^K Prirodopisno-natoroznansko polje. %^& Tiir ali zober. f "^S4 Jmeiioin tiir ziiačiirio uavadno dve različni živali, kateri pa je treba ^Gf^^dobro ločiti drugo od druge. Tura (Auerochs, Bos primigeuius), ki je iiuel zelo dolge iu gladke roge tcr je bil našemu domačemu volu jako podobon, zatrli so vžo davno popoluoina. To ime. ki znači zarodnika našega domačega goveda. prideli so kasneje po krivem zobru (Wisent, Bos bison), ki se šc dandanes najde v bialoviskern gozdu v Litvi na Euskem, kder jih skrbno čuvajo, da popolncm ue zaniro. Z o b e r je nekdnj živel po ¦ vsej Ncmčiji. EimJjaiiom je bil znan pod imenoin Bonasus, a v srednjem veku so ga imenovali Bison in še le kasnoje, ko tura več ni bilo, jeli so ga po krivem iincnovati: t u r. Z o b e r se šteje ined največje evropske sesalce I ter je zelo močnega ia krepkega trupla. Glava mu je debcla in nosi vzvita, precej kratka, svitlo-črna, spodaj poerez nagrbana roga. Od visokih grbastib. pleč se mu hrbet spušča nizdoli proti repu iu zadnji konec njegovega trupla je videti mnogo slabejši iu šibkejši od prednjega. Kratek pa debel vrat brez podvratnika nosi strahovito grivasto glavo z velikiini očmi, ki imajo uekaj divjega ia grozečega v sebi. Čelo ima tako široko, da je poljski kralj Žiga med roga posadii tri može, kakor nam pripoveduje Herberstaiu. Zobri paso travo, obgrizujejo brstje in listje ter glojejo tudi skorjo z dreves, jelšova jim mora posebno dobro tekniti. ker so jelše v6asih vse oguljene; za jelovino ne marajo. Po zimi jira pokladajo tudi seno, ali si ga pa zobri sami vzemo iz stoga. Eazdražen zober je strašanska žival. V jezi suče zarudele, grdoglede oči, pobesi glavo, pomoli višnjav jezik iz gobca, z nogami grebe in tepta, viha rep in kon&no se zakadi v stvar ali človeka, ki ga je razdražil, s tako silovitostjo, da je gi*6za. Volkovi in medvedi se ue polote radi zobra, ker vedo, da bi je na roge zasadil; v globokem snegu pa vcnder napade tolpa volkov tudi starega zobra in ga, kakor pripovedujejo, tudi obvlada. Zobrovo meso je prav okusuo in tečno, posebno od krav in tclet. Koža se ustroji; iz rogov izdelujejo kupe ali čaše in različue druge stvari. Zobri se ne dado krotiti. Mladi so še precej prijazui ali pozneje so zelo hudobni ,jp togotsi. Z domačim govedom živi v velikem sovraštvu ter ga ne more videti. V severnej Ameriki ima zober bližnjega sorodnika, ki se anlerikanski tiir ali bizon (bivol) iraennje. Naš rojak škof Baraga nam je prav zaniraivo popisal lov na te živali pri Indijanih v severnej Ameriki. Araerikanski bizoni se paso t velikih čredab na tisoče in tisoče po travnatili stepab severne Amerike.