehariti že priletnej-šo in neprisebno Giuseppino de Guarrini. ženski je namreč skušal prodati i eko knjigo, ki bi jo baje poučila, kak > je treba prestavljati hiše z enega kraja na drugega. Sodniki so sinoči po več kot eno urnem posvetovanju spoznali dr. Ci-vidina (ta je bil svoj čas upravni tajnik KD) za krivega ter so ga obsodili na 2 leti in pol zapora. Cividin pa je imel srečo, ker so sodni- ki upoštevali kar dva odloka o pomilostitvi ter so mu zato pomilostili kar dve leti zaporne kazni. Tako bo Cividinu preostalo samo še šest mesecev zapora. Poleg tega so mu sodniki pomilostili tudi vso globo. Več sreče sta imela Barbanera in Magania. Sodniki so ju namreč oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Zelo verjetno se bo Cividin pritožil na prizivno sodišče. Na včerajšnji obravnavi so govorili javni tožilec in odvetn ka Jacuzzi in Morge-ra. Na kratko je potem spregovoril še odvetnik Tiberini. Javni tožilec dr. Ballarini je v svojem obtožilnem govoru zahteval, naj sodniki spoznajo vse obtožence za krive ter naj obsodijo Cividina na skupno kazen 4 let in 8 mesecev zapora ter 300.000 lir globe. Za Bar-banero je zahteval 2 let: in 2 meseca zapora ter 180.000 lir globe, a za Maganio 1 leto in 4 mesece zapora ter 120.000 lir globe. Na predlog odbornikov za šport Cumbata in za javna dela Masutta je deželni odbor včeraj odobril porazdelitev izdatka za uveljavljenje člena 1 deželnega zakona štev. 20 od 10. avgusta 1966, ki določa razne ukrepe za pospeševanje gradnje športnih objektov in naprav. Na podlagi tega člena sme deželna u-prava dajati občinam, pokrajinam in konzorcijem občin stalne letne prispevke v višini 5 odst. kapitala za dobo 20 let za gradnjo in razširitev telovadnic, športnih igrišč, plavalnih bazenov in za nakup stavbišč v športne namene. V predpisanem roku je odborni-štvo za šport prejelo kar 76 prošenj. Od teh so jih sprejeli 57, kar pomeni okrog 150 milijonov lir prispevka. S tem prispevkom bodo lahko zgradili vsako leto za tri milijarde športnih naprav. Večina prošenj so vložile javne ustanove, zaradi česar niso mogli dati prispevkov zasebnikom, čeprav jih zakon tudi predvideva. Pri sprejemanju prošenj so upoštevali nujnost raznih načrtov, zlasti v glavnih mestih pokrajine. Najbolj so pri prošnjah upoštevali telovadnice ter za dajanje prispevkov postavili pogoj, da bodo imeli pravico vežbati se v šolskih telovadnicah tudi razni atleti. V Trstu bodo s prispevkom 400 milijonov lir v dvajsetih letih rešili tudi vprašanje športne palače. Tudi v Pordenonu bodo zgradili majhno športno palačo, medtem ko bodo v Gorici in v Vidmu odstranili pomanjkljivosti v zvezi z nogometnimi igrišči. V Miljah, Palmanovi in Vidmu bodo zgradili pokrite plavalne bazene. Sploh bo poskrbljeno, da se bo mladina lahko športno udejstvovala tudi na podeželju. S svedrom so odprli železno blagajno Med soboto in ponedeljkom so neznani tatovi kradli v trgovini in skladišču z gradbenim materialom v Istrski ulici 155, katerega lastnik je Emesto Ugussi. Tatovi so najprej s silo odprli vhodna vrata v skladišče. To jim ni bilo težko, saj so imeli dovolj časa na razpolago. V notranjosti so se podali naravnost v uradne prostore in tam s svedrom načeli železno blagajno. Napravili so več lukenj v neposredni bližini treh ključavnic blagajne in jo končno odprli. Tatovi so pobrali 90.000 lir v gotovini, ki jih je v blagajno prejšnjo soboto spravil 45-letni ravnatelj skladišča Alfredo Cesar iz Ul. Revoltella 10 in se nato oddaljili. Tatvine se je v ponedeljek zavedel sam Cesar. Odšel je na komisariat pri Sv. Soboti in jo prijavil. Povedal je, da so tatovi poleg ukradenega denarja povzročili še za 60.000 lir škode na blagajni in vratih. Policisti so uvedli preiskavo, da bi prišli na sled neznancem. 5. leto do 31. decembra — dne 26. junija; II. skupina — za otroke, ki dokončajo 4. leto do 31. decembra — 27. junija; III. skupina — za o-troke, ki dokončajo tretje leto do 31. decembra — 28. junija. Otroke, ki so že obiskovali vrtce v šolskem letu 1966-67 — razen tistih, ki bodo morali obiskovati o-snovno šolo — bodo uradno vpisali, in sicer na podlagi potrdila staršev, ki ga je treba izročiti vodstvu otroškega vrtca do 20. junija. Zaključni roditeljski sestanek v Slovenskem dijaškem domu V nedeljo dne 11. junija t. 1. ob 9.30 uri se bodo zadnjikrat v tem šolskem letu zbrali starši gojencev v Slovenskem dijaškem domu, skupno z vzgojitelji pretresli delo, uspehe in vedenje svojih otrok in postavili smernice za njihovo počitniško življenje in delo. Sestanek bo združen s kratkim kulturnim sporedom ki ga bodo dali gojenci v čast svojim staršem in dobrotnikom in ki bo obsegal kratko igrico, recitacije in deklamacije ter baletne in glasbene točke. Na zaključni sestanek in prireditev vabimo vse starše naših gojencev, vse sedanje in bivše gojence, vse dobrotnike in prijatelje ter o-sebje Dijaškega doma kakor tudi celotno osebje slovenskih šol, ki se trudi za uspeh in vzgojo naših otrok. Ravnateljstvo V Slovenskem klubu diskusija o našem gledališču Slovenski klub je svoj včerajšnji, predzadnji veter v tej sezoni, posvetil gledališču. Za zaključek sezone je upravnik podal nekaj misli, ki njih veljavnost sicer ni vezana na konec sezone, temveč jih lahko sprejmemo (ali odklonimo) kadarkoli. Le od daleč se je dotaknil nekaterih pripomb, ki smo jih v zadnjem času čitali tu in tam na račun gledališča, pri čemer se je izognil vsaki drobni polemiki. Več prisotnih se je potem oglasilo v diskusiji, med katero so povedali marsikatero upoštevanja vredno mnenje, nakar sta še replicirala tako upravnik kot umetniški vodja prof. Tavčar. Prihodnji torek bo Slovenski klub zaključil svojo dejavnost v tej sezoni z družabnim večerom. Popravek V članku o delovanju Slovenskega gospodarskega združenja, ki je bil objšvljen na tretji strani včerajšnjega dnevnika je v odstavku, kjer je govora o delovanju mešane italijansko jugoslov. trgovinske zbornice napačno navedeno, da predstavljajo tržaška slovenska podjetja približno dve tretjini članov tukajšnje delegacije omenjene ustanove. Pravilen podatek je: ena tretjina. Holandec in Jugoslovan žrtvi avtomobilskih miši Na komisariatu v Barkovljah se KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 7. t.m. ob 19.30 film; CACCIATORI Dl DONNE (LOVCI NA ZENSKE) Igrajo: Mickey Spihane, Shirley Eaton, Scott Peters. Prepovedan mladini pod 14. letom DANES in JUTRI V LETNEM KINU nI 18. letom. , Aurora 16.00 «Sam M selvagg- • p Garibaldi 16.00 «Mondo cane Prepovedano mladini t<>m- Ati ' Capitol 16.00 «L’uomo che rio* j,i' Technicolor. Edmund Purdoipict* sa Gastoni, Ilaria Occhini. “ vedano mladini pod 14. *elo„n(jo'' lmpero 16.30 «Lllli e 11 vagaj10 jo-Vittorio Veneto 16.00 «OSS 117J, Asioria (Ulica ZuruiU, flloDUS »• Počitek. pot Astra 16.00 «OSS 77 operazlol1* di loto«. veir Abbazia 16.00 «Le arml dell£,rr«>-dettan Technicolor. Gerard LETNI KINO Ji’ Sattellte (Borgo S. Sergio aV'jef> fil. 20 , 29) Izvrstno delo ^ jptn časa. Technicolor: danes «L'uomo che non sapeva gyJr’ George Peppard, Carrol gl r Martha Hyer in Alan uč' gajna ob 20.15, začetek ob TRŽAŠKA KNJIGAHMj Trat-Ul. ir, Ertinčf®*41* Iclclon «1-7«* Novost: Majcen: Izbrano delo I, ,2-30" ZAHVALA g Toplo se zahvaljujemo ^ so z nami sočustvovali °D naše drage mame Olge Sedmak Posebna zahvala dr. I?cilev5lt^ Posarelliju, č. g. župniku, p mu zboru, darovalcem vsem, ki so na kateri K°Uj počastili spomin naše dr»8 Sv. Križ, 7.VI.1967 primorski dnevnik 7. junija 1967 Deset let slovenske gimnazije v Celovcu Z veliko akademijo, na kateri se ie zbralo blizu 1500 ljudi iz vseh Predelov južne Koroške, so koro-Slovenci prejšnjo nedeljo obhajali desetletnico obstoja in delovanja slovenske gimnazije v Celovcu. Prireditve v Delavski zbornici so se udeležili tudi številni častni gostje, tako predsednik dednega šolskega sveta deželni poslanec Josef Guttenbrunner kot °sebni zastopnik deželnega glavar-•?. namestnik deželnega glavarja *'• Valter \\’eissmann, jugoslovanski generalni konzul Franc Pirkovič in konzul Željko Jeglič, vod-manjšinskega šolskega oddelka okrajni nadzornik Rudi Vouk z *actopniki šolske nadzorne oblasti Predstavniki slovenskih narodih- kulturnih in gospodarskih organizacij. V posebno lepem števi-H SP bili zastopani seveda star-51 dijakov, prišli pa so tudi sko-ra3 vsi dosedanji maturanti slo-Oenske gimnazije. Ravnatelj gimnazije dvorni svetih dr. Jožko Tischler je v svojem H^oru naglasil pomen lastne sred-nle šole, ki so si jo koroški Stožci priborili pred desetimi leti. P°mnil je na uradno priznano za-Ostalost južne Koroške in dejal, da se ta zaostalost ne da popraviti s dmgi in subvencijami, marveč je eba zagotoviti vsestranski razvoj kulturnem in gospodarskem po-Skdu. Ro je bila slovenska gimnazija ”e(< desetimi leti ustanovljena kot ™kusna šola, so določeni krogi deželi videli v njej nezažele-9° nezakonskega otroka ter niso crjeli v njeno življenjsko sposob-■ s‘- Toda deset let njenega obsto-dokazuje, da slovenska gimna-Ja šivi in se razvija; to morajo bes priznati tudi tisti, ki so na-Protovali njeni ustanovitvi. Zahva- Se je vsem, ki so kljub različ- uasprotovanjem skrbeli za raz- Ig- ~y}e, posebej je izrekel zahva- '0ne pozdrave in čestitke de- ?>} šou dijaškim domovom, hkrati pa starše, naj tudi v bodoče b,io za vzgojo svojih otrok. ®sebi lrMda Oiavarja je posredoval ,'bednik deželnega šolskega sve-l deželni poslanec Josef Gutten-ner, ki je prav tako spomnil, . s° določene sile nasprotovale tvoritvi slovenske gimnazije. J0® deset let njenega obstoja in Pesnega razvoja upravičuje pre-'1Cakje, da bo še naprej služila f *°li mladine v svojem poseb-i-j Rojstvu kot manjšinska šola, ^ ^ovenski mladini omogoča pol-I udeležbo pri kulturnih dobrinah 1neSa naroda. il£°Sebej j c ugotovil, da sloven-I gimnazija še vedno nima h ^Oa poslopja, kar pomeni ve-dj 0bremenitev. Izjavil pa je, ku°. v kupnem prizadevanju de-ej 'n ministrstva v doglednem f.u uspelo napraviti korak na-0J\ ker je zdaj gradbeno zemlji-|„ ?e dokončno izbrano in bo krneli ,udi kupljeno, tako da potem Več ovir za začetek načrto- tyVeda ima Koroška na šolskem ***** še mnogo drugih potreb, ji,|7ar bo slovenska gimnazija med iil!"'- ki bodo dobile novo po- °Pje. I^ademija je tudi letos obsega-i. Pester kulturno-prosvetni in *** spored. (Slovenski vestnik) OB POŽARU NA SREDNJEM VZHODU Petdesetletna zgodovina arabsko-židovskega spora Na Srednjem vzhodu je ponovno spregovorilo orožje. Oglejmo si, kako so se v zadnjih petdesetih letih razvijali zgodovinski dogodki, zadevajoči najprej odnose med v Palestini naseljenimi Židi in Arabci, zatem pa med temi in novo ustanovljeno židovsko državo Izraelom. Iz njihovega kronološkega poteka bo bralcu razvidno, kako so se ustvarjali pogoji, ki so nato privedli najprej do sueške krize in končno do sedanjega spopada: Leta 1916 — Palestina je po francosko- angleškem sporazumu postavljena pod britanski mandat. 1917 — Deklaracija lorda Bal-fourja, angleškega zunanjega ministra. v kateri je obljubljene u-stanovitev židovske države v Palestini. 1929 — Ustanovitev židovske agencije v Zuerichu za organizacijo naseljevanja ter združitev sredstev za nakup zemlje v Palestini. 1933 — V Nemčiji pride na oblast Hitler. Britanska vlada pa zaradi svojih interesov na Srednjem vzhodu ne dovoli Židom vstopa v Palestino. 1933/1936 — Židovska skupnost v Palestini je narasla od 175.000 na 310.000 ljudi. 1936/1937 — Vstaje Arabcev proti palestinskim Židom: ustanovitev Hagane, vojaške organizacije židovske agencije. 1939 (maj) — Britanska vlada objavi Belo knjigo o Palestini, v kateri je predlagana ustanovitev neke arabske države in Židom u-st v ar jena možnost vselitve 75.000 ljudi za pet let. židovska agencija organizira ilegalno imigracijo, okrog 60.000 Židov se v teku vojne vseh v Palestino. 1945 — Hagana postane tajna židovska vojska. Teroristične organizacije (Irgun, skupina Štern) napadajo britanske čete in policijo, ki skušajo preprečiti priseljevanje. Leta 1946. 11. maja — Poročilo anglo-a-meriške anketne komisije predlaga, da se britanski mandat nad Palestino prenese na OZN. Arabci in Židje poročilo zavrnejo. 29. maja — V Kairu se na poziv kralja Faruka sestane Arabska liga. Liga izjavi, da je Palestina arabska dežela in da se bo uprla vsakemu nadaljnjemu vseljevanju Židov, ne glede na britansko Belo knjigo iz 1. 1939. 16. junija — Združene akcije židovskih teroristov proti Britancem, sabotažne akcije na mostovih, cestah itd. 29. junija — Britanske čete zasedejo urade židovske agencije v Jeruzalemu. Interniranih 2718 moških in žensk, med temi tudi voditelji agencije. 22. junija — Zidovski atentat na hotel »Kralj David* v Jeruzalemu, kjer je bil glavni štab britanskih čet v Palestini: 91 mrtvih, 45 ranjenih. Terorizem se nadaljuje, vse dokler se Britanci upirajo, da bi ladje z novimi naseljenci pristale. 5. novembra — Voditelji Zidovske agencije so izpuščeni na svobodo, toda teroristične akcije se nadaljujejo. Leta 1947. 27. januarja — Konferenca v Londonu. Zastopane so arabske dežele. Ben Gurion se sestane z Bevinom. Neuspeh posvetovanja privede Britanijo do tega, da palestinsko vprašanje 2. aprila predloži OZN. Julij, avgust, september — Vse pogostejši židovski in arabski a-tentati proti Britancem in borbe med Židi in Arabci. 26. septembra — Britanija poroča OZN, kako namerava evakuirati iz Palestine. 30. novembra — Generalna skupščina OZN sprejme predlog komisije (predstavniki SZ, ZDA, Kanade in Gvatemale), da se Palestina razdeli na dve neodvisni državi, židovsko in arabsko. Triintrideset dežel (socialistične, zahodne brez Britanije ter njihove zaveznice) je glasovalo v korist predloga, 13 proti (arabske države in Indija), deset pa se jih je vzdržalo (med njimi Britanija). Vtem ko Židje proslavljajo neodvisnost, pa Arabci 2. decembra napovedo generalno stavko.. Arabske dežele obsodijo razdelitev. Leta 1948. Marec — Ustanovitev Arabske osvobodilne vojske. 22. aprila — Ogorčene borbe za Haifo, ki je na osnovi razdelitve pripadla Židom. Okrog 40 tisoč Arabcev mora zapustiti mesto. 23. aprila — 2000 pripadnikov Irguna napade arabsko enklavo v Jafi. 14. maja — Židovski nacionalni svet razglasi po 2000 letih v Tel Avivu prvo svobodno židovsko državo Izrael. Ben Gurion postane premier. ZDA priznajo izraelsko državo de faeto. V teku noči arabske vojske prodro v Palestino na treh frontah. Izraelska vlada mobilizira vse moške od 18. do 35. leta starosti. 18. maja — SZ prizna Izrael de iure, za njo pa še ostale socialistične dežele. 28. maja —- Poraz Židov v Jeruzalemu. 11. junija — Štiritedensko premirje, ki ga je dosegel posredovalec OZN, grof Bernadotte. 22. junija — Izraelska vlada postavi Irgun izven zakona. 30. junija — Odhod zadnjih britanskih čet. 8. julija — Ponovno se vnamejo borbe. 11. septembra — V Gazi (ki so jo zavzeli Egipčani) se ustanovi arabska vlada Palestine, ki razglasi svojo vrhovnost nad vsem ozemljem. 22. oktobra — Egipt in Izrael na ukaz OZN pristaneta na ustavitev ognja v puščavi Negev. 30. oktobra — Poraz arabske osvobodilne vojske v Galileji. Leta 1949. Od 25. do 30. januarja — Francija, V. Britanija in mnoge evropske dežele prizri^jo izraelsko vlado de faeto. — 24. februarja — Premirje med Izraelom in Egiptom. 23. marca — Premirje med Izraelom in Libanonom. 3. aprila — Premirje med Izraelom in Jordanijo. 27. aprila — Konferenca za pomiritev med arabskimi deželami in Izraelom, ki jo je organizirala OZN. Konferenca se zaključi 25. junija brez uspeha, ker je Izrael zavrnil sleherno koncesijo v korist palestinskih beguncev (okrog milijon ljudi). Leta 1953 — Izraelska vlada razlasti 70.000 od 110.000 hektarov zemlje, ki pripada palestinskim Arabcem, in to iz razlogov nacionalne varnosti. Leta 1955. 28. februarja — Oste- egiptovsko izraelski incident v Gazi, 46 mrtvih (38 Egipčanov). Varnostni svet OZN obsodi Izrael. 11. septembra — Egipt objavi pravila plovbe v Akabskem zalivu, s katerimi se omenjena plovba omejuje z dovoljenjem Kaira. Izrael protestira Leta 1956. 26. julija — Nacionalizacija Sue- škega prekopa. Izraelski tisk (iz-vzemši časopise KP) primerja Naserja s Hitlerjem in zahteva od zahodnih dežel orožje. 29. oktobra — Izrael napade Egipt in njegove čete prodro na Sinajski polotok. 31. oktobra — Franeosko-britan-ski zračni napad na cilje v Egiptu. Na izredni seji generalne skupščine OZN. 3. novembra je sprejeta ameriška resolucija o prekinitvi ognja. Francosko-britanske čete se 5. novembra izkrcajo na področju Sueškega prekopa. 7. novembra — Ob 2 zjutraj splošna prekinitev ognja. Leta 1966. 12. novembra — Po obmejnih incidentih, ki so trajali dva meseca, izraelska vojska kot represalijo vdre v Jordanijo ter zavzame vas Samua. Varnostni svet OZN 25. novzmbra obsodi Izrael. (Po «Nouvel observateur», Pariz) 3 proslave na openski soli Govori ravnatelj openske srednje šole prof. Viktor Sosič. V ozadju doprsni kip pesnika Srečka Kosovela po katerem so poimenonali šolo iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiijiiiiini,„lllllllllllllllllllll(llllllllllllllllllllIlllIll||ll||IIIII|||ll||(1|1|IM1I|lll|||||||1|II(|||||||||||||||1||||1||1(I|1|l4l|||ll)|||llll||||||||niIII||I|||1(1|||||||(I|||I|M(|1|fl||M||(I|1||H(||I|||||li STRANSKI, VENDAR PA AKTUALNI PROBLEM NOVE VOJNE Dogajanja na Srednjem vzhodu in zadeva nafte Zahodna Evropa je za 65 odst. odvisna od Srednjega vzhoda - Sklepi arabskih dežel v Bagdadu so zelo jasni - Britanske tolažbe ne prepričajo Posebno močno motorizirani zahodni svet bo močno prizadet, če bo na tržišču petroleja prišlo do večjih težav. Na sliki camping motoriziranih turistov, ki bi znal postati le spomin... WASHINGTON, 6, — Vsakomur, ki gleda na sedanja zaskrbljujoča dogajanja med Izraelom in sosednimi arabskimi državami le površno in si vse tolmači le z analizo neposrednih dogodkov, se mu bo naša trditev zdela drzna. In vendar niso redki tisti, ki vsemu temu dogajanju, ki se vleče že v tretji dan, vidijo vzroke predvsem v petrolejskem bogastvu, ki ga krije arabski svet. Zahodni svet, bolj konkretno velike petrolejske družbe Zahoda, so močno zainteresirane, da ohranijo Velika Britanija in preko nje tudi druge države Zahoda svoje «posesti v na posameznih področjih arabskega sveta, posesti, ki naj služijo kot nekakšne trdnjave, nekakšne stražarnice proti tistim arabskih silam, ki bi se hotele otresti tega starega in preživelega tutorstva in razpolagale s svojim pruodnim bogastvom ta ko, kot bi se njim samim zdelo najbolj primerno. Toda tudi če ne jemljemo vsega tega s tega zornega kota. ki je brez dvoma neizpodbitno utemeljen, vplivajo zadnji dogodki na Srednjem vzhodu na svetovni problem petroleja. Predvsem drži, da ima arabski svet okoli in nmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii """"m.. Primeri, ko tudi znanost nanje ne najde odgovora deklica iz Pretorie, ki prihaja iz kamene dobe I^TORIA, 6. — Človekova du-. Horst Tappert in Kay Fischer. Nemški film . CENTRALE. 17.15—21:30: «La rivol-ta dei pretoriani«. R. Harrison in Moira Orfei. VITTORIA. 17.15—21.30: «1 pirati dell’Amazonia». Barbara Ruetting in Harald Leipnitz. Nemški kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO. 18.—22.: «La battaglia piu lunga - Stalingrado«. G. Froe-be. S. Zeman. EXCELSIOR. 17.30—22.: «Rasputin, il monaco folle». K. Ferlle. V ki-nemaskopu v barvah. PRINCIPE. 18.22.: «Deserto che vi. ve». Dokumentarni film Walta Di-sneyja v barvah. SAN MICHELE. 19,—22.: «Maciste gladiatore di Sparta». M. Forest; v kinemaskopu in barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna SORANZO na Verdijevem korzu 57, tel 28-79. RONKE Ves dan in ponoči Je dežurna le karna «Alla Salute» dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel 72-393. TR2IC Dane. ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «Centrale» dr. Flitz in Ennery, Trg Republi ke 23, tel. 72-341. na so odobrili najemno pogodbo za občinske lovske rezervate, upravo trošarinske službe za april ter prispevek 10 milijonov lir glasbeni šoli in plačilo najemnine, dokler ustanova poslopja ne bo kupila. Odbornik Lupieri je ob koncu predlagal urbanizacijo prvega področja industrijske cone, ki so jo odborniki sprejeli skupno s predlogom za nakup zemljišča, kjer bodo sezidali cerkev sv. Ane, ter zemljišča za cesto k naselju IACP ob Tržaški cesti. Stališče goriške PSU o Srednjem vzhodu Pokrajinski odbor PSU v Gorici je sprejel resolucijo o vojnem spopadu na Srednjem vzhodu ter zahteva okrepitev Organizacije združenih narodov, da bi posredovala v nesmiselni in samomorilni politi- ki nasproti si stoječih blokov velikih atomskih sil, ki si skušajo na koži drugih narodov razdeliti svet. Socialisti zahtevajo mobilizacijo volje miroljubnih italijanskih državljanov, da bi vlada z vsemi silami v Združenih narodih zahtevala mimo poravnavo spora, v katerem se še enkrat skuša s topovi in tanki vsiljevati sila nad razsodnostjo. Socialisti, ki so bili z madžarskim ljudstvom proti ruskim tankom, z Egiptom proti anglo-francoskemu nasilju, z junaškim alžirskim ljudstvom za njegovo svobodo, ki zahtevajo konec bombardiranja Severnega Vietnama ter pravico te države do samostojnega vladanja, zahtevajo sedaj za Izrael pravico, da živi in dela na tem koščku zemlje. Socialisti ne čakajo navodil niti iz Washingtona niti iz Moskve, na kateri strani naj stojijo. «Kot svobodni ljudje zahtevajo svobodo za ostale narode, male in velike, ki so orodje in žrtve interesov, ki niso njihovi.« PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE Na goriškem mejnem sektorju meseca maja 841.000 prehodov Od tega samo pri Rdeči hiši 580.000 pre. hodov - Nad 30.000 prehodov v Stupici število prehodov na goriškem mejnem sektorju se neprestano dviga. V mesecu maju so zabeležili 841.503 prehode lastnikov propust-nic in potnih listov. Meseca aprila je bilo 873 tisoč, lanskega maja pa 565.000 prehodov. Največji promet je bil pri Rdeči hiši, kjer so prejšnji mesec našteli 580.062 prehodov. Ce naj te številke še nekoliko razčlenimo, tedaj nam povedo, da so italijanski državljani opravili 579.266 prehodov, tuji državljani (v glavnem Jugoslovani) pa 262.237 prehodov. Pri Rdeči hiši so italijanski državljani opravili 430.503 prehode, tuji državljani pa 149.559. Vrhu tega je pri Rdeči hiši v mesecu maju šlo čez mejo 74 italijanskih skupin s kolektivnim potnim listom in avtobusi, v katerih je bilo 2.656 potnikov, ter 101 inozemska skupina s 3.398 potniki. V skupinah je šlo čez Rdečo hišo 6.054 potnikov. Prehod Rdeča hiša se je v zadnjih letih usposobil za zares velik osebni promet. Da bi obmejne formalnosti čimbolj hitro opravili, lahko vozniki vozijo svoja vozila v .........Illlllllllllllll.MIMIIM.mm,milil.MM.M.MII.MIMItMMMMI.Milili.tIMMMIMIMIMMIMMM.MMUMMIMIMMIIMHIMI IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Policija jih je zasačila v Redipugli ko so hoteli odpeljati ukradeni avto Mladi tatiči so kradli avtomobile tudi v Gorici in v Gradiški, kjer so jih lastniki pustili parkirane na cesti Goriško okrožno sodišče je imelo Brunetu m nekatere druge predvčeraj dopoldne izredno zasedanje, mete, ki so bili v avtomobilih, na katerem je obravnavalo zadevo Ginaldi in Visintin sta morala mladih avtomobilskih tatičev, ki so odgovarjati še zaradi kraje avto-zagrešili svoje prestopke že pred abila Constantinu Morattiju v skoro tremi leti. Dorici in Rodolfu Belč, pravtako v Gorici. Obtoženi so bili 22-letni Luigi Gava iz Turjaka, Ul. Gramsci 31, dalje 21-letni Franco Ginaldi iz Tržiča, Ul. Dandolo 7 in 20-letni Giam-paolo Visintin iz Tržiča, Ul. Teren-ziana 61 Vsi trije so bili obtoženi, da so poskušali ukrasti ponoči dne 16 avgusta 1964 avtomobil Bruna Manzona, ki ga je ta pustil na ulici blizu restavracije v Redipugli. Obtožnica pravi nadalje, da so poskušali odpeljati še pet drugih avtomobilov, ki so bili parkirani na ulicah v Gradiški ter so bili last Gianfranca Brumata, Paola Šansona, Luigija Vide, Ruggera Camellija in Fuhria Verzinija. U-kradli so tudi prometno knjižico Presenetila je vse tri leteča policija, ki je ponoči dne 16. julija 1964 patruljirala v Redipugli ter okrog 2.40 ure opazila tri sumljive mladeniče in dva skuterja v bližini restavracije Redipuglia. Ustavili so se in jih hoteli legitimirati. Dva sta takoj pobegnila tretjega pa so ustavili in ta je kmalu priznal, da so imeli namen odpeljati avto Bruna Manzona, ki je bil tam parkiran. Gavo so takoj aretirali in mladenič je povedal še za imena obeh sokrivcev. Dodal je tudi, da je Ginaldi iztrgal žice na plošči avta in jih neposredno spojil ter tako omogočil pogon motorja brez ključa. Kot iiiiiiiuiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiivfiioiiiiniiniiiniiniiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii NA PODROČNEM SREDIŠČU V TRŽIČU Pričetek sprejemanja prošenj upravičencev bencinskih bonov Prošnja z dvomu dodatnima dokumentoma morajo vložiti tudi vozniki iz občin Ronke in Doberdob Področno središče za razdeljevanje bencinskih bonov za dvig goriva in maziva proste cone bo pričelo 8. junija sprejemati prošnje upravičencev, ki stanujejo v občinah tržiškega območja, med a-tere spadajo občine Ronke, Doberdob, Škocjan, štarancan, San Pier in Turjak. Urad za razdeljevanje bonov, ki Je v pritličju občinsse palače v Tržiču, je odprt vse de lavnike od 8.30 do 12.30. Upravičenci, ki stanujejo v zgoraj omenjemn občinah, naj se zglasijo v uradih svojih občin, kjer bodo prejeli obrazec prošnje. Področno središče bo sprejemalo že izpolnjene prošnje, h katerim bodo prosilci priloži'1 potrdilo o stalnem bivališču ter potrdilo o davčnem domicilu, se pravi o plačevanju davkov v občini, kjer je stalno naseljen. Pri vložitvi prošnje bodo moraii pokazati avtomobilsko ali motorno knjižico in vozniško dovoljenje pro silca bonov proste cone. rečeno je policija preprečila v tem primeru tatvino. Pozneje so prišli na sled in so aretirali tudi oba pobegla tatiča v zvezi z drugimi tatvinami, ki jih omenja obtožnica. Prvo razpravo so imeli pred sodiščem že 29. aprila lani ter pozneje januarja letos, pa so jo obakrat preložili. Včeraj so končno zaključili tudi to zadevo in po skoro dveumem posvetovanju je sodišče izreklo naslednjo razsodbo: Luigi Gava je bil obsojen na 2 leti in 20 dni zapora in 66.000 lir globe; Ginaldi in Visintin sta prejela vsak po 16 mesecev in 20 dni zapora in po 55 tisoč lir globe. Vsi trije bodo plačali tudi sodne stroške. Gavi je bilo zaradi amnestije odpuščenih dve leti zapora in denarna kazen, ostalima dvema pa celotna zaporna in denarna kazen. Obtožence so branili odv. Deve-tah -Ginaldija, odv. Boni Gavo in odv. Venier Visintina. Kratke Iz goriške bolnišnice Na delu v pogozdovalnem središču gozdne uprave v Zagraju je zavoljo nenadne slabosti padel na tla ter z glavo udaril ob kamen 51-letni Tullio Dichiara iz Zagraja. V goriški bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 8 dni. Med igranjem v šoli je padel ter z glavo udaril ob radiator dijak 13-letni Paolo Fomasetti iz Ul. Torriani 33. Nesreča se je pripetila v šoli v Ul. XX. septembra. Dijaku so rano na glavi obvezali ter se bo doma zdravil 5 dni V Gradiški sta padli s kolesa mati in hčerkica. Nesrečo je zakri. vila mala 3-letna Antonietta r-an-zot., ki Jo je mama peljala na kule- kolonah. Na obeh straneh meje so postavili na vstopnem in izstopnem prehoda zasteklene kabine, v katerih morejo obmejni stražniki bolje opravljati svoje delo. Ker pa postaja vroče in kabine niso zasenčene, je v njih dokaj toplo, tako da bi morda kazalo nevšečnosti sončne pripeke odpraviti z namestitvijo senčnikov v obliki «veneci-jank.» Na mednarodnem prehodu Stupica (Robič) v Beneški Sloveniji so našteli 27 tisoč prehodov ital. državljanov in 4.700 prehodov tujih lastnikov potnih listov, povečini jug. državljanov KOŠARKA SVETOVNO PRVENSTVO V MONTEVIDEU Presenečenje: Jugoslavija premagala peterko Brazilije V tolažilni skupini zmaga Italije nad Japonsko MONTEVIDEO, 6. — Jugoslavija je pripravila do sedaj največje presenečenje svetovnega prvenstva v košarki: premagala je namreč Brazilijo, ki se ponaša z naslovom svetovnega prvaka. Borba je bila zelo ostra in Brazilci so celo zaključili prvi del igre s precejšnjim naskokom. Šest točk zaostanka pa ni demoraliziralo Jugoslovanov, ki so z izrednim forcingom spravili tek- Tržič naj bi se širil na kraško območje Občinska uprava si prizadeva, da bi urbanizirala kraško območje, ki se širi nad Tržičem. V ta namen bo zgradila ceste, ki bodo povezovale občino z Ronkami in Doberdobom. Predlog za naselitev zgornjih predelov Tržiča, kjer so sedaj samo kraške goličave ali kvečjemu manjši borovi nasadi, je podal na včerajšnji seji v Tržiču župan Romani, ko je svetovalce seznanil s postavkami proračuna za leto 1967. Med ostala pomemDna javna dela spada nadalje nakup in namestitev peči za upepeljevanje smeti, zidanje nove klavnice ter železniškega podvoza v Ul. Plinio. Župan je v svojem poročilu nadalje omenil priprave za gospodarsko konferenco, urbanistični načrt, obnovitev Rimskih toplic, zidanje Doma počitka, področne bolnišnice in industrijske cone. Mladinski izlet v Slovenijo Mladi plesalci, ki smo se tako vestno shajali ob četrtkih v klubu Simon Gregorčič, želimo še nadalje gojiti prijateljske stike in reali-zirati skupne zamisli. Zelo dobra takšna zamisel je bil plesni večer ob zaključu plesnega tečaja. Najboljše kazalo tesnih neokrnjen’':: stikov pa je v tem, da bi gori ka mladina priredila enodnevni izlet v Slovenijo. Vsi, ki bi se ga radi udeležili, naj se zglasijo v klubu Simon Gregorčič od 19. do 21. ure vsak dan od četrtka 8. do vključno nedelje 11. junija, ko bo plesna čajanka med 16 in 20. uro. Tu se bo. mo o pripravi izleta podrobneje pogovorili. Povabite tudi svoje pri. jatel.te. Pripravljalni odbor TENIS meče na kolena in jih odrezali iz borb za tretji naslov Tudi Sovjetska zveza je zabeležila zmago. Tokrat si je privoščila Argentino, ki se ji ni mogla nikoli uspešno postaviti po robu. Izida tekem finalne skupine sta naslednja: SZ — Argentina 96:61 <51:39) SZ — Cecura (2), Paulaskas (22), Sakandelidze (6), Travin (8), Seli-kov (3), Polivoda (13), Belov (10), Tomson (8), Volnov (6). Lipzo (13), Andrejev (5). ARGENTINA — Battilana (2), Oliva (8), Casarin (6), Fruet (18), Ca-brera (7), Masolini (3), Barreneche, Gherman (17). SODNIKA — Daniel Perez (Paragvaj) in Janko Kavčič (Jugoslavija). Jugoslavija — Brazilija 87:84 ( 41:47) JUGOSLAVIJA — Korač (14), Rajkovič (6), Kovačič (8), Cvetkovič (15), Raznjatovič (10), Daneu (22), Djurič (8), Skansi (4). BRAZILIJA — Pasos (15), Perei-ra (14), Shali (16), Menon (12), Su-car (4), Simoes (9), Massoni (14). SODNIKA — George Sibome (Kanada) in George Dopp (ZDA). Po današnjih tekmah je lestvica finalne skupine naslednja: tekme točke Sovjetska zveza 3 6 Jugoslavija in ZDA 2 4 Brazilija in Argentina 3 4 Urugvaj 3 3 Poljska 2 2 V tolažilni skupini, ki je v Cordobi, je Italija premagala Japonsko 74:57 ( 41:32), v drugem srečanju dneva pa je Mehika premagala Portoriko 65:59 ( 30:32). Lestvica tolažilnega turnirja je naslednja: Mehika Italija Peru in Japonska Portoriko Paragvaj tekme 3 2 2 3 2 točke 6 4 3 3 2 ODBOJNA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Drevi dvoboj Bor B-Breg Danes bo druga Borova ekipa zaključila moško promocijsko prvenstvo, v katerem ni do sedaj utrpela niti enega poraza. Naloga plavih bo izredno težka, kajti za nasprotnike bodo imeli požrtvovalne Brežane, ki se uspešno borijo za drugo mesto. Morebitna zmaga MIIIIMtllllMtlllllllMIIIIIItlMIIIIIIIIIIIItlMIIMIIIIIIimilllllllllilllllilllMMIIIMlIllllllllllltllMMIIMIIMlM proti leaderju lestvice bi jim znatno okrepila možnosti za osvojite» prestižnega drugega mesta v lestvi-ci, kar bi jim seveda tudi omogočilo, da bi se udeležili kvalifikacijskega turnirja za prestop v C Uf>°- V prvem srečanju v Dolini so Borovi odbojkarji sicer (3:1), toda od tedaj so Brezni znatno izpilili svojo tehniko, o čemer pričajo tudi nekatere res lep« zmage kot proti CRDA. . Tekma Bor - Breg bo danes, ■ junija, ob 20.30 na stadionu «“rvl maj». MILAN, 6. — Jutri bodo odi^ i P** 1966-67. Tekmo Juventus - Milan,, v Turinu in v Padovi polfinalni^ mi za italijanski nogometni P° _ iyoo-of. leiunu duveiiuua * sodil Di Tonno, stranska sodni bosta Zendrini in Costantino, boj Padova - Inter pa bo sodi ,8 sodelovanju Mazzarina in »ms ^ D’Agostini. Obe tekmi bosta 20.45. KOLESARSTVO GIRO D’ITALIA niLuniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiMiiiimiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiii Zopet spremem ba Schiavon leadet4 v Na cilju zmaga Spanca Gabice VICENZA, 6. — Giro dTtalia se je začel šele danes. Začel se J® s pobegom in s silovitim zasledovanjem, ki pa ni rodilo sadov, rt* zaradi tega je današnja splošna lestvica dobila drugo sliko: na vr je Schiavon, ki je v okolici PRVE TEKME ITALIJANSKEGA PRVENSTVA KREPKA ZMAGA US TRIESTINE Candy premagan v Valdagnu V soboto se je začelo prvenst /o v hokeju na kotalkah. Candy Monza, Triestina in Modena se bo .o verjetno tudi letos potegovale za naslov, na katerega lahko mis ! le še Novara. Ostala moštva Bre-ganze, Bassana, Marzotta, Pirellija, Arenga in Pro Follonica pa so že zadele borbo za obstoj. Razpored prvenstva bo letos že--- v prvih tekmah prisilil glavne fa- navijačev, saj so gostje prikazali vorite na medsebojni obračun, kar res podpovprečno igro, ki jim vse- bolj znan kot mizar kot kole Anquetil pa je padel nekoliko Lahko se reče, da ima ekipa teni največ zaslug za živahnost pe, ekipi Vittadella pa je trf, «8r kazati čast zaradi zmagoslavja1 ^ trije med prvimi šestimi na lju in predvsem osvojitev roza jice. Pozor torej pred Schiavon . ki je tudi na vzponih še kar v*“ , ljiv. Jutri se bo etapa zaključi ^ Vidmu, kjer bodo imeli hitro kolesarji priložnost, da se iz**^ jo na ravninski progi. . j7. Vrstni red na cilju današnje . -.r--------- Vicenza (140 ** Danes v Gorici mednarodni turnir Goriški teniški klub priredi da*, . . .... , , nps v erwln 7 ganze je vso tekmo vodil in nadvla- J J ' ™ednf°^°! dal nasprotnike, ki so samo 6' pred teniško srečanje na svojem igrišču ;wncern izenačili 3:3. Od favoritov Drevoredu XX. septembra. Na- sta torej zablesteli le Modena in bi po željah organizatorjev dalo več zanimivosti prvenstvu, ki je navadno v prvih kolih le životaril z nezanimivimi spopadi. Da bo letos prvenstvo težje za vse je pokazalo že prvo kolo Prvak Monza je moral kloniti «out-siderju* Marzottu, ki je na lastnih tleh osvojil prestižno zmago (4:2). Tudi Novara je morala že v prvem kolu izpustiti točko. Nevami Bre- stopili bodo proti ekipi, ki jo sestavljajo nemški zdravniki, ki se mudijo sedaj v Gradežu. ... _______ __________________ Lipizer, Lenhart, gospa Lewetzov su; deklica je ponevedoma vtakni-' in gdč. Gulin. V ekipi gostov pa la nogo med kolesove špice te* | bodo nastopili nekateri zelo vidni povzročila padec. Mala Ar.tc.nietta j igralci in med drugimi tudi neka si je pri padcu zlomila nos ter se, gospa, ki igra v prvi kategoriji v bo v bolnišnici zd*av',a 10 cm. Avstriji. Triestina, ki sta se pomerili z novincem Follonico in Pirellijem. Follonica, ki je že večkrat nastopila , .. v prvi ligi, je sicer pokazala, da Začetek dvoboja ob 15. uri. V, bo lahko povzročala preglavice vsa-goriški vrsti bodo nastopili Valen-, komur, posebno na lastnih tleh. ti, Wolf, Fabbro, Marchi, Graziato, Tekma z Modeeno je bila stalno izenačena in le boljša pripravlje- 18. San Miguel 7850'43”, 19-78.51 ’08”, 20 Schutz 78.53'09 , J Ekipa Tržaškega šahovskeg* ha (Sode ta Scacchistica 1 rie.r fi-ki so jo sestavljali mojstra “ '.ot-lipovič in Cosulich ter Prv0"^s It nika dr. Gioulis in Kovač • prejšnjo nedeljo osvojila v Terme naslov absolutnega jeto- skega prvaka Italije za 19®7- . 111,,1111,11111,11,1111111,111111111111111111111'I'IIIU lllllllltliIIIIIIIIUIIiltlll"|''1''l'lll||,'l""li"l"""l""'ll"'''''"ll,U"'"""H|"ll,l||ill|||li||lllll|l|l|l*|||||ili|llllil1'lllll|l|lil|ll|lll4lllll,ltll||llllll(ll|l||ll|l'il|l1ll||,ll|'ll'|ll|l'1|lll|1|||i||llllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||llllll|^>* 4 AFRIKA PRIPOVEDUJF * nlesalnnv. Počasi so Drišli v sre- in se sklonil k Mami Nancv. To bi bilo čudovito! Cim holi ža volino telo strumno in mla- rila bi rada s tehnl Rada hi nll ti u« s.niir ki Sl CYPRIAN 0D1ATU DUAKA EKWENSI [ 2. nost gostov je povzročila, da se je v zadnjih minutah rezultat odločil v njihovo korist. Triestina Je imela v prvem kolu nastop. Izdatna zmaga nad Pirellijem pa ne sme preveč razveseliti kakor ne bi smela dovoliti obstan ka v najvišji konkurenci. Edina razveseljiva vest s sobotne tekme je, da je tržaško vodstvo verjetno prepričalo Počkaja in Peroka, da odložita za nekaj časa svoj odhod, ker bosta v naslednjih dveh kolih res potrebna moštvu. Drugo soboto bo Triestina namreč nastopila v Modeni, nato pa v Monzi. Ce bi se rdeči vrnili nepremagani iz teh dveh spopadov, bi se res lahko govorilo o realnih možnostih za o-' svojitev naslova. Naj še omenimo, da sta bila prav Počkaj in Perok v soboto najboljša: Perok je sam dosegel pet zadetkov. V drugi ligi je Ferroviario zmagovito nastopil v Oderzu, kjer Je sicer naletel na hud odpor domačinov. Hokeisti Triestine pa so počivali zaradi odstopa Vicenze. IZIDI Marzotto — Candy 4:2 Breganze — Novara 3:3 Follonica — Modena 3:4 Arengo — Bassano 4:2 Triestina — Pirelli 9:0 uk etape Verona je naslednji: 1. Francisco Gabica (Sp.) 4 jo 11’02”, s povprečno hit*0 33,462 km. 2. Balmamion z zaost. 1’ 3. Massignan 4. Schiavon 2” 5. Panizza 21” 6. Polidori 37” 7. Planckaert (Bel.) 3'43” 8. Colombo 9. Bitossi 10. Motta .., jj. 11. Merckx (Bel.), 12. Dancem- eS Anvietil (Fr.), 14. Perez FraW, (Sp ) 3’49”, 15. Altig (Nem.) SPLOŠNA LESTVICA 1. Schiavon 778.45’04” 2. Gabica z zaost. 5” 3 Anquetil 1T5” 4. Gimondi 2’16" 5. Balmamion 2’29” 6. Merckx 3’19” 7. Adomi 3’22” 8. Perez Frances 3’37” 9. Altig 3’50” 10. Pingeon 4'00” 4g'l7’’. 11. Motta 410”, 12. Moser 78t?ftosSi 13. Carletto 78.49’31”, 14- ,, no* 78.49’44”, 15. Aimar 78.50’05 , zales 78.50’05”, 17. Velez Zvečer so šli Jagua, stric Namme in Mama Nancy na veliko dvorišče, kjer so se bili zbrali bobnarji za praznovanje. Častni sedeži, napravljeni iz kokosovih tkiv, so bili razporejeni v polkrogu. Stric Namme Je stopil k trem glasbenikom, katerih inštrumenti so bili izdelani iz drevesnih debel. Jagua je naštela devet bobnov. Kraljevski boben je segal visoko nad igralca. Njegov sosed je držal srednje velik inštrument med koleni in tolkel na kožo z dvema kavljastima palicama Tretji igralec pa je sedel pred drugimi sedmimi bobni in jih obdeloval z izrazom popolnega poznavalca. Ko je stric Namme pristopil k njemu, ga je pozdravil z nizom udarcev po inštrumentih Kraljevski boben je potrdil, srednji pa za njim. Jagui je zaplala kri. Stric Namme je | dvignil roko. Obrnjen h gledalcem, je rekel: ((Poslušajte vsi! Poslušajte, kaj pravi kraljevski boben! Pravi: 'Kadar Jaz kličem, pridejo vsi ljudje k meni, in povedal jim bom, zakaj sem jih sklical.’« Stric Namme je bil postaven mož. Toda ko je stopil za devet čevljev visoki kraljevski boben, je bil videti majhen. Začel je udarjati po njem in prevajati njegove glasove. ((Prisluhnite vsi! Naši očetje so prišli semkaj pred mnogimi leti. Naselili so se tu in osnovali Bagano. Rod Nammov je knežji rod. Ne poslušajte, kaj vam pravi Chief Ofubara. Naj ostane tam na Krimanehu. Rod Nammov je knežji rod na Ba-gani.» Nato so se oglasili še vsi drugi bobni. Jagua je bila oča-rana. Imela je občutek, da se mora sleči in zaplesati v ritmu glasbe. Na zadnjem koncu dvorišča se je pojavila skupina plesalcev. Počasi so prišli v sredino velikega prostora. Njihovi gibi so bili akrobatski, ritmični, in so zahtevali popolno obvladanje telesa. Jagua se je prijela za naslon. Sredi plesalcev je zagledala dekle z deviškimi prsmi. Nosila je venec okrog vratu in cvetlice v laseh. «Kdo je to dekle?« je vprašala. «Moja hči Nancy,» je pojasnila Mama Nancy, čeprav vprašanje ni bilo namenjeno njej. «Odkar sva tukaj, vadi s plesalci.« Jagui je postalo tesno pri srcu. Oči so se ji odprle tako na široko, da je v trenutku videla dve Nancy. Ti dve sta zdaj vodili vse plesalce in plesali s tako lahkoto, da je bilo slišati glasno odobravanje. Poleg sebe je Jagua slišala navdušeno klicanje strica Nam-ma, ki je dvignil kozarec in pomežiknil. Dvojna slika je spet postala enojna. Jagua je vzdihnila. «Toda jaz plešem mnogo bolje!« Jagua je te besede izrekla popolnoma mirno. «Oh, tvoja hči pleše res čudovito,« je rekel stric Namme in se sklonil k Mami Nancy. «Prav tako kot naša dekleta iz Bagane. Bolj ko jo gledam, bolj razumem, zakaj se je Freddie tako zaljubil vanjo.« Naglas se je zasmejal in stopil k plesalcem. Jagua je videla, kako je nekaj potegnil iz žepa in potem pritisnil na Nancyno čelo. Bil je to majhen kovanec, morda šiling. Za plesalca je bila največja čast, če ga je na ta način odlikoval vladajoči yaniba. Ko se Je stric Namme vrnil na svoje mesto, so divje vsi zavriskali. Samo Jagua je molčala. Spoznala je, da Je Nan-cy dobila veliko zmago. Ljudje iz Bagane so jo imeli za svojo. Jagua se je obrnila k stricu. ((Oprosti mi, prosim, grem v hišo.« Sama ni vedela, kaj bo počela v svoji sobi, toda zrak Ji je bil kar naenkrat neznosen. Videla je, kako se Ji je Mama Nancy režala, in to režanje Jo je ujezilo. «Sedi že spet, draga moja! Program se je šele pričel. Mi ostanemo tu do polnoči.« «Vem, saj bom takoj nazaj.« Stric Namme jo je motril «Pa se ja ne boš preoblekla? To bi bilo čudovito! Cim bolj se urediš, tem bolje bo.» Ker je uganil njene misli, ni več mogla hliniti presenečenja. «Ne, samo malo udobneje se bom uredila.« Mrzlično je premišljevala. Potem ko je Nancy s svojo mladostjo že pridobila prebivalce Bagane, je Jaguo to še čakalo, za kar bo uporabila izkušnje zrele ženske. Se nekaj več bi morala doseči, kot samo biti najboljša v plesu. Kaj, se pa ni mogla spomniti, če je še tako mislila. Nancyna skupina Je medtem odplesala svoje in nastopile so maske. Jagua je spet sedla in jih gledala. Naslednje jutro je zelo zgodaj vstala in šla k reki na kopanje. Na njeno veliko presenečenje pa je Nancy že bila tam. Takoj se Je slekla. Jagua je pogledala čez vodo, ki Je neslišno tekla naprej. Za čermi Je ležal Krimaneh v globokem snu. Nekaj posameznih ribičev se Je vozilo v čolnih od pasti do pasti in iskalo plen. Ko je Nancy stopila k vodi, Jo je Jagua gledala mrzlo in brez občudovanja: svileno mehka ko- ža, voljno telo, strumno in mlado. Nancy je bila v bokih močnejša, kot bi človek lahko sklepal po obleki. Ni bila več nedolžna. Jagua je po prstih stopila do obale. Videla je, kako je Nan-cy zabredla v vodo, se sklonila in ohladila. Reka Je bila tam komaj meter globoka. Naprej je seveda morala biti globlja; toda tam so prežale neprijazne krimaneške čeri. Spregovorila je tiho, toda tako, da bi Jo lahko vsakdo razumel. «Nancy, kaj počneš v vodi ob času, ko ptiči še spijo?« Nancy se je obrnila in zagledala Jaguo. «Kaj pa naj počnem, teta Jagua? Misliš, da pripravljam skrivnostno čarovnijo kot nekateri drugi?« «Kdo pa pripravlja čarovnijo, Nancy? Mogoče tvoja mati?« ((Nikogar ne bom imenovala. So pa ženske, ki ljubijo moške, ti pa nočejo slišati o njih. Da bi si pridobile takega moža, gredo zgodaj zjutraj k reki in žrtvujejo kokoš za ljubezenski napoj,« «Ali s tem misliš kaj določenega, Nancy? Počakaj, govo- rila bi rada s teboj. Rada bi vedela, če veš še kaj več o tej zanimivi reči. Morda mi boš znala razložiti, kaj si storila s Freddijem. Morda pa to ve tvoja mati?« ((Pusti mojo mater, Jagua. Mene lahko obsojaš, kolikor hočeš, mojo mater pa le pusti pri miru. V vsakem primeru je boljša kot ti.» «Ona? Boljša kot Jaz?« Tudi Jagua Je stopila v vodo. «Poča kaj, moja mala! Govoriti moram s teboj. Razložiti mi moraš, v čem Je Mama Nancy boljša kot Jagua Nana.» ((Zavidaš mi, ker sem mlada. Moja mati se drži moških, ki so njene starosti. Ne teka za mladimi fanti, ki bi lahko bili njeni sinovi. Ti si samo zato tako divja na Freddieja, ker misliš, da boš z njegovo krvjo spet postala mlada. Stiskaš se v steznik in si obračaš prsi navzgor, samo da bi bila videti mlajša. In misliš, da ti bodo mladeniči nasedli. Toda te stvari dela narava in nihče jih ne more sam narediti. Lahko ti povem, da zapravljaš čas, če si tu zaradi Freddieja. On se je že zdavnaj odločil zame. Vr- nil ti bo ves denar, ki ga plačala. Noč in dan bornlgD-lala z njim, samo da ti b° ko vrnil vse.« nj|« Jague niso toliko razbl,i8j. njene besede, kolikor «Dala ti bom lekcijo, d yj» zjutraj, tu, v tej vodi, 5r In vrgla Je kose obleke be' ie ^ «Kar pridi sem!« ji {.<. ifl mignila Nancy. «Pridi m1 upi. pojasnila ti bom, kaj 7111 av Pokazala ti bom, kako s 0 siva!« In pri tem se je z v lo odgnala. Jagua Je bila zdaj ga. Z dolgimi skoki je P ^ la za Nancy. Nancy je *°' j»-kodil plavala pod v0^° J| i* gua ji je sledila z veliki mahi. Sem ter tja j0 .,9 U1 prišla na površje, vdih1' piše spet potopila. Vsakič ) pji la za nekaj zamahov d0 žali sta se krimaneških* nam. t0 ti' čeprav je vedela, da :e jf/fi o nevarno mesto. O 0 JU' V sto nevarno mesto, sta govorila s stricem, gua ni obrnila. Za d« je hotela dohiteti Na^rLra. Ji pokazala, da še ni sle#) (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECGH1 6, II, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 MagglO 1/1. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesefna KOD Uf' , * četrtletna 2 250 lir, polletna 4 400 Ur celoletna 7.700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 etarlh dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din 00.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst ‘1 SFRJ AD1T. DZS, Ljubljana, Stari trg 8/1, telefon 22-207, tekoči i-čun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-370/1 - (m;i š~.i Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stoipca: trgovski 150, flnančno-upravnl 350, osmrtnice 150 lir - Hall ogla« to Ur nasede - Oglasi goriške pokrajne se naribajo pri upravi — Iz vseh drugih p- krajin Italije pri «aocieta Pubbllcitš ItaUana« — Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tsl-a Prst