Leto IV., ¿tev. 2 Fostoina pavfaltrana. V Ljubljani, sreda dne 3. januarja f923 Posamezna stev. stana T Oln Izhala ob 4 «lutral. Stane mesečno 10-— Din is inozemstvo 20— . neobvezno Oglasi po tarifn. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 54. Telet it. 36 Podružnice: Maribor. Barvarska ulics št. 1. TeL it 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 2. januarja. Dva sveta se borita v mali Sloveniji med seboj: čim je Slovenec začel kulturno delovati, sta trčila skupaj z vso močjo Ideja Svobode in napredka in stari jezuitski Rim. Ta boj je pretresal našo ožjo domovino celih 40 let in slep je, kdor ne vidi. da ta boj se vedno obvladuje naše politično življenje. Na deželi v čisto odkriti obliki, v mestih pa v prikriti, ker je tu kle-rikalizem previdnejši in skriva volčjo dlako. Boj s klerikalizmcm, boj za osvob> ditev slovenske duše od rimske oblasti je od časa osvobojen ja obenem boj za našo državo. Klerikalizem je neprestana, nevarnost za našo narodno državo, ker se ozira na vodstvo svoje v Rimu,, ker ga vladajo tujci in ker sorečava iskreno zbliževanje Jugoslovanov raznih ver. Boj s klerikalizmom je imel mnogo žalostnih pojavov, a v celoti je ta boj vendar neizmerno koristil duševnemu napredku Slovencev. Ostro tekmovanje strank, energična agitacija, zavzemanje priprostih mož za idejo svobode. ah. je pri razpravi izjavil, da mu je resolucijo in komunistični koledar prirasel neki krošnjar iz Italije, ko pa je i:videl, da sta prepovedana, je skril vse v podstrešje. Niti na misel mu ni prišlo, t!j se pripravljajo kaka nasilja proti re-. ima, še manj pa je vedel, da bi moral to prijaviti oblastim. Državni pravdnik je predlagal obsodbo po obtožbi in naglašal zlasti, naj se pri odmeri kazni spozna nevarnost za or.e delavske kroge, ki se še dajo izrabljati za komunistični evangelij in njega razširjenje, zagovornika dr. Ogrizek in dr. Goričan pa sta predlagala oorostitev, češ da Je šlo tu za politične o.ročarije. Razsodba. Po poltKTsm posvetovanju je senatni "redsednik pozno zvečer razglasil sodbo, po kateri je Anton Manfreda kriv hudodelstva po S. 1 zakona o zaščiti Javne \ .irnosti in reda v državi, ker je propagiral komunizem in organiziral in nod- piral udruženja, ki imajo za namen propagando komunizma, ter se obsodi na dve leti težke ječe, z enim postom in trdim ležiščem mesečno. Ostali obtoženci so bili radi pomanjkanja zanesljivih dokazov oproščeni, čeravno so močno osumljeni obtoženih dejani. Ker pa je državni pravdnik radi oprostitve Bogveta priglasil ničnostno pritožbo, je senat sklenil, da ostane Bogve še dalje v zaporu, dočim sta bila Erjavec in Kožar izpuščena na svobodo. Anton Manfreda je sprejel kazen z nasmehom. Nedvomno je, da bodo tej sodbi sledili sedaj še ukrepi oblasti, ker je bil obsojeni Manfreda ustanovitelj hrastniške «Iskre» in član «Zveze rudarskih delavcev» v Trbovljah in ker se tudi Franc Bogve kot tajnik «Zveze rud. delavcev» kljub zaenkratni oprostitvi ni mogel oprati očitka prikrivanja komunistične «Resolucije», ki ščuva celo proti obliki vladavine, proti vladnemu režimu in ju-goslovenskemu nacijonalizmu v obče. de do dejanskih spopadov, in radikale! so pričeli kričati: Raztrgati nam hočejo srbsko zastavo!, ko je nastopil eden izmed voditeljev demokratske omladine ter dejal: «Tovariši! Mi visoko dvigamo svojo jugoslovansko zastavo. GloboKo pa so klanjamo tudi častitljivi srbski trobojnicl, ki je vihrala v bojih za svobodo. Ne dajmo se izzvati k činu nespoštovanja proti njej. Pozivam Vas, da se takoj razide-mo!» Demokrati so sprejeli nagovor z velikim odobravanjem ter se nato takoj razšli. Politične beležke SCaj bo s stanovanji? Beograd, 1. januarja. Pod gornjim naslovom priobčuje «Vreme» razgovor z ministrom za socialno politiko dr. Perióein o stanovanjskem vprašanju. G. minister izjavlja, da je dolžnost vlade, da uveljavi stanovanjski zakon, ki je bil sprejet že prejšnje leto v Narodni skupščini in ki je stopil v veljavo prvega tega meseca. V slučaju, da bi parlament deloval, bi mu mogla vlada predložiti izvestne izpremembe in popravke, ali tako ga mora vlada absolutno izvajati. (Ali niso radikalci krivi, da novela stanovanjskega zakona ni bila sprejeta od skupščine?) «Vreme» poroča na koncu razgovora z ministrom, da je njen urednik doznal iz zanesljivega vira, da namerava vlada, predložiti novi skupščini ki se sestane koncem aprila, nov načrt stanovanjskega zakona, po katerem bi ostale stanarine iste, kakršne so bile do 1. januarja. Razven tega kani bajé vlada izposlovati temu zakonu povratno moč od januarja, «Vreme» pristavlja, da bi bil ozirom na to zakon, ki je stopil v velja-o 1. januarja le provizoren in vsi spori, ki bi radi njega nastali, bi ostali nerešeni do sprejetja novega zakona. Tako bi spori sami od sebe prenehali, a stanarine bi ostale, kakršne so bile do 1. januarja. «Vreme» priobčuje torej na isti strani dve docela si nasprotni gledišči z ozirom na izvajanje stanovanjskega zakona. 2e amo to dokazuje, da si vlada sama ni r.a jasnem kako bi se rešil zagate, v katero je zašla, ker se je onemogočilo sprejetje stanovanjske zakonske novele. Sedaj je zmeda v stanovanjskem vprašanju še večja in škoda, ki jo lahko imajo ljudje na tej ali oni strani utegne postati naravnost usodepolna. 28naga demokratske omladine na beograjski univerzi Beograd, 1. januarja. Včeraj so se vršile na beograjski univerzi volitve nove uprave za «Pobratim-stvo», stanovsko organizacijo celokupne beograjske omladine. Agitacija za volitve je bila zelo živahna. Kakor poroča časopisje, so radikalski ministri in poslanct dali radikalski omladini svoje avtomobile na razpolago da dovedo na volišče vse radikalce. Občni zbor «Pobratimstva» s t je pričel ob 9. uri zjutraj. Govorili so zastopniki demokratske, radikalske, republikanske in komunistične omladine. Nato so se pričele volitve. Beograjska javnost ie z napetostjo pričakovala izida volitev, rezultat pa je bil razglašen na novega ieta dan ob 1. uri ponoči. Zmagala je demokratska omladi-na, ki je dobila 655 glasov. Radikalci so dobili 621, komunisti 473, republikanci 294 in zemljoradniki 97 glasov. V novi uprav! dobijo demokrati 8 mest in 2 mesti v nadzornem odboru, radikalci 7 + 2, komunisti 6 + 2, republikanci 3 + 1, zemljoradniki pa 1 mesto. Med glasovanjem so se vršili burni prizori. Radikalci so poskušali terorizirati dijaštvo ter so se posebno brutalno obnašali proti dijakinjam. Rezultat so radikalci sprejeli s huronskim kričanjem, demokrati z živim odobravanjem. Potem so demokrati z razvito jugoslovansko državno zastavo manifestirali po Beogradu ter odšli pred stanovanje Ljube Davido-viča, kjer je spregovoril vseučiliščnik Dušan Popovič, ki je izjavil, da je zmaga demokratskih dijakov na beograjskem vseučilišču z ozirom na sedanje razmere zelo značilna. G. Ljuba Davidovič se je na oknu svojega stanovanja, držeč v roki državno trobojnico, zahvalil za pozdrav demokratskih dijakov ter izjavil, da je dan zmage demokratskih dijakov eden njegovih najbolj srečnih, ker vidi, da boda oni, ki so se od nekdaj borili za idejo demokratske stranke, z lahkim srcem Izročili posle mladini, ki je s svojim nastopom dokazala, da razume prava načela demokracije. V svojem nadaljnem govoru je g. Ljuba Davidovič obrazložil borbo demokratske stranke za narodno edin-stvo ter izjavil, da je njegova generacija do sedaj vedno stavila vse svoje sile na razpolago za edinstvo stranke in za delo med narodom. Po zmagi naše omladine more biti stranka sigurna, da bo demokratska omladina vedno stremela za tem, da se ohranijo principi prave demokracije. Burno odobravanje je spremljalo izvajanja demokratskega voditelja. Pri povratku so se postavili deniokra-oin nasproti radikalski študenti s srbsko zastavo in klici: Dole Jugovtna! Živela Politično društvo JDS za vod-matski okraj vabi odbornike na sejo, ki se vrši danes zvečer ob 8. v društveni knjižnici, Bohoričeva ulica 9. — Odbor. + Vlada in «Orjuna». Beogra^ki «Balkan» javlja iz krogov, ki stojijo blizu ministrstvu notranjih del, da bo minister notranjili del v soglasju z ministrskim svetom izdal nekak komunike proti organizaciji jugoslovanskih nacijonalistov, češ, da hočejo biti oblast nad oblastjo. Verujemo, da ta agilna organizacija ni simpatična radikalcem že radi svojega jugoslovanskega imena.. -J- Volilne prognoze. Radikalsko slovensko glasilo «Radikal» objavlja v svoji številki od 30. decembra izpod peresa gosp. S (dr. Sajovic) nekako volilno prognozo ter pravi med drugim. «Za ljubljanski mandat ima ključ v rokah JDS; niti klerikalo - komunisti, niti Zajednica ga ne morejo dobi ti brez pomoči JDS. Vsled tega je verjetno, da se bo naredil kompromis v korist novi osebi ali stranki med JDS in Zajednico.» Za Ljubljano bi bilo j>o mnenju gosp. S. najbolje, ako bi bil to — radikalec. V ljubljanskem volilnem okrožju daje «Radikal» Samostojnim dva mandata, v mariborskem pa enega. JDS bo dobila po njegovem mnenju v ljubljanskem in mariborskem okrožju po en mandat, ljubljanski mestni mandat pa da je za stranko izgubljen. Glede radikalcev je g. S. nebotičen optimist, daje jim na Kranjskem mandat, privošči enega tudi na Štajerskem in upa na ljubljanskega, češ, če bi iz Slovenije prišli v parlament kar trije srhski radikalci, bi bilo to «neprecenljive vrednosti». Nadalje prisoja «Radikal» soc. demokratom en mandat na Štajerskem, Nemcem enega, komunistom i>a po enega na Kranjskem in na Štajerskem. Glede ostalih mandatov smatra g. S., da bodo pripadli klerikalcem. On je sicer mnonja. da je od taktike in uvidevnosti drugih 6kupin odvisno, ali bo Slovenija izročena nadvladi kle-rikalizma, prihaja pa do čudne konse-kvence, da se da to preprečiti le na ta način, ako dobijo — radikalci za-željene tri mandate! + Nedeljivost Slovenije. Jajčji ples «Slov. Naroda» so nadaljuje. Včeraj v uvodniku brani vlado, ker je z imenovanjem velikih županov razdelila Slovenijo. Pravi, da ji bo ravno ta korak pridobil «zaupanje v očeh ljudstva». ker bi bila sicer kršila ustavo in zakon. Isti list je pred jiar dnevi, ko je počil glas o imenovanju dr. Sar jovica za velikega župana v Mariboru, ponosno poročal, da je Ivan Hribar v spremstvu šel imenom radikalcev in zajedničarjev zahtevat v Beograd, naj se kršita zakon in ustava in z neime-novanjem velikih županov zagotovi nedeljivost Slovenije. Beograjski božični potniki so se torej drugače pri-dušali v Ljubljani nego so pohlevno govorili v Beogradu. Pristali so na razdelitev proti temu, da se komentar v «Slov. Narodu» glasi: «A k o bo novo izvoljena skupščina po svoji kvalificirani večini izrekla, da je gle de velikosti oblasti treba korekture na ustavi, naj jo izvrši.» Za enkrat pa je tako in «Slov. Narod» je z vlado zadovoljen do — revizije ustave. Iz vsega sklepa glavni organ radikaloza-jedničarjev, da se radikalci ne bodo upirali nedeljivosti Slovenije, «kadar (!) pride na vrsto (!) v novo izvoljeni skupščini.» Ker pa sme o premembi ustave sklepati samo nova, posebej izvoljena ustavo-tvorna sku^čina, ne pa navadna skupščina, ki se voli dne IS. marca, se radikalska stranka lahko tolaži, da bo precej časa preteklo, predno jo bo mogel «Slov. Narod» prijeti za besedo. Ta čas pa bo ustava provedena. Kakor je videti, nismo več daleč narazen kajti tudi mi trdimo, da naj se ustava provede. Če se bi po njeni provedbi v praksi pokazalo, da bi to in ono bilo praktičneje drugače urediti, in če se more taka kasnejša revizija izvršiti brez hudih potresov v političnem in gospodarskem življenju naroda. tedaj se tudi mi ne bomo branili sodelovati, da se ustava prilagodi demo, da se ustava bolj prilagodi na-novim potrebam. Narobe, skrbeli bo šemu demokratskemu programu. «Slovenski Narod» je pri plesal iz Zagreba že prav blizu Beograda. + Radikalci in razdelitev na oblasti. Resnici na ljubo in to samo, da se še enkrat v naši javnosti ugotovi pravo stanje stvari danes, ko je vlada izvedla razdelitev Slovenije v dvoje oblasti, opozarjamo na sledeča historična fakta: Pni načrti ustave iz vlade gosp. Vesniča in PaiiOa so predvidevali nizek maksimum prebivalstva za oblasti. V odločilni fazi je demokratska stranka zahtevala, da se omogoči ustanovitev še večjih oblasti. Po daljših pogajanjih je radikalska stranka kakor na poslednjo koncesijo pristala na 600.000. V demokratskem klubu je pred končnim glasovanjem predlagal posJ. dr. Žerjav, naj se kot maksimum določi 1.000.000 in to z ozirom na olajšanje bodočih solucij na Hrvatskem. Proti temu se je izjavil gosp. Davidov ič, ki je pristal največ na 800.000, medtem ko je g. n. sfnfonični koncert Zveze godbenikov za Slovenijo. Kakor je bilo ie objavljeno, priredi Zveza godbenikov za Slovenijo v pondeljek dne S. jan. svoj H. sinfonični koncert. Na programn eo to pot: Dvorak (Simfonija D-dur), Novak (Slovaika suita) in Čajkovskij (Klavirski koncert b-moll s spremi je vonjem orkestra). Pri koncertu sodeluje na-š domači umetnik, pianist g. Anton Trost iz Du. naja. Koncert dirigira g. Niko Stritof. Predprodaja vstopnic se prične z današnjim dnem v trgovini Glasbene Matice, Pribičevič pristal na Žerjavov pred-1 v j>oslopju Filharmonične družbe na Kon log. Pri sledečih pogajanjih v vladi je 1 grešnem trgu. Sedeži so po 20. 18, 15, g. Pašič sprva nI tirnativno vztrajal na 12, 10, 8 in 6 Din: stojišča po 3 Din. di- 600.000 in šele s trudom 6e je končno posrečilo izvleči iz stranke gg. Paš i-6a in Ljube Jovanoviča število 800.000 kot poslednji kompromis. + Komunistična stranka se ne ude-1 leži volitev. Kakor poročajo iz Beo- jaška po 2 Din. Sokolsivo Sokol n. v LJubljani. Bratje, se- _,,,„ ■ • • , _ „„,„„• _„ i stre! Preminul nam je br. Anton Petrov. grada, je minister za notranje zadeve ... . .. . .. „ __.__. A. »o ,cič, računski ravnatelj, član našega dro- odredil, da se proti novi delavski 6tranki «Proletarska stranka» uporabi štva od njega ustanovitve. Pogreb se vrši zakon o zaščiti države. Stranki se bo danef f | «ri popoldne ^Cerkvene uU-torej zabranila udeležba pri volitvah,^ £ KJJI^JL^ + Volilni blokL Iz Beosrrada se poroča, da v vseh okrajih kjer volilna matematika to priporoča, kujejo opozicijonalni bloki proti radikalcem. Zlasti se družijo zemljoradniki z de 3. uri. Bratje v kroju. Udeležba polnošie-vilna. Odbor. Sokol v Kranju ima svoj XXV. redni občni zbor v petek 5. januarja 1923 ob pol dvajseti uri v telovadnici. Sokolsko društvo v Žužemberku Spori «obrati m » m«n, di DiočoejSi dobe . ' 'i"™11 __.. ,. . , , ... _ . • i . ima svoj redni občni zbor dne 6. januar- nositel e ^ slabejsi pa nastopajo kot ^ H ^ ^ dvo_ okrajni kandidati. S tem bo rešenih več mandatov in bo agitacija opozici-ji zelo olajšana. V zvezi s temi poročili pišejo beograjski listi, da se pri-; pravlja v Sloveniji napredni blok proti klerikalcem. Napram tej vesti more- i mo samo konstatirati, da je demokratska stranka ves čas na stališču, da je tak blok koristen in potreben, ker bi olajšal delo in bi uporabil vse napredne moči. Obenem pa moramo ugotoviti, da «Samostojna kmet-ska 6tranka» tak blok odklanja, češ, da ae kot razredno stanovska stranka ne more vezati v nobeno koalicijo s strankami, ki ne stoje na enakem razredno stanovskem stališču. S tem od-klanjajočim korakom je SKS prav iskreno ustregla SLS in Susteršiču. 4- Izmišljene italijanske vesti 0 mo-1 5C ^ vrs,,a v "l,,anu no¿°"?e bilizaciji v Jugoslaviji Z ozirom na tekma reprezentancama Italije alarmantna poročila italijanskih listov o nekaki skrivnostni mobilizaciji in grupaciji naše vojske, izjavlja uradni beograjski «Presbiro». da so vse te \esti popolnoma izmišljene in brez vsake pocJsge, kar je pri nas že itak vsakdo vedel. Po svciu — Moraec predsednika poljske republike Narutowicza obsojen na smrt. Razprava proti morilcu predsednika poljske republike Narutowicza je končana. Pri razpravi je obtoženec priznal svoj zločin in naglašal, da je imel najprej namen umoriti maršala Pilsudskega, toda ker je doznal, da Pilsudski noče sprejeti predsedstva, je od tega svojega sklepa odstopiL Morilec je bil obsojen na smrt. — Koiiko stane Nemčijo okupacija. Interesantno statistiko priobčuje najnovejši zvezek nemškega službenega glasila «Wirtschaft und Statistik». Po podatkih te revije je Nemčija plačala dosedaj na račun stroškov za okupacijo Porenja po francoskih in angleških četah 3600 milijonov zlatih mark, ter 39 milijard papirnatih mark, torej več nego je znašala celokupna vojna odškodnina, ki jo je Nemčija leta 1871. prejela od Francije. Plače članov antantne reparacijske komisije, ki posluje na Nemškem, znašajo več nego celokupne plače vseh 90.000 uradnikov nemške centralne državne uprave. Za stanarino in prehranjevalne stroške raznih antantnih kontrolnih komisij mora nemška vlada plačevati skoraj ravno toliko, kolikor znaša rentnina vseh 1,6 milijonov za delo manj sposobnih invalidov. Nai-očitnejše diference pa se kažejo pri osebnih prejemkih članov in uslužbencev antantnih kontrolnih komisij, ki poslujejo na Nemškem. Ce ie predsednik take komisije angleški general, dobiva letne plače 78,6 milijonov mark. angleški vojak prostak, ki je dodeljen komisiji kot sluga, ima letno 5 milijonov mark, približno zu poldrugi milijon več nego šef nemške državne vlade, državni kancler, katerega letna plača znaša po odbitku davkov 3 milijone 530 tisoč mark. In skoraj dvakrai toliko kakoT nemški minister, ki prejemi letno 2.952.000 mark. Lahko si predstavljamo s kako prijaznimi očmi gledajo Nemci te svoje «pijavke», kakor jim pravijo. __ S. K. Primorje v Ljubljani. Redni občni zbor Primorja se vrši 6. L m. ob 10. uri dopoldne v salonu gostilne pri «Levu», Gosposvetska cesta in ne, kakor Je bilo pomotoma javljeno, v mali posvetovalnici na magistratu. Dnevni red običajen. Tajnik. Še nekatere novoletne tekme v inozemstvu. Barcelona: Amateure (Dunaj) : F. C. Barcelona 0 : 4 (revanžna tekma). Sparta (Praga) : F. C. Espagnoi (Barcelona) 1 : 0 (0 : 0). S. Sebastiano: Reai Societas San Sebastiano : Sportklub (Dunaj) 3 : 2 (1 : 1). Italija : Nemčija 3 : I (0 : 0). V ne-¡deljo se je vršila v Milanu nogometna in Nemčije. Italija je po izbirni tekmi, ki se !e vršila 24. decembra, postavila močno moštvo, v katerem naj omenimo predvsem znanega branilca De Vechija. Prva polovica je ostala neodločena z 0 : O. Vodstvo je doseglo nemško moštvo v drogi polovici, vendar pa se Je Italijanom posrečilo v drugi polovici zabiti tri gole in s tem doseči zmago. Tekmi, za katero je vladalo veliko zanimanje je prisostvovalo 28.000 gledalcev. Prosveia Ljubljanska drama. Sreda, 3.: «Idijot». Začetek ob pol 8. F_ Četrtek, 4.: «Kralj na Betajnovi». A. Petek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: ob 3. popoldne: «Peterčkove poslednje S2nje». Izv. Ob pol 8. zvečer: «Idijot». Izv. Nedelja, 7.: Ob 3. popoldne: «Peterčkove poslednje sanje». Izv. Ob 8. zvečer: «2ivi mrtvec». Izv. Ponedeljek, 8.: «Liliom». B. Ljubljanska opera. Sreda, 3.: «Carmen». B. Četrtek, 4.: «Seviljski brivec». C Petek, 5.: «Mefistofeles». E. Sobota, 6.: «Carmen». Izv. Nedelja, 7.: «Mefistofeles». Izv. Ponedeljek. 8.: Zaprto. Mariborsko sledali^č* Sreda, 3. ob 19.30: <-Faust«. A. Četrtek. 4.: Zaprto. r Obfavc • Nekatera poglavja iz higijene «dojenčka» za praktične zdravnike. Gospod dr. Matija Ambrožič priredi v okvirju organizacije sekundarijev za Siovenijo v Ljubljani naslovno predavanje in sicer vsak ponedeljek od 19. — 20. ure v predavalnici ured. oddelka javne bolnice v Ljubljani skozi 6 tednov. Začetek 8. prosinca 1923. Za nečlane organizacije stan» ciklus 150 Din. Odbor. • Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega nam poroča, da bo popravljalo glavno vodovodno cev, ki vodi iz Kleč v reservar na Tivolskem hribu. Ta cev se ie morala zapreti tako, da prihaja voda v mestno omrežje samo po manjših ceveh. Vsled tega ne bodo imeli vsi deli mesta zadosti vode. Priporoča se skrajna štedljivost z vodo, ker bo le na ta način mogoče, da bodo tudi višje ležeči deli mesta dobivali nekaj vode. Popravljanjr cevi bo trajalo najbrže 2 dni. • Društvo državnih policijskih name> ščencev za Slovenijo v Ljubljani priredi dne 6. januarja 1923 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union plesni večer z bogatim srečolovom. Sodeluje celokupna godba Dravske divizije. Ker je čisti dobiček namenjen podpornemu skladu vdov in sirot omenjenega društva, prosimo za mnogoštevilno udeležbo. • Prostovoljno gasilno društvo v So-dražici priredi na dan Sv. 3. kraljev svojo veselico s sodelovanjem izobraževalnega odseka v Sodražici v dvorani pri tov. Štrbenku. Začetek ob 6. uri zvečer. Vspored: «Dva gluha», šaljiva Igra; sre-čolov, šaljiva pošta, prosta zabava in p!es. K obilni udeležbi vabi odbor. • V petek dne 5. januarja gremo v hotel Tivoli na veselico katero priredi Zveza nastavljencev denarnih zavodov in ve-lepodjetij. Zabavali se bomo neprisiljeno, cena pijačam in Jedilom kakor navadno. Pridite! 5000 dinarjev nagrad'e. Dne 29. novembra ob 17.45 uri sem bil za Bežigradom po neznancu napaden in oropan večje vsote denarja. Ker je bil denar erari-čen, sem vso škodo erarju sam tako? pokril in sem s tem Izgubil skoro vse svoje premoženje. Zato obljubljam onemu, kdor izsledi roparla. nagrado 5000 dinai-jev. — Podporočnik Fran MalgaJ. • Izgubil se je v Ljubljani v pondeljek 1. ianuarja okrog 8- zvečer lornjon na dolgi zlati verižici od vogala Blelweisove ceste po Rimski cesti do VaJvazorjevega trga. Odda naj se proti dobri nagradi v našem opravništvu. • Izgubila se je zlata ženska nra vcerai zjutraj v Ljubljani na po« od Šiške, mimo državnega kolodvora, po Oosposvet-ski cesti. Dunajski cesti do Zvezde. Ker ura ni bila last izgubitelja in ta utrpi veliko škodo, se pošten najditelj naproša, da jo odda rroti visoki nagradi na upn> ] vo list?.. Pred nakupom se svari. Domače vesti * Izpran embe v dvornem osobja. Kraljevi adjutant, polkovnik Gjuro Josipovid, in ordonančni oficir, podpolkovnik Milan Jovičič, sta razrešena svojih dolžnosti. Josipovič je imeno van za pomočnika upravnika vojne akademije. Jovičič pa za komandanta prve divizije 15. artilerijskega polka v Osjeku. Posebno presenečenje je vzbudila v Beogradu izmena podpol kovnika Jovieiča, ki je bil od početka svoje oficirske karijere v dvorni služ bi. Ni izključeno, da bo podpolkovnik Jovičič, ki je v dvorni službi napredoval brez majorskega izpita, prosil sedaj za vpokojitev. * Odličen gost v Ljubljani. Gosp. Emile Haumant, profesor za slavisti-ko na pariški univerzi, ki s© vrača iz Beograda v Pariz, bo v najkrajšem času dospel v Ljubljano in pri tej priliki predaval tudi pri nas pod pokroviteljstvom francoskega instituta v Ljubljani. Gosp. Haumant. ki je predstojnik stolice za slovanske jezike in književnost na Sorbonni, se je posvetil poleg ruščine vedno tudi v velikem obsegu študiju jugoslovanskih raz mer. Vsled svojega temeljitega poznanja historičnih in leposlovnih vprašanj pri Slovanih, je dobil poziv, da vzbuja na Francoskem zanimanje za vse kulturne pojave v slovanskem svetu. Za časa vojne je neumorno pojasnjeval francoski javnosti narodno vprašanje jugoslovansko s publikacijami in predavanji. Bil je vedno v fesnih stikih s svojimi prijatelji gosp. Mafllet«m in Ernest-om. Denisom, kateri je, na žalost prezgodaj umrl. Po preobratu je bil eden med prvimi, ki so se odzrrali pozivu Erncsta Denisa za ustanovitev slavističnega instituta v Parizu, v katerega je vstopil kot podpredsednik. Objavili bomo pravočasno dan in naslov predavanja našega gosta gosp. Haumanta. Priporočamo občinstvu, da se v velikem številu udeleži tega zanimivega predavanja. 4 Nov projekt zakona za ljudske šole? Ministrstvo prosvete je po poročilih beograjskih listov imenovalo posebno komisijo, ki ima nalogo, da izdela nov osnutek zakona za ljudske šole. * Naši v jetniki v Italiji. Ce se Še kak vojni vjetnik nahaja v italijanskem vjetništvu, naj dotičnega prigla-sc svojci pri pristojnem občinskem uradu. V Ljubljani stanujoči naj se tozadevno zglasijo do 15. januarja v vojaškem uradu v Mestnem domu. Druga županstva pa dobijo potrebne informacije pri svojih pristojnih okrajnih glavarstvih. * Izpiti za dlplomatično službo. Ministrstvo za zunanje zadeve objavlja, da se bodo vršili od 15. januarja do konca meseca februarja izpiti kandidatov za vstop v diplomatično službo. Izpiti bodo zelo strogi in bodo sprejeti le oni kandidati, ki bodo izpolnili vse pogoje in položili izpit s prav dobrim uspehom. Prošnje je pošiljati do dne 15. januarja na ministrstvo za zunanje zadeve v Beograd. * V proslavo lOOletnlce Pasteurjevega rojstva priredi Slovensko zdravniško društvo dne 5. januarja ob 17. uri v mest ni posvetovalnici slavnostno sejo s predavanjem g. dr. Šimeceve. Vsi zdravniki vabljeni. — Odbor. * Splošnega ženskega društva seja je čtanes v sredo ob 5. uri popoldne. * Angleščina v Mariboru. V četrtek dne '4. januarja, se ustanovi v Mariboru ob 19. uri v kmečki sobi Narodnega doma «Društvo prijateljev angleškega jezika in prosvete». Pripravljalna dela vodi zdrav-eik dr. Toplak. * Smrtna kosa. V Pobrežju pr! Adle-šičih je umrla dne 27. de.umbra gospa Marija Rauchova, soproga znanega belokranjskega graščaka g. Petra Raucha. Pokojnica je bila znana kot ena najbolj gostoljubnih Belokranjio, zlasti v času, ko še ni bilo železnice. Posebno so ji bili pri srcu potujoči dijaki, ki jim je po materinsko postregla. Bodi blagi gospej ohranjen hvaležen spomin! — Načelniku okrajnega zastopa ljutomerskega, veleposestniku Jošku Rastra na Moti je na starega leta dan umrla štiri in pol leta stara hčerka Danica. — Blag jima spomin! * Anton Petrovčičf. Za prijateljem Z. Jermanom je na novega leta dan odšel v večnost tovariš Anton Petrovčič. Skupaj sta dovršila gimnazijo, skupaj stopila v semenišče in hitro zopet izstopila ter se posvetila skupaj računski stroki. V poslopju finančnega ravnateljstva v Ljubljani sta delovala vse življenje ter dosegla oba čin računskega ravnatelja delegacije ministrstva financ. Kakor Jerman je bil tudi Petrovčič od dijaških let navdušen in izvrsten pevec. Oba sta kot ngledna pevca Glasbene Matice sodelova la na vseh koncertih. Pred 25 leti je bil pokojni Petrovčič «potni maršal» zboroma Glasbene Matice pri zmagoslavnem izletu na koncertovanje na Dunaj. Vesela družabnika sta bila pokojnika in priljubljena ▼ vsej slovenski družbi. Od prevrata dalje je Petrovčič načelovaj računskemu oddelku fin. delegacije ter se spričo vedno novih naredb z izredno vnemo in priznano sposobnostjo posvečal svoji težki nalogi. V priznanje zaslug je bil tudi odlikovan z redom sv. Save TV. reda. Bolehal je na ledvicah in je vzlic začasnemu okrevanju končno podlegel bolezni. Pogreb bo danes popoldne ob 15. uri. Odločnemu naprednjaku in odlič- družba najbolj simpatičen spomin. Njegovi obitelji pa izrekamo iskreno so žalje! * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Po uradnem zdravstvenem izkazu se je v mestni občini ljubljanski od 24. do 30. decembra 1922 rodilo 22 otrok, umrlo pa je 9 moških in 2 ženski, skupaj 11 oseb in sioer: 2 osebi za možgansko kapjo, 1 za pljučnico, 1 za davico, 1 za zastrup-ljenjem rane, 1 za srčno hibo, 1 za rakom, 4 osebe pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Pet oseb je v isti dobi obolelo na nalezljivih boleznih: 3 na da-vici, 2 na škrlatinki. * Pravoslavna služba božja v Ljubljani na pravoslavni božič 6., 7. in S. januarja se bo vršila v kapeli vojašnice vojvode Mišiča po sledečem redu: v soboto dne 6. jan. ob 9. uri izpoved 1 sv. pričest ob 18.30: «Bdenije». V nedeljo dne 7. januarja in pondeljek dne 8. jan. ob 10. uri služba božja. V torek dne 9. jan. ob 9. uri: Blagodareniie. * V nedeljo dne 7. januarja 1923 dopoldne zboruje Zveza slov. pevskih zborov v Glasbeni Matici v L.oibljani. Iz vse Slovenije dospejo k nam zatscpnlki pevskih zborov. Svoj praznik praznuje organizacija, v kateri na poznamo nobene politike in katera ima prod očmi le pro-sveto, prosvetno vzgojo naroda. Popoldne se vrši v Unionu velik koncert, na katerem nastopajo lju-/.jan«ki in izven-ljubljanski zbori. Dolžnoit našega občinstva je, da zasede dvorano do zadnjega kotička! Vstopnice so na proda; v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. * Trgovski sestanek. Tigovci s špecerijskim, kolonijalnim in materialnim blagom v Ljubljani so na svojem sestanku dne 81. decembra sklenili, da bodo od 1. januarja 1923 v nadrobni kakor tudi v prodaji na debelo zaračunavali in prodajali svoje blago le v dinarski veljavi. Glede podrobnostnih razgovorov v stanovskih zadevah se vTši sestanek dne 3. januarja 1923 ob 8. uri zvečer. Povabljeni so v6i trgovci s špecerijskim, kolonijalnim in materialnim blagom, z barvami in živili brez izjeme, ali izvršujejo svojo trgovino na drobno ali na debelo. * Premeščanje uradr.ištva. «Slov. Narod» poroča «iz Beograda», da bo načelnik oddelka za soc. politiko Adolf ltib-nikar premeščen. Mi smo že dalj časa informirani o predlogih, ki so šli iz Ljubljane v Beograd in katerih ciij je bil, da naj radikalci odstranijo na d.rekten aH indirekten način nekatere višje uradnike, somišljenike demokratske stranke. V Beogradu se je sedaj zafeln splošno preganjanje neradikalskih uradnikov in bomo o priliki o tem še natančnejše poročali. Verjetno bi bilo zato. da radikal-ska gospoda pozdravi vsako «idejo» za preganjanje neljubih ji uradnikov tudi pri nas. Kolikor smo obvešreni pa dose-daj niti glede g. Ribnika rja niti glede nekaterih drugih gospodov ni ničesar ukrenjeno. Informator «Slov. Naroda bo moral svoj predlog že ponoviti, da bo uslišan. Radikalci imaj'» zaenkrat preveč posla z uradniškimi premestitvami in odpusti v srbskih krajih in rad- pozabijo na prijateljske nasvete iz Ljubljane. * Nebrzdan napad na pokrajinskega namestnika Hribarja objavlja poluslužbe-ni radikalski beograjski «Balkan» v svoji novoletni številki. M' se z njim ne bomo pečali, ker prepuščamo citate iz «Balkana» «Slov. Naroda». Samo dve stvari naj ugotovimo. «Balkan» dela sedaj demokrate odgovorne za gospoda Hribarja ter si upa trditi, da je slučaj Hribar eden razlog vsf, da je morala priti na krmilo radikalska vlada, ki naj odpravi umazanosti koalicijskega režima in očisti državno administracijo blata. «Balkanu» je gospod H ril ar očividno eksponent demokratske stranke! Drugo še interesantnejše dejstvo pa je. da je «Balkan» glasilo ministra saobračaja dr. Velizarja Jankoviča... * Opozorilo izseljencem. Pokrajinska uprava za Slovenijo razglaša: Zadnje čase se dogaja, da ameriške oblasti na Ellis Islandu ali zveza prevoznih društev (Atlantic Conference v Bruslju) vračajo izseljence iz naših krajev, ki se nameravajo naseliti v Zedinjenih državah, keT niso zadostili pogojem ameriškega zakona za priseljevanje odnosno, ker nimajo tkzv. register-številke, brez katere nobena naših koncesioniranih prevoznih družb ne more odposlati nobenega izse-lenca. Zaradi tega se priporoča vsem izseljencem, ki se hočejo naseliti v Zedinjenih državah ali v katerikoli drugi pre-komorski državi, naj se, ko potujejo skozi Zagreb ali pa pred odhodom, javijo pri upravi Državnega prenočevališča (ko načišta) pri državnem kolodvoru v Za-grebu, kjer se jim bodo pregledali potni listi, ali odgovarjajo zakonom naše države, v katero potuje izseljenec. Izselje-niški nadzorni organi bodo brezplačno vidirali potne liste ter pripomnili, da ni nobene zapreke proti odpotovanju dotičnega izseljenca. To se priporoča, ne samo onim, ki potujejo s posredovanjem v naši državi koncesioniranih družb, temveč tudi onim, ki potujejo z listki ne-koncesioniranlh družb (Oosulich, Faber Line itd.X ki veljajo le do 81. decembra 1928, ker se pač pri teh potnikih največkrat dogaja, da jih ameriške oblasti zavračajo. Ta prijava se priporoča v splošnem vsem izseljencem, ki se nameravajo naseliti v prekomorskih krajih (Južna Afrika, Kanada, Južna Amerika). Potni listi, ki ne bodo vidirani z vizumom Imenovanega nadzorstvenega izseljeniškega »emu uradniku, posebej še vrlemu, po- organa, bodo strožje pregledani po že-žrtvovalnemn pevcu ohrani ljublianska I letniških komisarjih na naM nveii. ki i™* Jo stroga navodila koga naj puščajo preko meje, koga pa naj vrnejo v domovino * MeSčanska šola v Ormoža. Iz Ormoža nam poročajo, da se je po dolgotrajnem prizadevanju domačih činiteljev vendarle dovolila ustanovitev meščanske šole v Ormožu. Za ravnatelja je imenovan g. Ivan Prijatelj, glavni učitelj na mariborskem ženskem učiteljišču, za učitelja pa Adolf Rozina * ormožke osnovne šole. * Protestni shod proti zvišanja najemnine v Mariboru sklicuje za četrtek ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma «Društvo jugoslovanskih uslužbencev in upokojencev» skupno » «Zvezo jugoslovanskih železničarjev». Govorila bosta zastopnika državnih uslužbencev In železničarjev. * Podraženje kruha v Maribor«. Mariborski peki bodo od 4. januarja naprej zaradi dviganja cen pri moki povišali cene kruha za 50 par pri kilogramu. Kilogram belega kruha bo stal torej poslej 7 Din, črnega 6 Din, zemlje po 5 dkg pa 50 par. * Delovanje mariborskega stanovanjskega urada. V preteklem letu je prejel mariborski stanovanjski urad 1C34 pro šenj za nakazila stanovanj. Komisija je imela 10 plenarnih in 62 navadnih sej. Večina sej je poslovala od poldne do polnoči seveda z menjavo prisednikov. Nakazanih je bilo 697 rodbinskih stanovanj; od teh 197 drž. nameščencem, 19 učiteljstvu. 53 zasebnim uradnikom, 157 železničarjem. 154 delavcem in pomočnikom, 53 trgovcem in obrtnikom, 4 zdravnikom, 85 zasebnikom, 8 odvetnikom. Praznih in mebliranih sob je bilo nakazanih 163. Glede zamenjave stanovanj je bilo rešenih 1344 prošenj. V 239 slučajih pa je stanovanjski urad rešil najemninske spore. * Požar y beograjski bolnici. V splošni državni bolnici beograjski je prošlo soboto v oddelku za tuberkulozne izbruh nil požar, katerega pa je gasilno društvo kratkem lokaliziralo in pogasilo. Skoda ni posebno velika. Zanimivo je, da je bil to v kratkem času že drugi požar na omenjenem bolniškem oddelku. Velik požar pri Tuzli. V veliki žagi v Tuzli je nastal te dni silen požar, ki je napravil okoli pet milijonov Din škode. Uničil je stroje, kurilnico in delavnico. Domneva se, da je požar v zvezi s požigi v Beogradu, na SuSaku in v Kralie-vici. «Politika» pravi, da organizirajo te požige naši zunanji sovražniki po svojih plačanih agentih. * Težka nesreča na ljubljanskem kolodvoru. Na Silvestrov večer, ravno ob pol noči, se je pripetila na južnem kolodvoru v Ljubljani težka nesreča. Vlak je povozil električnega monterja Ferdinanda Pilnarja. Težko ponesrečenega so pre peljali v bolnico. * Logar zagrebške nadSkoflje ubit Logar zagrebške nad škofije. Dragotin Pa-jas je bil v gozdu Ključ pri Brezovici napaden. Posestnik Matija Bulin in njegov gin Stefan sta mu s puškinim kopitom zadala težke poškodbe, vsled katerih je logar v zagrebški bolnici umrl. Matija Bulin in negov sin sta bila izročena sodišču. * Svojega očeta nbiL V selu Kučajni pri Požarevcu se je sin bogatega seljaka Zivanoviča vrnil pozno zvečer domov. Oče se je hudo kregal nad sinom. Prišlo ie do prepira. Sin zagrabi lovsko puško na steni, naperi proti očetu in sproži. Pogodil ga ie naravnost v srce... Ubijalca so oddali sodišču. * Ubit major. V Pančevu je šel ponoči vpokojeni major Gojko Jovanovič po neki stranski ulici, kjer se nahaja tudi vojaško skladišče, domov. Vojak, ki je stal na straži, je zaklical neznancu «stoj» in major se je ustavil. Pojasnil je vojaku, da je na ulici blato do kolen in ga prosil. da bi ga pustil oditi dalje po tro-toarju. Vojak je to odklonil in rekel majorju. naj gre po drugi strani ulice ali pa nazaj. Major Jovanovič se je hotel zato obrniti na poveljnika straže ter je kratkomalo šel dalje proti skladišču, ne ozirajoč se na ponovne tri klice vojaka, ki je končno — kakor določajo predpisi ustrelil in se je major mrtev zgrudil na tla. Vojvoda Kosturče ubit. Zloglasni bolgarski komitaški vojvoda, Tlija Kosturče, je bil po poročilih iz Bi toi ta pri prehodu iz Srbije na Grško od naših obmejnih straž nstrel'en. Padel je tudi njegov tovariš Kosta Nanmovič. Pri preiska vi so na-šli pri obeh 500 napoleonov in 60.000 drahem, kakor tudi seznam vseh oseb, s katerimi sta občevala v južni Srbiji. * Neznan utopljenec. Iz Ljubljanice so potegnili včeraj zjutraj pri Vevčah truplo 201etnega mladeniča. Njegova identiteta se ni mogla ugotoviti. * Svojo hišo zažgal je dne 29. decembra opoldan slaboumni Janez Zaje, reše-tar v Zigmarcab pri Sodri îVi. Prod nekaj dnevi se je spri s svojo ženo, ki se je nato podala k sorodnikom. V obupu in blaznosti je zažgal svojo hišo in opazoval v Adamovi obleki, kako gori. Ko mu je hiša pogorela je dejanje obžaloval ter se napotil k spovedi v Sodražic/». Tik pred cerkvijo ga je pa že prijela roka pravice in sedaj so ga odpeljali ba;e v Ljubljano, da preiščejo njegovo duševno stanje. * Tatvine na železniški postaji V stari Pazovi je bilo vlomljeno na postaji ▼ neki vagon in odnešeno blaga v vrednosti več stotisoč Din. Preiskava je dognala, da je vlom in tatvino Izvršil železniški čevaj Budimir Rajkovli r družbi tatinske družbe, ki ji j« »»ô* lovai Vsi oêumljenci so v zaporu Gospodarstvo DOBAVE. Dcbava sukna, škornjev, sukanca in ostrog. Pri Upravi vojne odeče I., v Beogradu se vrši dne 16. t. m. ob 10. dopoldne ofertalna licitacija glede dobave raznega sukna za vojaške obleke, čepice itd., dne 20. t m. ob 10. dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 3000 parov škornjev, dne 22. t. m. ofertalna licitacija glede dobave sukanca ter dne 25. t m. ofertalna licitacija glede dobave 40 tisoč parov ostrog. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. <= Trošarine prost uvoz električnih'žarnic, ki so namenjene za Javno razsvetljavo v mestih. Po pripombi k tar. štev. 10 in 11 zakona o državni trošarini to pri uvozu iz inozemstva proste od trošarine električne žarnice, ki jih uvozijo mestne občine za javno razsvetljavo *■ nest nem področju. V zmislu odloka generalne direkcije posrednih davkov št. 24..VH) od 4. nov. 1922, ki ga je Generalna direkcija carin z razglasom št. 325 dne 15. dec. 1922 dostavila vsem carinarnicam, morajo mestne občine, ki se bočejo po-služiti t« olajšave pri uvozu in carinjenju žarnic predložiti razven predpisanih dokumentov še potrdilo pristojne politič ne oblasti, da je instalacija mestne razsvetljave občinska last in ustanova ter da je blago uvoženo iz inozemstva. Razen tega mora mestna občina predložiti šo pismeno izjavo, da bo uvožene Žarnice uporabljala izključno za mestno >av-no razsvetljavo. Carinarnice morajo v svrho kontrole glede uporabe uvoženih žarnic o vsakem uvozu žarnic obveščati finančno kontrolo v dotičnem mestu, ki ima nadzorovati uporabo takih žarnic. Zgoraj označeno potrdilo in pismena izjava se mora predložiti carinarnicam potom pristojnega poštnega urada, če prispejo žarnice v poštnih paketih. Ivo Blloševič: Najvažnije ustanove sovjetskih čekovnih zakona. Pomanjkanje takšnega dela se je zlasti v naših bančnih krogih zelo pogrešalo. Zato je izšla ta knjiga, ki jo je napisal strokovni pisec Ivo Biloševič, kakor naročeno. V knjigi so pregledno razvrščene najznamenitejše ustanove čekovnih zakonov celega kulturnega sveta Na koncu knjige so dodani fotografirani formularji 16 raznovrstnih originalnih čekov. Cena knjigi, ki je za današnje drage čase elegantno opremljena, je le 80 Din. Knjiga v polni meri zasluži pažnjo vsakogar, ki ima v praksi in teoriji opravka s čeki. = Zakon o gozdovih. Ministrstvo za šume in rude je dovolilo podaljšanje roka za predlaganje mišljenj glede osnove zakona o šumah do 15. januarja. = Obtok bankovcev v Avstriji se je povišal po tedenskem izkazu Avstro-ogr- ske banke z dne 23. decembra t» noM 146.49 milijarde na 3.86 bilijona Ka. •=> Garantijski zakon sa avstrijsko Inozemsko posojilo Je francoska, zbornica ▼ obliki vladnega predloga sprejela. Za predlog sta se predvsem zavzemala ministrski predsednik Poinoare in vodi tel; radikal cev Herriot. = Madžarska carinska tarifa. Iz Budim pešte poročajo: V Madžarski je v veljavi še carinska tarifa, ki je veljala v star Avstro-Ogrski. Vendar je madžarsko finančno ministrstvo že pred meseci dovr šilo posebno madžarsko carinsko tarifo ki naj v kratkem vstopi v veljavo. Nova carinska tarifa vzdrži sistem zaščitnih carin in prohibitivnih mer. Vlada ne bc predložila narodni skupščini carinske ta rife same kot zakonski osnutek, tem ve f bo samo dala dovoliti okvirni zakon, ki naj finančnemu ministru da pooblaščenje da carine po lastnem presodkn poviša v razmerju, kakor zahteva razvoj gospo darskih razmer. To je naletelo na odpor trgovcev, ki vidijo v prohibitivnem si stemu nadaljnje oškodovanje konzument skih krogov. Trgovci označujejo od vla de predvideno carinsko diktaturo kot protiustavno. Razširjenje je tudi mišljenje, da bo finančni minister s tem, da ne določi končnih carin, oslabil zaupanje inozemstva v Btalnost madžarskih gospodarskih razmer. = Tržaški 6porazura med Češkoslovaško in Italijo o prevažanju blaga med tržaško luko in češkoslovaškimi postajam7 je italijanski ministrski svet sprejel Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Lastnik In izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Knjigovodja « bilancist z večletno prakso pri veleindnstrijskib podjetjih, išče službe. Cenj. ponudbe pod „Perfekten" na Upravo „Jutra". Pisalni, računski, kopirni, raznroževalai »troji kakor tudi paginirke (numeratorji) se poprav-Ijajo In prenavljajo v mehanični delavnici LudaviH Barnga Šelenburgova uiica štev. 6./I. BCOtaataifonshihstehiEnir polliterskib, že rabljenih, kompletnih, glavice iz kositra, se proda. Prod? se tudi bencinmotor Langenwolf z 12 HP. — Ponudbe a* Aloma Company, Ljubljana, pod šifre „Siton". 458! 8 do 9 sodarskih pomočnikov oženjenih ali neoženjenih, na željo tudi s hrano in stanovanjem, z zelo dobro plačo, sprejme tvrdka . 9 Jožef Tišler, Spodnja Šiška, nasproti pivovarne „Union". Potrti neizmerne boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in »nancem, da je naš srčaoljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat, st»* in «trie, gospod Anton Petrovčič računski ravnatelj, odlikovan z redom sv. Save IV. razr.. t ponedeljek dne 1. jannarja 1923 po dolgi mukepolni bolezni, prevideii g tolažili er. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v »redo doe 3. januarja 1923 ob 3 nri popolJue iz hiše žalosti Cerkvena ulica štev. 1 na pokopališče k Sv. Križa. Ljubljana, dne 2. januarja 1923. Harlja Petrovčič, roj. Trtalk, soproga Stav.a. Mara, Ante, Roman, Ana Suzana Petrovfili, otroei sestra Vsi ostali sorodniki. 6 Brez posebnega obvestila. — Mestni pogrebni ravori. ...................................................................................................... Dne 24. decembra 1922. je preminul v Beljeka moj dolgoletni, zvesti sotrudnife, tiskarniški voditelj in Prokurist v pok-, gospod Karel Rüting. Skoro polstoletja je bil pokojnik meni požrtvovalno delaven, zvest sotrudnik, katerega se bom vediio hvaležno spominjal. V Ljubljani, 29. decembra 1922. 6 Otomar Bamberg. wiiM«q ^Krvavi kärdirial" Zgodovinski roman Trencavel trepeta, drgeta, vzame Rstič, ga vtakne v žep, odide. Skoraj jfeti nazaj v kardinalovo palačo, sko-jfi po stopnicah ter prihiti k vratarju baš v hipu, ko že nepotrpežljiv stre-žaj vrešči nad čakalci: «Kje pa je gospod baron de Saint-Priac? Ali ga sploh ni tukaj? Kdo je ta gospod?» «Evo me!» izjavi Trencavel in stisne v roki pismo, kakor zmagonosno trofejo. «No, vendar enkrat! Njegova emi-flenca vas že pričakuje, že desetkrat je vprašal po vas... Vstopite brž, gospod baron...!» Vrata se odpro. Vratar stopi pred došlecem in ga napove z jasnim glasom: «Gospod baron de Saint-Priac!» čim je Trencavel v kabinetu in pred očmi velikega kardinala, najde že zopet vso svojo hladnokrvnost in prisotnost duha. Nekaj minut ga kardinal gleda, kakor da ga proučuje, ali kakor da ga hoče z očmi prebosti in mu prodreti v globine srca. Trencavel pa razmišlja, kaj mu poreče. Hotel se je že oglasiti: «Nisem jaz Saint-Priac, jaz sem Trencavel!» Toda zdi se mu, da je preveč težko začeti s takšno besedo. In je bilo zares te- žavno, m marsikatera Komplikacija čaka nanj- Na primer, ravnokar ta dvoboj, ki je zabranjen... in o katerem bi tudi moral govoriti in se tako-rekoč sam naznaniti in izdati... potem ono avdijenčno pismo, katero je vzel ubitemu ali ranjenemu nasprotniku ... vse to se zdi sedaj Trenca-velu preveč veliko in važno ali usodno, da bi kar brez priprave govoril o vsem tem... Zdi se mu, kakor da voha konopljo, namazano z milom, pripravljeno, da se mu ovije okrog vratu... Trencavel se naenkrat zave, da visi njegovo življenje na niti. Ta trenutek pa se oglasi kardinal: «Gospod de Saint Priac, Vi se hočete torej oženiti z Annais de Les-pars...» Trencavel povesi glavo in ramena se mu kar zamajejo, tako ga je nepričakovani udarec zadel v polno.Vse mu izgine sedaj iz spomina, akademija, napad, dvoboj, prošnja do kardinala za zaščito pred kraljem, zamenjava z avdijenčnim pismom, vse to je sedaj ničevo. Kardinal, on sam, ponuja njemu, ali pravzaprav njegovemu nasprotniku Saint-Priacu, lepo Annais za ženo, njegovo oboževano Annais? Evo, tu in le tu je katastrofa! Sedaj se izvrši v mladeniču nagla in čudovita izprememba. Za vsako ceno, takoj sedaj mora izve- deti, kakšna je cena, zakaj In Kako je to, da ponuja kardinal njegovo Annais drugemu, kako je mogoče, da bi se Saint-Priac oženil z njo. Prišel je h kardinalu z namenom, da se mu izpove z besedo: «Jaz sem Trencavel», sedaj pa se presnavlja, sedaj je on pravi in resnični Saint-Priac, vsaj ta hip mora biti... Zato jasno in odločno pogleda Ri-chelieua, brez strahu, naravnost o oči. «Evo moža, kakršnega sem potreboval!» si misli kardinal s tihim veseljem in zadovoljstvom. cMonsinjor,» pravi Trencavel, «da bom deležen te sreče, sem pripravljen na vse!» «Torej jo zares ljubite?» «Obožujem jo!» odgovori Trencavel z naglasom iskrenosti, da se kardinal kar zdrzne. Nekaj časa traja molk. Richelieu premišljuje. Potem polagoma povzame razgovor: «Gospod de Saint-Priac, drago ml je, da sem vas spoznal in da ste se tako naglo odzvali mojemu vabilu in dospeli semkaj iz Angersa. Reči vam moram, da že delj časa poznam vaše delo in vaše življenje. Poznana mi je vaša moč. vaša drznost, vaša sposobnost v borenju, in vaš meč vam je priboril nekakšno slavo, na kateri vam čestitam...» Trencavel se niti ne zgane pod tem plazom lepih besed. «Zelo mnogo prenese!» si mi«II kardinal. Ej, zadenimo ga z glavnim sunkom!» «Gospod,» nadaljuje nato dokaj hladneje, «imate pa še tudi druge I dragocene lastnosti. Veljate za do-j volj premožnega, pa ste revni. Zani-:ma! sem se, odkod izvirajo vaši dohodki. Izvedel sem, da ne delate dolgov (kardinalov nasmešek postaja nika, fcT se zna tako dobro prefvar» jati, «...gospod, imam tukaj več kal dvajset policijskih poročil. Lahko bi vas takoj poslal na morišče!» «Gospod,» pravi sedaj Trencavel 2 isto iskrenostjo kakor doslej, «mon-sinjor, ničesar nimam priznavati, ničesar tajiti...» «Dobro! Tako, kakor ste, mi uga* jate in jemljem vas v svojo službo. vedno ostrejši), da tudi ne isrratc | Povedal vam bom od časa do časa, (kardinal se reši sedaj nesramno . kaj imate storiti in v čem obstoja va« sladko in zahrbtno).....torej, gospod ša služba. Za enkrat hočem, da se de Saint-Priac.....in izvedel sem, ¡da., no, ali naj vam povem?» «Kar povejte, monsinjor!» odgovori Trencavel s tolikšno skoraj radovedno mirnostjo, da... oženite z gospodično Anno de Les-pars. Našli jo boste že sami,» pravi kardinal z občudovanja vredno rav-nodušnostjo. Trencavel pa odgovori: «Da, mon« «Hm,» si misli kardinal, vidiš ga. sinjor, vem, kjer stanuje in sem jo še nesramneža!» Glasno pa: «Izvedel danes videl...» sem, gospod, da spadate pravzaprav kriminalnemu poverjeniku, in da Je denar, katerega sipljete...» «Izvolite milostno povedati, monsinjor!» «...da je ukraden!» konča Riche-lieu ostro, kakor z bodalom. Rechelieu se ugrizne v ustnice. «Gotov sem, da vas bo tudi gospodična Lespars kmalu ljubila.» «To je moja najnežnejša želja...» «Nadejate se, torej ste gotovi! Mož vaše vrste ne govori zaman. Vzemite jo torej za ženo, za protiuslugo vam Madona!» klikne Trencavel z iz- dam doto... nastavim vas na dvo-razom veselja. «Evo novico, ki me [ ru... Aha, pozabil sem: Ni nepotreb-zares veseli!» Neprevidnež misli na j no, da vas opomnim: uničiti hočem Saint-Priaca. Saint-Priac, njegov tek- i tudi dokaze vašega... dosedanjega mec, je torej tat, lopov, nevrednež, in delovanja... tudi onega na glavni cesti, roparstva... Vi pa mi morate zato prinesti kaseto, ki se nahaja v posesti gospodične de Lespars. Ali me poslušate?» kardinal sam mu to potrjuje! «Gospod, nikar ne tajite!» pravi tacaš kardinal in se čudi pa tudi občuduje hladnokrvnega svojega sobesed- POSLANO Rudarskemu glavarstvu v Ljubljani. Pri premogovniku trboveljske premog, družbe Hudajama v Laškem bilo je razpisano mesto obratovodje. Po mojih informacijah so bili med kompetenti dva Slovenca in več Čehov, mesto pa se je kljub temu oddalo avstrijskemu Nemcu inž. Kochu, kateremu se je hkrati naročilo, da se mora tekom pol leta priučiti slovenščini. Predno je bilo imenovanje deftaitivno, sem pisal na naslov: «Gospod inž. Ignac Pehani, rudarski glavar v Ljubljani, rudarsko glavarstvo» privatno pismo, v katerem prosim tega gospoda koi starega znanca, naj skrbi ra to, da se ne bo izdalo dovoljenje za nastavitev inž. Kocha, ker so se potegovali za to mesto domačini in Čehi. Kot laški župan si štejem v dolžnost, skrbeti za to, da v Laško ne prihajajo elementi, ki bodo ta trg spravili zopet v iste razmere, to je v nemške roke, iz katerih se ga je tako težko iztrgalo. Na ta svoj dopis sem sprejel sledeči oradni odgovor: «Rudarsko glavarstvo v Ljubljani. St 5306 z dne 27. decembra 1922. Na Vaš dopis, naslovljen na podpisanega, doposlan pa na rudarskega svetnika ing. Pehanija, se vabite, da naznanile podpisanemu uradu imena onih 2 Slovencev in Čehov, ki so- se potegovali za mesto obratovodje v Hudijami ter dokažete njih kvalifikacijo. Koch je bil na-siavljen\s tuuradnim dovoljenjem, ker nI bilo sposobnih domačih kompetentov. Rudarski glavar in dvorni svetnik: ing. Stergar.» Javnost naj sodi o tem, v koliko je fiilo rudarsko glavarstvo upravičeno, odpreti privatno pismo edinole vsled napačne navedbe naslovljenčevega značaja. Sodi naj pa javnost tudi o okolnosti, da sprašuje ta urad podpisanega za imena m kvalifikacijo prosilcev in to potem, ko je že izdal dovoljenje za nastavitev. Nadalje naj javnost premišljuje o tem, da so vsa ravnateljska mesta pri premogovnikih trboveljske družbe zasedena z eno ali dvema izjemama z Nemci. Alf tudi na ravnateljska mesta v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Rajhenburgu ni bilo sposobnih slovanskih kompetentov? Ali so Slovenci res samo za nižja uradniška in poduradniška mesta? Ali pri cen-tralnem ravnateljstvu nI mest za Slovenca, ali ni slovenskega odvetnika, ki bi bil sposoben zastopati to družbo, ki Ima kot ¿lavnega zastopnika dr. Georga Skober-neta, naiagilneišega člana nemškega dru-Stva za Spodnje Štajersko? V Laškem, 1. januarja 1923. Dr. Fran Roš, župan. stan.J* 4. SO bmdl Ota. 3*—, «sikih «¿«Unlit 8 b.Mdl I Din. — Trgsntt «glMl, d«pl>o*.n|*, *»• pr«ml¿nln. na npravo «Jutra». Bukova drva 4618 suha, žagana, dostavljena na dom 165 K za 100 kg. Slomškova ulica 21. Ii dem gospodično dvema otrokoma (2 in 3 leta). Ponudbe rod «Vzgojiteljica» na npravo «Jutra». 4551 Postrežnloa se sprejme na Breg 18/111., desno. 8 Novosti! Za damske plašče v veliki izbiri. 84/v yütiMA sahovrstne vožnje sprejme po najnižji ceni 8 isrdka Josip in Hajko M Ljubljana, Vldevdanska (Radeckega) cesta 3. IV za dame, gospode in otroke po znižanih cenah pri fi. Slnkovic nas!. jfC. Soss flubljana. Mestni trg št. 19. Sprejmem 15 dva mlinarska pomočnika. Plača po dogovoru, stanovanje in hrana v hiši. Aut Poljanec, Radeče pri Zidanem mosta. Posten deček is poštene kmetske hiše, star 14 let, želi vstopiti kot vajenec t kolarsko obrt Pismene ponadbe pod