RNNIIMIO^H zkmsuni mmm wmmmis malbaj “aP?>'SC- j 3EC RENAULT Izkoristite našo akcijo POMLAD 93 m kupite RENAULT 19 pod NAJUGODNEJŠIMI P0Q0II! OD PETKA DO PETKA PETKA NA ZALOQI OMEJENA KOLIČINA VOZIL R-5. PARTIZAN IZLAKE Nogometna sekcija PRIREJA 15. tradicionalni turnir v malem nogometu "POMLAD 93" na igrišču na Izlakah dne 24.4. in 25.4.93. Najboljši prejmejo pokale, praktične in denarne nagrade. VABLJENI! Turnir so omogočili: ZASAVC, GOSTIŠČE MAČEK - ŠENTGOTARD, GOSTIŠČE 'TRI VID JI G AR JU" ZIBEIIT JOŽE, ANDREJA - KANDRSE, BISTRO TINA - ČOLNIŠE, TRGOVINA GROŠELJ - IZLAKE, BISTRO 91 -TROJANE, BAJER MARKET, KOSOVELOVA 17 -ZAGORJE, OBREŽIJ A 3 - IZLAKE, KIOSK ROSI -IZLAKE, BILJARD BAR - OREHOVICA 18, KMEČKI TURIZEM NADA SMRKOLJ - MIJNŠE 20 m 1 I I 1 NAGI*iVIITfIE mSTOBO NAGRADNO IGRO ZA NAROČNIKE ZASAVCA PODALJŠUJEMO DO KONCA APRILA. NAGRADE za zvestobo Zasavcu 1. Vrednostni bon v znesku 15.000 SIT: TAPI d.o.o . Kisovec 2. 1500kg cementa: ABC TEHNOHTT d.o.o.. Trbovlje 3. Telefon Panasonic: EUROTRADE, Zagorje 4. Vrednostni bon v znesku 12.000 SIT: KMETIJSKA ZADRUQA IZLAKE z. o.o. 5. Darilni paket v vrednosti 10.000 SIT: MERCATOR SPLOSNO TRGOVSKO PODJETJE d.o.o.. Hrastnik 6. Vikend rent-a-car (škoda Favorit); RENT A CAR JUVAN. Zagorje 7. Vikend paket za 1 osebo in 2x5 kopanj v pokritem bazenu: MEDI,IŠKE TOPLICE d.d.. Izlake 8-9. Vrednostni bon v znesku 8.000 ŠIT; Rotex črpalka: ROTEX d.o.o.. Zagorje 10. lOOOkg cementa: CEMENTARNA TRBOVLJE d d.. Trbovlje 11. Telefonski aparat Eta 811: PTT PODJETJE TRBOVLJE p.o.. Trbovlje 12. Infra svetilka: ULTRA d.o.o . Kisovec 13. Stropna halogenska svetilka: SIJAJ HRASTNIK. Hrastnik 14. Darilni paket v vrednosti 5.000 SIT: TKI HRASTNIK. Hrastnik Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20 julija 2c, 61410 Zagorje Telefon!fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje,... RAČUNALNIŠKA OPREMA; Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX,... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVF.l.I. in LANTASTIC miete, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! ---MMfMm........., a r i -l V ogledalu: Milan Kovač Namesto, da bi prinesla pomlad več veselja in prešemosti, se zdi, da so ljudje vse bolj zamorjeni. V državi se pač ne cedita med in mleko. Pretresajo jo afere, divje privatizacije, stečaji, kraje in še kaj iz rubrik, ki jih označujemo pod kroniko. Zasavje, se zdi, je kot nekakšna oaza sredi Slovenije. Spektakularnih stečajev ni, razvpitih privatizacij tudi ne, kakšnih afer s tajnimi službami še manj, kraj družbenega premoženja ne poznamo ... Smo res oaza sredi podivjancev, ki jih je zasvojil duh kapitalističnih užitkov, ali... Tako ostajamo na površju Slovenije bolj ali manj le z obveznicami in različnimi peripetijami okrog njih. Tudi danes se ne moremo izogniti pisanju o tem. Da življenje ni le črno, dokazujejo med drugimi tudi bioenergetiki, ki znajo pozdraviti marsikaj in marsikomu obupano življenje spremeniti v veliko radost. Jože Saviozzi je natrosil nekaj zanimivosti tudi za vas, drage bralke in bralci. NOVICAt«^ MEDVED NA KOPITNIKU Okrog cvetne nedelje, ko je v hribih zapadel sneg, so lovci in kmetje opazili sledi, ki bi jih lahko pripisali našemu staremu znancu - medvedu s Kopitnika, o katerem smo poročali že v jeseni. Sledi so Videli nedaleč od kmetij Grahek, Tomažič, Sunta in mogoče še kjev Sklepajo, da je pri nas prespal zimo. ”Ce je to res,” pravi Ivo Alauf, predsednik LD Dol pri Hrastniku, "lahko kar kmalu pričakujemo, da se bo kdo z njim tudi srečal ...” F.M. Jetrnice: Iščemo pametnejše od sebe Štrajkajo tudi trgovci Enotna mesta KS Litija Kdo drži roko nad zagorskimi obveznicami Jože Saviozzi: Kanali in valovanja Ljubi me nežno Gaudeamus igitur ... Vikendova vrnitev Kako Čuk iz nogometaša postane tenisač Radečani opozarjajo na vrsto neizpolnjenih obljub, ki so jih .dali graditelji HE Vrhovo. Bo / elektrarna letos le pričela f proizvajati elektriko, ali bodo zapleti preveliki... Naslovnica: Dušan Kastelic KOLEDAR I) O GAJANJ 12. april - Na koledarju zapisan kot začetek 16. letošnjega tedna, sicer pa kot Velikonočni ponedeljek. Podaljšani vikend celo kdaj prav pride. 13. april - Na konferenci, ki jo skliče trboveljsko PTT podjetje, je slišati, da t.i. regijska naložba v novo digitalno centralo, dolga 3 leta, še vedno ni popolnoma dokončana, cena telefonskega priključka pa kljub 3070 DEM v slovenskem povprečju. 13. aprila - Bodo programi, ki jih je hrastniška Steklarna tega dne v steklarskem gradu predstavila skupaj s kolekcijo steklenih izdelkov Bela krajina, v resnici pomenili tudi rešitev zanjo in za njenih 1150 zaposlenih? 14. aprila - V Zagorju je nekaterim tega dne pošteno vroče. Na skupščinski seji namreč razpravljajo med drugim oz. v glavnem o poročilu, ki ga je glede pregleda poslovanja prejšnje občinske oblasti sestavila SDK. Dokončne "obtožbe" vseh nepravilnosti sledijo v bližnji prihodnosti. 15. april - Ta četrtek je izšel nov telefonski imenik Slovenije, ali kot mu radi rečejo, najbolj brana knjiga, na prodaj je že tudi v Zasavju. Cena je 2500 SIT, zadnji podatki pa segajo do 31 .januarja letos. 15. aprila - Vsi, ki tega dne pričakujejo kakšnih novic iz trboveljskega političnega, t. j. strankarskega življenjaali natančneje, ime začasnega upravitelja proračuna, ostajajo dolgega nosu. Seja skupščine tudi tokrat odpade. Oziroma niti napovedana ni. 15. aprila - Nekateri pa še vedno investirajo. Trboveljčani pridobijo kar dve novi trgovini v enem dopoldnevu, Kovinotehnino prodajalno KAJ in nekoliko više, na Škratovim, še salon avtomobilov WV-Audi. Da bi le še denar bil. 15. aprila - V litijski mali sejni dvorani na občini predstavijo knjigo Vlada Garantinija Zlagani raj. Na predstavitvi sodeluje tudi akademski kipar Zlato Rudolf, pogovor pa je vodila Joži Konjar, (foto Karolina Šušteršič) 16. aprila - S sporočilom javnosti se oglasi Skupnost krajevnih skupnosti iz Trbovelj, ki zahteva, da se v občini čim prej dogovorijo glede začasnega upravitelja proračuna. 17. aprila - SLS se veseli po letnem občnem zboru, ki ga obiščejo tudi gostje z Republike - seveda člani stranke: Marjan Podobnik in dr. Ludvik Toplak. Polona Malovrh UJAQ3J00V Milan Kovač Vsako leto aprila se običajno pričnejo akcije čiščenja in urejanja kraja, vse leto pa skrbimo za čim lepši videz tudi v hortikulturnem pogledu. Med prvimi, ki so v naših krajih orali ledino, je Milan Kovač, vrtnarski mojster. Sedaj je upokojenec, ki živi v Ravenski vasi, na meji med Trbovljami in Zagorjem. Štejemo ga med pionirje turističnega, olepševalnega in hortikulturnega urejanja Trbovelj, pa tudi sosednjih krajev. Že v OŠ na Vodah se je odlikoval kot učenec, saj so ga šteli med najbolj nadarjene. Mnogim je pomagal pri učenju. Ker po končani OŠ ni bilo denarja, da bi nadaljeval s šolanjem, seje izučil vrtnarske obrti daleč od doma. Med okupacijo je bil mobil iziran in pridobljeno vrtnarsko znanje je preizkušal na daljnem severu, blizu Nordkapa, kjer je med ledeniki rasla razna zelenjava. Po končani vojni se je na Rudniku Trbovlje zaposlil kot rudar. Kmalu so njegove veščine prišle na uho nadrejenim in se je hitro znašel v rudniški vrtnariji. Novega dela se je lotil z vsem žarom. Razdajal se je na vse strani. Tisočim je pomagal z vrtnarskimi, sadjarskimi, pa tudi življenjskimi nasveti. Kar je še pomembneje - s svojimi prijatelji je pomagal z vso zagnanostjo pri delu turističnega in olepševalnega društva, kasneje pa je bil med ustanovitelji Hortikulturnega društva Trbovlje in kasneje Zasavje. Bilje človek dejanj, manj besed. Trbovlje so postale z leti bolj urejene, ocvetličcne, pričeli so z urejanjem parkov, v Radiu Trbovlje je vsako nedeljo imel vrtnarske nasvete, svoje pisne prispevke pa je objavljal v strokovnih revijah in glasilu Srečno. Vmes sije ustvaril družino, opravil mojstrski izpit iz svoje stroke, leta in leta vsak dan meril padavine in vpisoval vremenske spremembe, bil eden zadnjih štirih klasičnih kolesarjev v Trbovljah... Letos bo sredi letti praznoval svoj 72. rojstni dan. Če bi ga bolezen toliko ne ovirala, bi še danes lahko sodeloval v številnih akcijah pri olepšavi krajev. "Mnogo bi rad še povedal in napisal, kar si srčno želim, pa ne morem," pravi. Zdravja mu od srca privoščimo. Tine Lenarčič B FrSiTfOi tedna Na Izlakah jc gledališka sekcija KI) Elektroelement Izlake 17. aprila premierno uprizorila igro Gamberška kronika, ki jo je režiral Anton Rozina. Zgodovinska igraje začinjena s kančkom humorja, govori o gradu Gamberk, njegovih zadnjih lastnikih Schoerfenbergih ter njihovem padcu s kmečkim puntom. Igra je napisana v treh dejanjih. Ogledalo si jo je veliko ljudi, nekateri niso prišli v dvorano. Zato so ustvarjalci obljubili, da bodo predstavo v kratkem ponovili. Kako ne, saj so bili lahko zadovoljni z burnim aplavzom. K.G. Foto: Tomo Brezovar V Zasavju še 2000 borcev Slovenci 27. aprila praznujemo Dan upora proti okupatorju v spomin na ustanovitev OF. Njej in uporu proti okupatorjem v Sloveniji so se na začetku množično pridružili tudi prebivalci zasavskih revirjev. Uporniki so bili celo med voditelji upora na Štajerskem in Koroškem. V rudarskih krajih so se že julija 1941 zbrali v prvih partizanskih enotah, ki so kasneje tvorile borbena jedra brigadnih enot v raznih predelih Slovenije. Zgodovina osvobodilnega boja ne more mimo junaških podvigov prvoborcev Revirske čete 1. in II. Štajerskega bataljona. Koroških borcev za svobodo, slovenskih brigad in drugih enot, kjer so bili glavni revirski borci. Revirji so dali tista leta veliko osvobodilni vojni. V spopadih z okupatorji je padlo preko 1.100 revirskih borcev. 270 pripadnikov osvobodilnega gibanja so fašisti ustrelili kot talce, prav toliko ljudi so poslali v koncentracijska taborišča, 4200 prebivalcev pa so izgnali in pregnali na Hrvatsko, v Srbijo in Nemčijo, njihovo premoženje pa zaplenili. Danes živi v Revirjih še okoli 2000 nekdanjih udeležencev tega upora in osvobodilne vojne. Združeni so v krajevnih in občinskih organizacijah, njihovo delo še naprej temelji na vrednotah preteklega boja. Zavzemajo se za slovensko samobitnost in ozemeljsko celovitost, ki smo si jo priborili z uporom proti okupatorjem in za uveljavljanje tistih demokratičnih izročil OF, ki so se potrdila v NOV. N.N. Pepelnato nezaupanje Hrastniška vlada je na zadnji seji obravnavala ponudbo Rudnikov rjavega premoga Slovenije, da razpoke na pridobivalni površini sanira z elektrofilterskim pepelom iz ljubljanske toplarne. Rudnik se odloča za sanacijo površin zato. ker v hrastniški jami pogosteje prihaja do vdorov vode in samovžigov premoga, kar je tudi posledica razpok. K sanaciji površin ga zavezuje tudi rudarska zakonodaja. Za elektrofilterski pepel so se odločili zato, ker gaje dovolj, ker se stroškovna računica izide, in ker je Delo je, dela ni... Navadili smo se že na jadikovanje, kako težko je dandanes priti do zaposlitve. Tako zelo smo okupirani s tem, da včasih niti ne vidimo, da le ni povsem tako. Ne smemo si zatiskati oči pred nekaterimi pojavi, ki nas opozarjajo, da ima vsaka stvar d ve medalji; ima jih tudi zaposlitveno področje. V Trbovljah še vedno po svoje odmeva spoznanje, da Iskra-Semicom kljub temu, daje že kar nekaj časa od tega, kar je razpisala 150 delovnih mest, vseh teh še ni zaposlila. Pravzaprav jih je le okoli 40. Zadnje čase imajo precej več naročil, kot lani in tudi to je vzrok, da dostikrat delajo v treh izmenah. In ker je znano, da pri izvozu ni mogoče zamujati z dobavami pogodbenim kupcem, s sedanjim številom zaposlenih pa vseh obveznosti ni mogoče v pravem času uresničiti, je razumljivo, da segajo po nastavljanju novih ljudi. Najprej želijo zaposliti vse delavke, ki so svoj čas že delale v Iskri, poleg še druge. Slab odziv na razpis pravzaprav kaže. da nat. i. zaposlitveni fronti le ni vse tako. kot se kaže ali kol jo skušajo prizadeti naslikati. Res je, da smo ob povpraševanju, kje so vzroki za to. med drugim zvedeli tudi to: delavke so prepričane, da gre samo za kratkotrajno delo, ki ne bo trajalo dlje, kot mesec, dva; spet druge imajo mladoletne otroke in še bi lahko naštevali. Vendar vse to in drugi vzrtoki ne bi smeli prevladovati nad tem, da se bomo morali privaditi vzeti vsako delo, ki se nam ponuja, čeprav mogoče res samo za krajši čas. Res pa bi bilo treba bolj prisluhniti tudi tistim nezaposlenim, ki zatrjujejo, da se doslej niso obirali pri prevzemanju različnih del za kratek čas. Toda brž, ko so ostali spet brez dela, so minili meseci, preden so prejeli nadomestilo za čas brezposelnosti. Milan Vidic tehnično primeren material. Svoje k temu prispeva tudi, da Toplarna že dlje časa odjem premoga pogojuje z odvozom pepela (predvsem v jesensko zimskem času, ko je pepela več in ni del na cestah in podobno, kjer se ga da uporabiti). Hrastničani na seji niso spodbijali strokovnosti rudarskih argumentov, med številni pomisleki (veliko je bilo namigovanj in dvomov) pa so bili predvsem ekološki in tranzitni. Med ekološkimi pomisleki so bili tisti o radioaktivnosti, težkih kovinah in kumulativnem delovanju raznoraznih strupov in odpadkov v Hrastniku sploh. Čeprav so predstavniki rudnika razpolagali s študijami zunanjih institucij, da teh nevarnosti ni, oz. da nove obremenitve ne bi presegale zakonsko določenih normativov, do odločitve na seji ni prišlo. Na rudnikih temu dodajajo, da si drugačne sanacije zdaj ne predstavljajo. Je pa ta, če seveda hrastniški rudnik hoče še naprej ostati perspektiven, nujna. R.R. Novo vodstvo zagorske SLS V soboto so člani zagorske Slovenske ljudske stranke na letnem občnem zboru za novega predsednika stranke izvolili Slavka Jelševarja, za podpredsednika pa Janeza Lipca. Na zboru so predstavili nove zveze (delavsko, zvezo razlaščencev in gospodarsko zvezo) in se pogovorili o svojem delu. Kot je dejal novi predsednik Slavko Jelševar, bodo skušali čim manj politizirati in več narediti za boljši standard delavcev in kmetov. Tudi s konzumnimi zadrugami, kjer bi kmetje prodajali, potrošniki pa poceni kupovali... Zbora so se udeležili tudi člani vodstva SI.S Marjan Podobnik, dr. I.udvik Toplak in dr. Marija Lukač. m.P. Foto: Tomo Brezovar Sem dolgo upal... "Kar nekajkrat sem se zglasil na Občini s prošnjo, naj vendarle pride komisija, ki bo ocenila škodo, ki sem jo utrpel zaradi lanske ujme," pravi Anton Ravnikar z Grajske 9 v Zagorju. "Zmeraj so mi obljubili, pa vedno pozabili, dokler... No, pred dnevi sta se zglasila uslužbenca, mislim, da iz stanovanjskega podjetja." "Sta torej le prišla," sem radoveden, "in opravila svoje delo?" "Prišla sta z rokami do komolca v žepih in povedala, da onadva tako ne moreta nič. Predlagal sem jima, naj si vsaj ogledata škodo zunaj in znotraj hiše, razpoke, kar sta tudi storila, rekla pa nista nič in tudi zapisnika nista napisala. Kar odšla sta." "Verjetno sta zapisnik napisala v uradu in ga oddala," skušam potolažiti sogovornika. "Ne verjamem; če bi ga, bi ga /daj že moral podpisati. Še nekaj časa bom potrpel, potem pa vso stvar zaupal drugim; mogoče bom naletel na večje razumevanje," še doda Anton Ravnikar, eden od prizadetih na Grajski ulici, ki se je moral takrat ob plazu izseliti in seje utegnil šele sredi lanskega decembra ponovno vrniti v svoj o hišo. Trdno je bil prepričan, da hodo na občini v štirih mesecih vendarle poslal i komisijo, ki bo stvarno ocenila škodo, ne pa poslala človeka, ki sta že od daleč povedala, da ne moreta ničesar napraviti. Čemu sta sploh prišla... kar takole na sprehod... Anton Ravnikar kljub vsemu ni izgubil zaupanja v pravico. Nc more verjeti, da bi ga na občini kar meni nič, tebi nič, pustili na cedilu. Saj noče niti tolarja več, kot znaša dejanska škoda; kdo ve, če mu bodo sploh priznali poškodbo na hiši in kdo ve, če bo uspel odgovorne ljudi prepričati, kaj vse je imel v utici, od katere je ostalo samo nekaj drv. Niti sc nc nadeja popolnega razumevanja za vse to, kar sta z ženo prestala, ko sta morala na vrat na nos drugam. M.V. Brez dolžnikov ne gre Če prihajajo računi zacletriko, ogrevanje in druge storitve eden za drugim, smo v precejšnji zadregi. V predvidenem času jih je treba plačati, kar j c spričo vedno bolj praznih denarnic težko storiti. Če pa računi prihajajo v ustreznem časovnem razmaku, si laže napravimo načrt poravnavanja teh obveznosti. Poglejmo, kako plačujemo račune za elektriko. Na trboveljskem Elektro so povedali, da brez dolžnikov ne gre, toda stvari sc kolikor toliko izboljšujejo, čeprav 100% plačil v zakonskem roku zlepa nc bo mogoče doseči. Ta čas dosegajo okoli 72 do 78 % vseh plačil. Zatika sc pri posameznih gospodinjstvih; največkrat prvi opomin že zadošča, če pa sledi izklop, to zares pomaga, da ljudje vendar zberejo zahtevane zneske in poravnajo račune. Večje zadrege nastajajo pri nekaterih večjih porabnikih elektrike. Ker gre za velike denarje, so dogovori s podjetji neizbežni; največkrat pride do ustreznih sporazumov, pri čemer pa si zadnji čas vse bolj pomagajo tudi s kompenzacijami. Brez njih enostavno nc gre. M.V. Sramotni steber Vsi govorijo o čistoči okolja, nazadnje pase izkaže, daj ne upoševamo niti osnovnega pravila; čistoča pred svoj im | pragom. Ljudje obtožujejo tovarne za uničevanje ir onesnaženje okolja, v resnici pa sami najbolj (nc)z.avcstno sodelujejo pri tem. V človeški naravi je, da sc razkazujemo in hvalimo, kako čisto je naše stanovanjc, stvari, ki so nam v stanovanju odveč in napoti, pa odlagamo pred vrata, kajti ne čutimo se odgovorne za nič drugega, kot le za našo lastnino za vrati. Zanemarjeno je že otroško igrišče. Primer za tako "odgovorno" ravnanje je naselje Sallaumincs v Trbovljah. Ker je naselje veliko in prebiva tam veliko ljudi, vsak skrbi le zase in sc sploh ne zanima za svoje sosede in njihovo mnenje o njegovem ravnanju. Vsakdo odlaga smeti vsepovsod drugje, le tam nc, kjer je za to prostor. Verjetno je posredi človeška lenoba in je že nekaj korakov do smetnjaka povsem odveč. Izglcda, da sc vsem zdi najbolj primeren prostor za odlaganje smeti klet, kjer shranjujejo živila. Tu se nabira vsemogoča * navlaka, ki ovira prehod. Seveda je to voda na mlin mišim in podganam, ki uničujejo shranjenaživila. Predstavljajte si, da bi to navlako postavili v vaše stanovanje. Zato pribijamo na sramotni steber tiste prebivalce ulice Sallaumincs, ki nc znajo vreči smeti v smetnjake ampak jih odlagajo v klet. Upamo, da bo to pisanje vsaj koga spomnil na to, da je pravi čas za čiščenje kleti. In pravi čas, da se navadijo drugačnega reda. Res pa je tudi, da bi si sramotni steber za takšno stanje v velikih naseljil> zaslužil še kdo. B.v. Foto: Branko Klančar a jeTKuiCe«* 3 Borba. Izjava slovenskega premiera Janeza Drnovška -Gablea, da njegova borbena morala še ni načeta, je najbolj razžalostila trboveljskega premiera Franca Beravsa - Iskrico. Prepričan je, da boj ne more biti enakovreden, če mu enkrat odklopijo telefon, potem mu grozijo z odklopom elektrike,... Koal ÌCÌ ja. Za povrh so Iskrico izdali še njegovi prenovitelji. Sef stranke Božo Marot - Tipps ponuja koalicijsko pogodbo in prenovo občinske vlade eLDceSovcu Robertu Jermanu -Sachsu. Pa tako lepo so se grizli med sabo, da so farani še na občinski stečaj pozabili. Obveznico. Menda je bila prva stvar, ki jo je storil zagorski župan Matjaž Švagan - Čižek po parlamentarni seji o nenavadnostih pri porabi proračuna in pri obveznicah, telefonski klic na Univerzo. Če je prejšnji župan Janez Režun - Obveznica iz obveznic magistriral, potem je njemu iz te snovi potrebno takoj dodeliti doktorat. Dobiček I. Iz vseh denarnih zdrah bi lahko še največ dobička skovala podjetnica Staša Baloh - Plahutnik. Pred dnevi je na našem ozemlju postala prva zaprisežena sodna izvedenka ekonomske stroke za področje financ. Zdaj se mora le še odločiti, ali bo delala ali pa nc bo delala; plačnik se najde v vsakem primeru. _) Dobiček II. Dober dobiček bi lahko v žep pospravil tudi tisti, ki bi imel enega izmed dokumentov, ki nosijo označbo poslovna skrivnost. Gre za spisek zdaj že nekaj več kot tisoč podjetij, kjer bo Služba družbenegaknjigovodstvaopravilarevizijo lastninjenja. _j Gospa ministrica. Ko je steklamiški direktor Stojan Binder - Šiba božja na predstavitev nove steklene kolekcije povabil tudi ministrico za delo Jožico Puhar - Macolo, je seveda naredil modro potezo. Macola ne le da se je obdržala v vseh vladah samostojne Slovenije; letos si je izborila tudi dobro petino državnega proračuna. _J Medklic. Je pa svinjarija, da se na vseh zabavah z obilo pijače razbije precej več kozarcev, kot sejihje na steklamiški. Domovi. Hrastniškcga župana Leopolda Grošlja -Samoprispevka domovi verjetno preganjajo tudi v sanjah. Potem, ko so mu načrtovani dom v Hrastniku vrgli iz osnutka državnega proračuna, si bodo verjetno še Hrvati malce sposodili njihov počitniški dom v Novigradu. Policij3. Prvemu zagorskemu policaju Alojzu Klančišarju - Špici se vse bolj toži po časih, ko so bili še miličniki. Takrat v celem letu niso bili tolikokrat tepeni kot so zdaj v enem tednu. Iščemo pametnejše od sebe Po ne najbolj obetavnem začetku, ko po soglasnem mnenju slovite redakcije jetrnic nismo dobili dovolj odličnih odgovorov na štiri zastavljena vprašanja, gredo stvari zdaj na bolje. V drugi uganki smo vas spraševali po lastniku roke in biča. Odgovor očitno ni bil pretežak, saj smo dobili kar lepo število pravilnih odgovorov. To govori o tem, da predsednika vlade poznate do obisti, ali pa o drugem: da ste si fotografijo, v Zasavcu smo jo že objavili, takrat vtisnili globoko v sive celice. In zdaj k najboljšemu odgovoru, pravzaprav dvema. Redakcija seje odločila nagraditi trud Helene T. iz Trbovelj in Magde H. iz Dola pri Hrastniku. Helena je prepričana, da ima Janez Drnovšek v rokah bič zato, da njegovi konji peljejejo naravnost in samo naprej; ne levo in ne desno. Magda pa meni, da je bil sicer bič kupljen za Arthurja, zdaj pa bo kaznoval tiste, ki se ne bodo pokorili zakonu o plačah. Jo je pa strah, da bo obveljala tista znana, daje bolje biti dvakrat tepen kot enkrat lačen. Magda je ob tem še v velikem stilu ugotovila, da je fotografija nesporen corpus delieti, da je Gable levičar. Obema nagrajenkama - Zasavc ho na vajine naslove tri mesece prihajal zastonj -so seveda vrata v čudoviti klobasičarski svet odprta tudi v prihodnje. In zdaj novo vprašanje za ljubitelje miselnih orehov. Tokrat ne bo dovolj le dobro opazovati. Vaša naloga namreč je, da nam napišete ime tistega direktorja, menedžerja, predsednika,...ki ima po vašem mnenju v naših ozkih dolinah največ težav z debelo kuverto. Zraven pripišite še kolikšen je njegov mesečni tolarski odmerek. Čim več uspeha pri ugibanju vam želimo. Mi bomo kljub še veljavni tajnosti plač napisane direktorje vljudno naprosili, da nam in vam pokomentirajo vaša mnenja. Veliko uspeha, če se boste zadeve lotili raziskovalno, in veliko sreče, če se boste prepustili občutku. Pa lepo pozdravljeni! Redakcija jetrnic krajevne Punt na Mar nem Bodo prebivalci okolice deponije Unično 4. maja zaprli cesto na deponijo, kot so se odločili na sestanku v začetku aprila, če pristojni ne bodo rešili nekaterih težav, ki so po njihovem nastale zaradi obratovanja deponije. Prebivalci Brdc in Marnega opozarjajo na nedokončana dela na cesti Marno - Unlčno, neurejen odvod meteornih voda, plazenje, velike vibracije prt vožnji težjih tovornjakov In širjenje deponije na kmetijsko zemljišče. Posebej ogorčeni so na domačiji Kovač, ki lezi pod deponijo in kjer ne morejo več uporabljati vode ÌZ svojega vodnega zajetja. Prt Kovačevih trdijo, da so prevelike vsebnosti bakra, amonijaka, sulfatov In poraba kalijevega permanganola, kar je ugotovila tudi Medobčinska inšpekcijska siužba, posledica vpliva deponije, inšpektorji pravijo, da pri podobni analizi izcednih vod iz deponije iz januarja 1991 (vzorec vode iz hišnega vodovoda so vzeli 21, septembra 1992) niso našli elementov.ki sojih odkrili v vodi iz hišnega zajetja. Torej bi bilo treba posebej dokazati, da na slabo kakovost vode vpliva deponija. Prebivalci okolice deponije se bojijo nevarnih kemičnih odpadkov. Jezijo se, ker imajo upravljalci deponije le svojo kontrolo kakovosti dela na deponiji, ni pa splošne, nepristranske. In se sprašujejo, kaj odlagajo na deponiji ponoči, saj se večrat zgodi, da pripeljejo tovornjaki na deponijo sredi noči. Kot npr. 25. marca ob dveh ponoči, ko je tovornjak stresel tovorna komunalnem dei u deponije. Zavzemajo se, da bi vzorce vode analizirali bolj redno tudi v starem vodnem zajetju za vas Brdce.Tn se ne strinjajo s tem, da deponijo širijo na kmetijsko zemljišče, preden lastniki dobijo nadomestilo 2anj. Odbor oškodovancev zahteva od hrastniškega IS, da spregovori o težavah, ki so jih Izpostaviii in poišče primerne rešitve. Vprašanj več kot preveč in na Marnem utegne biti še vroče. Gotovo bo treba poiskati primerne rešitve za prebivalce ob deponiji in njene uporabnike. Marko Planinc % S pirhi v bolnicah in domovih "Želini biti s teboj, ki si drugačen - tvoja drugačnost me bogati", je bilo geslo letošnje akeije Slovenske Karitas. Tej akciji so se pridružili tudi Župnijska Karitas Zagorje. OO Slovenskih krščanskih demokratov in OO Slovenska ženska zveza Zagorje, in se skupaj z mladimi iz Zagorja. Čcmšcnika in Izlak ter s pirhi, pomarančami, sladkarijami, oljčnimi vejicami in drugim zelenjem iz blagoslovl jenih butar, ki sojih za bolne in osamljene pri blagoslovih jedil na Velikosoboto zbirali neznani darovalci iz župnij Zagorje. Izlake. Čemšenik, Kisovec, v popoldnevu velike sobote odpravili v domova starejših občanov na Izlakah in v Trbovljah in na vse oddelke trboveljske bolnišnice. Pri dobrodelni akciji, s katero so vsi sodelujoči želeli polepšati velikonočne praznike bolnim in osamljenim, so s svojimi prispevki sodelovali tudi Matjaž Turk. KZ Izlake. Tefik Makica. ValčiOberč. Bojan Juvan in OŠ Dr. Slavko Grum iz Zagorja. Majda Razpotnik, predstavnica Župnijske Karitas Zagorje, ki je vso akcijo vodila, je povedala, da je bilo zbranih mnogo več "pirhov", kol so organizatorji pričakovali. Zato sojih namenili še oskrbovancem v Domu onemoglih in v Domu počitka v Mengšu. Poudarila je še. daje razveseljivo, daje v ljudeh še toliko čuta za bližnjega v stiski, predvsem pa. da je bilo toliko mladih pripravljenih žrtvovati svoj prosti čas za predpraznični dan. za pripravo daril in obisk bolnih in osamljenih. Devetletka V ponedeljek je bilo v prostorih delavskega doma Trbovlje posvetovanje, ki ga je sklical Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport v zvezi z novim konceptom osnovnega šolstva. Gre za podaljšanje osnovnega šolanja otrok na devet let. ki ga pripravlja Ministrstvo za šolstvo in šport. Seveda zdevetletnim šolanjem ne nameravajo pričeti že prihodnje šolsko leto, ampak ga bodo uveljavljali postopoma, saj je treba prej zagotoviti potrebne pogoje. Namen posvetovanja je bil, da z učitelji izmenjajo stališča, odgovorijo na vprašanja, osvetlijo probleme v zvezi s konceptom... Sodelovali so učitelji in vzgojitelji vseh zasavskih šol in vrtcev, prisotni pa so bili tudi predstavniki staršev. Koncept je predstavila mag. Tea Valenčič, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport, in njeni sodelavci. F.M. Ločeni odpadki Litijski ekologi in naravovarstveniki, ki se vneto borijo za čim lepše okolje, so zdaj pred Komunalno stanovanjskim podjetjem na Ponoviški postavili velike skladiščne prostore - bokse, kamor lahko občani vsak delovnik od 7 - 15 ure odlagajo steklo, papir in kovine. Načrtujejo tudi razširitev odvoza odpadkov v Ponovičah, na Savi in na Spodnjem Logu. S postavitvijo posod za ločeno zbiranje odpadkov ekologi upajo, da bi sc rešil problem črnih odlagališč. M.S. Litijski promet Pretekli teden je predsednik litijskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Hostnik sklical sestanek, na katerem so pretresli ureditev prometa v Litiji. Pogovarjali so se o prometni ureditvi okrog obeh OŠ in o pripravah na občinsko kolesarsko tekmovanje. Izpostavili so prob lem, ki ga v Litiji predstavlja glavna magistralna zasavskacesta. Le ta voznikom dopušča, da se z nezmanjšano hitrostjo pripeljejo do litijskega mostu. Prav zaradi prevelike hitrosti jih je že kar precej pristalo v bližnji Savi. Na sestanku so sicer obravnavali možnosti za rešitev tega problema, vendar bo o njihovi zahtevi odločalo Cestno podjetje v Ljubljani. M.S. Ogrevanje v Hrastniku Na zadnji seji hrastniškega IS so spregovorili o idejni zasnovi ogrevanja naselij Dol pri Hrastniku in Podkraj. Pri idejni zasnovi so upoštevali ekonomske in ekološke zahteve. Obe naselji sta namreč toliko oddaljeni od hrastniške toplarne, da bi bila gradnja toplovoda zaradi izgub energije tehnično in ekonomsko nesprejemljiva. Za Dol pri Hrastniku izdelovalci idejne zasnove predlagajo uvedbo zemeljskega plina kot ekološko čistejšega vira ogravanja. Napeljali naj bi ga iz merilnoregulacij ske postaje, ki bo zgrajena pri poligonu AMD Hrastnik in bo zagotavljala preskrbo s plinom za TOH Hrastnik. V naselju Podkraj pa gradnja plinovoda ni ekonomsko utemeljena, zato predlagajo uporabo TNP. Večji zbiralnik bi postavili v industrijski coni Podkraj. V Hrastniku bodo skušali urediti projektno dokumentacijo tako hitro, da bi lahko startali na denar republiškega proračuna v letu 1994. K.G. Podrta hiša V KS Center, na Opekarni, so pred kratkim porušili hišo. Gre za hišo, ki je zakrivala pogled na stanovanjski blok. Trboveljčanom bolj znanim kot "rdeča kapica". Hiša, ki sojo podrli, je bila stara in dotrajana. Na podjetju Spccter. ki je izvedel rušenje in bo izvajal tudi adaptacijo stanovanjskega bloka so povedali, da streha zamaka, zato bodo blok nadzidali. Čisto na vrhu bodo torej uredili mansardno stanovanje. Pri podjetju so še povedali, da bodo vsaj streho, če ne že vsega, poskušali dokončati letos. Vse pa je seveda odvisno od denarja Na prostoru, kjer je stala podrta hiša. bo zaenkrat tako. kot je. Ko bodo dela končana, bodo uredili tudi "začasno gradbišče". Naredili bodo parkirni prostor z zelenico. T.Š. 7j$mc Trgovine po novem Med oblikovanjem novega zakon o trgovini v Sloveniji je bilo v Zasavju slišati največ pripomb zastran obratovalnega časa. Zasebni trgovci so se ogrevali za samostojen pristop na tem področju, družbeni sektor pa se ni preveč navduševal za več kot 60 oziroma največ 66 urni delovni tednik. Zdaj, ko je zakon sprejet in začenja veljati, bo ustrezno ministrstvo izdalo tudi pravilnik o obratovalnem času. Skoraj zagotovo bo v njem tudi določilo, po katerem bo maksimalni delovni čas v trgovinah 66 ur. prej je bil za 6 ur krajši. Trgovci bodo lahko ta mejni čas podaljšali za največ 20 ur na teden, vendar ob izpolnjevanju nekaterih pogojev, o katerih bo več povedano v omenjenem pravilniku. Očitno bo daljši odpiralni čas veljal v turističnih krajih, pri nas v Zasavju zlasti na Izlakah, pa morda še kje. Posebej naj bi v pravilniku določili čas t.i. dežurstev ob nedeljah in praznikih. Prav bi bilo. če bi se porabniki malce bolj seznanili z nekaterimi drugimi določili novega zakona o trgovini, saj nam omogoča ustreznejšo zaščito, ki smo jo v dosedanjem zakonu o blagovnem prometu pogrešali. Zakon namreč predvideva tudi določene sankcije za opuščanje nekaterih določil, urejen bo inšpekcijski nadzor in še kaj. Urejeno je tudi prodajanje na prostem, ob trgovinah, po pošti, od vrat do vrat, s prodajnimi avtomati in v t.i. potujočih prodajalnah. Prodajalne bodo morale ustrezati vsem tehničnim, sanitarnim in drugim predpisom. Kader pa bo moral biti ustrezno izobražen. Dejali bi lahko, da sc tudi na tem pomembnem področju, ki zadeva vse nas, enačimo z evropskimi merili trgovanja in prodaje. Do večje veljave prihajamo kot potrošniki, ker smo tudi ustrezno zaščiteni in imamo možnosti preko potrošniškega organiziranja vplivati na tokove v tej dejavnosti. Milan Vidic Starši spet učenci Sredi aprila so potekali po zasavskih šolah ob 2. redovalnem obdobju roditeljski sestanki. Navadno jih spremljajo strokovna predavanja šolskih svetovalnih služb, ponekod pripravljajo razstave, zadnje čase predstavljajo tudi rezultate projektnega dela v posameznih razredih. Zanimivaje bila zamisel dolskih šestošolcev, ki so prišli na roditeljski sestanek s starši. Celo šolsko uro so skupaj reševali učne liste. Snov ni bila težka. Napisali so nekaj pravopisno težjih besed, namesto siromašnih izrazov so poiskali bogatejše in napisali opravičilo. Starši so ga samo podpisali. V tem času so se pri razredničarki zvrstili vsi pari - starši in otrok - ter v razgovoru razmišljali, kako izboljšati učni uspeh. Na koncu so otroci zapisali še vtise svojih staršev o takem načinu sestanka. Vsem je bilo všeč, kar so tudi zapisali: sestanek je potekal v sproščenem ozračju: čeprav sva s sinom zamudila, sva se lahko uspešno vključila v delo: doma si nismo predstavljali, kako bomo to počeli; sin najprej ni hotel z mano v šolo. ko pa sem videla, da so vsi po parih, sem ga poklicala po telefonu; želel hi. da tako sodelujemo z otroki tudi pri drugih predmetih; skupen razgovor je dobrodošel, ker se otrok doma kasneje ne more izgovarjati: počutila sem se lepo. bilo je zabavno, pa še pravopisno znanje smo osvežili: spoznal sem nekatere sošolce svojega sina. o katerih mi včasih pripoveduje. Fanči Moljk Turjanski gasilci delavni V tem letu, je Gasilsko društvo Turje izvolilo nov upravni odbor, ki ga vodi Stojan Mastnak. Na prvi redni seji UO so si zastavili že kar precej nalog. V tem mesecu bodo pripravili v gasilskem domu Turje tečaj za izprašane gasilce. Prijavljenih je že 20 kandidatov. Predavali bodo predavatelji iz.OGZ. Hrastnik, tečaj pa bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Potekal bo ob sobotah in trajal 85 ur. od tega 35 ur praktičnih vaj na poligonu. GD se bo udeleželo posveta častnikov in predsednikov v Hrastniku. Na tekmovanja za letošn je leto se že pripravljata moška in ženska desetina, poleg njih bodo nastopali tudi dve novi desetini dečkov in deklic. V društvu želijo ustanoviti še mladinsko skupino od 14. do 18. leta starosti. V nedeljo, 18.4. so se v gasilskem domu Turje zbrali veterani Gasilskega društva, prejeli so priznanja za življensko delo ob 40. obletnici društva. V.G. Gabrovka - Prejšnji četrtek so se v OŠ Gabrovka sestali predstavnica svetovno znane firme Yamaha iz Japonske Isabella Fedler z Dunaja, predstavnica Avtotehne SašaFaganel - Ilčcnko, vodja podjetja Elektropromzlzlak Janez Vidmar, zastopnik podjetja Beuerman- Strniša ter predstavniki OŠ Gabrovka in GŠ Litija. Na pogovoru so si izmenjali izkušnje o organizaciji Yamahinih glasbenih šol doma in po svetu. Gostje so se zanimali predvsem o organizaciji Yamahinegaoddelka na OŠ Gabrovka. Z vsem, kar so videli in slišali, so bili zelo zadovoljni. M.S. KlSOVeC - Nekoč bivalno naselje Na šahtu v Kisovcu že dobra pol leta bogati diskontna trgovina Dika. ki sta jo odprla zakonca Kalšck v svojih kletnih prostorih. Tako je mogoče pri njih praktično ob vsakem času dobiti pijačo in sladkarije po diskontnih cenah. Zanimivost: pri plačilu lahko kupci uveljavijo 5% popust z Diamond kartico. M.K. Litija - Mali šolarji iz vrtcev v litijski občini se bodo učili plavati. Plavalni tečaj bodo obiskovali ob petkih in sobotah. Z avtobusi se bodo vozili v Ljubljano, kjer bodo preživeli dopoldneve ob vadbi in plavanju pod vodstvom učiteljev Fakultete za šport. J.K. Impalca -V Domu oskrbovancev in upokojencev je 8. aprila gostovala Vokalno instrumentalna skupina iz društva upokojencev Trbovlje. V tem domuje bila že večkrat v gosteh in vedno so oskrbovance doma navdušili /.nastopi. Skupino tvori deset članov, tri pevke, tamburaši, kitaristi. kontrabasist in harmonikar, kije hkrati tudi vodja ansambla. Na koncertih izvaja narodno, narodno zabavno in zabavno glasbo. Lani so pripravili 26 koncertov. T.L. Hrastnik - Po daljšem premoru so v TKI Hrastnik spet pričeli izdajati svoj časopis Tovarniški list. Glavni in odgovorni urednik Marjan Peršak obljublja izhajanje vsake tri mesece. V tej številki, ki jo še posebej odlikuje okusen design, sodelavci pišejo o poslovanju podjetja, deponiranju sadre in blat na deponiji Unično. projektu CEOKA. lastninjenju, peči za sintezo solne kisline, znanju za boljše delo, novem večnamenskem prostoru in marketinškem delu. M.P. Trbovlje - V dijaškem domu Trbovlje je izšla letošnja številka domskega glasila Happy haus. Sam koncept in pristop k vsebinskemu oblikovanju se v primerjavi z glasili iz prejšnjih let ni spremenil. Časopis se trudi biti aktualen in zanimiv, bil naj bi prikaz vsakdanjega domskega in šolskega življenja in časa, v katerem živijo mladi. Vsebuje veliko različnih rubrik, od nasilja v Bosni, anket, pesmi, zabave, razvedrila,... A.M. Zagorje - Izšla je šolska revija Murphy.časopisGostinske srednje šole. Časopis je kvaliteten, vendar ni klasično šolsko glasilo, kakršnih so vajeni dijaki. Manjka najstniški nasvet o ljubezni, o problemih, ki jih imajo dijaki. V reviji Murphy so tudi slike na temo, ki jih nudijo posamezna poglavja. A.M. Trbovlje - Društvo računovodskih in finančnih delavcev Trbovlje organizira za svoje člane 24. aprila enodnevno ekskurzijo po slovenski Koroški. Najprej si bodo ogledali in nakupovali v Velikovcu ter nadaljevali pot na najvišjo slovensko vas Djekše v Avstriji. Sledila bo vožnja do Celovca, kjer si bodo na Gosposvetskem polju ogledali vojvodski prestol in romarsko cerkev Gospe svete, ob Vrbskem jezeru pa priljubljen izletniški kraj Otok - Maria Woerth. Ekskurzijo bodo zaključili na Trojanah z družabnim večerom. M.K. Trbovlje - StrelskadružinaSTT v Trbovljah je v soboto in nedeljo pripravila v svojih društvenih prostorih sejem in razstavo nove in rabljene športne opreme. Hkrati so pripravili tudi rekreativni dan z raznimi igrami in nastopi. T.L. rr.............. -......... - - -...— -O Štrajkajo tudi trgovci Vsi, ki so prejšnji petek zjutraj ob 8.30 uri želeli v trboveljsko blagovnico ABC Tehnohit, so zaman pritiskali na kljuke vrat. Ta so bila zaklenjena in ostala so zaklenjena vse do popoldanskih ur, čeprav je v delovnem urniku trgovina odprta tudi dopoldan. Osemnajstčlanski kolektiv blagovnicesejeodločilza štrajk in zaprte zavoljo tega, ker še ni prejel februarskih plač, kaj šele marčevskih. Sledil je sestanek upravnega odbora družbe, zatem še pogovor z zaposlenimi. ABC Tehnohitu dolgujejo najemniki njegovih nekdanjih prodajaln in trgovin skorajda 4 milijone tolarjev (tako za najemnino prostorov kot del zalog, ki sojih prevzeli ob najetju lokalov). Ker ima prodjetje blokiran žiro račun za okoli milijon tolarjev, seje znašlo v resnih zagatah. Zato ni naključje, če so se na sestanku kolektiva dogovorili za nekaj neizbežnih posegov. Danes, 22. aprila, se bo sesia izredna skupščina družbenikov. Na njej naj bi spregovorili o osnutku sanacijskega programa, bolje rečeno nekakšnemu načrtu reševanja nakopičenih finančnih vprašanj. Vodstvo podjetja mora udeležencem priložiti predlog ukrepov in odgovoriti na nekaj odprtih vprašanj, o potezah pa bo odločala izredna skupščina. To je le nekaj predlogov sklepov, sprejetih prejšnji petek na pogovoru z zaposlenimi v blagovnici, katerim bodo na današnji izredni skupščini zagotovo sledili še drugi. V teh dneh naj bi prejeli osebne dohodke, odvisno od tega, ali so najemniki poravnali svoje obveznosti do podjetja. Vsekakor v podjetju osebni dohodki niso med najnižjimi v občini, problematičen pa postaja čas izplačil; dvomesečne zamude pri tem so sodu izbile dno in kot so dejali zaposleni, so se za zaprtje trgovine oziroma za štrajk odločili zato, da bi vendarle poudarili svojo stisko zaradi neizplačanih prejemkov. M.V. >> ■ ~ ■ ■ ■ i Denarja ni Vse več zasavskih podjetij toži zaradi likvidnostnih zadreg. Veliko med njimi jih ima že kar nekaj časa blokirane žiro račune, kar povzroča še dodatne težave. Pred nekaj tedni je že kazalo, da se utegnejo preglavice zaradi tega nekoliko zmanjšati, vendar je to obveljalo le nekaj časa; danes so v plačilnih težavah tudi številni manjši kolektivi. Zasebni podjetniki zatrjujejo, da zlepa ne pomnijo tako zaostrenih denarnih težav, zato si morajo pomagati, kakor vedo in znajo, tudi z raznimi kompenzacijami, ki seveda ne morejo trajati večno. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja so zadnji čas spet marsikje v zadregah z izplačili osebnih prejemkov svojim zaposlenim. Doslej so si pomagali z izdajanjem bonov, s katerimi so delavci kupovali v odrejenih trgovinah živila, vendar se takšni obliki plačevanja slabo piše oziroma mu je že skoraj odzvonilo. Po novem naj bi utegnili z boni plačevati le malice, pa še to je odprto, ker se bojda pripravljajo tudi za te vrste plačevanja ustrezni predpisi. Doslej negospodarstvo ni bilo tako zelo izpostavljeno plačilnim težavam; med njimi jih je bilo le 9% z blokiranim žiro računom. Če pa bo pomanjkanje denarja postalo še hujše, se utegnejo tudi nekatere negospodarske dejavnosti znajti v težavah. Letos je bil naj večji znesek neplačanih obveznosti nad 900 milijonov SIT. M.V. Več elektrike iz Trbovelj Med redkimi zasavskimi delovnimi kolektivi, ki so prvo letošnje četrletje naredili več. kot so predvidevali, je tudi trboveljska TET. Tudi v drugem tromesečju se ne smejo pritoževati, ker dela blok noč in dan. Do sredine tega meseca je blok dal že 194 milijonov kilovatnih ur električne energije, kakih 15% več. kot so načrtovali. V se kaže. dajim bo šlo dobro od rok tja do 1. maja. ko bodo blok ustavili. Popravila bodo trajala petinštirideset dni, kolikor so jih planirali zato, da bi bila TE po tem času spet pripravljena na redno obratovanje. Čepravje, kot rečeno. TET doslej redno obratovala, deponija premoga ni povsem izpraznjena. Prav to pa bo utegne rudarjem povzročiti nemalo preglavic v času. ko blok ne bo delal, ker utegne biti deponija znatno prej napolnjena, kot so predvidevali. M.V. Informacijska tabla v Litiji Slovenska turistična zveza je predlagala, da se tudi v Litiji uvede sistem turističnega in poslovnega informiranja, kije po mnenju zveze dobrodošel in ni v nasprotju z ostalimi že obstoječimi projekti. V Litiji načrtujejo dve veliki informacijski tabli, ki bi potnika, turista ali občana opozarjale nase in ga načrtno vodili do njegovega cilja. Omogočeno bi bilo informiranje o vseh turističnih, splošnih in gospodarskih subjektih v prikazanem območju na karti. Takšne informacijske table so že postavili v Ljubljani in Kamniku. M.S. Kabelska TV Trbovlje Na željo večine ljudi je gradbeni sistem uredil vse potrebne stvari, da so se želje s kabelsko TV uresničile tudi v Trbovljah. Če hočemo nekaj imeti in to obdržati, moramo to tudi plačati. Radi bi imeli lepe posnetke, boljši program in kakovostne filme. Toda problem je, kot vedno, v denarju. Nekaj, kot vedno, ga jc bilo potrebno zbrati žc na začetku, ko so se zbirala naročila. Večina ljudi je soglašala s tem, toda sedaj lahko vidimo, da listi ljudje, ki so bili zelo zavzeti, še danes niso plačali osnovnega prispevka, kaj šele vzdrževalnino. In ravno ti se pritožujejo, da ves plačan denar pokasira trboveljski Kanal 10. žalijo ljudi itn Vendar za (ne)plačane račune obstajajo papirji. Ko se je treba zbrati na sestanku in tam rešiti težave, večnih nezadovoljnežev ni od nikjer. Kam gre torej denar, ki ga vsak mesec plačujejo za vzdrževalnino. Kam? Tudi za servise, napake, elektriko, vzdrževanje sistema. Program kabelske TV gledajo tudi ljudje, ki sploh niso šteli med naročnike - zastonj seveda, saj je kabelska TV napeljana za cel blok. Ljudje to zanikajo. Izgubili so program, ki so ga radi gledali - SKY MOVIES. Razlog je preprost. Program je kodiran. Kodirane kartice, ki potečejo po enem letu, so precej drage. Torej spet vzrok za dodaten denar. Ali se bodo želje sploh kdaj uresničile, če pa niso vsi redno pripravljeni plačevati niti nekaj tolarjev? B.V. Mala šola borzništva Prodaja vrednostnih papirjev Ko je primarna izdajavrednostnih papirjev prodana posameznim investitorjem, je trebaza gotovi ti mo žuost nadaljne prodaje in nakupa oziroma trgovanja e temi vrednostnimi papirji. Nihče najbrž ne želi za vse večne čase investirati kapitala v določeno naložbo kot je vrednostni papir. Tako pridemo do borze vrednostnih papirjev, ki je torej poseben organiziran del sekundarnega trga vrednostnih papirjev in predstavlja drugotno trgovanje že izdanega vrednostnega papirja. Časovno bi sekundami trg vrednostnih pa pir j ev 1 ahko op rede lili o d tre nutka,ko nekdo kupi kak na novo izdani vrednostni papir na primarnem trgu, do dne, ko ta vrednostni papir v celoti zapade v odplačilo. In tako imamo med ostalimi svetovnimi borzami od 86. decembra 1989 tudi Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. MLR. Trgovine se selijo Podjetji Agrohit in Tehnohit, nastali iz podjetja Prvi junij, sta v kratkem preselila nekaj in prepustila zasebnikom nekaj trgovin. V zadnjem mesecu so v opuščenem salonu avtomobilov na Škratovim spet odprli trgovino s pohištvom, v dosedanjo na Trgu revolucije pa preselili trgovino z avtomaterialom, ki je bila doslej v Tauzlovi hiši. Tam je sedaj konfekcijska trgovina Elita, ki je bila doslej v elektrarniški stolpnici na Rudarski cesti 2/a. V izpraznjenih prostorih Elite sta celjska Kovinotehna in zakonca Kozole uredila trgovino KAJ. Odprli sojo 15. aprila dopoldan. V njej prodajajo belo tehniko, akustiko, posodo, elektroinstalacijski material, barve, lake in podobno blago. Na Škratoviti pa je Avtoservis Malgaj odprl istega dne avtomobilski salon, kjer predstavlja ponudbo Audija. In, kot so dejali na otvoritvah: prav prijetno je v novih trgovinah - da bi le imeli dovolj denarja, da bi tam tudi kupovali. T L Foto: Branko Klančar POGLED parketa ■1 OPTIMIZEM TAKO IN DRUGAČE Preživeli smo finančni sejem "Kapital 93" in borzno dogajanje se spet vrača v normalne okvire. Odmevov na sejemska dogajanja je veliko; dosti je bilo poslovnih razgovorov, strokovnih seminarjev, demonstracij borznega poslovanja ter vsega ostalega, kar spremlja trg kapitala. Mogoče je bil marsikateri posel, ki je bil v naslednjem tednu sklenjen na borznih sestankih ali na OTC trgu, načelno dogovorjen že na srečanjih v Cankarjevem domu. In ravno v tem je draž tega sejma, ki se bo verjetno v podobni obliki obdržal na slovenski finančni sceni tudi v naslednjih letih. Sicer pa torkov borzni sestanek pretekli teden ni prinesel nič pretreslj i vega. Precej seje trgovalo z obema državnima obveznicama RSL1 inRSL2,ki sta ostali pri tečajih 115,9 zaRSL 1 in 88,8 zaRSL2, kar je malenkosten padec. Razen z obveznicami občine Zagorje, ki so zdrsnile na nivo 74,7, poslov pa je bilo kar za več kot 700 lotov, ni bilo pri obveznicah kakšnega večjega prometa. Pač pa je bila v središču pozornosti delnica Probanke, ki nezadržno raste (v torek je bila cenaže preko 15.500 sit), pa tudi promet je presegel 670 lotov. Četrtkov sestanek pa je bil presenetljivo dolg, kar blizu dveh ur. Prometa pa je bilo, v nasprotju s tem, samo za dobrih 1,3 mio DEM in spet je "blestela" delnica Probanke, ki je že presegla ceno 16.000 sit, prometa z njo pa je bilo za dobrih 200.000 DEM. Čeprav prvi krog ni obetal velikega prometa, saj je bilo le nekaj sklenjenih poslov z obveznicami Rogaška 1 ter RSL1 in seveda delnicami Probanke, pa se je v nadaljevanju razživela predvsem republiška "dvojka". Prometa z njo je bilo za več kot 300.000 DEM, tečaj pa jc padel na 58,0. RSL1 je ostala pri 115,9, Gorenje se drži okrog 96, PTT Nova Gorica je narasla na 87,3, mesto Ljubljana pa tudi ostaja okrog 87. Tudi obveznica občine Zagorje je rahlo porasla iz 74,4 na 75,4. Delnice Dadas konstantno naraščajo in so zaključile pri 25.300 sit, Nika pri 35.422 sit, SKBP pri 12.260 sit, SKBR pa rahlo nižje, pri 11.500 sit. Tudi s kratkoročnimi vrednostnimi papirji, to so blagajniški zapisi Banke Slovenije, zakladne menice Banke Slovenije in komercialni zapisi Stanovanjskega sklada RS, se je nekaj trgovalo. Tako lahko rečemo, daje vzdušje na borznem parketu kar spodbudno in poslovanje borze se normalno odvija, kljub raznim obrobnim "zdraham”, kot je na primer dogajanje okrog delnic Optimizma. Te bi že zdavnaj morale priti v kotacijo Ljubljanske borze, pa vedno pride kaj vmes, da sc to ne zgodi. Ker pa je v to afero vključena tudi vlada in seveda finančni minister g. Gaspari, lahko pričakujemo še zanimive dogodke. Milan Povirk ra mala lami "Ime Litija prvič zasledimo v pisanih virih leta 1145. V srednjem veku je postala trg, 1952. leta pa mesto. V štiridesetih letih se je to mesto močno spremenilo. Ni več znanega lesenega mostu čez Savo, ne Tičevc domačije, ne starega gasilskega doma. Nastala so nova naselja na (iraški Dobravi, na Rozmanovem trgu, na Stavbah... Spreminjanje obličja mesta je vidno na vsakem koraku. Nastaja novi atrijski trg, ki ga zaokrožujejo večnamenska dvorana, stara sodna palača in novi stanovanjsko - poslovni center. Trg naj bi tvoril nekakšen prehod iz starega mesta v novo naselje. Litija bo tako dobila videz modernega in urejenega mesta, kjer bo stari del spominjal na nekdanje pristanišče in trško življenje v njem, novi pa bo omogočal meščanom prijetno bivanje, ter srečno in urejeno življenje. Ljudje, ki bodo prihajali k nam, bodo vedno dobrodošli in prijazno sprejeti. Le tako bomo dali celotni prenovi tisti čar, ki ga sama brez zadovoljnih in veselih ljudi ne more dati." Tako je Litijo v knjigi Litija nekoč in danes označil njen župan Mirko Kaplja. Litija danes Litija je danes razdeljena v dve krajevni skupnosti. Med njima je reka Sava. Ta ju tudi deli v KS Litija - levi breg in KS Litija -desni breg. Sava je sicer naravna meja med obema skupnoslima, mesto pa živi kot celota. Kljub temu. da statistični podatki v Sloveniji kažejo na zmanjšanje števila prebivalstva, v Litiji ni tako. Število prebivalcev se povečuje. KS na levem bregu ima 2924 prebivalcev. KS na desnem pa 4008. Mesto se počasi, a vztrajno veča. Mnogi od njih se sprašujejo in tarnajo, da se v Litiji nič pametnega ne dogaja. Pa vendar temu ni tako. Obe KS res nista pretirano aktivni, ampak v zadnjih desetih letih so se pokazale neke spremembe, ki kažejo na bolje. Zgrajenih je bilo veliko novih stanovanj. Upoštevali so potrebe prebivalcev in uresničevali načrte gradnje. Na desnem bregu Save je tako nastal velik stanovanjski kompleks Rozmanov trg, na levem bregu pa se danes razprostirajo Stavbe. KS se med seboj vendarle razlikujeta. Vse pomembne institucije, kot so Zdravstveni dom, lekarna. SO Litija, banke, pošta, športna dvorana, Tenis park As. vse avtobusne postaje. OŠ Litija in cerkev so skoncentrirane na desnem bregu Save. Na levem pa so OŠ Gradec, vrtec, bencinska črpalka, gasilski dom in policija. Pred časom seje v Litiji pojavilo vprašanje, ali je smiselno, da se mesto deli na dve KS. Pobuda o združitvi obeh je sprožila veliko različnih interpretacij in mnenj. Gre namreč za to. da bi na novo ustanovljena mestna KS poslovala bolj ekonomično in predvsem aktivno. Združitev Pobudnik združitve obeh KS v enotno mestno KS je predstavnik stranke Zelenih Martin Brilej. Konec marca je sklical sestanek s predsednikoma Janezom Kresom in Cirilom Golouhom ter nekaterimi političnimi strankami. Načeloma so se z njegovo pobudo vsi strinjali, saj bi lahko na novo ustanovljena KS imela svoj sedež v prostorih SO Litija. Zaposlena bi bila ena tajnica, ki bi urejala potrebne administrativne posle. "Mislim, da nima nobenega smisla, daje mesto ločeno na dve KS. Saj imamo konec koncev vsi enake želje, cilje in potrebe. Potrebujemo eden drugega. Institucije, ki se jih vsi največ poslužujemo, so v glavnem na desnem bregu v mestnem središču. Sam se kot ekolog zavzemam za čim bolj čisto okolje in pri tem nikoli ne pomislim, da bi na levem bregu, kjer sem doma, na primer postavili več zabojnikov za odpadke kot na desnem bregu. Vsi so deležni enake pozornosti”, je povedal Martin Brilej. Ustanovili bi mestni svet. ki bi bil sestavljen iz predstavnikov posameznih strank in ki bi med drugim tudi finančno urejeval vse posle KS. Svet bi sodeloval z okoliškimi KS. Te danes menijo, da so zapostavljene in jim občina ne posveča dovolj pozornosti. Marca so v Litiji ustanovili iniciativni odbor, ki bo pripravil predloge za združitev KS. Anketa In kaj o vsem tem menijo naključno izbrani Litijani? Andrej. 39 let. kovinostrugar: "Mislim, da pobuda niti ni tako slaba. Zanima me le ali bo na novo ustanovljena mestna KS kaj bolje delovala. Morda ima vse skupaj politično ozadje." Marija, 61 let. upokojenka: "Vseeno mi je ali se Litija deli na dve KS ali na eno samo. da le ne bomo pričeli še slabše živeti. Kakšne velike aktivnosti tudi od novo ustanovljene KS ne pričakujem." Nataša, 25 let. višja upravna delavka: "Podpiram odločitev Zelenih za združitev KS levi in desni breg. Zdi se mi. da imamo vsi krajani enake cilje in potrebe. Zakaj bi bili potem razdeljeni v dva tabora, ki ju ločuje le reka Sava. S skupnimi močmi bomo morda večdosegli. V slogi je moč.” Tatjana, 33 let. vzgojiteljica: "Ne vem. Nisem še slišala za to pobudo. Kljub temu mislim, da bi bilo dobro o tem kaj več spregovoriti. Saj vendar ne gre za neko medsebojno rivalstvo. Skupaj bi morda hitreje kaj dosegli." Peter, 20 let. delavec: "Naj naredijo kakor hočejo. Ne poznam sedanjega dela KS in tako tudi ne vem, kako naj bi bilo v bodoče. Če bi podprl to pobudo Zelenih? Bi. zakaj pa ne. Ne vidim nobenega razloga, daje ne bi." Maja Sevljak Foto: Karolina Šušteršič Litija - levi breg. Ob prazniku Približujemo se 27. aprilu in l. maju. Praznik, kot vsak drug, Z zastavami, kresovi, podelitvami priznanj, priložnostnimi proslavami... A komu je praznik sploh namenjen? Ali je ostal samo zato, da smo prosti, da smo doma, ali je to odnos do polpretekle Zgodovine? Saj veste, kdor se sramuje preteklosti, ta prihodnosti ni vreden. Tudi ta praznik jedel nekega življenja. Ne potrebujem zastav, če ne verjamem, da je tisto, čemur je praznik namenjen, v bisrvu kamenček v mozaiku mojega, očetovega ali kateregakoli drugega življenja. Meni niso potrebni kresovi, jaz verjamem v tisto, kar je pošteno. Pred kratkim mi je znanec trdil, da je 27. april nekaj, kar ni dokazano, da mu "tardeči" že ne bodo pamet solili in da on na proslavo že ne bo šel. Znanec je bil nagrajen tudi s priznanjem OF slovenskega naroda. Takrat, ko je stal na odru in smo mu ploskali, je bil ponosen, da ga je dobil. Zdaj to ni več del njegovega življenja. Zatajil ga je in pohodil. Zdaj trdi, da se je rodil leta 1990, ob spremembah v Sloveniji; pa je že srečal Abrahama. Bil bi lahko ponosen na to priznanje, ga pokazal vnuku, mu razložil stoletna hrepenenja slovenskega naroda po osamosvojitvi. Mu razložil sanje, ga peljal ob kresu, pokazal pot v življenje. Le zakaj ne bi obesil zastavo na svojo hišo. Franci Kadunc Pismo iz ZDA Brez nasilja ne gre... Resnica je, da je kriminal prisoten povsod. V Sloveniji še ni razširjen kot v Ameriki. V ZDA živijo različni ljudje in bil bi čudež če bi se vsi razumeli med seboj. Še vedno se čuti napetost med črnim in belim prebivalstvom. Kaže, da do popolnega zaupanja med njimi ne bo nikoli prišlo. Nekateri predeli Chicaga so naseljeni samo s črnskim prebivalstvom. Če belec po naključju zaide tja, nazaj težko pride živ. Že vsak otrok najde pot do orožja, precej nasilniških najstnikov je vključenih v gangsterske tolpe. V časopisih lahko vsak dan berem o vlčasih prav banalnih umorih. Na primer: petnajstletno dekle je ubilo svojo mater, ker ji le-ta prejšnji dan ni dala dovolj denarja. Žalostni so primeri zlorabe otrok. Materini partnerji so največkrat odgovorni za fizične zlorabe otrok. Zakaj? Vzroki so različni. "Moški partnerji so ljubosumni, ker ženska posveča več pozornosti otrokom. Otrok jih spominja na nekoga, ki ga ne marajo, ali pa otroci spominjajo moškega na prejšnje razmerje, ki ga je imela njihova ženska, "ugotavljajo listi, kise ukvarjajo Z vprašanji zlorabe otrok. Mati ne naredi ničesar največkrat zato, ker se boji. Seveda otroke lahko mučijo tudi ženske partnerice, ali pa so povzročitelji teh dejanj pravi starši. V teh dneh me je pretresla vest o očetu, ki je brutalno ugasnil življenje svojih dveh dojenčkov - dvojčkov s tem, da ju je vrgel ob steno. Zato, ker ga je motil njun neutolažljivi jok. Življenje, ki naj bi bilo enkratno, včasih res ni vredno počenega groša. Katja Božič Markova planina Čisto običajna slika v lokalu. Nekaj ljudi sedi, za šankom živahno čebljanje, natakarica skuša čim hitreje ustreči gostom. V kotu sedi majhna druščina. Fantje naročijo bolj potiho. Dva sta srednješolca, eden osnovnošolec, najmlajši verjetno šene hodi v šolo. Natakarica jim prinese pijačo na pladnju. Verjetno bo nesla še na kakšno drugo mizo, si mislim. Pane. Pred'fante postavi štiri kokakole in tri manjše kozarce. Seveda, rum. S prijateljem se spogledava in vprašava natakarico: "Ste jih vprašali, koliko so stari?" Čeprav ji je nerodno, ji niti na kraj pameti ne pade, da bi pobrala kozarce z rumom nazaj. Zaslužek je pač zaslužek, si verjetno misli. Midva pa se bova tako slejkoprej pobrala iz lokala. In sva se. Mladeniči pa so veselo popili svojo rundo. Celo najmlkajšemu so privoščili požirek rumkole. Pravzaprav dogodek, ki bi se lahko pripetil kjerkoli v Zasavju, ne le v trboveljskem lokalu, kjer sem mu bil priča. Pravzaprav ne povsod. Nekatere natakarice ali natakarji bi mladeniče znali lepo opozoriti, da alkohola tako mladim pač ne točijo. So tudi takšni. Čeprav je zaslužek v večini lokalov moralo pometel s prizorišča. Gostincem je očitno vseeno, če že povsem mlade navajajo na alkohol. Kako tudi ne, to so regniti za kasnejše najboljše stranke - tiste, ki vsako jutro pridejo na štamperl ali dva, potem pa se zapijajo globoko v noč. Očitno predpisi in kazni o prepovedi točenja alkohola mladoletnim ne zaležejo preveč. Roko na srce, tudi listih, ki bi morali to kontrolirati, je bolj malo videti na terenu. Zmaguje pač lažna solidarnost med vsemi v verigi. Gostinci, inšpektorji, starši, učitelji. Po znani: saj ni nič narobe, dokler nič "ne vemo", ali, dokler ne pije moj otrok. Še huje je seveda to, da mladi zaradi varčevanja in lažjega dostopa do pijače, enostavno kupijo liter žganega v trgovini in spijejo svoje doze na bolj ali manj skritih mestih. Seveda trgovcem nihče ne prepoveduje prodaje alkohola mladini, saj le prodajajo, in ne točijo. Da mladina pije, ni nič novega. Danes pač nisi v špici, če piješ sok. V srednjih šolah učitelji ugotavljajo, da marsikdaj sedi med dijaki tudi kakšen okajen poslušalec predavanja. Najbolj donosni so bifeji blizu srednjih šol. Za malice smo jih odprli, so zatrjevali lastniki. Pa marsikdo namesto sendviča ali tople malice zvrne pivce ali dva. Katastrofa. Za vsakega mladeniča in mladenko posebej, za družbo pa sploh. Ne gre sedaj kriviti le trgovcev in gostincev. Dokler bodo kazni nizke, državni uslužbenci (inšpektorji in učitelji) slabo plačani in zato pišmeuhovski, starši pehajoči za' osnovnim stardardom nič kaj dobri starši in bo država požrma čez vsako mero, bo tako. Ostali bomo narod pijancev. Mlade prav uspešno vzgajamo v prave naslednike čisto tapravih šnopcarjev. Marko Planinc Da občinske obveznice lahko "vodijo v pekel", so v Trbovljah že dobro spoznali. V Zagorju pa ugotavljajo, da jih "pekel" čaka prihodnje leto, če ne bodo našli pravih rešitev oziroma pravega ključa, ki bo odpirl vrata državne blagajne. Nestrokovnega vodenja javnih financ, nenamenskega trošenja proračunskega denarja in neodgovornega odnosa do sredstev davkoplačevalcev so poslanci zagorske skupščine na zadnji skupščinski seji obtožili prejšnje vodstvo skupščine in odstavljeno vodstvo IS. Poslanci so bili namreč mnenja, daje ravno prejšnje občinsko vodstvo z izdajo obveznic in vodenjem intenzivne razvojne politike pripeljalo občino na rob bankrota in za dobo petih let ustavilo razvoj občine. Na zadnji skupščinski seji so delegati dali izvršnemu svetu nalogo, da razreši direktorico in upravni odbor Agencije za razvoj. Zadolženost občine "Osnovna vizija razvoja občine je v osnovi zelo dobro zastavjena in zato verjetno ne bo velikih sprememb," je dejal predsednik IS Vladimir Kojnik in sc zavzel za dokončanje začetih projektov. Sredstva, pridobljena z izdajo obveznic, so bila porabljena za programe za razvoj gospodarstva, investicije v infrastrukturo, za program promocije Zagorja, za vzdrževanje tečaja, za finančne naložbe in pokrivanje tekočega dela proračuna. Strokovna in tehnična opravila v zvezi z izdajo obveznic so bila poverjena občinski Agenciji za razvoj. Občina Zagorje je prodala za 5,5 miljona mark obveznic in 2 milijona mark plasirala v infrastrukturo (ceste, plinifikacija,..) in podjetniške programe. Približno milijon mark je občina izgubila na borzi, zaradi prodaje po tečaju, kije bil nižji od 100,00. Skupaj s stroški izdaje obveznic in obrestmi bo morala občina do leta 1999 zagotoviti kar 8 miljonov mark, kar pomeni do tega leta petino proračuna. Kontrolo finančno - marerialnega poslovanja proračuna in Agencije za razvoj je občina prepustila SDK, ki je že dal delno poročilo. Hkrati pa je Komisija za nadzor nad izvajanjem proračuna na osnovi poročilaSDK ugotovila vrsto nepravilnosti pri poslovanju proračuna in Agencije za razvoj. Komisija ugotavlja, da niso znani stroški promocije obveznic in da ni znana odgovorna oseba, ki se je zavzela za povečanje prodaje obveznic v zadnjih treh mesecih lani. Komisija je tudi ugotovila, da so sc nekatere proračunske postavke med letom nenavadno povečale brez vednosti delegatov. Pa tudi to, da je Agencija za razvoj imela pozitivno vlogo pri spodbujanju podjetništva, a je bila preveč vezana na sredstva iz obveznic. Borza? Poslanci so na zadnji skupščinski seji spraševali, kdo in zakaj je odločil, da se obveznice občine prodajo na borzi in zakaj povečana prodaja obveznic v zadnjih treh mesecih lani. Predsednik IS Vladimir Kojnik pravi, da se ti dogodki vpadajo z njegovim prihodom na občino, torej v čas brezvladja. Matjaž Svagan, predsednik občinske LDS in sedanji županje mnenja, da seje politika vodila v krogu nekaj ljudi in daje bila ravno LDS tista, ki je prva javno odrekla politično podporo občinskemu vodstvu in hkrati članom lastne stranke. Svagan je še dodal, da stranka o dogajanju v občnini ni bila obveščena. Janez Vidmar, poslanec in nekdanji podpredsednik IS je izjavil, da sc je za projekt obveznic sicer zavzemal, a le do trenutka, kojc ugotovil vrsto nepravilnosti. "Takoj, kosem ugotovil, kakose obveznice prodajajo, sem zahteval ustavitev prodaje," pravi Vidmar in dodaja, da je nekdanji predsednik IS JanezLipec vedel za prodajo obveznic, saj je vedel tudi nekaj drugih stvari, o katerih ni vedel nihče drug. Direktorica Agencije za razvoj Marija Leskovšekje dejala, daje IS dal pobudo za povečano prodajo obveznic, ker tedanja prodajani sledila potrebam. V tem času so bili v pripravi podjetniški programi in projekt obrtno-industrijske cone v Kisovcu, za te projekte pa se IS in skupšina občine še vedno izrekata. "Prodaja na borzi pa je le ena od tehnik prodaje obveznic, ki je v svetu znana že celo stoletje, pri nas pa šele nekaj let. Cena, ki se oblikuje na borzi, je odraz razmer na finančnem trgu in se oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje. Cena, po kateri so se prodajale zagorske obveznice pa je ena najvišjih v vrsti obveznic, ki kotirajo na borzi," pripoveduje Leskovškova in zagovarja prodajo na borzi z višjimi obrestmi bančnih kreditov, kot jih je imela občina z izdajo obveznic. Leskovškova tudi navaja, da so bila sredstva od prodaje obveznic vložena v podjetniške programe in da se bodo ta sredstva oplemenitena z obrestmi vrnila občini. Direktorica je tudi zanikala vsakršne obtožbe, daje Agencija za svoj prihodek štela obresti od izdaje kreditov iz srestev obveznic, ampak so ta redstva prihodek proračuna. Plinifikacija Del sredstev, pridobljenih z izdajo obveznic, je bil namenjen plinifikaciji Sveine kotlarne. Za izvajalca del je bil kot Občina na prepihu. foto: Jože Razinger jr. m n Kje je rešitev? foto: Tomo Brezovar najboljši ponudnik izbran IBT (v tem podjetjuje bil zaposlen tedanji župan Janez Režun), vendar se je cena do podpisa pogodbe kar za trikrat povišala. Tako je bila dana ponudba za 21 miljonov tolarjev, pogodba pa je bila podpisana za 59 milj ono v tolarjev. Hkrati je sporna tudi sama naložba, saj med občino in S veo ne obstajadokument o ureditvi lastninskih odnosov v zvezi z vlaganjem sredstev v rekonstrukcijo kotlovnice in se zato prihodki proračuna porabljajo za vlaganje v tuje osnovno sredstvo. Vladimir Kojnik jc pojasnil, da s Sveo že potekajo pogovori o ustanovitvi skupnega podj etja "komunalna energetika" kot družbe z omejeno odgovornostjo. Z ustanovitvijo ločenega podjetja do konca leta pa bi se uredili tudi lastninski odnosi. Vprašanje Agencije Poslanci so na zadnji skupščinski seji zadolžili IS, da razreši direktorico in upravni odbor Agencije. O smotrnosti takšne institucije so si mnenja različna. Predsednik IS Vladimir Kojnik je ocenil delovanje Agencije za zelo strokovno. Pohvalil je tudi delo direktorice, ki je po njegovem mnenju delala na strokovni ravni in mnogo stvari uresničila. Kojnik je še pudaril,dase ne morejo odpovedati ljudem, kot je Marija Leskovšek. Mnenje skupščine je drugačno. Matjaž Švagan je sicer mnenja, da je Agencija potrebna, vendar z določenimi spremembami. Švagan meni, da je status direktorja Agencije izredno pomemben (sedanja direktorica je sicer zaposlena v podjetju In-tact) in daje potrebno opredeliti naloge in obveznosti direktorja. Marija Leskovšek je povedala, da je Agencija delovala z minimalnimi stroški in da je bila njena želja, da ne deluje kot birokrat. Direktoricaje namreč mnenja, da s*........ .v.v.v/.v.v.v.v.v.; O Agenciji ■ Skupščina občine Zagorje je rta skupni seji vseh treh zborov 13. 2.1991 sprejela Odlok o us- tanovitvl občinske Agencije za .V.*.V.V.\Y.V. •.V.\,.,.\‘.w.*.,.\ V.V.'.'.'.V.'.V.V.W.V.V .V .V .V .V.V.’.■T.'.'.'.* .'.V .•.v.v.\'.’. razvoj. Agencija je bila ustanov-Ijena kot javno podjetje in po lili odloku opravlja naloge: - svetovanje pri oblikovanju in ustanavljanju podjetij ter via-ganju državnega kapitala v prof-itabiine podjetniške programe - izvajanje skrbništva nad lom -strokovna in tehničnadelav zvezi z izdajanjem obveznic - ocenjevanje podjetni*»!, programov in dajanje predlogov - organiziranje In pospeèe* vanje izobraževanja na področju privatizacije ter prenos tujih in domačih izkušenj med podjetji. Organ upravljanja je upravni odbor, ki ga Imenuje in razrešuje izvršni svet. lahko podjetnikom veliko bolje svetuje, če je tudi sama podjetnik. Sicer pa je takšna oblika delovanja svetovalnega podjetja v svetu povsem običajna. Direktorica je mnenja, daje Agencija delala dobro, saj so svetovali petinštiridesetim podjetniškim programom in so zagotovili mnogo delovnih mest po zelo nizki ceni (9200 DEM za delavno mesto). MarijaLeskovšek je še dodala, da upa, da se bodo začeti programi Agencije nadaljevali tudi v prihodnje, saj so bili izredno dobro zastavljeni. Agencijaje pomagala mnogim podjetnikom in s svojim programom pridobila tudi sredstva Ministrstva za delo. Reševanje občine Izvršni svet je pripravil kar sedem variant za odplačilo obveznosti iz prodanih oveznic. Tako predlaga kot najbolj realno rešitev rešitev znotraj občine in sicer s pomočjo sredstev proračuna, neporabljenih sredstev od prodanih obveznic (teh je za 2 miljona mark) in premoženja občine. Vendar je Vladimir Kojnik mnenja, da brez pomoči države ne bo šlo, saj je obremenitev proračunskih sredstev prevelika. Občina od države ne zahteva denarja za pokritje primankljaja ampak razmišljajo o pridobitvi državnega kredita za dobo 20 do 30 let. Marija Leskovšek je mnenja, da je s sredstvi, pridobljenimi s prodajo obveznic na borzi, v zadnjih dveh mesecih v primeru ustavitve začrtanih projektov še vedno možno odkupiti obveznice občine Zagorje po bistveno nižji ceni, kot so bile prodane in s tem zmanj šati dolg proračuna v naslednjih letih. Tudi s smotrno porabo pridobljenih sredstev za programe, iz katerih se bodo sredstva vračala v proračun, bi bilo možno v naslednjih letih brez velikih pretresov za proračun odplačati obveznosti iz naslova prodanih obveznic. Kot je povedal Matjaž Švagan, je povsem jasno, da za izplačilo obveznic jamči občina s svojim premoženjem, zato od republiške vlade ne morejo zahtevati pokritje primankljaja. Kaj bo torej z zagorsko občino prihodnje leto? Vsekakor ima oblast še nekaj časa, da dostojno uredi razmere in pripravi najboljše rešitve, da obveznice ne bi povsem zavrle razvoja občine. Če je rešitev odstavitev upravnega odbora in direktorice Agencije, bo pokazal čas. Trenutno je prav agencija dežurni krivec za napake nedanjega občinskega vodstva. Sicer pa - v Zagorju se spet nekaj dogaja... Suzana Sivka Il Med področja alternativne medicine spadata radiestezija in bioenergija, ki si zadnje čase pridobivata vse več pristašev. Hrastničan Jože Saviozzi je januarja letos registriral podjetje HRT d.o.o. - za bioenergetske, radiestezijske usluge in trgovino. Z bioenergijo seje začel ukvarjati pred sedmimi leti, ko je njegova žena hudo zbolela. Čeravno so ga mejne znanosti zanimale že od malega. Ker pa zdravniki ženini bolezni niso prišli do dna, ji je svetoval obisk pri bioenergetiku. Zal tudi tu ni bilo želenega učinka. Odločil seje, da ji bo pomagal sam. Začelje s Farkašev«) literaturo, nadaljeval pa z Oblakovimi seminarji. Stane Oblak, priznani bioenergetik, je ugotovil, da ima Saviozzi toliko energije, da bi lahko pomagal drugim. Po njegovih navodilih je začel najprej zdraviti ženo, in ker je bilo zdravljenje uspešno, je nadaljeval še pri prijateljih in sorodnikih. Zadeve sprva ni hotel obešati na veliki zvon, a ker se je zgodilo, daje bil brez službe, "na čakanju", se je s prakso in literaturo izpopolnjeval, da je dozorela ideja za profesionalnost. V svojem bistvu je bioenergija terapija oziroma tehnika, ki jo bioenergetik izvaja s pomočjo polaganja rok na obolela mesta, na tako imenovane nakopičene "konflikte" v telesu, in s pomočjo oddane energije zdravi pacienta. Veliko jc slišati o raznih energijah. Za kaj gre? Človek se različno odziva na vplive okolja. Lahko so pozitivni ali negativni, lahko se jih ubrani ali ne. Takrat, ko se jim ne, podleže depresivnemu stanj u, slabi volji. Gre še za razliko med pozitivnim ali negativnim poistovetenjem s samim seboj. V sak namreč razpolaga z določeno energijo, ki ji pravimo energijska dinamika osebnosti. Le-tc ima kdo več, drugi manj, lahko jo tudi komu ukrademo, a to se bo slej ko prej izkazalo za breme. Pomembno je, da si vsak prisluhne in čim bolj skladno povezuje svoj razum, voljo in telo. Če te povezave ni, se to kaže v obliki raznih bolezni. Včasih zadostuje pomoč bioenergetika. Le-ta temelji na razvoju, naravnem procesu, ki ga ni mogoče ustvarit i na novo. Kot se za bioenergijo ne moremo kar usposobiti. Lahko je le že prirojena, dedna. Ali je težko ugotoviti kakšno, energijo kdo poseduje? Pri svojem delu ločujem med fizično in življenjsko energijo. Ni nujno, da ima kdo, ki je fizično zdrav, tudi bioenergijo. Če sevanje obstaja, ga zaznaš. Podobna energija kot v organizmu jc v auri. Opažam, da si največkrat jemljejo energijo zakonci, a tudi drugi, seveda. Odvzem energije človek čuti kot izčrpanost, utrujenost po pogovoru ali srečanju. Kako pristopite k pacientu? Najprej preverim pacientovo ležišče. Ljudje navadno niso seznanjeni s škodljivostjo ležišč, negativnih sevanj v prostorih, v katerih živijo oziroma delajo. Sevanja so kozmična, so še sevanja podzemnih vodnih tokov in zemeljskih prelomov tertchnična: TV, Hi-Fi naprave, računalniki, in sevanja radioaktivnih plinov. Če je kdo izpostavljen kateremukoli teh sevanj, to škoduje njegovemu bioenergetskemu polju, kar pripelje do sprememb v metabolizmu. To pa največkrat vodi do organskih obolenj, poruši pa se (udi človekova energija. Človek se ponoči zbuja in zjutraj zbudi bolj utrujen, kot se jc ulegel. Včasih so ljudje gradili hiše na mestih, kjer je najraje spal pes. Znano je, da ima pes naravno razvito moč, da najde najbolj zdravo mesto. V zadnjem času prevladuje tudi gradnja hiš iz zdravih materialov - bio-hiše. No, pacientu pa pomagam tako, da mu svetujem spremembo ležišča. Če to prostorsko ni izvedljivo, poskušam negativna sevanjanevtralizirati. Pomagam si z L-antcnami, nihali in drugimi radiestezijskimi pripomočki. Če pa vzrok bolezni ni v ležišču, nadaljujem z bioenergijskimi seansami. 7šsmc Kako si pridobite sodelovanje ljudi? Niti dva človeka nista enako senzibilna. A vsak, ki pristopi, s tem pokaže svoje zaupanje. S terapijo se zaupanje stopnjuje. Kakšni ljude prihajajo k vam? Različni, od otrok do upokojencev, naj starejši so tudi devetdesetih let. Prihajajo ženske, ki ne morejo zanositi, moški, ki imajo težave s hrbtenico ali prebavo. Lani je na primer prišel k meni nekdo, ki je padel čez kosilnico in se na izpušni cevi hudo opekel; mehurje v pol ure izginil. No, so še drugi primeri, kjer ni takšnega vizualnega učinka, a so terapije prav tako uspešne. Za primer; revma gre rada ven, išias malo manj. Pri krčnih žilah bolečine olajšam, ozdravljivo pa je bolj težko. Če gre za rakasta obolenja, je pomembno, da še ni bilo obsevano ali operirano, in daje bolezen šele v začetni fazi. Pacientu, kije imel obrabo hrustanca, sem s polaganjem rok, z energijo, dosegel, da seje hrustanec hitreje obnavljal kot obrabljal. Veliko jih pride s slabimi rcllcksi, osnovnošolci, ker močijo posteljo. Kdaj pride tudi kdo, ki mu nič ni, a vendar ga vse boli. Preseneča me, da prihajajo nekateri zdravstveni delavci. Otroci se pri meni recimo zelo umirijo. Zanimivo je, da imajo še drug instinkt. Pri spanju se otroci avtomatsko umikajo negativnemu sevanju. Dostikrat jih najdemo, kako spijo počez na postelji. Zdravljenje z bioenergijo zahteva tudi znanje s področja medicine. Ali sodelujete s kakšnim zdravnikom? Napaka določenih bioenergetikov je, da pacientom odsvetujejo jemanje zdravil, laz pravim obratno, eno z drugim in prej pridemo do uspeha. Res pa je, da bolj, ko je organizem prepojen s kemikalijami, bolj me to na rokah moti. Pri delu se učim od primera do primera. Kdaj bi tudi rad, da bi mi kak zdravnik pomagal, da ne bi kakšno stvar spregledal. Sedež imate v hotelu Jelka v Hrastniku. Na kakšen odziv ste naleteli v okolici? Na moje presenečenje, saj je pri nas alternativna medicina dokaj odrinjena veda, sem naletel na razumevanje. Končno, tukaj ne gre za magijo ali mistiko, temveč za naravno, življenjsko stvar. A vendar nekateri to zlorabljajo? Toje pa že bolj komplicirano. Pri besedah veš, kdaj jih kdo zlorablja, ker se zlaže, tu pa nikoli ne veš kdo je šarlatan in kdo ni. Pogoj, da začneš delo opravljati je, da imaš pet barv energije. Vsak človek ima tri, redki štiri, izjemni pet barv energij. Slednjih je eden na deset tistoč ljudi. Najdejo pa se taki, ki imajo štiri barve in delajo skupinske terapije, kjer ugotovijo, kdo ima večjo energijo, da mu jo "kradejo". Tisti gre potem domov s slabimi občutki. Nevama zadeva pri taki terapiji je še, da lahko tudi bolezen prenašajo iz osebe na osebo. S kolikšnim obiskom in cenami razpolagate? Za pregled računam 2.000, za vse ostale seanse pa po 1.500 tolarjev. Na dan imam povprečno osem terapij. Vse ima svoje meje, tudi delo in s tem utrujenost. Imam pa polno zasedeno, trenutno za štirinajst dni vnaprej. Nekateri pridejo tudi iz radovednosti. Občutki pri terapiji pa so različni; eni občutijo mravljince, drugi toploto ali hlad. Trenutno največ prihajajo ženske z živčnimi obolenji. Vzrok bolezni je v nepravilnem delovanju žleze ščitnice, zaradi tega oboli cel živčni sistem. Stres pobere 50 odstotkov celotne energije. Še nekaj je. Pri nas velja, da če gre kdo k psihiatru, je nor, v tujini pa je čisto normalno, da hodijo do trikrat letno na obisk k psihiatru. S tem v zvezi Brane Oblak trdi, da ob treh bioenergijskih terapijah na leto ni pogojev, da zboliš za rakom. Ste seznanjeni tudi s kakšnimi drugimi načini zdravljenja? Obstaja več načinov. Eni uporabljajo za to auro, drugi postavljajo diagnozo preko zenice. Človeška aura ima sedem plasti ali energetskih centrov, od mednožja do vrha glave, kjer je sedma, najbolj oddaljena plast, ki ponazarja emocije, čustva. Preprost primer je, da takoj, ko pridete v bližino kakega človeka, začutite ali vam je simpatičen ali ne, s tem zaznate ali se v njegovi plasti aure pretakajo pozitivne ali negativne misli. Indijski izrazi za te centre so čakre. Vsakaima svojo vlogo. Povezane so z določenimi organi, ki pokrivajo vse žleze z notranjim izločanjem. Kakršna bolezen je v teh organih, takšna je v auri. Branje aure pomeni branje po teh kanalih. Baje so Angleži izdelali očala, s katerimi se da videti tudi aura. Ali kdaj pomislite, da bi vas nihalo prevaralo? Priznati moram, da se v 95 odstotkih na nihalo zanesem. Dejstvo pa je, da se lahko z njim črpa le tisto, kar seje zgodilo. Za naprej pa so jasnovidci. Trudim se, da bi vsakemu pomagal k boljšemu zdravju in počutju. Včasih pomaga tudi to, da si kdo sam pomaga. Če s svojimi terapijami želenega učinka ne dosežem, pacienta napotim k splošnemu zdravniku. Stebili,odkarseukvarjatezbioenergijo, že kdaj bolani? Ne, nisem. Nasplošno mislim, da sem trdnega zdravja. Pomembno paje, da človek svoj organizem pozna, s tem je v neki meri lahko tudi sam svoj zdravnik. Veliko vlogo igra tudi pravilna prehrana. Kateri dogodek v življenju vasje najbolj pretresel? Ko je zbolel moj, takrat devetmesečni sin. Imel je distrofijo, razpad mišic, ki je medicinsko neozdravlj i va bolezen. Takrat sem vse storil, tudi z zelišči sem ga zdravil. In je ozdravel. Petra Radovič Foto: Branko Klančar * IZPOSOJA VIDEOKAMER PANASONIC MS-1 in JVC: - POLDNEVNO - DNEVNO - VEČDNEVNO * SNEMANJE Z VIDEOKAMERO PANASONIC MS-1 * MONTAŽA VIDEOPOSNETKOV * MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA * BARVNO FOTOKOPIRANJE - KATALOGOV - PROSPEKTOV - SLIK - POVEČANO IN POMANJŠANO - IZDELAVA NEGATIVOV - KOPIRANJE NA TERMIČNO OBSTOJNO EOUJO -KOPIRANJE NA PAUS A4 IN A3 * SPIRALNA IN TERMO VEZAVA ■ MAP, KATALOGOV, BROŠUR KNJIG OD 5 LISTOV DO 200 LISTOV * VIDEO - NAJNOVEJŠA DOBAVA HIT FILMOV S PODROČJA VIDFAÌ - PRAV TAKO NOVI PIRATI, KI SO PRAVKAR IZŠLI V ZDA PONUDBA FOTOKOPIRNIH STROJEV NA UZING - komplet oskrba stroja, papir, barva in servis VSE PO ZELO UGODNIH CENAH! DELOVNI CAS: od 9h do 12h; l6h do 20h; sobota od 9h do 12h tel. : 0001/61 45 7 Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel : (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19 00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 mladinska knjiga I j u b I j a n a, ti tov a 3 knjigarna in papirnica 61410 zagoqa ob savi cast» imaga 27 tei. 0601*1 061. 62318 fax 0601/64 039 NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ... Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV! Kidričeva 17 KONČNO TUDI V ZAGORJU ! SPECI A\ll ZI RAM A T KG O VIM A Ivo POTOČNIK ELEKTROSERVIS d.o.o. Ulica 1. junija 4, 61420 TRBOVLJE; tel.:/fax: 0601/24 284 Bela tehnika Akustika Mali gospodinjski aparati Program televizorjev Ročna orodja BLACK & DECKER Z METE RS 50 M BLAGOM IM MODNIMI DODATKI ____ Prodaja rezervnih delov in servis. ODPIRALNI ČAS: vsak dan: 8.00 - 12.00, 16.00- 19.00; sobota: 8.00-12.00 "1 Ta teden vas vabimo, da si ogledate naslednje filme: vTrbovljah Patriotske igre, v Zagorju Napihnjence in Lepotico in zver, v Hrastniku Sam doma in Poslednji mohikanec, na Izlakah Live wire in na Dolu Sam doma in Hrastača. lahko ogledate plesni spektakel Vročica. Če za praznike ne boste vedeli kam, se lahko l.maja V Zagorju Glasbena šola pripravlja pomladanski koncert in vas vabi, da jim prisluhnite24. aprila. Če radi plešete oziroma ste ljubitelj plesa, si v Litiji 24. aprila udeležite prvomajskega srečanja na Mrzlici. Če pa boste za praznike doma, vam knjižnicespetponujajo knjižne novosti, skaterimi si boste lahko krajšali prosti čas. Prijeten teden in veliko zabave! Redakcija L Ji SOBOTA SLOVENIJA 1 VREME 9.20 RADOVEDNI TAČEK: 22 44 ŠPORT Klop 23 05 SOBOTNA NOČ 9.35 TUDI TO JE 23.05 BOŠ VIDEL KAJ AMERIKA, 3/3 DELA DOLENC 10.20 OSCAR JUNIOR 0.25 PESMI ELVISA 10.40 TOK TOK, kontaktna PRESLEYA, 2. del oddaja za mladostnike ■HjV3VtylJdJIITYKj 11.25 IZSILJEVALEC, 10.15 PET PRIJATELJEV, ”men J im : angleška nanizanka, 4/ 13.00 POROČILA 13 13-05 TEDNIK, ponovitev 1Q.40 KLUB KLOBUK, 13.50 FILMSKO POPOLDNE kontaktna oddaja za 13.50 POPOLNA TUJCA, otroke lili ponovitev ameriške 12.10 ZGODBE IZ nanizanke, 26/28 ŠKOLJKE 14.15 TASSILO, PRIMER 13.00 POROČILA ZASE, nemška -(3.05 VELIKI nanizanka, 1/6 KOREOGRAFI: 15.20 TRENUTKI ANTONIO GADES ODLOČITVE 14.25 ŠPORTNA SOBOTA -ftn SJ°VcTn 1 ] Muenchen: SP V P?C™N,,C HOKEJU (Rusija: INFORMACIJE švedska) 1710 onfLm ■ . 17.00 EV.4.TEKMA PLAY ODKRITIJ,ameriška 0FFA |Z POSTOJNE poljudnoznanstvena ALI KOPRA ,8.00 RPl' 17.50 MOŠKI, ŽENSKE, ^1: ponovitev lot llZvT 18,50 DIVJI SVET ŽIVALI, 19.00 RISANKA ang|eška 19.12 ŽREBANJE 3X3 poljudnoznanstvena 19.30 TV DNEVNIK 2, serija, 1/25 YREME 19.30 TV DNEVNIK 2, 19.56 ŠPORT VREME 20.05 UTRIP 19.56 ŠPORT 20.25 TVARIETE 20.05 BLAZNOST, angleška 21.30 A. Cubbit: GLAVNI dokumentarna serija,5/ OSUMLJENEC II, 5 angleška 21.35 POGLEJ IN ZADENI nadaljevanka, 2/4 22 4Q SOVA 22.20 TV DNEVNIK 3, ' ALO, ALO!, angleška “K»»: nanizanka, 8/18 TASSILO, PRIMER ZASE, nemška nanizanka, 2/6 ONE POLICE PLAZA, ameriški film 8.00 TV KOLENDAR 8.10 POROČILA 8.15 SLIKA NA SLIKO, :|f§l§ ponovitev mm DOBRO 4UTRO, HRVAŠKA 10.30 "EDUKON", šolski kontaktni program 11.30 MONKEY HOUSE, 2/3 12.00 POROČILA 12.05 OBSTATI V DIVJINI, lili! 8/8 12.35 DRUŽINA ADDAMS, 5/16 13.05 ALI ME JE KDO ISKAL? 13.50 POZDRAVI IZ DOMOVINE 14.20 GLASBA 14-25 POROČILA 14.30 PRIZMA, lillll multinacionalni magazin 15.15 RISANI FILM 15.30 IZ STARE SKRINJE, zabavno-glasbena : oddaja 16.00 POROČILA 16.10 RISANKA 16.15 TELEVIZIJA O TELEVIZIJI 16.45 TURBO LIMACH SHOW 18.00 POROČILA 18.05 TV RAZSTAVA: Edo 24-4- 1993 Kovačevič 18.20 SANTABARBARA, 385 _ 19.05 V ZAČETKU JE BILA BESEDA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19,58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 TV TEDNIK 20.30 NEKAJ SKUPNEGA, ameriški film 22.00 PRETEKLOST V : s : « SEDANJOSTI 22.35 TV DNEVNIK 2 23.05 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 13.30 KORISTNE INFORMACIJE 14.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO, mladinski program 17.00 SATELITSKI PRO GRAM RADIO TRBOVLJE 14.DO NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL 16.00 SOBOTNO POPOLDNE 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 SOBOTNO POPOLDNE 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV 19.00 SLOVO NEDELJA, 11.10 SLOVENIJA 1 8 35 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.20 POSN. GLEDALIŠKE PREDSTAVE 10.20 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI JI;II PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 7/26 10,45 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije, 1/25 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Cimbalist 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 TVARIETE, ponovitev 14.25 FILMSKO POPOLDNE 14.25 ALO, ALO, ponovitev : :: angleške nanizanke, 8/ 18 14.50 TASSILO, PRIMER ZASE. ponovitev illllll nemške nanizanko. 2/6 15.55 VELIKA PRIČAKOVANJA, angleška nadaljevanka, 6/6 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 VLAK, francoski film 18.50 BALETNA SUITA. : :: glasbena pravljica 19.05 RISANKA 19.17 SLOVENSKI LOTO 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.35 POTOVANJA Z DR. mmm MILOSLAVOM STINGLOM. nemška x-x-x-x-x-x- iiil dokumentarna serija, 2/ s:-/»™;? 12 'smm 22.15 TV DNEVNIK 2, VREME 22.41 ŠPORTNI PREGLED 23.25 POSNETKI ŠPORTNIH PRIREDITEV 8.30 8.35 8.45 9.30 9.55 10.00 9.15 POGLEJ IN ZADENI 10.15 VRNITEV NA OTOK 10.05 Silil ZAKLADOV, angleška 10.30 nadaljevanka, 3/10 11.30 11.05 ALPE-DONAVA- šiSii JADRAN um 11.35 ZGODBA O PSU IN 12.00 siili DEČKU, japonski film 12.05 13.00 POROČILA 13.00 13.05 ŠPORTNA NEDELJA 13.30 13.05 NBA KOŠARKA 13.50 Imola, F-1, prenos jS:*:W 15.50 Muenchen, HOKEJ SP 13.55 (Finska:ČSR), posnetek 17.55 F SLO ROK POKALA lili Ž, prenos 14.40 ? Tacen, KK, 15.00 reportaža 20’ 15.30 19.30 TV DNEVNIK 2, 15.35 VREME 17.15 19.56 ŠPORT 20.05 A.Adam: GISELLE, 18.45 balet 19.10 22.15 SOVA 19.15 HAL ROACH 19.30 PREDSTAVLJA: AMERIŠKA BURLESKA, 7/29 TASSILO, PRIMER ZASE, nemška nanizanka, 3/6 JUTE CITY, angleška nadaljevanka, 3/3 HTV 1 POROČILA TV KOLENDAR SLIKA NA SLIKO, ponovitev MINIKINS, 3/12 RISANKA POROČILA HIŠNI LJUBLJENCI SEZAMOVA ULICA, 11 "ZELENI JURAJ -LOMNICE DONJE", oddaja narodne glasbe POROČILA PLODOVI ZEMLJE MIR IN DOBRO PUSTOLOVŠČINE GOZDNE DRUŠČINE, risana serija, 2/13 “KAM ZMIZELA 55 ŠKOLA", TV film za otroke RISANKA OPERA BOX POROČILA DRUŽINSKI ZABAVNIK SUR UN ARBRE PERCHE, francoski film ZAJČJE ZGODBE, 8 GLASBENA ŠTEVILKA TV FORTUNA TV DNEVNIK 1 25.4. 1993 19.55 ŠPORT 19,58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 DRAMSKI PROGRAM 21.00 SEDMA NOČ 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 8.00 8.45 9.30 10.00 10.45 11.00 12.00 12.30 12.45 13.00 14.00 18.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE IZBOR POPEVKE TEDNA EPP GOST TEDNA OBVESTILA IN EPP NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM IZBOR VIŽE TEDNA EPP OBVESTILA ČESTITKE POSLUŠALCEV NEDELJSKO POPOLDNE SLOVO PONEDELJEK, 26.4. 1993 SLOVENIJA 1 10.30 OTROŠKI PROGRAM 11.00 FORUM 11.15 TV MERNIK 11.30 NEDELJSKIH 60 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 BLAZNOST, ponovitev angleške dokumentarne serije, 4/5 14.05 FILMSKO POPOLDNE 14.05 HAL ROACH PREDSTAVLJA, ponovitev Ameriške burleske, 7/29 14.25 TASSILO, PRIMER ZASE, ponovitev Hilli nemške nanizanke, 3/6 15.25 THE MAN I LOVE, |i| ameriški film (čb) 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 RADOVEDNI TAČEK: Telefon 17.25 PET PRIJATELJEV, angleška nanizanka, lil"' 11/13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 SEDMA STEZA 20.30 BOBENČEK 21.30 MEDNARODNA OBZORJA: Italija 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.46 GOSPODARSKA ODDAJA R&R SLOVENIJA 2 10.20 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI 10.50 SLOVENSKA GLASBILA IN GODCI: : x Cimbalist 11.15 ŠPORTNI PREGLED 12.00 POSNETEK ŠPORTNIH PRIREDITEV 13.00 POROČILA 16.00 UTRIP, ponovitev 16.15 ZRCALO TEDNA, : ponovitev 16.30 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 LJUDJE IN ZEMLJA 17.30 OBZORJA DUHA 18.00 V SLUŽBI ROCKNROLLA 18.45 TV AVTOMAGAZIN j/pm: 1930 19.56 20.05 21.05 22.05 TV DNEVNIK 2, VREME ŠPORT ZELENA URA E.Kocbek: ČRNA ORHIDEJA, TV film SOVA SAMCI IN SAMKE, angleška nanizanka, 2 7 TASSILO, PRIMER ZASE, nemška nanizanka, 4/6 HTV 1 7.00 DOBRO JUTRO, : HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 ALI STE VEDELI?, 10 11.45 MALA KINOTEKA 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, J!!!! ponovitev 14.50 SPET SE BOMO SREČALI, 12/13 15.45 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 BESEDE, BESEDE, BESEDE 18.35 SANTABARBARA, 385 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19,55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 HRVAŠKA IN SVET 20.55 VELIKANI FRANCOSKEGA FILMA 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA W7X 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 J slovenski program ; radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO 7 GRAM 20 15 100 NA URO, ponovitev KANAL 10 TRBOVLJE 21.20 VIDEO GROM, oddaja ■/ /Is5;: Kanala A 22.50 SATELITSKI PRO GRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE POROČILA OBVESTILA IN EPP ŽELELI STE JIH SLIŠATI SNOOPY OBVESTILA IN EPP POVABILA IN INFORMACIJE ZASAVSKI DNEVNIK ODDAJA O KULTURI POROČILA SLOVO TOREK SLOVENIJA 1 9.25 OTROŠKI PROGRAM 9.55 V SLUŽBI ' ROCK N ROLLA 11.10 SVET ODKRITIJ, MMiM ameriška |ij;; poljudnoznanstvena . serija, 4/11 12.00 ZELENA URA 13.00 POROČILA 13.05 MEDNARODNA OBZORJA: Italija, ||j|i;i; ponovitev 15.25 FILMSKO POPOLDNE 15.25 SAMCI IN SAMKE, ponovitev angleške • nanizanka, 2/7 15.50 TASSILO, PRIMER : ZASE, ponovitev nemške illll nanizanke, 4/6 17.00 TV DNEVNIK 1-SLOVENSKA KRONIKA 17.15 OTROŠKI PROGRAM 17.15 MOŽ, KI JE SADIL DREVESA, kanadski film 17.45 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 PERI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 DAN UPORA PROTI UKOPATORJU, prenos /;■/ iz CD 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22,43 POSLOVNA BORZA 22.55 OMIZJE (Slovenski strateški interes na Balkanu) 7.00 10.00 10.05 11.30 13-30 14.00 10,15 TV AVTOMAGAZIN 10.45 SEDMA STEZA 14.05 11.05 E.Kocbek: ČRNA Illll ORHIDEJA, TV film 14.50 12.00 BOBENČEK 13.00 POROČILA 15.40 16 25 SOBOTNA NOČ, 16.00 ponovitev 16.05 16.25 BOŠ VIDEL KAJ DELA Illll DOLENC 16.35 17.45 PESMI ELVISA 17.30 PRESLEYA, 2. del 18.00 18.45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 18.05 PRISLUHNIMO TIŠINI 19.30 TV DNEVNIK 2, 18.35 VREME 19.56 ŠPORT 19.18 20.05 CLARISSA, angleška 19.30 filli nadaljevanka, 1/4 19.55 20.55 OSMI DAN 19.58 21.45 NOVOSTI ZALOŽB 21.55 SVET POROČA 20.05 22.30 SOVA lili illll V AVTOBUSU, 13. mm* lili! epizoda angleške 21,00 nanizanke iil Illll TASSILO, PRIMER 22.35 lil ZASE, nemška nanizanka, 5/6 23.00 HTV1 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA POROČILA TV ŠOLA MALI SVET TOČNO OPOLDNE MONOFON POROČILA SLIKA NA SLIKO, ponovitev NACKED UNDER CAPRICORN, 1/4 THE BIG BLUE POROČILA UČIMO SE O HRVAŠKI MALAVIZIJA HRVAŠKA IN LJUDJE POROČILA HRVAŠKA KULTURNA DEDIŠČINA SANTA BARBARA, 386 RISANI FILM TV DNEVNIK 1 ŠPORT VREMENSKA NAPOVED TERORIZEM, dokumentarna serija, 3/ 3 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja TV DNEVNIK 2 SLIKA NA SLIKO 27.4. 1993 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia sij: BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 NINJA TURTLES, risani film 20.30 INF. ODDAJA, ponovitev ATV SIGNAL RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI ::: PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO SREDA, SLOVENIJA 1 10.35 OTROŠKI PROGRAM 11.05 CLARISSA, angleška lil!!! nadaljevanka, 1/4 12.00 NOVOSTI ZALOŽB 12.10 OSMI DAN 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, Ijiill:: ponovitev 13.05 POTOVANJA Z DR. MILOSLAVOM STINGLOM, ponovitev nemške dokumentarne serije, 2/12 15.25 FILMSKO POPOLDNE 15.25 V AVTOBUSU, ponovitev 13. epizode angleške nanizanke 15.50 TASSILO, PRIMER ZASE, ponovitev nemške nanizanke, 5/6 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 1715 OTROŠKA ODDAJA 18.50 PARI, TV igrica 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.05 ŽARIŠČE 20.35 FILMI ŠTUDENTOV AGRFTV 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 OČI KRITIKE SLOVENIJA 2 11.45 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE: PRISLUHNIMO TIŠINI 12.15 GLASBENI VEČER: Hilli SlovensKa pianistka 13.00 POROČILA 16.15 OMIZJE, ponovitev 18.15 BEVERLY HILLS 90210, ponovitev ameriške nanizanke, 17/22 19.00 SANJSKA POTOVANJA: Van V' couver, velemsto ob Tihem oceanu, nemška dokumentarna serija, 8/12 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.05 ŠPORTNA SREDA (KF SP NOG Ang lija :Nizozemska ali Ljubljana: EV.5. TEKMA PLAY-OFF V KOŠARKI, prenos) 22.30 GLASBENI UTRINEK 22.35 SOVA HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 TOM IN JERRY KOT OTROCI, 5 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, ponovitev 14.50 NACKED UNDER CAPRICORN, 2/4 15.40 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.3D HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 W.Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 16/27 18.25 RISANKA 18.35 SANTA BARBARA, OQ7 Ulll-v >JO/ 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIKI 19.55 ŠPORT 28.4. 1993 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23 50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London SATELITSKI PRGRAM REZERVIRAN ČAS SATELITSKI PRO GRAM 19.3D 20.15 21.45 TV SIGNAL LITIJA 20.00 Programski čas rezerviran za oddaje v okviru lokalnih TV postaj Slovenije RADIO TRBOVLJE V ŠPORTNEM DUHU, 19.58 VREMENSKA : 4. epizoda ameriške mmM NAPOVED i nanizanke 20.05 SLOVO OD LAŽNEGA TASSILO, PRIMER lili RAJA, švicarski film ZASE, nemška 21.40 HRVAŠKA PUŠKA NA i nanizanka, 6/6 $$$$$$ HRVAŠKIH RAMAH, dokumentarna oddaja DOBRO JUTRO, 22.35 ■ ■ ■ ■ TV DNEVNIK 2 lili!!! OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV ■1 10.35 SANJSKA REGIONALNI STUDIO POTOVANJA: MARIBOR VANCOUVER, PARI, TV igrica VELEMESTO OB RISANKA lllll TIHEM OCEANU, TV DNEVNIK 2, nemška dokumentarna VREME serija, 8/12 ŠPORT 10.40 ŠPORTNA SREDA ŽARIŠČE 13.00 POROČILA C.A.Cueni: ISKANJE 16.25 OČI KRITIKE,ponovitev SALOME, švicarska 17.25 SVET POROČA, nadaljevanka, 6/6 ponovitev TEDNIK 18.00 VIDEOŠPON TV DNEVNIK 3, 18.50 ŽE VESTE VREME 19.30 TV DNEVNIK 2, ŠPORT VREME POSLOVNA BORZA 19.56 ŠPORT 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO ČETRTEK SLOVENIJA 1 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 FILMI ŠTUDENTOV AGRFTV 13.00 POROČILA 13.45 FILMSKO POPOLDNE 13.45 V ŠPORTNEM DUHU, * ■ ponovitev ameriške y:;:nanizanke, 4/15 14.15 TASSILO, PRIMER ZASE, ponovitev Hilli nemške nanizanke, 6/6 15.20 SHE WAS MARKED FOR MURDER, ameriški film 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 18.00 18.50 19.15 19.30 19.56 20.05 20.40 21.30 22.15 22.39 22.43 29.4. 1993 20.05 POVEČAVA 22.10 GLASBENI UTRINEK 22.35 SOVA ON IN ONA, ameriška • : nanizanka, 7/13 PSIHIATRI, angleška j j : ; nadaljevanka, 1/7 HTV 1 7.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 NAJ BO IGRA, 2 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO M 14.50 NACKED UNDER CAPRICORN, 3/4 15.40 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 ZNANSTVENO OZRAČJE 18.35 SANTA BARBARA, X‘X‘X’X-X*X-:* o o o OOO 19.10 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 SPEKTER 20.50 HRVAŠKI TELEVIZIJSKI FESTI VAL: Večer "Cro Pop Rock", 2/2 21.35 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO Ijlllj GRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, Rokomet, : Avtotimes - oddaja Kanala A) cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 18.00 VIDEOSTRANI- PRENOS RADIJSKE ODDAJE LITIJSKO OKENCE (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE .v.v/.yXvXvIv w 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEK, 30.4. 1993 9.35 OTROŠKI PROGRAM 10.05 VIDEOŠPON 10.50 POVEČAVA 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 15.05 FILMSKO POPOLDNE 15.05 ON IN ONA, ponovitev !ll!| ameriške nanizanke, 7/13 15.30 PSIHIATRI, ponovitev ■ angleške ..... nadaljevanke, 1/7 17.00 TV DNEVNIK 1 -SLOVENSKA KRONIKA 17.15 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, llllll ko p rod ukcijska llllll nadaljevanka, 8/26 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.50 PARI, TV igrica iimm 19.15 RISANKA llllll 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT ■1 20.05 FORUM 20 30 SUGARLAND 7.00 EXPRES, ameriški film 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME HERA d.o.o. 2000 TRBOVLJE 22.39 ŠPORT 22.45 VEČERNI GOST SLOVENIJA 2 11.00 ŽE VESTE 11.35 GOSPODARSKA ODDAJA: R&R 12.05 C.A.Cueni: ISKANJE SALOME, švicarska llllll nadaljevanka. 6/6 13.00 POROČILA 16.40 OSMI DAN, ponovitev 17.30 MOSTOVI 18.00 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 22.15 SOVA POPOLNA TUJCA, ameriška nanizanka, 27/28 PSIHIATRI, nagleška nadaljevanka, 2/7 LJUDSKE MAČKE, ameriški film HTV 1 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.00 POROČILA 10.05 TV ŠOLA 11.30 HRVAŠKE ZGODBE IN NOVELE: Kamniti svatje 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MIKSERM 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, llllll ponovitev 14.50 NACKED UNDER CAPRICORN, 4/4 15.40 THE BIG BLUE 16.00 POROČILA 16.05 ŠOLSKI PROGRAM 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 DUHOVNI KLIC 18.10 PISANI KAMEN, llllll dokumentarna oddaja 18.40 SANTA BARBARA, 389 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 FILM-VIDEO-FILM 20.45 WAR PARTY, ameriški film 22.20 DOPOLNILO 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples) 21.30 SATELITSKI PRO GRAM 16.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME ■ 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO RADIO TRBOVLJE pokličite £1 307 ŽELITE REKLAMIRATI SVOJO DEJAVNOST NA: TV SL, KANAL A, RADIO SL, KANAL 10, LOKALNI RADIO, V ČASOPISIH " KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 22.4. : Patriotske igre (am. film hiO oh 17.00 in 19.00 23. -28.4.: Napihnjenci (am. super komedija), pel., sob., ned., tor ob 17.00 in 19.00. pon. ob 17.00 Zagorje - Delavski dom 22.-25.4.: Napihnjenci (am. komedija), čet. ob 18.00 in 20.00. ned. ob 18.00 26.-27.4.: Lepotica in zver, pon. in tor. ob 18.00 in 20.00 28.4. : Žena uničevalka (am. akcijski) ob 19.00 Hrastnik - Delavski dom 22.-23.4.: Sani dom (am. super komedija), čet. in pet. ob 19.00 24. -26.4.: Poslednji mohikanec (am. pustolovski), sob. in ned. ob 17.00 in 19.00. pon. ob 19.00 24.-25.4.: Hrastač (am. risani). sob. in ned. ob 10.00 28.4. : Denarja na pretek (am komedija) ob 19.00 Kino Dol pri Hrastniku 24.4. : Sani doma (am. super komedija) ob 18.00 24.4. : Hrastač (am. risani) ob 16.00 Izlake - Kinodvorana 25.4. : Live «ire (am. akcijski) ob 20.00 __________ RAZSTAVA Trbovlje: V knjižnici Toneta Seliškarja do 30. aprila razstavlja v mali galeriji slikarka in oblikovalka Severina Trošt-Šprogar deset del v olju. Dela, kij ih razstavlja, so nastala po ogledu letošnjega pustnega (estivala oz. karnevala v Benalkah. Razstavo si lahko ogledate v času. ko je odprta knjižnica. Trbovlje: 23.4. bodo v Likovni galeriji v Delavskem domu odprli samostojno slikarsko razstavo Piera Conestaboja iz Trsta Razstavo pripravlja ZKO Trbovlje. Razstava bo odprta do 6. maja. vsak dan od 16. do 19. ure. Zagorje: V avli Delavskega doma je odprta 3. medregionalna likovna razstava - prvič v Zasavju. Razstava bo odprta do 7. maja, v času kino predstav in drugih prireditev, za skupine tudi dopoldne. Trbovlje: 4.5. bo v gledališki dvorani Delavskega doma zadnja predstava v okviru večernega abonmaja. Komedijo Zbeži od žene. Raya Kooneya, ki jo bo zaigralo Prešernovo gledališče iz Kranja. Predstava je za abonma in izven. Zagorje: 24.4. ob 19.00 v Delavskem domu Glasbena šola Zagorje pripravlja pomladanski koncert, na katerem bodo nastopili solisti v instrumentalnih točkah, oba zbora glasbene šole ter plesalke baletne skupine. Vstopnice bodo na voljo na dan koncerta v blagajni Delavskega doma po 300 SIT PESNIŠKI VEČER Zagorje: V Delavskem domu bodo 22.4. ob 19.00 predstavili pesniško zbirko Zlagani raj Vlada Garantinija. MODNA REVIJA Zagorje: 23.4. ob 19.00 bo v gledališki dvorani modna revija otroške konfekcije trgovine Jadranka. Nastopila bo pevka Heidi. Litija: Športna dvorana Litija in Plesna šola Kazina Ljubljana prirejata plesno predstavo Vročica, ki bo 24.4. ob 19.30 v litijski športni dvorani. Trbovlje: SO Trbovlje in OO ZZB NOV Trbovlje prirejata proslavo ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju vponedeljek, 26.4. ob 19.00 v Delavskem domu Trbovlje. Govornik bo trboveljski župan Franc Majnardi. v kulturnem programu bo nastopil MPZ Zarja Trbovlje. ........IZLET............ Trbovlje: PD Trbovlje pripravlja naMrzlici 1.5. prvomajsko srečanje občanov iz. Zasavja in Savinjske doline. SPORT Rokomej__________________ Trbovlje: 24.4. ob 19.00 Omnikom Rudar : Andor Jadran (polfinale play offa 1. lige) Izlake: Partizan Izlake organizira 24. in 25. aprila tekmovanje v malem nogometu na igrišču na Izlakah. Prijavnina je 2000 SIT Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 21-222},Zagorje (tel.: 61-644) in Litija (tel : 881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure. v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110). Veterinarska služba: Zagorje. Trbovlje. Hrastnik - 22.4. je dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr.vet. med. Od 23.-28.4.jc dežurni veterinar Liza Pokorn, dr.vel.med. Dodatne informacije na številki 985 Hrastnik N ovosti iz leposlovja za od rasle: 1. Cooper. J.F.: Lovec najdene: 2. Amicis, E. de: Srce; 3. Susann, J.: Ljubezenski stroj: 4. Druon. M.: Prekleti kralji. Kronski strupi; 5. Poe. E. A.: Maska rdeče smrti; 6. Poe E. A.: Zlati hrošč; 7. Blodnjak znanstvene lanlastike 2; 8. Shakespeare. W.: Hamlet, danski princ: 9. Vonegut, K.: Galapagos; 10. Jakes, J.: Bastard. Kitijo ___________________! Knjižne novosti: 1.Makarovič. S.: Zajčkovo leto (otroška). 2. Tarman. D.: Pomlad (otroška); 3,Osti. J.: Ljubezensko dvorišče (mladinska); 4.Coetz.ee, J.M.: Sovražnik (roman); 5.Bavdaž, M : Jeseni med drevjem (otroška poučna); ó.Garantini, V.: Zlagani raj (pesmi); 7.Košir, M.: Moški ženske (poučna); 8.Seleči. R : Zakaj ubogamo oblast (poučna); 9.Mlač. B.: Veliki pionirji alpinizma (poučna) Zagorje___________________ Deset novosti za mlade bralce: 1. Osti. J. : Ljubezensko dvorišče; 2. Kunaver, D.: Učim se učiti; 3. Tarman, D.: Pomlad;4. Makarovič, S.: Zajčkovo leto; 5. Kovačič. L : Zgodbe s panjskih končnic; 6. Papotnik. A.: Zgodnje uvajanje v tehniko; 7. Boyston. A: Muca; 8 Boyston. A.: Psiček;9.Claudel. P Sejalec božje mere; 10. Novak. B : Hudobna graščakinja. ShiatsuL V zadnjem času se ljudje ob svoji bolezni obračamo po pomoč k naravi. Pijemo zeliščne čaje, polagamo si obkladke i/. gline, težimo k naravni prehrani, obiskujemo bioenergetike. Znova smo začeli odkrivati, da smo za svoje zdravje odgovorni sami in da si sami lahko tudi najbolj pomagamo. Ena od učinkovitih samopomoči jeshiatsu.Toje vzhodnjaška terapija zdravljenja bolezni v telesu z močnim pritiskanjem na kožo na natančno določenih točkah. Sloni na teoriji, da življenjska energija teče skozi telo vzdolž kanalov - meridianov. Teh je 14 in vsak od njih vpliva na določen telesni organ in njegove funkcije. Če je tok meridiana oviran, z njim povezan organ ne deluje pravilno in človek se slabo počuti. Vzdolž vsakega meridiana so na več mestih točke, kjer lahko pridemo v stik z energijo in vzpostavimo uravnotežen tok. Shiatsu je način masaže teh točk s pritiskanjem na kožo. Za lajšanje bolečin kot prva pomoč se lahko shiatsu loti tudi laik. Pogosti težavi,ki spremljata današnjega človeka,sta zaprtje in glavobol. Pri zaprtju si pomagamo tako, da rahlo in enakomerno pritiskamo s palcema na točke, ki potekajo vzdolž sredine trebuha - pet prstov nad popkom, en prst nad njim in tri prste pod njim. Pritisk traja 3-7 sekund na eno točko, ponovimo štirikrat. Zoper glavobol pa pomaga enakomeren močan pritisk s palcem na točko med obrvmi nad nosnim korenom. I raja naj 3-7 sekund, ponovimo štirikrat oziroma po občutku. Mateja Vidgaj a®w F j Ginger Jaz ne lažem. Včasih resda kakšno drobno zadevo po žensko obarvam, ampak Iole pisanje je čisla resnica. Moja tašča da veliko na lepoto. Moram priznali, da ji to vražje dobro uspeva. Tudi ona se je navdušila nad čajem za hujšanje. Pila sta ga oba s Iasioni. Ker je zmanjšala obroke hrane, je izgubila nekaj kilogramov. Mojemu tastu se to ni zgodilo. Da se ne bi ponovno zredila, je sloviti čang slang še naročila. Pošiljka je prispela v malce drugačni ambalažikot navadno, kar pa je ni vznemirilo. Pozorna je posta la šele po nekaj dneh, ko je njen mož kazal znake čudne zaspanosti. Pobrskala je po škatli s čajem in našla listek, na katerem je med drugim pisalo tudi naslednje: Ginger za dolgo in srečno ljubezen kupujejo ženske - pijejo moški. Zboljšala se bo vaša kondicija, obnovila spolna moč in mladost. Tašča ni vedela, ali naj se jezi ali smeji. Ko je last zvedel, kaj pravzaprav pije, se je uprl. Niti požirka več ni hotel popiti. Tašča pa je firmi Džirlo napisala pismo, v katerem jim je brezovinkarjenja povedala, da ji takšne sh’ari Že lep čas ne rojijo po glavi in da ima čaj presnelo slab učinek, če njen mož, ki je bliže osemdesetim kot sedemdesetim, samo spi. Zdaj nestrpno čakamo na dogovor. Tašča mi je ponujala čaj, pa ga nisem hotela vzeti. Nočem, da bi tudi moj možsamo spal. Manja Goleč Naša bodočnost Rojstva v trboveljski bolnišnici od 9. do 14. aprila: 10. aprila: Sternad Andreja (Šentjanž), sin Žan: 11. aprila: Ana Kmetič (Radeče), sin Lenart: 12. aprila: Alojzija Kodrič (Trbovlje), hči Darja; Marjeta Camloh (Sevnica), hči Mina: Mojca Glavač (Trbovlje), hči Metoda; Anica Živko (Trbovlje), sin Robert: 13. aprila: Ljuba Doblekar (Litija), hči Vesna; Zvonka Kloar (Žalec), hči Ana; 14. aprila: Nataša Simonič (Celje), sin Urh. Iskreno čestitamo! Kuhajte z nami Danes vam ponujamo starodomačojed. ki sojo pripravljale naše stare mame. Kislo repo lahko ponudimo z žganci, pire krompirjem, pečenicami ali krvavicami. Kombinirate jo lahko skratka na več načinov. Kisla repa Količina za 8 seli: / kg kisle repe, jabolko, 30 dag prekajenega mesa, lOdagslanine, I čebula, 4 dag moke. st rok česna. 2 del kisle smetane, sol Repo kuhamo skupaj z narezanim jabolkom in prekajenim mesom tcrkuinino. Slanino drobno zrežemo in jo skupaj s sesekljamo čebulo opražimo, dodamo moko in strt česen, razkuhamo in damo v repo. Na koncu dodamo še kislo smetano in ne kuhamo več. Dober tek! Kdo praznuje? April 22. Leonid (Leo. Leon. Nido), grš. Leonidas - levji izgled, leon - lev in eidos -izgled. lik: Dan zemlje; 23. Vojteh (Vojto. Vojtan. Voša. Vojan). praslov. voj"b" - vojak in u-teh-a (teh); Jurij (.line. Juro. Jurček. Jurko. Jura), lat. Georgius - tisti, ki obdeluje zemljo; 24. Fidcl, Špan. Fidel iz it. Fidclc - tisti, ki je pošten, lat. fidelis - pošten, iskren; Jurko (glej 23. april); 25. Marko (Market. Maki. Milko), lat. Marcus - kladivo, vojak: Tugo izp. iz Tugomir (Miro. Mišo. Tušo). iz glag. -močan in mir; Krvin (Ervinko, Erko. Vino. Vinko), nem. Erwin - star. Flerwin - prijatelj vojske, hari. her - vojska in wini prijatelj; 26. Zdenka (Zdcnkača. Zdenkica, Zdcnčica). praši, zdeti; 27. Hozana izp. iz, Hosana (Sana. Hosa, Sanka), grš. iz Hosanna iz, heb. vzklika hosa na - Reši! Molimo!; Jaro izp. iz Jaroslav (Jago. Jare. Slavko. Slavo) iz kor. jar-an. jarki in slav-a: Cita (glej 7. marec); Dan upora proti okupatorju; 28. Vital izp. iz, Vitalij (Tale. Vicko. Vito. Vitan), lat. Vitalis - življenski, življenska moč; Živko (Žiga. Iko, Živo) iz, sam. živ; HOROSKOP OVEN Raztresenost, ki vas zadnje čase nenehno spremlja, je zaradi svetlolase osebe, ki se vam je, ne da bi vi to hoteli, kar krepko vsedla v srce. Vaša številka je 20. BIK Tokrat vas je vaša neobvadljiva trma. katera vam sicer večkrat škoduje kot koristi, rešila pred veliko napako v odnosu dveh starejših oseb. Vaša številka je 25. DVOJČKA Če želite, da vam bo vse teklo kot si najbolj želite, boste morali krepko pljuniti v roke in začeti s trdim delom. Vaši načrti so povezani z veliko vsoto denarja. Vaša številka je 29. RAK Zaradi napak v preteklosti se vedno bolj kesate. Na dan prihajajo vedno lepše lastnosti ljudi katere ste po lastni krivdi izgubili. Vaša številka je 27. LEV Odnosi s partnerjem se nepričakovano izboljšujejo, vzrok za to pa je vaša in partnerjeva vedno večja resnost in zrelost. Razmišljajte o trajnejši vezi. Vaša številka je 31. DEVICA Prijatelj, ki mu najbolj zaupate in vlagate vanj. vas ni razočaral. Zavedajte se. da je le malo ljudem dano uživati sadove pravega prijateljstva. Vaša številka je 26. TEHTNICA Čaka vas lep in razgiban teden. Med vikendom se boste podali na krajši izlet z. ljudmi, kijih imate radi.Svojo energijo lahko porabite v finančnih dejavnostih. Vaša številka je 39. ŠKORPION Odločitve, ki ste jih sprejemali do sedaj se vam bodo kar naenkrat zazdele brezsmiselne in brzvredne. Premislite pred vsakim nadaljniin korakom še enkrat. Vaša številka je 32. STRELEC O partnerju se trenutno motite vi. Nehajte z večnimi neutemeljenimi obtožbami, iščite napake tudi pri sebi. Obeta se vam poslovni uspeh, izlet ali potovanje. Vaša številka je 33. KOZOROG Družba, v kateri ste. sc počasi krha. Tega sc zavedate vsi. nihče pa tega noče pokazati ali si to glasno priznati. Razmislite, kako naprej. Vaša številka je 24. VODNAR Obdobje, ki prihaja, bi bilo lahko nevarno za odnose do ljudi. Raje se ugriznite v jezik, kot da razdrete odnose, ki ste jih gradili. Vaša številka je 14. RIBI Energije vam zadnje čase resnično ne primanjkuje, spočiti ste in ni razloga, dahi se skrivali pred svetom. Vaša številka je 44. Saška I 4 -LLL^ I 4 I f J M H I ::::::::: — ;:; :________________, v;,... ..;-; ' -, J r--------—-----------— —------------—------------------— —------------— i Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le | J priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, * | Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male | ■ oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. ■ " Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne ' I skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, GRADBENE PARCELE I V ZAGORJU prodamo slarejšohišo z vrtom in dodatno parcelno številko na sončni legi. primerno za obrt. Tel.: 061-484-078 (popoldne) ali 163-858-535 (popoldne od 16. ure dalje). OB REGIONALNI cesti Zidani Most - Hrastnik, v naselju Suhadol prodam posestvo v izmeri 23 ha. Hiša je potrebna manjše adaptacije, gosp. poslopje, kozolec, gozd 17 ha. Sončna lega. asfalt, elektrika, telefon. Cena 130.000 DEM. Tel.: 0608-43-107 (od 7. do 15. ure, Martinšck). ODDAMO dva nova lokala za trgovino ali drugo dejavnost v centru Hrastnika. Tel.: 22-755. ODDAMO več lokalov pisarniških in skladiščnih prostorov v Zasavju. Tel.: 22-755.______________________ AVTOMOBILI IN DElT") UGODNO prodam motor ETZ 250. letnik 83 z dodatno opremo in rezervnimi deli. Tel.: 22-413 (zvečer). PRODAM štiri gume. uni-royal 175/ 70/14. skoraj nove. Tel.: 61-538. MITSUBISHI Coll 1.3. uvoz iz Danske, letnik 7/90. rdeče barve, prevoženih 30.000 km za 15.500 DM prodam. Tel.: 24-210 ali 62-145. PRODAM Opel kadet, letnik 78 ali zamenjam z mojim odplačilom. Mekše Stanko, Za Savo 2, Hrastnik. ŠKODA sport coupé, letnik 78 -registriran do septembra 93 in redno vzdrževan prodam. Tel.: 63-207. STROJI \ TWSTOm tra k mi lom^mEovff 731. malo rabljen za 6.000 DEM. Tel.: 81-484. Pajnič. ZAPOSLITEV REDNO ali honorarno zaposlimo več zastopnikov za prodajo programa "Slovenska knjiga". Tel.: 064-733-349 (zvečer). INŠTRUIRAM za srednje Šole. Za hkratno učenje dveh učencev posebni popusti. Tel.: 24-247. Peter. GLASBILA g PRODAM klavirsko harmoniko Melodija 80 basno. Tel.: 25-781. PRODAM čistokrvno dobcrmanko psičko stara eno leto za 300 DEM. Franc Kepa. Polje 24, Zagoije. RAZNO ^Jj PRODAM gorsko kolo z osemnajstimi prestavami. Cena po dogovoru. Tel.: 23-507. V NAJEM damo Pokre, video igre. biljarde in nogomet. Kadrijevič. C. 9. avgusta 106. Zagoije. PRODAM okroglo stekleno klubsko mizo zlesenim črnim podstavkom. Tel.: 26-082. GLOBINSKO čiščenje preprog, talnih oblog itd. Tel.: 24-545. POCENI prodam seno za govedo. Tel.: 62-034. UGODNO prodam kombiniran otroški voziček, torbo za nošenje otroka. avtosedežinCalorex (štedilnik na trda goriva s pečko in kuhal no ploščo). Tel.: 21-408. PRODAM kolo BMX (od 6. leta naprej). Cena: 6.000 SIT. Tel.: 21-765 (dopoldan). PRODAM litoželezni kamin najboljšemu ponudniku. Še nerabljen. Tel. :81-948. za brezplačni mali oglas g Tekst:............................... o ..................................... z u ..................................... £ Moj naslov: E V SEJEM obrtnima, - _ ' tEgpgfotiE ~ - Zasavc d.O.O. bo od 1 9. - 23- maja pripravil razstavno - prodaini seiem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki vabimo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta Zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: 0601/61-013. PRIJAVNICA Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi okrog______m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko: Podpis: ^EASIC razpisuje STEKLARNA HRASTNIK p.o. Cesta 1. maja 14 HRASTNIK JAVNO DRAŽBO za PRODAJO PRAZNEGA - DVOSOBNEGA STANOVANJA (primernega tudi za poslovni prostor), na DOLU PRI HRASTNIKU, TRG BORCEV NOB 18. Stanovanje v pritličju meri 55,70m2. 1. Izklicna cena za navedeno nepremičnino je 52.915 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2. Javna dražba bo 10.5.1993, ob 8. uri, v sejni sobi upravne zgradbe Steklarne Hrastnik, C. 1. maja 14 (v 4. nadstropju). 3. D/ažitelj mora najmanj 3 dni pred dražbo vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na ŽR podjetja št.: 52710-720-1 -11807 (lahko tudi pri blagajni podjetja) in pred pričetkom dražbe komisiji predložiti potrdilo o plačani varščini. 4. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili najkasneje v 3. dneh brez obresti. 5. Z uspelim ponudnikom se bo sklenila kupoprodajna pogodba v roku 15. dni po končani javni dražbi. 6. Rok plačila kupnine je v 8. dneh po podpisu pogodbe. 7. Če kupec ne bo sklenil pogodbe v 8. dneh ali plačal kupnine v roku. bomo menili, da odstopa od dražbe-nakupa, plačana varščina pa se smatra kot skesnina in jo obdrži prodajalec. 8. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 9. Dražitelji. ki sodeijujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo za dražitelja in izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Sloveniji. 10. Prometni davek plača prodajalec, vpis v zemljiško knjigo pa kupec. 11. Prodajali bomo po načelu videno-kupljeno, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. 12. Vse informacije v zvezi z prodajo stanovanja so na voljo na sedežu podje^a, telefon: 0601/41 622, interna 125, kjer se lahko dogovorite tudi za ogled. STEKLARNA HRASTNIK, p.o. SALON POHIŠTVA BOJ^Co) RrTìVIA Obrezija 19,61411 Izlake tel.: 0601/73 631 PONUDBA -KUHINJE -DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE - PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE -JEDILNICE - SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO GOTOVINSKI POPUSTI OD 10% DO 30% MOŽNOST KREDITA 3, 6 ALI 12 OBROKOV il i - IZDELKI IZ MEDENINE - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA delovni čas: 9.00 -12.00,14.00 -19.00; sobota: 9.0012.00 RAZPIS ZA UPRAVNIKA SMUČARSKE KOČE NA MARELI Smučarski klub Zagorje nudi v zakup Smučarsko koCo na Manli. Čas obratovanja koCeje ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8 do 18 ure, v Času zimske sezone pa vsak dan. Zakupnina za objekt znaša 300 DEM meseCno v tolarski protivrednosti po teCaju banke Slovenije. Podrobni medsebojni odnosi bodo regulirani s posebno pogodbo. Rok za oddajo prijav je 15. maj 1993. Prijave pošljite na naslov: SMUČARSKI KI.UR ZAGORJE, 61412 Kisovec, SRC MAREIA Licitacija bo 19. maja 1993 ob 10 uri v Smučarskem domu v Kisovcu. SMUČARSKI KLUB ZAGORJE matasa AVTOSERVIS SPAJZER Partizanska 51, 61420 Trbovlje P RO DAJA - NOVIH IN RABLJENIH VOZIL - DODATNE OPREME IN REZERVNIH DELOV - SERVIS Vse informavije dobite na telefon: tel.: (0601)24 295; fax: (0601)24 295 & 0' SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 61431 DOL PRI HRASTNIKU Planinska cesta 7 tel./fax. 0601/43 144 - PRALNI PRAŠEK ARIEL 3/1 - 999,00 -PIVO LAŠKO ZABOJ -1.080,00 -CET 4/1 -389,00 -WC PAPIR ROLE 10/1 -179,00 -ČOKOLADA MILKA -89,00 - ROZINE 500g -130,00 - KAVA BAR 100g- 63,80 - LIKERJI DANA, KIWI, SCOCTH ... 449,00 - VEČJE KOLIČINE DOSTAVIMO NA DOM NAROČILA SPREJEMAMO NA TEL.: 0601/43 144 MOŽNOST NAKUPA NA 2 ČEKA PRI NAKUPU NAD 5.000,00 SIT DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 7.00 - 19.00, sobota: 7.00 - 17.30 Ili — •■t. wTmWSS. 1 IBd BhLV'' '* J- c> T LOVEC NA KRTE LITIJ IME IN PRIIMEK napovedovalca NA RTV SLOVENIJA MESTO V SEVERNI FRANCIJI > f RIMSKA TISOČ UBiTA ZENSKA ČEDO O&LAK JEZERO MED ZDA IN KANADO ŽIVEC Tl BETA N SKO GOVEDO (SAMEC) GRŠKA BOGINJA USODE POZIV. APEL TORTURA, TRPIN- ČENJE STRDENJE TEKMEC. SPODRIVA* FR.PESNIK (JEAN) MALIJSKI POLITIK (MODI BO) S TONA RAHMA- NINOVA OPERA PREBIVALKA IRSKE MESTO V AM.DRŽAVI TEKAŠ FRANCE PREŠEREN a > SLM>EK JUŽNI SADE1 KEMIČNA PRVINA > KRAJ NAD VIPAVO AMERICIJ METULJ Z OČESCI NA KRILIH T VRSTA PO KR1VALA 20.ČRKA V . ABECEDI v PLENO NOMINE MORSKI PRELIV SREDIŠČE VRTENJA LIRSKA PESEM LUKA V ALŽIRIJI DEL TENIŠKE IGRE PREPROSTO SVETILO VRSTA GNOJA. MEŠANEC FILMSKI JUNAK UREJE- VALEC I7L0ZB VANADIJ MESTO V BRAZILIJI OTOK V OTOČJU M0LUKI JAPONSKI DROBIŽ E DVOJICA NAČRT ZA POTOVANJE ZNAMKA VANILUEVEGA sladkorja EGIPČANSKI bog SONCA (DALJŠA OBLIKA) PESNIK AŠKERC PREBIVALCI ČIČARIJE V ISTRI M ŽENSKO IME, JASNA 7EVS0VA LJUBICA TROS KOSITER SUŠICA HRBTNEGA MOZGA AVTOR : KARLI DREMEL druža&na PRIRE- DITEV AM. FILM. IGRALKA ( PATRiClA) VRATCA V plotu VOJAK NATANKU DV07LOŽNA VERZNA STOPICA STRINA, BOTRA SL. PROTESTANTSKI SLOVNIČAR BOHORIČ LESENA OGRAJA DEL VPREŽNEGA VOZA NADAV, NA-PLAClLO OTOK V JADRANU ROČNO OROD JEZA PREMETAVANJE SlPK.MAT. AR KUS ZGOLJ, SAMO DVORNA stranka TINE DEBELJAK KOSILO SPOJINA ALKOHOLA S KISLINO KRAŠKA PLANOTA V SREDNJI DALMACIJI VELIKO REŠETO MAVEC, Gl P S SPOPAD DRŽAVA V INDIJI NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 28.4.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Trimesečna naročnina časopisa Zasavc 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan 3. nagrada: Enomesečna naročnina časopisa Zasavc 4. nagrada: T shirt majica 5. nagrada: Stojalo za videokasete Izžrebanci nagradne križanke 11/93 1. nagrada: Kosilo za dve osebi. Brodar d.o.o., Zagorje, Marina Prosenc, Jevšnikova 2, Kisovec; 2. nagrada: Pizze za dve osebi v restavraciji Medija, Brodar d.o.o., Zagorje, Majda Parkelj, Leninov trg 7, Trbovlje; 3. nagrada: Knjiga Milan Kučan, Iva Brodarič, Skrilje 1, Gradac v Beli Krajini; 4. nagrada: Stojalo za videokasete, Primož Pečar, Krinska 22, Ljubljana; 5. nagrada: T shirt majica, Hana Kuder, Rudarska 16-b, Kisovec. Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 29.4.1993. Rešitev nagradne križanke 11/93 P, MOSKOVČAN, VODN-APREGRA, RADEČE, READ, HV, TRIGA, PON VA, IR1AN, EH, PIKT1, DHAMAR, R1UK1U, ROSOMAH, ARTA, ROM, OVIRA, GOB AR, LARI, EO, EKA, SINICA, NO, LS, TINOS, HARLEM, EAK, ABANO, RIA, KVASALO, ORKESTER, TAROKIRANJE, TIRO, R, EROS, REAL, ANIT, ARNAVT, ATKA, NANA. SSSRSfttfS: Pisma bralcev bralcev o tivlj»n pisem ne objavi] omejena m u| l]a odmeve na na prispevke v eaaopipu-ln mnenja Domna plaem^Jeearadl prostora iB^Upkarilh—VTatlo»^ Uredništvo sl Strankam v Trbovljah Na pobudo delegatov Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Trbovlje je bil v sredo, 14. 4. 1993, sklican sestanek organov KS Ivan Keše in KS Franc Fakin, predsednikov svetov ostalih KS, članov IO Skupnosti KS ter delegatov v Zboru KS. Vabljeni so bili tudi drugi krajani. Namen sestanka je bil, da bi skupno oblikovali stališča v zvezi s stanjem v naši občini, ki je nastalo kot posledica izdaje obveznic in ki bi jih, stališča namreč, delegati lahko zastopali na seji občinske skupščine. V razpravi je bilo izraženo prepričanje in hkrati ogorčenje, da stranke, zlasti vodilni dve, v boju za prestiž in oblast pozabljajo na interese občine. Nesoglasja pri predlogih za začasnega upravitelja občinskega proračuna občini prav gotovo niso v korist in jo čedalje bolj oddaljujejo od reševanja nevzdržnega stanja, v katerem smo. Soglasno je bila izražena zahteva, da se stranke v čimkrajšem času dogovorijo o predlogu za začasnega upraviteljaproračunain uskladijo interese v dobro občanov občine Trbovlje. Pri tem naj ne pozabijo, da je zaupanje volilcev lažje izgubiti, kot pridobiti in da bodo še kakšne volitve. Delovno predsedstvo: Stane Hacin, Darinka Klančar, Sanda Hribar, Trbovlje Za drug odpiralni čas lokala MER LI Predlagamo, da ustrezni občinski organ spremeni odpiralni čas lokala MER-L1, ki se nahaja v neposredni bližini obeh zagorskih srednjih šol. Ugotavljamo, da lastnik lokala, kljub predhodnim dogovorom in obljubam, ne želi prekiniti točenja žganih pijač našim učenkam in učencem že v jutranjih in dopoldanskih urah. Ttiko mnogi mladoletniki med poukom kažejo znake alkoholiziranosti. Lokal MERLI jeprav prilagojen (zatemnjena stekla, ustrezna glasba) točenju alkohola našim učencem, saj je med šolskimi počitnicami zaprt. Ker imamo pouk od 7. do 18. ure, predlagamo, daizdate odlok, da se lokal od 10. junija naprej odpira ob 18. uri. Menimo, daje to edina možnost, da opisano dogajanje preprečimo. Problematiko in resničnost naših trditev bodo z ustreznim poročilom, če ga boste zahtevali, potrdili na Policijski postaji Zagorje. Verjamemo, da ste člani IS in občinske državne uprave, glede navedene problematike, na naši strani. Želimo, da naš predlog, podprt z ustreznim poročilom Policije, čim prej ugodno rešite. Ravnateljica Anica Ule - Maček, Srednja šola za rudarstvo in geologijo; ravnatelj Rudi Regancin Srednja šola za elektrotehniko in gostinstvo, Zagorje ob Savi Odrinjeni "Kakšni smo ljudje?", se pogosto sprašujem. Smo res tako vase zaverovani, da ne opazimo, kaj se dogaja v naši okolici, bližini? Res Liko ljubimo samega sebe, da človeka, ki potrebuje pomoč, ne vidimo? Zdravi smo, če imamo srečo, tudi službo! Vsak mesec dobimo osebni dohodek, privoščimo si to in ono. Ko nas nekaj zaboli, gremo k zdravniku. Preprosto! Po stopnicah navzgor ali navzdol, odvisno v katero ambulanto gremo. Pa kdaj pomislimo, da med nami živijo ljudje, taki, ki imajo srce, pogum in voljo do življenja - vendar so invalidi? Nekdo skrbi zanje, sami tega ne zmorejo. Vse to vračajo s hvaležnim nasmehom, z lepo besedo. Vendar tudi oni rabijo obleko, obutev, razvedrilo. Kitko priti do tega, vas vprašam? Oblečeni so po okusu tistega, ki prehodi več stopnic, da pride do željenega blaga. Če te prijazni prodajalci v trgovinah s čevlji poznajo, potem mu lahko neseš domov pomerit dva, ali tri pare (seveda samo po en komad). Sicer si jih lahko pomeri kar na cesti. Radi bi šli v knjižnico, v gledališče, na ogled kakšnega filma. Po stopnicah! (Za kino in gledališče je poskrbel g. Stane Govejšek, ki je uredil dovoz v avlo z zgornje strani Delavskega doma). Kaj pa, če zbolijo in potrebujejo zdravniško pomoč? Pot do takšne pomoči je v trboveljski bolnišnici trnova. Za to potrebuješ že "ekipo" ljudi! Do okulista in dermatološke ambulante je s spodnje strani 14 stopnic (pa še parkirni prostor ob lekarni je zaprt z drogom in zaklenjen), iz zgornje strani 18 stopnic. V ambulanto kirurgije prideš s treh strani, spet le po stopnicah. Kako potem rešiti problem? Enostavno - najprej voziček, nato v naročju ali na hrbtu nesti invalida. Nazaj obratno - najprej invalid, nato še voziček. V meni pa še vedno vre, še veliko je stvari, ki mi ne dajo spati, me morijo. Če bi vse prenesla v tole pismo, bi bili dve strani za "Pisma bralcev" premalo. Tole bi še dodala. Zanima me, kaj mislijo gospodje arhitekti takrat, ko delajo projekte za npr. tako pomembno ustanovo, kot je bolnišnica oz. zdravstveni dom? Koliko denarja bi rabili, da bi podrli dve stopnici pri vhodu v ambulanto kirurgije in naredili dovoz za invalidski voziček? Kolikšna škoda bi bila, če bi ob stopnicah (nad parkiriščem pri lekarni) izpulili grmiček, uničili malo trave in tudi tam naredili dovoz? Pred mnogimi leti, vsaj zame, sem sinu posvetila pesem, ki se je takole končala: "...živeti, živeti, za vse take otroke, katerih mame kot jaz, krive brez krivde trpe in iščejo pot - zase, za svoje otroke." * Bom kdaj dočakala dan, da bomo ljudje spet ljudje, da bomo spoštovali tudi tiste, ki so drugačni od nas le v tem, da ne morejo hoditi? Samo napačen korak na cesti nas lahko popelje tja, kjer so oni. Marta Štojs, Trbovlje Proti raku dojke Društvo onkoloških bolnikov Slovenije se je pridružilo evropskemu ženskemu gibanju proti raku dojke, ki ga je okviru Evropske šole za onkologijo zasnoval prof. Umberto Veronesi. To g ibanj e ima za s voj cilj zmanjševanje umrljivosti žensk zaradi raka dojke. Ta bolezen je še vedno v porastu in najbolj ogroža življenja žensk v Evropi, saj jih zaradi nje zboli več kot 250.000 vsako leto, v Sloveniji pažeokrog 700. Čeprav zbolevanje še vedno narašča, so po drugi strani vzpodbudni uspehi zdravljenja in vse večje možnosti zgodnjega odkrivanja. Da bi to gibanje doseglo svoj cilj, je potrebno čimvečje osveščanje žensk o raku dojke in s skupnimi močmi bodo dosegle potrebno podporo vseh evropskih vlad in sistemov zdravstvenega varstva za še uspešnejši boj proti tej bolezni. Prvi cilj gibanjaje do junija 93 zbrati iz vseh evropskih dežel milijon moških in ženskih podpisnikov ustanovne listine, kar bo dalo potrebno moč za zahtevo po izboljšavah na tem področju. Tej akciji se je pridružila tudi Podružnica onkoloških bolnikov iz Zasavja. Podpisniki ustanovne listine "ženska Evrope" zahtevajo od vseh žensk, da seznanjajo s tem problemom druge ženske v svojem okolju, da se naučijo samopregledovanja dojk, da zahtevajo specialistične preglede in rentgentsko slikanje in da se z boleznijo seznanijo že v mladih leltih. Od vodilnih oseb v zdravstvu pa se zalite va izvajanje programov za zgodnje odkrivanje bolezni, znatno skrajšanje čakalne dobe za pregled, ustanavljanje novih centrov za bolezni dojk in strokovno izpopolnjevanje zdravstvenega osebja s področja raka na dojki. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, podružnica Zasavje Pornografija, seks, erotika so besede, ki so dolga leta bila tabu. Koliki se še vedno znajdete v neugodnem položaju, ko vas sin ali hči vpraša, kaj je to penis, vagina ali seks? Namesto da bi odgovorili, rahlo pordečite in upate, da bo zazvonil telefon, ki vas bo rešil iz nerodnega položaja. Če telefon ne zazvoni, ste v škripcih. Tako se znajdemo pred glavnim vprašanjem tega članka. Kakšen je odnos Zasavcev do erotike, pornografije in spolnosti. omenjene predmete v domačem kraju. Čeprav so verjetno že zdavnaj obračunali z malomeščanskimi nazori o seksu je družbeno obsojanje vsega, kar bi lahko imenovali kršitev krščanskega etosa, močno prisotno. Tabuji še vedno niso porušeni. Marsikdo raje kupuje v Nemčiji, Avstrijikotvdomačemkraju. Vendar, Pa začnimo s kondomi in revijami. Oboje lahko kupite v vsaki trafiki. Na razpolago imate vsaj nekaj vrst kondomov in revij - od hrvaškega Erosa do Omame. Kaže, da je z demokracijo izginil tudi del zadreg pri nakupu izdelkov takšne sorte. Trafikantke pravijo, da vsaj 70% ljudi nima težav z barvo svojega obraza in potenjem, kadar kupujejo kondome ali erotične revije. Najdejo pa se tudi takšni, ki pred trafiko pet ali več minut zbirajo pogum preden povedo, kaj bi radi kupili. Znana je tudi "kamuflaža revij". Da vas slučajno ne bi videl vaš sosed, sodelavec ali znanec kako kupujete erotiko, enostavno kupite Zasavca(dobro, dobro, lahko tudi Delo) in sporno revijo lepo skrijete vanj. Lepo je ugotoviti, da je takih ljudi v Zasavju vse inanj. Podobna zgodba je izposojanje porno videokaset. Nekateri ljudje brez sramu prelistajo katalog in si izberejo kaseto, neoziraje na to koliko ljudi je v izposojevalnici videokaset. Drugi pa spet čakajo, da se videoklub izprazni in šele nato prišepnejo izposojevalcu kaj bi radi. Seveda zahtevajo tudi nevtralni ovitek za kaseto, ki mimoidočim na ulici niti približno ne daje slutiti, kakšen film je na kaseti. Kakšni so vzroki za takšno sramovanje, je težko reči. Ali je kriva vzgoja ali je to odvisno od posameznika in njegovih življenskih izkušenj, ali paje še vedno ta sram, ta nerodnost, vkoreninjena globoko v naši podzavesti? Kakorkoli že, človek je edina žival, kiji seks ne pomeni le instinktivne potrebe po biološki reprodukciji svoje vrste. Ljudje s seksualnostjo, torej spolnostjo, lahko izkazujejo ljubezen do svojega partnerja. In že smo pri tretji temi, sex shopih. Štirje naključno mimoidoči Zagorjani niso znali povedati, kje se sex shop nahaja, čeprav od njega niso bili oddaljeni več kot petsto metrov. Šele peti mimoidoči je znal povedati, kako se pride do tja. Cesta 20. junija 13 je pravi naslov. Ogledali smo si ga in bili prijetno presenečeni. To ni nikakršna zanikrna luknja, kakršno si pod tem imenom predstavljamo ljubitelji dobrih ameriških kriminalk ali trilerjev. Sexshop je lično urejen, čist in dobro založen z izdelki. Da bi bili čimbolj objektivni, smo obiskali tudi ljubljanski Red shop, ki se ukvarja s prodajo istih "dobrin". Lastnik zagorskega sex shopa pravi, da njegovo ime pravzaprav sploh ni pomembno. Prav tako ni pomembno ime njegovih kupcev. Pomembna je stoodstotna diskretnost, ki jo zagotavlja vsakemu. To je prvo pravilo, brez katerega ne gre v nobeni trgovini takšne vrste. Kaj se da kupiti v sexshopu, je naslednje vprašanje. Odgovor je preprost: vse, kar potrebujete, če želite popestriti vaše intimno življenje v dvoje, troje... Na razpolago imate izdelke kot so erotično spodnje perilo (za oba spola), razne tuje revije, lutke, umetne vagine in penise vseh velikosti, špansko muho in mnogovrstne izdelke namenjene bolj za zabavo in kakšno šalo kot pa zares. Torej vse, kar vam srce poželi. Lastnik, ki je obenem tudi prodajalec, vam bo z veseljem pomagal pri nakupu, izbiri in svetovanju. Prav tako vam bo pojasnil vse kar vas zanima v zvezi z izdelki. Vaša naloga je le. da premagate sramežljivost in se odločite za obisk. Sexshop je odprt vsak delavnik od 17. do 20. ure. Od njega se pač še ne da živeti, potrebna je tudi redna služba. Zanimivo je, da v zagorski sex shop hodijo ljudje iz vse Slovenije. Razlog je preprost. Ti ljudje se še vedno sramujejo kupovati zgoraj popestritev spolnega življenja je povsem normalna stvar. Že navadne seksi spodnje perilo lahko v vašo zakonsko postelj o prinese svežino, ki se je z leti zakonskega življenja pogosto počasi zgubljala. Pozanimajte se, kaj je to pavijanski kompleks; videli boste, da ne pišem na pamet. Ustavimo se še pri cenah. Glede na Red shop je zagorski Sexshop dokaj poceni. Umetne penise dobite že za 1600 tolarjev; tudi erotično perilo ni pretirano drago. Še posebej, če upoštevate, da so vsi artikli iz uvoza, ker jih v Sloveniji pač nihče ne izdeluje. Vaše spolno življenje je, konec koncev, vaša zasebna stvar. Vendar, pustite zlobnim jezikom naj se brusijo. Premagajte vse sosede, otresite se sramu. Če tega ne zmorete, vam še vedno ostaja na razpolago ljubljanski Red shop ali tujina. Želim vam veliko užitkov, sreče in ljubezni z vašim zakoncem, ljubimko, ljubimcem, fantom ali dekletom. Želim vam tudi čimmanj zadreg pri nakupu pripomočkov. Naj reče kdorkoli karkoli - seksualna revolucija še vedno traja. Jure Nagode Foto: Tomo Brezovar Sl Ti verzi najbrž večino spominjajo na mladost, na na jlepši del življen ja, na čas brezskrbnosti. Letošnjim četrtošolcem pa ti verzi pomenijo novo stopničko v življenju, kije zadnje čase precej negotova in nesigu rna. Določeno prelomnico na poti v odraslost predstavlja tudi maturantski ples. Letos se jih je zvrstilo že nekaj. Obiskali smo zadnji maturantski ples učencev usmerjenega izobraževanja (gimnazijski). Ta generacija, ki se drugače imenuje tudi generacija "poizkusnih zajčkov", na kateri so bile kmalu opazne vse "mutacije", se je šolala ravno v času velikih sprememb v naši zgodovini. 69 letošnjih maturantov in maturantk Gimnazije Trbovlje seje s starši, profesorji in prijatelji zbrala v prepolnem Delavskem domu, da se skupaj povesele. Vse seje začelo s prihodom povabljenih, ki sojih maturanti slovesno pospremili do svojih miz. Prihod jebil dolgotrajen, saj so gosti prihajali zelo netočno. Seveda so ples otvorili maturantje s svojo himno Gaudeamus igitur. Zrak je bil poln vonja po svečah, ter s tem tudi svečanega razpoloženja, ko so vsi v dvorani zapeli Zdravljico in se poklonili domovini. Program je povezoval Sašo Hribar s svojimi prijatelji v eni osebi. Na svojevrsten način, s tipičnim humorjem je kar nekajkrat nasmejal ljudi. Za še boljše razpoloženje pa so poskrbeli Čuki (fantje s krokodilčki v očeh), ki so gostovali že na strojniškem maturantskem plesu. Ravnateljica Darka Lipičnik je v slavnostem govoru povedala: "Življenje zgrabite z obema rokama, stojte trdno na tleh in ne pozabite, da se naše življenje odvija vedno med tem, kar hočemo in tistim, kar moramo." Četvorke in ostalih plesov so se dijaki učili kar nekaj časa pod vodstvom plesnega učitelja Albina Šeška. Le-taje ocenil, da dijaki ne bodo zmogli odplesati petih slik četvorke brez njegove pomoči, zato jim je pomagal s štetjem. Vendar je imel več treme med nastopom kot maturanti sami, ki so dokaj pravilno odplesali celo četvorko. Zaradi prostorske stiske jo je vsak razred plesal zase. Dogajanje so popestrili s prodajo srečk in z razdelitvijo nagrad, ki so jih velikodušno prispevali sponzorji plesa. V nadaljevanju so nastopili nadebudni plesalci plesne šole Miška. Svoje mnenje o tem maturantskem plesu so nam zaupali naslednji gospodje: Sašo Hribar: "Kar se tiče maturantov, se opravičujem, ker nisem član "roza-kluba". Kar se tiče maturantk pa moram priznati, da meje moja starost primorala do tega, da obhajam vsako žensko, ki se bo s svojo velikoumnostjo spominjala vsakega posameznega trenutka, ki ga danes doživljamo, do te mere, da se prednjo vržem na vsa svoja štiri kolena, oprostite, dve koleni in dve komolčarski roki in ji rečem hvala!" Jani Pajk (profesor telesne vzgoje): "Mislim, daje bil maturantski ples pripravljen v redu. Bili smo lepo sprejeti in tudi programje bil dober. Narobe je bilo le to, daje bila prevelika gneča. Mislim, da bo naslednje leto nujno ples preseliti v kakšne večje prostore, že zaradi večjega števila maturantov. Vsem maturantom želim, da bi čim bolje izdelali šolo, ter bi v življenju dosegli svoje cilje." Bojan Pajk (profesor fizike): "Maturantje so v redu, maturantke pa še bolj! Menim, da bi moral biti ples tik pred zaključkom izobraževanja." Na koncu smo ugotovili, da se maturantski plesi v bistvu med seboj ne razlikujejo veliko. Mladi so veseli, razigrani in polni energije, ne glede na to ali so gimnazijci, strojni tehniki, ekonomci, elektro tehniki, gostinci... Utrujenih nog ter polna (ne)prijetnih spominov se množica proti jutru počasi izgublja. Maturanti so ostali. Še slaba dva meseca skupnega guljenja šolskih k lopi in vsak bo krenil po svoji poti proti svojemu življenskemu cilju. Slabestvari bodo pozabljene, lepih se bodo vsi radi spominjali. Vsem pa bo gotovo ostal spomin na maturantski ples. Petra Žagar Foto vtisi: Branko Klančar UHMl Mladi na Bizeljskem Zasavska planinska pot je za mlade planince z Dola vedno zanimiva. Zdaj je ne začenjajo v Kumrovcu, kot vsa prejšnja leta, ampak na Bizeljskem v gradu Podsreda. V soboto, 17. 4. so šli tudi naBohor in Lisco. Spremljali sojih Romana Suša, Toni Pavlič in Mari Klemen. F.M. Razširjenost planinstva Organizirano planinstvo se je začelo razvijati v zasavskih krajih kmalu po ustanovitvi SPD v Ljubljani s strani Piparjev. In kako je z društvi danes? Konec I 1992 je bilo v Sloveniji 182 planinskih društev. Število članov pa je bilo v vseh teh društvih 94.397. Člani društva so le tisti, ki za tekoče leto poravnajo članarino. Od tega števila pa je bilo lani 56.807 članov, 15.837 mladincev in 21.753 pionirjev. V primerjavi z letom poprej seje število članov nekoliko znižalo. V posameznih občinah v Zasavju, katerih planinska društva so vključena v Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev je bilo število organiziranih planincev naslednje: Hrastnik 1284, Litija 491, Trbovlje 2119 in Zagorje 1461. Glede na število prebivalstva in število članov planinske organizacije, je občina Hrastnik na 4. in občina Trbovlje na 5. mestu v Sloveniji. V Hrastniku je bilo lani vključenih v članstvo PD Hrastnik in PD Dol pri Hrastniku skupno 11,68 % od vsega prebivalstva, v Trbovljah pa 11,00 %. Na področju Zasavja delujejo naslednja planinska društva: Dol pri Hrastniku - 860, Hrastnik - 424, Radeče - 225, Litija - 491, Kum Trbovlje - 962, Trbovlje -1157 in Zagorje-1461. T.L. Trboveljski upokojenci zmagali Društva upokojencev iz Zasavja in Posavja že več let organizirajo tekmovanja v raznih športnih disciplinah v okviru Zasavsko-posavske regije. V to regij o sodijo športne ekipe dru štev upokojencev izZagorja, Trbovelj, Hrastnika, Radeč, Senovega, Krškega in Brežic. Tekmujejo v petih raznih disciplinah. V dneh 3. in 4. aprila je v Čatežkih Toplicah potekalo tekmovanje v kegljanju. Najboljše rezultate so dosegle ekipe: 1. Trbovlje 460 podrtih kegljev, 2. Radeče 451, 3. Krško 447 podrtih kegljev. T.L. Nov klubski prostor V kletnih prostorih Doma upokojencev Trbovlje, na Ulici 1. junija 16, imajo v kletnih prostorih svoj klubski prostor balinarji in kegljači. Dosedanji prostorje bil mnogo premajhen za številne upokojence - športnike, ki se zadržujejo v teh prostorih. Zato so se odločili povečati prostor. Obstoječi klubski prostor so povečali na 30 m2. Vsa obnovitvena dela so opravili brezplačno. Nekaj materiala so kupili, nekaj pa naprosili. Ko so to delo končali, pa so se lotili še ureditve okolice baiinališča. Izkopali so kanal in zabetonirali 50 m nizke škarpe, da so s tem preprečili vožnjo in parkiranje motornih vozil na parkovnih površinah. Tudi to delo so opravili brezplačno, le beton so kupili. T.L. Premalo denarja za gasilstvo Novoizvoljeno predsedstvo Občinske gasilske zveze Hrastnik je na prvi delovni seji,6. aprila, analiziralo težave, s katerimi se letos soočajo. Te so predvsem: skopo odmerjena finančna sredstva v osnutku proračuna za dejavnost v letu 1993, drago strokovno izobraževanje in usposabljanje kadrov, nujno obnavljanje in vzdrževanje gasilske opreme in njeno zavarovanje, pospeševanje gasilske dejavnosti v nekaterih obrobnih krajevnih skupnostih, skrb za gasilski podmladek na obeh šolah, spremljanje nove zakonodaje na področju požarnega varstva, ki bo bistveno posegla v njihovo organizanost in delovanje in vključevanje v predkongresne aktivnosti Gasilske zveze Slovenije. Zaradi predvidenih finančnih sredstev letos ne bodo mogli realizirati zastavljenih nalog. Osnutek občinskega proračuna za leto 1993 jim namenja bistveno manj denarja, kot v preteklem letu. Zato so se odločili, da se aktivno vključijo v skupščinsko razpravo o predlogu proračuna občine Hrastnik za leto 1993 in so predlagali ustrezen amandma Poudarjajo, daje dejavnost OGZ predvsem družebnokoristna in humana, zato pričakujejo ustrezno družbeno razumevanje in gmotno podporo za svoje delo. Miran Grohar Občni zbor Planinsko društvo Zagorje je 3. aprila imelo redni letni občni zbor v Planinskem domu na Zasavski sveti gori. Kljub slabemu vremenu je bil prostor v domu polno zaseden. Poleg članov društva so bili navzoči tudi gostje iz zasavskih in posavskih PD ter predsednik občine Zagorje Matjaž Švagan. Na začetku je skupina mladih planincev iz osnovne šole Toplice iz Zagorja izvedla prijeten kulturni program. Predsednik društva Aleš Maček je pozdravil vse navzoče in nato podal skupno poročilo o delu IO ter odsekov: gospodarskega, markacijskega, mladinskega in odseka za izletništvo. Na gospodarskem področju je društvo pridobilo pokrovitelja ETI Elektroelement Izlake. Le-ta je v lastni režiji in s svojim izvajalcem popolnoma prenovil planinsko sobo s krušno pečjo v tem domu. Pokrovitelj Svea Zagorje pa je že pred enim letom uspešno renoviral naš drugi planinski dom na Čemšeniški planini. Pred domom so prostor tlakovali, narejene so bile nove mize in klopi ter obnovljena fasada na zadnji strani. Markacijski odsek je skrbel za obnovo markacij in smerokazov do obeh planinskih domov. Dvodnevna delovna akcijaje bila iz Vrhov na Čemšeniško plan ino, kjer je bilo potrebno zaradi strmega terena izdelati številne stopnice, ki bodo napravile pot še bolj varno. Očistili so vso podrast na celi poti v širini 1,5 m. Gostje so zaželeli društvu tudi v bodoče uspešno delo. Le-tem se je pridružil tudi predsednik občine, ki seje pohvalno izrazil o dejavnosti društva in obljubil pomoč v mejah možnosti .Podelili so posebne pismene zahvale pokroviteljema, Svei in ETI-Elektroelementu. Za dolgoletno delo v društvu pa jo je prejel Janez Grebenc. Za aktivno delo z mladimi planinci je Mija Fajfar prejela bronasti častni znak PZ Slovenije. Več članov je prejelo znake o različnih prehojenih planinskih poteh. Izvoljen je bil nov Izvršni odbor z odseki Društvu bo v naslednji mandatni dobi Se naprej predsedoval Aleš Maček Lojze Sajovic Pohod na Kum. Foto: J.R. jr. 7/eamc MHŠMllB M Mladim Zasavcem Zima noče in noče z naše mišmašovske strani. Sicer pa so bili še velikonočni prazniki deževni in mrzli. Pa saj se ne pritužujemo. Nekateri v takem vremenu najbolj uživajo. Sploh v toplem bazenu Rimskih Toplic. Novejši so sestavki petošolcev iz Kisovca. "Prvič vam pišemo, zato ne vzemite Škarij, prosimo in ne krajšajte naših prispevkov," piše nj ihova mentorica Pavla Štepic. Čeprav vsi spisi govorijo o zimski šoli v naravi, moramo priznati, da se ne ponavljajo. Veseli bomo, če se bodo iz Kisovca še kaj oglasili. Kako je pozimi v odprtem bazenu v Rimskih Toplicah? Niko, 4.b - Sem smo prišli s staro mamo. Skrivali smo se v kupoli, ker je tam bolj temno. Vesna Planinc,3.a - Čeprav je bilo zunaj mrzlo, sem plezala iz bazena in skočila v toplo vodo. Nisem se prehladila. Damjana ,l.b - Plavala sem z rokavčki, ker sem šla z atom v globoko vodo. Zimska šola v naravi V soboto, 27. marca, smo sc petošolci kisovške osnovne šole odpravili v Kranjsko Goro, kjer smo pet dni imeli šolo v naravi. Naš umik je bil zelo natrpan, vendar zanimiv, tako da je šola kar prehitro minila. Prvi dan smo šli v Gozd Martu Ij ek, nato smo i mel i pouk in ogled Kranjske Gore, drugi dan smo se odpravili v Planico in v disco. V naslednjih dneh smo si ogledali železarno, športno dvorano Pod Mežakljo, imeli zimske igre na snegu, si ogledali hišo Josipa Vandota, sestavljali plakate na temo Kranj ska Gora - turistični center in pisali spise. Tadej Roglič, 5.d in Blaž Gracar, 5.c Kranjska Gora Kranj ska Gora je stara okrog 600 let. Včasih seje imenovala Marija na Belem Produ, ker so blizu kopali bel kamen. Pozneje seje preimenovala v Borovško vas. Ker so pastirji iz tujine gnali past živino v kranjske gore, so kraj nazadnje poimenovali Kranjska Gora. Tuše je rodil znani mladinski pisatelj Josip Vandot, avtor Kekčevih zgodb. Kekec je simbol mesta. Walt Diesneyje podeljeval kipec Kekca za najboljši mladinski film. Zanimiv je tudi etnološki muzej v Liznjekovi hiši, kije najstarejša v mestu. Kranjska Gorajcnarcdilananas poseben vtis in radi bi jo še kdaj obiskali. Petra Mitič, 5.d in Petra Kržišnik, 5.c Martuljški gozd V soboto popoldne smo se kljub utrujenosti odpravili v gozd Martuljek. Ko smo z glavne ceste zavili na stransko, sc namje odprl čudovit pogled na Martuljkovo skupino vrhov, ki jih vidimo na marsikateri razglednici. Zavili smo v Triglavski narodni park, da bi si ogledali oba slapova. Prvi slap smo videli vsi, drugega pa le učenci, ki se niso bali višine, kajti pot je bila strma in ponekod ledena. Erika Gajser in Alja Pociecha, 5.d Dolina pod Poncami V nedeljo smo se odpravili v Planico. Dolina pod Poncami je bila odetaz belo odejo, sonce je le še polepšalo neokrnjeno naravo. Že od daleč smo zaslišali napovedovalčev glas in vpitje navijačev. Ko smo prišli v Planico, smo si ogledali tekmo in se slikali s skakalcem Primožem Ulago. Drugi dan smo še enkrat obiskali dolino Tamar in se igrali na snegu. Mojca Cencelj in Sabina Maček, 5.c Obisk diskoteke V nedeljo so nas tovariši odpeljali v diskoteko, ki sojo odprli posebej za nas. Plesali smo v krogu in glasbo zbirali po svojih željah. Obisk diskoteke je bil eden najlepših dogodkov zimske šole v naravi. Petra Kržišnik in Petra Kmetič, 5.d V jeseniški železarni V ponedeljek smo se po zajtrku odpravili v jeseniško železarno. Dva izkušena vodiča sta nam pokazala električno peč in nam razložila njeno delovanje. Nato smo si ogledali valjarano. Tu smo videli razžarjeno železo, ki so ga strojno valjali in hladili z vodo. Nazadnje pa smo obiskali žebljarno. Včasih so kovaške družine letno naredile toliko žebljev, kot jih sedaj naredi en stroj v mesecu dni. Tina Priman in Nina Smrkolj, 5.c Prvič na drsalkah Po obisku železarne smo se odpravili v športno dvorano Pod Mežakljo. Prvi so šli na led tisti, ki so imeli svoje drsalke, nato pa namje nekdanji jeseniški reprezentant gospod Tišler posodil nekaj parov drsalk. Ko smo se vračali v Kranjsko Goro, smo bili vsi zelo utrujeni, ampak vseeno veseli, kajti mnogi smo bili prvič na drsalkah. Barbara Grošelj, 5.c in Saša Delak Zasedba: Roman Ratej - bobni Tomaž Kvas - kitara Nekaj novega? Ne! Neka j starega, tri leta, vendar spremenjena zasedba, nova muzika in nova evforija, ki obvezno sledi. Conti-nent je skupina, ki nam je takorekoč včeraj polnila ušesa in dušo s komadoma "Pelji me stran" in "Hiša v Parizu". Lahko smo jih videli v Videonoči in v (bivši) nedeljski oddaji Zdravo, ter slišali na vseh radijskih postajah. "Continent" je naslov njihovega prvega albuma, in mirne duše ga lahko označimo z nalepko "uspešen". Dober poslušalec bo opazil, da se stilsko bend tudi zdaj ravna po starih smernicah, "...mogoče so pesmi le malenkost bolj trde". Janez Potočnik - "Gianni" je po kratkem razmisleku okarakteriziral stil benda s tremi besedami: "Rock. unikat in original!" Fantje se te dni ob vajah občasno naslikajo tudi v studiu, saj obdelujejo material za drugo kaseto. Posneli so že štiri komade, ostali pa so še v razvoju. Izšla bo predvidoma poleti, eventualno v jeseni, takrat pa se bodo odpravili tudi na promocijsko turnejo. Gianni ima na vesti vse tekste za novo kaseto, ki so"... v glavnem avtobiografski, včasih pa se v njih prepleta tudi malo fantazije", le-ti pa so in bodo inspirirani z glasbo Janija Kvasa. Večna dilema bendov po uspehu prvega albuma je seveda kako tak uspeh ponoviti ali celo izboljšati. Če lahko sodim po komadu "Ta ogenj še gori", oziroma angleški verziji pesmi z naslovom "Stili believe in love", ki na veliko valovi na UKV frekvencah naših radijskih postaj, so na dobri poti. V šali je Gianni tudi razložil, zakaj: "Začeli smo boljše bende krasti kot včasih..." Nisem se mogel spomniti, ali se za Continent vežejo kakšne dobre anekdote, zato sem o lem povprašal vokalista. Spontan odgovor je bil še najboljši: "(Ha. ha Anekdote? Anekdote še pridejo." Continent smo pred leti že slišali v Zasavju, to je bilo v tistih časih, ko je v Trbovljah še obratovala diskoteka Super Li. Gianni pa mi je napol obljubil, da jih bomo pri nas še videli in slišali. Upajmo. TAŠ Jani Lah - bas Janez Potočnik "Gianni" - vokal klaviaturist (XY), je še na preiskušnji Vikend bi lahko uvrstili med zasavsko-posavske skupine. Z manjšimi presledki so na slovenski glasbeni sceni prisotni že dobrih 8 let. 1985 je bila skupina ustanovljena, dokaj uspešno so nastopili na Pop delavnici 87' leta, izdali dve kaseti, nato pa so se sporazumno razšli. Zdaj, po dveh letih, so spet z nami. Širši slovenski javnosti so postali bolj znani po svojem nastopu na Pop delavnici 87'. Takrat so se predstavili s pesmijo Nikjer doma (Tralala tu. tralala tam) in se uvrstili v zlato sredino. Naslednje leto je izšla njihova debitantska kaseta, dve leti pozneje pa še njihova druga Vse naše štorije. In po izidu te kasete, ko bi morali največ nastopati, so se razšli. "Iz različnih razlogov", je dejal Mare. "zasičenost z glasbo, družine... Meni pa žilica ni dala miru in zdaj smo spet tukaj". Mare Mrežar je tudi edini, ki je sodeloval tudi pri prejšnji zasedbi Vikenda. In zdaj so spet na začetku. Toda zdi sc, kot da si tega ne ženejo k srcu. Trdno so odločeni, da jim tokrat uspe. Zaenkrat ima nova postava Vikenda dva studijska posnetka. Ko zaboli srce ter Vse moje ljubice. Prav s to drugo bodo letos spet poskušali na Pop delavnici. Prihodnji teden gredo v studio posnet tri nove pesmi. Večino pesmi je napisal Mare, pri nekaterih pa jim je pomagal tudi Oto Pestner. Kaseta naj bi ugledala luč sveta še pred poletjem. Poleti pa Ankaran. Portorož, Piran... Samo tri možna mesta, kje boste Vikend lahko videli poleti. Vsi njihovi cilji so podrejeni kaseti ter nato nastopom. Vadijo dvakrat tedensko. "V kleli brez. sodov”, med smehom doda pevec Ciril Toda to je samo šala. Člani skupine vedo, da pijača ter resno nastopanje ne gresta skupaj. Pa še naslov njihovega fini kluba - Vikend fitti klub. Šmarčna 8. 68294. Boštanj. Nova postava: Mare Mrežar (vodja, bas kitarist), Aleš Breznikar (bobni) Aleš Bombek (kitara, ex-Play on), Jure Šalomon (klaviature) ter Ciril Dolinšek (vokal). TOMAŽ A. ŠTOJS Zasavska skupina Rock'o’dilly je malce spremenila svojo zasedbo. Imajo novega bobnarja ter kitarista, njihova glasba pa je zdaj veliko bolj rockerska. Sicer pa si lahko daljši zapis o njih preberete v naši naslednji številki. Avantura pa je naslov nove kasete velenjskih rockerjev Chateau. Snemali so jo v studiu Tivoli, posneli pa so jo v dveh mesecih. Seveda je na kaseti nekaj balad (4). ostale so takšne, kot jih lahko od njih pričakujemo. Dobre torej. Priredba pesmi Lola. skupine Kinks, bo prav gotovo postala hit. To ji ne bo uspelo le. če se bo spet našla kakšna "komisiji za besedila". Napisal gaje Tomaž Domicelj, ki je znan po svojem ostrem peresu. Čeprav smo v našem daljšem zapisu o Mikiju Šarcu napisali, da bo kasetaizšlapredvidomaaprila, s tem ne bo nič. Miki nam je namreč povedal, daseje vse skupaj malce zavleklo. Zagotovil pa tram je, da bo kaseta "zunaj" še pred poletjem. Potrpite, saj ni več daleč! Kar nekaj časa nismo slišali za primorsko skupino Malibu. Vzrok temu je predvsem dejstvo, da veliko nastopajo v Italiji. Zdaj so spet tu znovo kaseto, Slovenija grand mix pa je njen naslov. Kot nam pove že naslov, gre za mix slovenskih uspešnic. Fantje pa so se odločili za pesmi tam od leta 1960 pa vse do danes. Vse pesmi so izbrali sami. Slovenski Viktorji & limone popularnosti so podeljeni. Po pričakovanju so viktoija za najpopularnejšega slovenskega glasbenika dobili Pop design. Glede na dobro prodajo kaset, pa je limona malce nepričakovana. Dobilajoje namreč Helena Blagne. Kaj hočemo, vsaka nagrada je dobrodošla. Pa tudi če je malce bolj kisla. TAŠ 16. FESTIVAL MELODIJ MORJA IN SONCA Tudi letos so nam organizatorji festivala MMS, poslali razpis, v katerem vabijo slovenske izvajalce k sodelovanju. Letos bo potekal na mestnem trgu v Kopni in ne več v Portoroškem avditoriju, kol smo bili vajeni prejšnja leta. Festival se bo odvijal od 10. do 17. julija. V soboto, 10., bo slovenski večer. Poglejmo si, kakšni so pogoji, kijih morajo izpolnjevati skupine, ki se želijo prijaviti: Skladbe do festivala ne smejo biti javno predvajane. Melodije je potrebno poslati v treh izvodih, s podpisanim besedilom, ki mora biti posebej natipkan. Naznačena mora biti harmonija ter tempo. Poleg tega je potrebno poslati tudi demo posnetek na kaseti. Naslovu pesmi je potrebno priložiti tudi ime in priimek avtorjev glasbe in besedila ter ime izvajalca in aranžerja. Ob poslanih skladbah je potrebno plačati tudi 1.000 SIT kotizacije na žiro račun festivala. 51410-603-31749. fotokopija vplačila naj bo priložena kaseti. Izbrane skladbe bodo na festivalu izvajane v živo (samo vokal), glasba pa bo posneta. Skladbe pošljite najkasneje do 10. maja 1993. Vse dodatne informacije pa so vam na voljo na telefonski številki 066-21-145. A.M. LESTVICA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Pop designi so se poslovili! Tako kot Čuki so tudi oni na prvem mestu naše lestvice vztrajali tri tedne, dlje časa pa jim ni uspelo. Kaže, da je v Zasavju veliko ljubiteljev skupine Depeche mode, saj so, če sodimo po glasovih, 'designe" pustili krepko za sabo. I feel you je torej naš novi zmagovalec, ostale predloge pa si lahko ogledate v sobotni oddaji 100 na uro na Kanalu 10, ponovitev je v ponedeljek, v Litiji pa je oddaja na sporedu v nedeljo in torek, ko je ponovitev. J ZMAGOVALEC prejinega tedna: I DEPECHE MODE-I feel you PREDLOGI ara ta teden: DURAN DURAN-Ordnry world R.E.M.-Man or» tha moon USURA O p« n lour mlnd TEN SHARP-You 1 Oleeevele« peftljlte ee «redelttve Zimm«, C. >mi|i IS, Z*|trJ«. NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Meža nagradna igra gre dalje, dD konca je ostalo Se 9 kol, dovolj časa da nam Se pitele; Če boste izžrebani, vam bomo seveda podelili nagrado, hkrati pa se lahko potegujete tudi za SUPER nagrada zadnjega kola. KakSna je, vam sia>r Se ne smemo izdati, izdamo pa vam lahko pravilen odgovor 4 kola. Beatte so seveda sestavljal John, George, Paul in Ringo. Spet je bilo vprašanje zelo lahko, saj iz tedna v teden dobivamo več poste. Kar tako naprej. Nagrado poklanja Anton Podbevšek • Foto Trbovlje, Ulica 1. junija 10, Nas nagrajenec pa se bo lahko zastonj sttal za osebne dokumente. Največ sreče je pri žrebu meta Rosanda Rataj, Trg Franca Fakina 2/b iz Trbovelj. Nagradni bon pride po posti, čestitamo!! 6. KOLO Povejte nam, kako je nastev zadnje kasete ter CD-ja Zasavcev! 4 OSCARJI Lepa dekleta ljubijo barabe. Zakaj? Ne vem. vprašajte Andreja Šifrerja. To trdi on. ne jaz. In kaj imajo dekleta, barabe, ljubezen ter film Unforgiven skupnega? Veliko in nič. Will Munny (Clint Eastwood) je morilec, baraba težkega kalibra, nenazadnje tudi prevelik ljubitelj whiskeya. Iz neznanih razlogov se poroči s poštenim, lepim dekletom, ki ga spremeni v angelčka. Sicer v filmu tega ne vidimo, vendar pa nam glas v "off-ti" lo prove. Le zakaj mu ne bi vctjeli? Ženske so pač takšne. Naj bo moški še tako nemogoč, ženski bo slej ko prej uspelo, spremeniti ga. In bog promagaj, če takšna princeska izgine ali umre. Moški bo (kol v pričujočem Filmu), spret postal vse tisto, kar je bil prej. Pijanec, baraba in morilec. Vloga Willa je pravzaprav zelo hvaležna. Bivši proklicni morilec, svinjcrejec. samohranilec, ostareli kavboj, nato spret morilec... Ni vrag, da vam vsaj v eni epizodi ne bi bil všeč. In prav to dela film dostopen. Ob Clintu se v vlogi lokalnega šerifa pojavi tudi Gene llaekman. Njegova igra zafrustriranega, skoraj psihopatsko nastrojenega predstavnika zakona, je več kot odlična. Vsekakor je nekdo, ki ga ne bi radi srečali podnevi, kaj šele pronoči. Ko udari, udari enkrat in nasprotnik pade. Poglejte si razne Rockyje, Karate Kide...Nobene realnosti. Po. recimo, štiridesetih udarcih še vedno stali na nogah? Ne verjamem. Skratka, film je življenjski. Konča se seveda v stilu Dirtv Harryja in njegovega stavka - "Go ahead, make my day". Oscarji so podeljeni, poraženci ter zmagovalci znani. Verjetno se marsikdo sprašuje, kako je filmu Unforgiven, oziroma Neoproščeno po naše. uspelo pobrati vse štiri glavne oskarje (film. režija, stranski igralec, montaža). Vse nam je jasno po ogledu filma samega. Film je dober. Resnično dober, pa če imate radi westerne ali ne. A ja, kje je v filmu ljubezen? Le-tu dobesedno diha v vas. Le videti, ter začutiti jo morate. T.Š. « Med likovnimi entuziasti trboveljskega Relika je tudi Ivan Žgalin, ki ga prijatelji in sodelavci kličejo Džango. Ukvarja se z risanjem, slikanjem v raznih barvnih oz. slikarskih tehnikah, grafiko ali kiparjenjem, rezbarjenjem in še s čim. Rojen je bil leta 1945, malo pred koncem druge svetovne vojne, v rudarski družini. Zaposlen je kot elektrodelovodja pri vzdrževanju raznih naprav v TE Trbovlje. Tudi njegova sinova se ukvarjata s slikanjem in oblikovanjem. In kdaj se je pojavila notranja želja po likovnem izražanju? Žgalin pravi takole: "Že v osnovni šoli meje med vsemi predmeti najbolj privlačilo risanje in oblikovanje. Ta predmet sem resnično vzljubil in sem se sem ter tja zalotil v mislih, da bom postal slikar." Kakšni pa so bili nadaljni koraki na tem področju? "Potem ko sem nekaj časa delal v Nemčiji, sem se 1969. leta vrnil domov. Delo sem dobil v TET in srečeval sem se s sodelavci kot sta Špiler in Ostanek, ki sta že delovala v Reliku. Njuno delo in uspehi so me prepričali, da sem se leta 1970 včlanil v Relik. V času, ko sem delal v tujini, se je moja likovna nitka pretrgala, pri Reliku pa sem dobil ponovni zagon. Tu sem se naučil, kako se naredi slika, kip, grafični odtis. Osnove sem pridobil pri Vastiču, akademskemu slikarju Hočevarju, največ pa pri akademskemu slikarju Kopitarju. Precej sem pridobil tudi na raznih tečajih in kolonijah." Pred leti je želel študirati kiparstvo na Ljubljanski akademiji za likovno umetnost. "Leta 1975 sem obiskoval tri mesece kiparski stečaj na Akademiji za likovno umetnost. Možnosti so bile, da bi študiral ob delu. Vpisal sem se na ALU. Vmes je prišlo do večjega nesporazuma saj je študentski svet na ALU sklenil, da kiparstva ni mogoče študirati ob delu, čeprav sem v pripravljalnem tečaju dokazal, da mi leži in sem ga tudi uspešno končal." Žgalin je prva leta mnogo risal, saj je to osnova za vso likovno dejavnost. Nato se je postopoma loteval slikanja, vzporedno pa se je pojavljala želja in vztrajnost tudi po kiparjenju. "Leta 1975 sem naredil večji spomenik v lesu Pota SVET V PLAMENIH, divja hruška, stoji pred šolo v Dudovici. revolucije, ki stoji pri Domu F. Salamona v Trbovljah, tri večje skulpture v lesu stoje v Tisju. L. 1978 sem izdelal, prav tako v lesu, spomenik Svet v plamenih, ki stoji pred šolo v Dudovici. Franciju Kopitarju sva z Ostankom pomagala izdelati Kip rudarjem iz granita v Zagorju, enako tudi mozaik v Kotredežu. Tudi v Domu v Impoljci je obešenih več mojih slik. Sicer je moj opus obsežen, doslej sem naredil blizu 400 del v raznih slikarskih in kiparskih tehnikah. Najbolje mi ustrezajo akvareli. S svojimi deli sem doslej sodeloval na približno 150 skupinskih in 20 samostojnih razstavah v raznih krajih Slovenije, Hrvatske in Srbije. Od vseh del je 24 kipov in malih plastik, vse v lesu." Vseskozi je član odbora Relika, dve leti je bil tudi njegov predsednik, sedaj vodi strokovni odbor. Relik tesno sodeluje predvsem z likovniki Dolika na Jesenicah, pa tudi iz Šoštanja in Velenja ter s slikarji iz drugih krajev. To se odraža tudi pri pripravljanju skupnih razstav, likovnih srečanj, Ex temporov, kolonij itd. "Najraje delam v naravi, manj doma ali v drugih zaprtih prostorih. Zdi se mi, ko mešam in nanašam barve na pittino ali papir, da so dovolj žive in dtt v dobršni meri dokazujejo moje videnje narave, objektainčloveka. Na razstavah pa se mi zdi, da so barve nekako potemnele in ne izražajo mojih občutij, ki so, kljub občasnim krizam v ustvarjanju, vedno optimistična,"je povedal Žgalin. "Zdi se mi, dtt sem srečen, zadovoljen. Občutek imam, da sem le nekaj ustvaril in izkoristil svoj dar. Pri tem so mi stali ob strani družina, predvsem pa tudi TET, ki sem ji zelo hvaležen." Tine Lenarčič Gledališka skupina Šmartno V litijski občini je na gledališkem področju precejšnja suša. Letosjojerazbi-laGledališka skupina Šmartno. V kratkem času je naštudirala komedijo v treh dejanjih Vdova Rošlinkainjo že dvakrat zigrala pred prepolno dvorano v Šmartnem. O igralcih in njihovih načrtih smo povprašali kar "vdovo Rošlinko” Alenko Škrabanja. "Amaterski igralci iz Šmartnasmo se po več letih spet zbrali in odločili, dapripravi-mo predstavo. Letos, takoj po novem letu, pasmo začeli vaditi Vdovo Rošlinko. Vaje smo imeli ob sobotah in nedeljah, po več ur skupaj," je povedala. Igro je režirala Marjana Hočevar iz Ivančne Gorice. Gledališka skupina še ni registrirana kot društvo, zato za svoje delo tudi nima namenskih sredstev. Predstavo so financirali sami in s pomočjo sponzorjev. Njihovo največje zadovoljstvo in plačilo za vloženi trud je bilo dolgo ploskanje na koncu obeh predstav. Z igro želijo nastopati še v drugih krajih litijske občine, odigrali pa jo bodo tudi v Dovjem. Pripravljajo se, da bi skupino registrirali kot društvo. Martin Fele si največ prizadeva za delo skupine. V septembru želijo začeti pripravljati na naslednjo igro. " Vabimo vse, ki želijo igrati, da se nam pridružijo," je povabila vse, ki jih zanima igra v gledališču. "Kot zanimivost lahko povem še, daje Balantač iz Vdove Rošlinke Anton Medvešek, ki je isto vlogo igral že pred dvajsetimi leti v svojem rojstnem kraju. Ko se je priženil v Šmartno, je ves čas živel in delal v kulturnem domu, sedaj pa je v njem odigral tudi svojo prvo vlogo." V vdovi Rošlinki je igralo dvanajst igralcev. Pri igri so pomagale štiri šepetalke. Sceno pa je izdelal Mile Groznik. Joži Konjar Litija Matična knjižnica Litija je 15. aprila predstavila v sejni sobi občine Litija pesniško zbirko Vlada Garntinija, učitelja na osnovni šoli na Savi. Pesmi sta brala avtor in Rosana Lamut, z glasbo je prireditev obogatil Evgen Malis. Pcniško zbirko je predstavil direktor Dolenjske založbe Franci Šali, z avtorjem pesmi Vladom Garantinijcm in akvarelov, ki so v knjigi, Zlatkom Rudolfom pa sc je pogovarjala Joža Konjar. J.K. lllllili: •yy.yyy. ZABELr/O Hrastnik Glasbena šola nadaljuje z odličnimi nastopi. V preteklem tednu so se v dveh dneh predstavili učenci klavirja. Izvajali so skladbe določenih stilskih obdobij. Nastopali so tudi s synthesizerjem. Peter Napret iz S e d r a ž a, violinist, študent četrtega letnika Akademije za glasbo, bo imel v petek, 23. aprila ob 19. uri v avli osnovne šole Rimske Toplice nastop, ki bo predstavljal del programa njegove diplomske naloge. Na klavirju ga bo spremljala Suzana Zorko - Mlinarič iz Hrastnika, študentka 3. letnika Akademije za glasbo. F.M. Trbovlje V domu Svobode II je 16. aprila s koncertom ansambel Slovenija proslavil svoj petnajstletni jubilej. Kot gostje so nastopili Irena Vrčkovnik, Metka Volčič in Franc Pcstotnik-Podokničar. Koncertje organiziralo Kulturno društvo Svoboda 11. V mali galeriji knjižnice Toneta Seliškarja je bila na ogled razstava del slikarke in oblikovalke Severine Trošt-Šprogar. Razstavljala je deset del v olju z motivi iz letošnjega pustnega karnevala v Benetkah. Likovna skupina Relik je imela 16. aprila v svojih društvenih prostorih v Delavskem domu letno skupščino. Na njej so obravnavali opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli program za letošnje leto. Leto 1993 je zanje še posebno pomembno, saj praznujejo letos tridesetletni jubilej. Zato bodo pripravili letos likovno razstavo, in če bo le mogoče, bodo izdali monografijo o delu skupine in vseh njenih članov z reprodukcijami najpomembnejših del. Na skupščini so tudi izvolili nove društvene organe. T.L. DePZ Zora je 18. aprila pripravil letni koncert v Prosvetnem domu Čemšenik. Kot gost je nastopil harmonikar iz Celja Peter Šmid. V programu je zbor zapel devetnajst pesmi. V avli delavskega doma so 16. aprila odprli 3. medregionalno likovno razstavo. Razstavljajo Jožef Muhovič, Branko Suhy, Franc Vozel, Jože Tisnikar, Ignac Meden, Andraž Šalamun in Janez Knez. V Medijskih Toplicah pripravljajo razstavo Sama Šilesa. Na Izlakah je gledališka skupina Prosvetnega društva iz Izlak 17. aprila je premierno uprizorila gledališko igro Gamberška kronika. Igro je režiral Tone Rozina. V Delavskem domu so na občnem zboru SLS nastopili Igor in Zlati zvoki. Na skupščini občine Zagorje so obravnavali osnutek odloka o razglasitvi Gambcrka za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno dediščino. Glasbena šola Zagorje pripravlja pomladanski koncert, ki bo hkrati tudi proslava ob Dnevu boja proti okupatorju. K.G. Xv'.jXjX Korenine Borisa Golca Boris Goleč z Dola, 25-teini d iplomirani zgodovinarje imel v začetku aprila v žalski knjižnici predstavitev svoje knjige Korenine in spomini rodbine Šušteršič, rodovnik z družbenim in gospodarskim orisom iz srede 18. stoletja- Raziskal je se korenine svoje rodbine Dragar v osnovni šoli, v srednji pa izdal Zgodovino in razvoj PIT dej a vnosti v Zasavj n. kjer je zanimiva razprava o tržaških in ljubljanskih najdenčkih v kumljanskih hribih. F.M. Želje po prireditvah Nedavno so na ustanovnem sestanku Koordinacijskega odbora za delo društev in organizacij, ki so ga ustanovili pri krajevni skupnosti Radeče ugotavljali, da v Radečah razna kulturna društva premalo organizirajo prireditev, ki bi zadovoljila tamkajšnje občinstvo. Ti si želijo ne le prireditve ob proslavah, ampak tudi gostovanje kakšnega priznanega gledališčnika ali skupine in podobno. Čeprav je na sestanku manjkala polovica vabljenih so ustanovili ožji odbor v okviru KS, v maju pa bodo še dopolnili program prireditev. Naj jih naštejemo: koncert MPZ Sopota ob 90 letnici delovanja, koncert pihalnega orkestra radeških papirničarjev ob 80 letnici, razstava Ex Librisov in razstava ročno izdelanih papirjev tamkajšnjega podjetja Radečepapir. Dvorana DPD Svoboda v Radečah pa ne potrebuje samo kvalitetnih prireditev, temveč tudi kvalitetno obnovitev, saj ima dotrajano pohištvo, kakor tudi zunanjost. F.K. Vesna in Zora MPZ Vesna iz Zagorja in DPZ Zora iz Čemšenika sta 13. aprila pripravilakoncert v zagorskem Delavskem domu. MPZ Vesna je pod vodstvom dirigenta Riharda Majcna izvedel skladbe Nun lasst uns singen Freunde, Pueri Hcbraeorum, Ave Maria, Mctsc telegram, prvič pa je izvedel izštevanko Enei benci, ki je tudi obvezna skladba na Mednarodnem pevskem festivalu mladinskih pevskih zborov v Celju, ki se ga bo v maju udeležil tudi MPZ Vesna. Naslednja skladba, v ritmu čardaša, je bila Hej igazitsad. Sledile so še slovenske ljudske pesmi Kaj se ti pobič, rezijanska Lipa ma Marica in Urok (iz Štrekljeve zbirke). Zbor je pri klavirju spremljala Slavica Gregl. Koncert je nadaljeval DPZ Zora pod vodstvom Tadeje Suša. V prvem delu svojega programa so pevke izvedle skladbe iz obdobja renesanse, v drugem delu pa so /apele pesmi o pomladi. Zapele so Rcsonet in laudibus, v ritmu španskega plesa galiarde Canzon vilanesco, božični motet Favete linquis singuli, Deposuit potentes in Now is thè Month of Maying. Sledile so Jaz pa pojdem v tihe gaje in tri koroške ljudske pesmi Pršva je luba ta vigred, Ta zima že zapušča nas in Vuštnejšajani. Na koncu sta oba zbora in poslušalci zapeli ljudsko Ko hi jaz vedela. Tadeja Suša SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio TVbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad Kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 un. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Žvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek ie rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, kijih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinarji in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! Trboveljčani smo pretekli teden dobili še enega mladinskega prvaka Slovenije in sicer Saša Korbarja, ki je z odličnim rczulltatom 586 krogov dokazal, da je letos najboljši strelec - mladinec v Sloveniji. Razočaran nad odločitvijo Strelske zveze Slovenije, ki ga ni uvrstila med člane ekipe za sredozemske igre, je še enkrat dokazal, da se ga lahko boji tudi Rajmond Debevec. Si pričakoval naslov prvaka? Naslov državnega prvaka je pričakovan, saj so vsi rezultati kazali na zanesljivo osvojitev naslova. V članski konkurenci sem računal na drugo mesto, na koncu pa osvojil četrto. V predfinalu sem bil sedmi, z zadnjim strelom v finalu sem potem z drugega mesta zdrknil na četrto. Pretekli vikend sem nastopil na tekmovanju v Ljubljani in Rajmondu je uspelo zmagati le za dva kroga. Dosegel sem odličen rezultat 391 krogov od možnih 400. S treningi imaš težave zaradi službe. Kako to uskladiš? Na najbolj enostaven način. Doma sem si uredil strelišče, kjer treniram kadar imam pač čas. Z ostalimi se vidim le na tekmovanjih. Niti ne vem. kaj se na strelišču dogaja. Opremo in municijo mi priskrbi strelska družina Alojz Hohkraut in vseje tako. kot bi treniral na strelišču. Kakšni so tvoji načrti za preostanek sezone'.’ V avgustu potujem na Evropsko prvenstvo za mladince, kjer se bom poskušal uvrstiti v sam vrh. Poleg tega bomo s kresovanjem in srečelovom skušali zbrati nekaj sredstev za nakup malokaliberske puške, s katero bi potem nastopil tudi na MEPu. Najboljši slovenski strelec Rajmond Debevc se te torej lahko boji! Seveda, enkrat mi ga je že uspelo premagali, sicer v predtekmovnju ampak vseeno. Tudi v nedeljo je bil uspeh že zelo blizu, a na žalost zadji strel ni bil najboljši. Bo pa drugič bolje. Seveda. In veliko sreče. Barbara Kus Marjan Čuk je trenutno (zadnjih pet let nepremagan) najboljši zasavski tenisač. Njegova športna pot seje začela v povsem drugačnem športu, nogometu. Z devetimi leti je igral v pionirski ekipi skupaj s še sedaj aktivnimi Žlakom, Kernom in Ruovskim. Skupaj so potem presedlali v mladinsko konkurenco, kjer so igrali štiri leta in dosegli zelo lepe rezultate. Osvojili so namreč dvakrat drugo in dvakrat tretje mesto v slovenski mladinski ligi. Premagali so jih le igralci Olimpije, kjer so tedaj igrali danes najboljši slovenski nogometaši. Zadnje leto pri mladincih je že igral v članski postavi, čeprav je bila kvaliteta nogometa vsaj glede na uvrstitve boljša. "Trener Vinko Žibret meje imel kar rad, saj sem bil na treningih marljiv in nisem veliko govoril. Največ časa sem prebil v obrambi," je dejal Marjan. Kako se je med nogomet vrinil tenis? Že od svojega desetega leta sem bil navdušen nad tenisom. Spremljal sem vse turnirje in izrezoval rezultate iz Sportskih a«* novosti. John McEnroe je bil na vsaki steni moje sobe in sem ga poznal skoraj bolj kot sebe. Potem sem šel v vojsko. Ko sem se vrnil, sem zopet začel z nogometom, ki sem ga že kombiniral s tenisom. To mojemu trenerju ni bilo najbolj pogodu in najbrž je bila zato to zadnja sezona med nogometaši. Na trening sem moral iti ob štirih, ne prej in ne pozneje, tenis sem lahko igral ob osmih zjutraj ali ob desetih zvečer, kadar sem imel čas. Poleg tega je nogomet skupinski šport, kjer se da "švercat". Če si ti garal, je lahko nekdo drug hodil, pri tenisu pa se vsako nedelo takoj pozna na rezultatu. Je pač individualni šport, kar me veliko bolj privlači. Tenis je bil takrat pri nas še v povojih? Trenerja nisem imel. bil sem čisti samouk in vse znanje, ki ga imam, sem si pridobil šele kasneje s prakso, raznimi seminarji, opazovanjem in tečaji. Sam sem si začel popravljati tehniko. Veliko je pripomoglo to, da Trboveljčani igramo v drugi ligi, kamor tudi sodimo. Žal imamo le dva igralca, ki se lahko kosata z ostalimi v Slovenji. To sva Peter Golob, ki je že bil uvrščen med prvih 15 v Sloveniji injaz, ki se zdaj že kar nekaj časa držim v samem vrhu. Sicer ne v sami slovenski špici ampak v drugem kakovostnem razredu. Na žalost je kvaliteta v Zasavju zelo nizka, tako da večina dela ostane le na plečih dveh ali treh igralcev. Če midva z Golobom ne zmagava vseh dvobojev,je za ekipo tekma izgubljena. Zadnje čase se posvečam delu z mladimi in temu bom v prihodnje namenjal vse več časa. In kako poteka delo z mladimi? Z mladimi se je začelo sistematsko delati preko raznih tečajev. V začetku jih je bilo malo. v nadaljevnju pa je prišlo že 77 otrok. Redno jih sedaj trenira 23. načrtujemo pa že nove tečaje. Lani je Denis Bovhan v kategoriji do dvanajst let izgubil le tri tekme injc bil uvrščen med prvimi petnajstimi v Sloveniji. Letos bomo s pionirji do 14 let tekmovali tudi v ligi in vsaka zmaga, ki bi jo morebiti dosegli, bo zlata vredna. Proti ostalim smo v bistvu začetniki, ker pozimi ne treniramo. Že naslednje leto pa upamo, da se bo tudi to uredilo, saj so odprli dvorano v Litiji, v načrtu pa je tudi v Zagorju. Igrišča so v lasti kluba? Seveda. So tudi naš glavni izvir financ. Imamo daleč najbolj kvalitetne terene v Sloveniji, za katere skrbi naš oskrbnik Janez Jelen. Načrti? Da v tem a 1 i naslednjem tednu kupim forda... Barbara Kus POROČILA Nogomet Poraz in zmaga Mavrica-ETI EE 2:0 (1:0) Ljubljana, Športni park Kodeljevo, gledalcev 200, sodnik Kolarič (Ptuj). Strelca: 1:0 Vdovic, 2:0 Jerak. Mavrica: Horvat, Pepelnak. Mišldč. Terčič. Lorger, Pucihar, Udovič, Stojanovič, Srovin (Begič). Gajser. Jerak. ETI EE: Hace, Grešak. Hadžič, Borštnar, Kurež, Ra/.boršek. Grden (Repovž), Kern. Brečko. Petmšič. Grčar. V tekmi z moštvom s Kodeljevega so Zagoijani dobro igrali le do prvega zadetka, ki gaje po veliki napaki vrataija Mačeta dosegel najboljši strelec lige Udovič. V nadaljevanju so utonili v povprečju in z neaktivno igro razočarali številne pristaše, ki so si ogledali tekmo v Ljubljani. S.F. Eti EE - AM Cosmos Ljubljana 1:0 (1:0) Zagorje, stadion Proletarca, gledalcev 700, sodnik Tahat (Portorož). Strelec: Balagič. ETI EE: Hace, Grešak. Hadžič, Borštnar. Balagič. Kurež, Razboršek, Kern. Brečko. Petrušič (Repovž). Grčar. AM Cosmos: Jakovljevič, Judež, Matanič. Šporar, Ibranovič, Plešinae, Hasanagič, Prezelj. Škufca, Vrabac. Zadravec (Orclj). Zagoijani so v tekmi z priznanim nasprotnikom dosegli pomembno zmago in si utrdili mesto v sredini lestvice. Z upešnim nastopom so si najbrž dokončno priborili obstanek v ligi. saj imajo sedaj kar šest točk prednosti pred petnajsto Gorico. V nedeljo so domačini zelo dobro igro prikazali v prvem polčasu . ko je po kombinaciji Brečka in Razborška mladi Samir Balagič dosegel zmagoviti zadetek in že drugič odločil tekmo v Zagorju. V dnigem delu so na igrišču zagospodarili Ljubljančani, ki so večkrat nevarno napadli, a vratarja Franca Haceta niso uspeli premagati. "Igralcem čestitam za primerno borbenost, dokaj lepo igro in pomembno zmago. Mislim, da smo si bolj želeli zmago od nasprotnika in z dvema točkama zelo povečali možnosti za obstanek v ligi," je po tekmi zadovoljen dejal zagorski strateg Alojz .Škrinjar. S. F. Novi točki Trbovelj čanom Orla Rudar - Dravinja 2:1 (0:0) Trbovlje, stadion Rudarja,gledalcev 500, sodnik Žerak (Branik). Strelci: 1:0 in 2:0 llolešek, 2:1 Marelja. Oria: Ranzinger, Kic, Florjane, Barič. Rižner. Štok. Zaimovič. Sotenšek, Breznikar (Brdik), llolešek, Jesih. Dravinja: Šribar. J.Hrovat. Bezenjšek. Kranjc. Kuk. Vogelsang. Cigmas, Rorič (Boldin), Marelja, Kokolj. B.Hrovat. Trboveljčani so kljub slabi igri vknjižili dve pomembni drugoligaški točki. Odpor žilavih gostov so strli v dnigem polčasu, ko je Holešek najprej izkoristil upravičeno dosojeno enjstmetrovko po prekršku nad Baričem, nato pa še enkrat zatresel mrežo nasprotnega vratarja Šribaija. Gostje so častni zadetek dosegli v zadnji minuti, ko je ob neodločni domači obrambi zadel srednji napadalec Marelja. S.F. Zapravljene priložnosti Tabor 69-Svoboda 2:0 (0:0) Ljubljana, igrišče Taborja, gledalcev 100, sodnik Bohinc iz Škofje Loke. Strelca: 1:0 Štucin, 2:0 Džaferovič. Tabor: Lužar, Šifrer, Bolarič. Kerčmar, Stupar. Kopač, Sarajlič, Džaferovič, Maček, Jakus, Grašič (Štucin). Svoboda: Kurež. 'Zakonjšek. Gošte. Medija, F.Kranjc, Vozelj (Božjak), Zajc, Uranič, Šink, Begič, J.Kranjc, Bučar. Svoboda se je (močno oslabljena) dobro branila do 56. minute, ko so domači preko Štucina prevzeli vodstvo. V prvem polčasu šobili igralci Svobode enakovredni domačim, imeli so tudi nekaj lepih priložnosti, predvsem Rudi Uranič in Jože Kranjc, ki pa jih nista izkoristila. Zmago so si gostitelji zagotovili v59. minuti, koje Džaferovič z lepim golom zapečatil usodo Kisovčanov. J.M. Pomembna točka Pohorje - Papirničar 0:0 Ru:še, igrišče Pohorja, gledalcev 300, sodnik Grabar (Ptuj). Pohorje:Gril. Ajd,Črnčič,Svenšek. -Petelnik, Šteharnik. Bojkovič, Sande. Majcenovič, Namestnik. Brunšck. Papirničar: Lazar, Knavs, Držanič, Čeč. Plazar, B.Guček, Trebše, Cetin, Kirbiš, D.Guček, Majol (Kneževič), Režun (Tutič). Radeški nogometaši so tokrat dokazali, da niso pozabili, kako se igra nogomet. Zborbeno in premišljeno igro so bili enakovreden nasprotnik in nu trenutke celo boljši. Točka, ki so jo osvojili, je zlasti pomembna zaradi naslednjih srečanj, ko bodo gostili mariborskega Kovinarja in Slovenj Gradec v Radečah. Sodnik Grabarje sodil odlično. V.Ž. Derbi Litijanom Litija - Bilje 4:1 (4:0) Litija, igrišče Litije, gledalcev 200, sodnik Benčič z Vrhnike. Litija: Pograjc (P.Grošelj), Golnar, Prašnikar, Jerm, Ocepek. Rozina, Martič. Props, Prašnikar. Mele, Gnjatič, Poglajen D.Grošelj). Bilje: Komel. Vižintin, Vodopivec, Markuc, Furlan, Blaško, Orel. Danenčič. Škrlj. Kacin. Dordjevič. V derbiju 4. kola so nogometaši Litije prikazali najboljšo igro v spomladanskem delu lige. Vse je bilo odločeno že v 20-ih minutah, ko so zadetki padli eden za dnigim. Najlepši je bil prvi, koje Mele zadel s strelom z 18. metrov, ki gaje vratar pospremil le s pogledom. Preostali zadetki so si bili podobni, s podajo v prazen prostor, kjer so bili domači praviloma hitrejši od gostujoče obrambe. V drugem polčasu velja omeniti pravo bombo Meleta z 20 metrov in odlično CiK čpm&ti V soboto so imeli mlajši dečki prvenstveni turnir v rokometu. Najmlajši rokometaši iz Dola somorali poli v trboveljsko dvorano kar peš. Čez hrib, za sendvič in sok. Ostanimo pri rokometu. Omnikornovci so morali odločilno tekmo z V členjeni igrali brez odličnega krožnega napadalca Nenada Stojakoviča, ki se je nesrečno poškodoval na prijateljski tekmi v Umagu. V Litiji je bilo te dni opaziti košarkarja Ivana Obada. sicer igralca Zadra. Nepreverjene govorice pravijo, da sta on in bivši slovenski reprezentant Golc novi okrepitvi litijskih prvoligašev. Zasavci, še posebej Hrastničani, se lahko veselimo ob novici, da se na savske brzice po petmesečnem prisilnem "do- pustu" zaradi bolezni vrača kajakaš Ivan Poljan, ki je bil labi na mladinskem evropskem prvenstvu odličen peti. Njegov klubski kolega Gorazd Medved se je na kvalifikacijskih tekmah za sestavo reprezentance uspel uvrstiti med šest najboljših kajakašev v spustu. Ekipa bo nastopala na tekmah za svetovni pokal, četverica izmed njih bo nastopila tudi na SP, ki bo v italjanski Mezzani. Kateri štirje, bo znano kasneje. Odlično formo so ta vikend prikazali karateisti trboveljske Tike, ki so na turnirju v Sevnici pobrali kar 11 medalj od 21 možnih, kar zgovorno priča, da so za letošnja državna prvenstva dobro pripravljeni Prvi bodo na vrsti dečki in dek lice, ki imajo državno prvenstvo 15. maja v Murski Soboti. Teniški klub Kisovecje že odprl $ IfuvtUti CaK svoja igrišča za navdušence tenisa. Pričela se je že tudi montaža reflektorjev, ki bodo omogočali igranje tenisa tudi v mraku. Ura stane 350, letna karta pa 6.600 sitkov. Na litijiskem teniškem turnirju je sodeloval tudi splošno znani slovenski poslanec Ciril Ribičič. Svojim mlajšim kolegom je pokazal, kaj je borbenost in osvojil odlično drugo mesto. V tekmovanju za pokalnega prvaka Zagorja v malem nogometu je med 24-timi ekipami zasluženo zmagala ekipa Malo po malo- Dimnikarstvo A. Lepoša iz Trbovelj, ki si je tako pridobila pravico nastopa na Pokalu občinskih pokalnih prvakov Slovenije. Lilijani (Inženiring Šarbek) pa nadaljujejo z nastopi v slovenski ligi malega nogometa. V drugem kolu so s Črno vdovo igrali 0:0. 1Ì&®C posredovanje vrataija Kamela. Gostje so edini zadetek dosegli po zmedi v domači obrambi le nekaj trenutkov pred koncem srečanja. V soboto Lilija gostuje v Škofji Loki. trenutno je na 4. mestu. S.K. Rokomet Sijajen uspeh Omnikoma Gorenje Velenje Omnikom Rudar 21:19 (10:10) Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 1000, sodnika Čeak in Jovanovič (oba Lj). Omnikom: Lipovšek. Jug. Medved 6. Rizmal, Pri v še k . Vrbnjak 4. Kosec 4. Raušl 1. .Senčar, Mašič 2. Voglar 2. Krauthaker. Gorenje: .Stropnik. Krejan 3. Ocvirk 1. German. Ojsteršek, Plaskan 3. Rcdžebašič 2, Lisac, Rozman 6, Tome 3, Cvetko 3, Vajdi. V povratni tekmi končnice I.SRL. ki je odločala o polfinalistu, so Trboveljčani v Velenju sicer izgubili, vendar bili v velenjski rdeči dvorani veliki zmagovalci.Srečanje je bilo v prvem polčasu zelo izenačeno, drugega so domači začeli odločneje in povedli s 13:10. Še šest minut pred koncem so domači vodili s štirimi zadetki, kar bi jim zadostovalo za nastop v polfinalu. Tone Medved je iz sedemmetrovke znižal na tri gole, potem pa seje začela prava drama. Izključitev na strani Velenjčanov, močan strel v vratnico trboveljskega gola, odlična obramba Lipovška in zaključni napad Trboveljčanov, ki ga je pet sekund pred koncem srečanja uspešno zaključil Nedžad Mašič in tako Omnikom Rudar popeljal v polfinale play offa. Po slabih nastopih v ligaškem delu prvenstva je to pravi obliž na rano. Slab vtis je v hipu izpuhtel. "V Velenje smoprišli zdobro gol razliko in z željo, da se uvrstimo naprej. In na koncu se nam je to tudi uresničilo. Za zadnji gol sva se z Matjažem Vrbnjakom dogovorila za nekaj kombinacij in žoga je nazadnje pristala v mreži domačega vrataija. Po poškodbi rame sem slišal mnogo negodovanj na račun moje igre ampak mislim, da na koncu vedno zmaga pravica," je dejal junak tekme Nedžad Mašič. Omnikomovci so si tako ONL: Hrastnik Center Jošt - Odred Kozje 0:2 (0:2) Mladinska liga: Publikuni-Oria Rudar 3:1 (zaOrio uspešen Oplotnik). Svoboda - ETI EE 1:1 . Ježica - Apnai Kresnice 0:1 (Vehovec). , ROKOMET Prvenstvene tekme za mlajše dečke: Rudar II. - Dol 8:19 (3:8). Rudar I. - Sevnica 16:12 (8:6), Rudar II. - Loka 9:14 (6:6). Presad - Sevnica 6:15 (1:7), Rudari. -Dol 15:9 (7:4). Presad - Loka 26:6 ( 12:4). j' KAJAK-KANU j Izbirni tekmi za reprezentanco: 2.tekma: 1. Abramič (SE). 2. Medved (Hrastnik); 3.tekma: 1.Abramič. 4. Medved; KARATE Regijski turnir v Sevnici-katc - ml.dečki: I. Orač (Se), 4. Simcrl ( lika); ml. deklice: 1. M.Kostanjevič. 2. Korpes, 4. K. Zore (vse Tika); st. dečki: I P.Zore, 10. Salkič (oba Tika); st. deklice: 1. Dedič. 2. Perger.3. Kamerič (vse Tika); kadeti: 1. J.Kostanjevič. 4. Hani, 6. Berce (vsi Tika); športne borbe - ml. mladinci: 1.Vodišek. 3. Lenič; st. mladinci: 1 Koželj (Se), 2. Kranjc, 3. Hozanovič (oba Tika). Klubski) prvenstvo Tike v katah: I. Hozanovič. 2. Dedič, 3. J.Kostanjevič. 4. M.Kovačič in 5. P.Zore. „ STRELJANJE Finale ligaškega tekmovanja Slovenije - zračna puška: ekipno: 1. Brest. 2. Olimpija. 3. A. 11 olik ra ut Trbovlje; posamično: 1. Debevec (Olimpija). 7. Korbar, 8. Strakušek (oba A.II. Trbovlje). KEGLJ ANJE Hrastniška liga: Kemična -TIM Laško 8:0 (2785:2523). Rudnik - Pivovarna Ijiško 5:3 (2586:2462), Mesečina - Sijaj 6:2 (2737:2721). Podporni člani -Društvo upokojencev 6:2 (2724:2645). MALI NOGOMET 'x;: xxx:x:x x .. : : ivixxvxxxv: Trim liga Hrastnik: Ljiljane-Gamsi 5:4, Steklarski frisi - ŠD Čeče 3:6. Steklarna - Juventus 3:2, Policijska postaja Hrastnik - TKI 3:1, Čvek - Gostilna Texsas 3:4. Trim liga Zagorje - 1 .liga: Čolniše Malo po malo 3:7, Trgovina Repovž- Izlake 2:7, L'muhy-Merli 3:3, Bistro Cerar - Paradox 4:4, Mesečina - Inž. Šarbek 2:7. ŠD Mlinše I. - Mladi orli 7:2, Trgovina Repovž Mesečina 9:2. Paradox - L'muhy 6:3, Malo po malo - B. Cerar 2:1. Izlake - Čolniše 0:4. Mladi orli - Merli 1:5. Inž. Šarbek - Mlinše 4:4; 2. liga: Prapreče - Varnost 0:2. Topličani - Trgovina Čop 2:1. Kotredež - Šentlampert 3:4, Avto KBM - Mlinše II bb 0:3. Antimon - Udarnik2:0. Zlatorogi Ultra - Vcsn 6:0. T.Čop -Prapreče 2:2, Šentlampert -Topličani 3:3. Kotredež -Zlatorogi 1:2. Varnost - Antimon 2:6. Mlinše II. - Vesn 3:1. Šah . ........... Velika nagrada Optimizma: 1. Sermek (Lj), 14. Jazbec, 19. Zalokar, 47.Kotnik, 54. Bajda (vsi Trbovlje). Zasavsko šahovsko prvenstvo: Kotnik - Kuzmič 1:0, Ba-jraktarevič- Zalokar 0:1. Kranjc st. - Pavlin 1:0, Koščič - Bajda 0:1, Skobe - Kranjc ml. 1:0. Dušak - Tomažič 0:1, Juvan -Vidmar 1:0, Benko - Novak 0:1, Borčilo - Jurič 0:1. Vrstni red po 4. kolih: 1. Kotnik in Zalokar po 3.5, 3. Bajda. Kranjc st. in Kuzmič po 3. 6. Skobe 2,5 točk. Turnir mladinske šahovske šole: Zdole - Dušak 0:1. Zagorc - Glavač 0:1. Leskovec -Trebežnik 0:1, Vene - Vozelj 0:1, Čavševič - Kovač 1:0. Piki -Krevl 1:0, Ravnikar - Očko 0:1, Bunta - Nikolič 0:1 in Brečko -Beravs 1:0. zagotovili najmanj četrto mesto, polfinale bodo igrali zAndor Jadranom, prva tekma pa bo v soboto ob 19.00 v Trbovljah. Se obeta novo presenečenje? B.K. Odločitev v tretji tekmi TKI Hrastnik - Velika Nedelja 24:21 (13:8) Hrastnik, dvorana na Logu, gledalcev 300, sodnika Vodopivec in Krasna (oba Ajdovščina). TKI: Premec, Žagar 2, Bekavac 2, Dečman. Kranjc,Šutar4,Plevnik. Moljk 3, Oblak, Šeško 13. Vidmar, Škaličkj. Vel. Nedelja: Kovačec, Okreša 2, Zorli. Trofenik 4, Gregurič 2. Ivanuša, Kumer 4, Šoštarič 1, Sok, Cvetko. Mesareč. Belec. Gostitelji so s preudarno in borbeno igro izenačili stanje v zmagah na 1:1 in končnoodločitev odrugem finalistu play offa 2. lige prenesli na tretjo tekmo. Po izenačenih uvodnih minutah sogostitelji največ po zaslugi strelsko razpoloženega Mirana Šeška prevzeli pobudo in si do od mora pri i gra 1 i za nesi j i vo pred n ost. To so v začetku drugega polčasa še povečali, tako da je v 40. minuti že kazalo na katastrofo gostov.. Žal so varovanci trenerja Žagarja po vodstvu 17:9 popustili, kar so borbeni gostje znali izkoristiti in znižali vodstvo Dolanov na vsega 4 gole. Po izključitvi trenerja Žagarja so domači le uspeli urediti svoje vrste in tri minute pred koncem povedli s 24 :18. Finišjc v celoti pripadel gostom, ki so ob podpori svojih bučnih in včasih tudi nešportnih navijačev, uspeli znižali na končnih 24:21. Po obnašanju gostujočih navijačev in nekaterih predstavnikov Velike Nedelje sodeč, čaka Dolanc na zadnji tekmi pravi pekel. Očitno je, da bo igra le v drugem planu. Če pa bi sodili le po njej, bi brez razmišljanja zapisali, da so Dolani novi člani prve lige. J .P. Tudi drugič neuspešno Tapi Zagorje - Lokastar 14:17 (7:7) Zagorje, igrišče Partizana, gledalcev 50. sodnika Kuielj (Cerkno) in Hvasti (Mavčiče). Tapi: Žerko. N.Savšek, Klopčič, Čibej, Zupančič 5, Smole 1. Dragar 2, Poglajen 3. B.Savšek. Kralj 3. Remic. Ahlin. Lokastar: Peternel. Berce 7, Krmelj 5, Oman 2, Kalan 2. Jugovič 1, Dolinar. D.Kalan, Dolikal. Cerevoki, Podpolčan, Kotar. Zagorjanke so v izenačeni tekmi doživele še drugi poraz v spomladanskem delu prvenstva. Srečanje je odločila večja zbranost igralk iz Škofje Loke na koncu srečanja. S. F. Aufbiks j[' Aufbiksarji svojo žejo gasijo, kot bi bili poklicni gasilci. 9 Vse je seveda v redu. dokler se žeja ne sprevrže v žejo po dogodivščinah. ji- Kaj nam pa morejo, so si najbrž dejali razgreti mladeniči ^ 17. aprila ob enajstih zvečer. Pred delavskim domom so pili in se veselili, kot bi bil dan neodvisnosti ali kaj podobnega. Ker na koledarju v policijski postaji ni bilo zapisanega praznika, so možje seveda prišli na ogled in skušali zadevo pomiriti. B.B.. ki je bil ta dan na vojaškem dopustu, sc z njimi ni strinjal. Dokumentov ni hotel pokazati, možem je skušal pobegniti. Hitrost ni ravno odlika malce utrujenih nog, zato so ga policisti dohiteli in prijeli. Pa je enega brcnil... Nadaljevanje je znano. Brez gumijevke ni šlo, prostori za treznenje niso samevali. O obnašanju so seveda zvedeli tudi pristojni v njegovi enoti. Značka "primeren vojak" je šla po gobe. jj» Že opoldne nekaterim pregori. V Fontani v Trbovljah sta 9 malopredenorazgrajalaC.L. in L.S.. Prvič soju leopozorili, čez dobro uro prijavili sodniku za prekrške, čez dobre štiri ure pa soC. L. .kije preselil področjesvojega delovanja pred Valentina in k pretepu nagovoril izzivanega. poskrbeli za zoženo področje delovanja v kletnih prostorih. Kaj hočeš, vsega lepega je enkrat konec. Promet 14. aprila ob 10.00 uri je voznik osebnega avtomobila P.V. na Logu v Hrastniku zaradi nepravilnega prehitevanja z desnim bokom oplazil zadnje kolo traktorja. Nastala je manjša materialna škoda. 15. aprila ob 22.05 uri je voznik kolesa z motorjem B.D. vozil iz.Čeč proti Hrastniku. Zaradi vožnje po skrajni desni strani vozišča je padel in se pri tem hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v bolnico Trbovlje. Eden izmed vzrokov za nasrečen padec je bil tudi alkohol v krvi. 15. aprila je na cesti Trbovlje -Hrastnik pri termoelektrarni voznik B.G. zaradi neprimerne hitrosti trčil v spredaj vozeče vozilo, ki ga je upravljala voznica L.M., ta pa v vozilo Z.A., ki je vozil pred njo. Škodo ocenjujejo na 100 tisočakov. 16. aprila ob 21.40 uri je voznik K.M. iz. Kisovca vozil po regionalni cesti v Podvinah. Pri skladišču tovarne Varnost gaje zaradi neprimerne hitrosti in alkohola v krvi zaneslo na desni rob mosta, kjer je podrl ograjo in zletel v potok Medija. Voznik in trije sopotniki so jo odnesli brez poškodb, stoenka pa je uničena. 18. aprila ob 5.30 uri sta zaradi vožnje po sredini cestišča trčila voznika D.M. iz Trbovelj in J.B. iz Zagorja. Nastala je le manjša materialna škoda. 18. aprila ob 5.55 uri je na cesti v Podvinah voznik K.E. iz Domžal zapeljal s ceste v betonsko ograjo. Nastala je le materialna škoda. Vzrok: neprimerna hitrost in alkohol vkrvi. 18. aprila ob 17.55 uri je voznik B. D. na cesti v Mlinšah zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola zapeljal v obcestni jarek. Nastala je manjša materialna škoda in nekaj prask. G.N. Kradejo kot srake Stanovalci na Šuštarjevi ulici v Trbovljah so 12. aprila javili na policijsko postajo, da so opazili skupino mladoletnikov, ki skuša skriti avtoradio. Ob prihodu policistov se je skupina razbežala, kljub temu so prijeli mladoletnega M.M. in med zasliševanjem ugotovili, daje storilec storil še več podobnih kaznivih dejanj na širšem območju Zasavja. Neznanec je 13. aprila vlomil v vozilo, parkirano pred hotelom Medijske toplice. Razbitje trikotno okno in odnesel dva poslovna kovčka z različno dokumentacijo, ter moško torbico z denarnico. Neznani vlomilec je 14. aprila skušal vlomiti v skladišče Mladinske knjige v Zagorju. Zlomil je cilindrični vložek, vrata pa mn ni uspelo odpreti. D.I. iz Podkuma je na policijsko postajo Zagorje javila, da ji je neznanec ukradel psa. Ker policisti dvomijo, da gre za krajo, naprošajo občane Podkuma in okolice, da jim javijo, karkoli bi vedeli o nekaj let starem nemškem ovčarju, ki ga pogreša lastnica. G.N. Vsiljivi prodajalci Trboveljski policisti so 15. aprila na Kleku nad Trbovljami prijeli dva hrvaška državljana, ki sta prodajala zavese. To sta počela na zelo vsiljiv način in nezakonito. Prestopnika in njun BMW so policisti predali inšpekcijski službi. Zaradi takšnih in podobnih prodajalcev stanovalcem svetujemo, da takšnih ljudi ne spuščajo v stanovanja in o tem obvestijo najbližjo postajo policije. Kajti prijazno ponujanje raznih zaves in jopic se kaj hitro lahko sprevrže v rop ali kakšno podobno kaznivo dejanje. Alkohol in mamila 17. aprila so zagorski policisti izvedli poostreni nadzor na področju Zagorja in ugotovili, da veliko mladoletnih oseb, predvsem v večernem času, popiva in uživa druga poživila. Tako so ob 21.20 uri v parku pred bifejem Mer-Li opazili skupino, ki je poleg alkoholnih pijač uživala tudi druga poživila. Policisti so ta poživila zasegli in v primeru, da bo z analizo ugotovljeno mamilo, bodo zoper uživalce podali kazenske ukrepe. Družinski prepiri Lahko birekli. da so bili družinski prepiri prava značilnost preteklega tedna. Temu je najberž. botroval plačilni dan. ali pa polna bina, kdo bi vedel. Tako so v Trbovljah policisti mii ili duhu ve v kar sedmih primerih. Udeleženci šobili v večini primerov pod vplivom alkohola. 14. aprila ob 21.45 je izvenzakonski partner F.V. hudo telesno poškodoval R O. Dobila je hud udarec v glavo in bila ob dva zoba. Štiri dni kasneje se je R O. maščevala in poklicala dva prijatelja. Tako seje ob 16.35 začel pravi boj. v katerem so udeleženci poleg lesenega kola uporabili tudi nož. K sreči so policisti hitro ukrepali, jim vzeli nož. in vse skupaj pomirili. Tudi v Zagorju so mirili razgrete strasti. B.Z. iz Kisovca je lS.arpila zaprosila za pomoč, ker je v stanovanju razgrajal in jo pretepal izvenzakonski partner. Ker se ni umiril niti ob prihodu policistov, so ga odpeljali in pridržali do iztreznitve. Otroci in vžigalice 15. aprila ob 12.50 uri je zagorelo na gospodarskem poslopju v Čečah. Nesreči je botrovala otroška igra z vžigalicami . Najprej so gasili občani sami, hrastniški gasilci pa so požar na hlevu pogasili. Škodo še ocenjujejo. Prometne pasti Cesta zmage v Zagorju je nedvomno najbolj obremenjena cesta v občini. Fo njej pelje vsak dan več tisoč vozil, po njenih pločnikih ali po mestnem parku vzdolž nje pa gre prav tako veliko ljudi. Svoj čas so bili prehodi za pešce na drugih mestih, kot so zdaj. Morda je to vzrok za to, da številni ne uporabljajo prehoda na označenem mestu, marveč gredo preko ceste kar na nekdanjem kraju, to je neposredno pri bivšem domu DPO. To postaja vse bolj nevarno. Številni vozniki ne uproštevajo omejitve hitrosti; marsikdo si ta ravni del ceste izbere za preizkušanje sposobnosti svojih jeklenih konjev in vozniških spretnosti; če le morejo, dodajajo plin. Že marsikateri pešec se je v zadnjem trenutku izognil hujšim telesnim poškodbam. Policisti štejejo prečkanje ceste na tem delu. kjer ni prehoda za eno najnevarnejših prometnih pasti. Gre za neprevidnost vseh. ki pozabljajo, da je samo petdeset metrov naprej pravi, označen prehod; ta je na preglednejšem mestu. Trezno bomo ravnali le, če bomo upoštevali osnovno pravilo: hodimo preko označenih prehodov, ne zunaj njih. M „ KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/n/ca MEDEA V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske (ženski salonerji že od 2.345 SIT dalje) in otroške obutve. V MESECU APRILU VAM NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. VABLJENI! KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/n/ca A GE/A Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ... vam ponuja plačilo na čeke: nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke brez obresti!! ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km). Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: fax.:71 827 Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, montaža itisonov, toplih podov in DOSTAVA do 25 km BREZPLAČNA. - ITISONI širine 2 in 4m - TOPLI PODI širine 2,3 in 4m - BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino - pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga - prodaja zaves proizvajalca VELANA - karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina Kisovec. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7°° do 1300 Telefon: 0601/71 827 VW - AUDI TRBOVLJE d.o.o. mm # n PO 25 LETIH USPEŠNEGA SERVISIRANJA SEDAJ TUDI PRODAJA VOZIL VW, AUDI. i I £ 1 $ s j£::. | j ::sè ff i \ 1. \ il i émÉÈ VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V NAŠEM PRODAJNEM SALONU NAVESTI OKTOBERSKE REVOLUCIJE 13 V TRBOVLJAH. ’__________________________________'_________________’____________________________________ Celje - skladišče D-Per /O ljubljanska I 6/1993 5000006276 ,12 Banka Zasavje d.d., Trbovlje COBI SS o SPOŠTOVANI DEVIZNI VARČEVALCI Rešimo skupaj probleme starega deviznega varčevanja Zakon o poravnanju obveznosti iz neplačanih deviznih vlog obvezuje banke, da omogočijo varčevalcem razpolaganje z deviznimi sredstvi najkasneje v petih letih. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje želi skupaj z vami rešiti problematiko "zamrznjenih" deviznih sredstev že v letu 1993. Vabimo vas, da se oglasite v enoti banke, pri kateri imate devizna sredstva in se dogovorite za način sprostitve sredstev. /O Banka, ki dela z ljudmi - za ljudi UREDNIŠTVO 21A.SlA.VGA., Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in. priimek:.................................. mesto.......................... postna. St.......... ulica.......................... telefon............. datum.......................... lastnoročni podpis. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: •proti, trimecetno, polletno (ustrezno obkroži) Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. Nudimo vam tri oblike plačevanja: vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.