Leto Lun. Številka 191. V UuMlanl, v petek zz. avgusta mi. Cena Din. r Uhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 1 2 D 50 p, večji inserati petit vrste 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jngoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upravnletvo: Knaflova nlica štev« 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, I. nadstrople. — Telefon atev. 34. PoStnina platana v gotovini. Politika in državno uradništvo. Poleg drugih nedostatkov, ki jih pozna državna uprava vseh demokratičnih držav, je tudi komična, obenem pa po svojih posledicah tragična navada, da se menja večina višjih drž. uradnikov, če ne v vseh, pa vsaj v onih strokah, ki so politično bolj eksponirane, čim pride na krmilo druga vlada, Vsaka večja politična stranka, ki ima količkaj upanja, da se uveljavi pri sestavi nove vlade, ima že vnaprej pripravljeno večje število zvestih in zanesljivih pristašev, ki naj zasedejo kot njeni eksponenti vsa važnejša upravna in administrativna mesta. Da trpi pri tem upravni aparat in ljudstvo občutno škodo, ni treba posebej omenjati. Nihče se seveda za to ne briga, najmanj pa-vlada, ki je prva poklicana skrbeti za dobro upravo in administracijo. Pri nas se je ta grda navada posebno razpasla zdaj. ko imamo takozvano vlado zakona, reda in pravice. Dan na dan slišimo o upokojitvah dosedanjih in imenovanju novih upravnih predstojnikov, ne d& bi imela vlada razen političnih motivov najmanjši razlog za te spremembe. In tako so na dnevnem redu slučaji, da se je šef tega ali onega urada komaj dobro seznanil s svojim delokrogom in uradništvom, da je komaj dobil nekaj prakse v vodstvu poverjenega mu posla, pa mora na povelje od zgoraj odstopiti in prepustiti začeto delo drugemu, ki seveda kot novinec nima vpogleda v delovanje dotičnega urada in mora začeti vse iznova. Potemtakem se ne smemo čuditi, da imamo na eni strani Čedalje slabšo drž. upravo, na drugi pa nezadovoljno uradništvo, ki poleg nezadostnih plač še posebno pogreša stabilnosti kot prvega pogoja za dobro in vestno službovanje. Na tem nezdravem pojavu boleha kot rečeno večina demokratičnih držav. So tudi med politiki častne izjeme, ki predpostavljajo interese skupnosti osebnim in strankarskim računom, toda te izjeme so žal zelo redke. Pri nas bi jih pod novo vlado lahko iskali z lučjo po dnevi, pa bi težko našli enega. Pač pa smo čitali te dni v francoskih listih o zanimivem slučaju, ki je vreden, da si ga ogleda tudi naša vlada uradniške labilnosti. Francoski minister narodnega zdravja Godard je sprejel od 17 narodnih poslancev priporočilna pisma glede enega uradnika, Id je kandidiral na odgovorno mesto v njegovem resortu. Ta slučaj je spravil na dnevni red vprašanje stabilnosti in politične neodvisnosti državnega uradništvo. Ce bi 1,7 narodnih poslancev bombardiralo s priporočilnimi pismi katerega naših pravičnih ministrov, bi dotični uradnik brez dvoma dobil za-željeno mesto. V Franciji pa se je zgodilo drugače. Mesto da podpiše ukaz o imenovanju, je Godard poslal kandidatu pismeni ukor, v katerem mu očita, da je s svojim moledovanjem in nadlegovanjem narodnih poslancev sama škodoval službi, ki mu je poverjena. Mož je ostal z dolgim nosom. Žal, je to samo en slučaj, ki pa še ne pomeni, da so razmere v Franciji boljše, kakor pri nas. Tudi francoska javnost govori že leta in leta o stabilnosti državnega uradništva. ki pa je razen sodnikov še vedno slepo orodje v rokah politikov. Edmo sredstvo, s katerim se je mogoče uspešno boriti proti vmešavanju politike v stabilnost državnega uradništva, je tradicija. Samo tam, kjer se je še ohranila tradicija, se more uradništvo izogniti vplivu, ki ga hočejo na vsak način uveljaviti vladajoče stranke. Samo v državah, ki priznavajo uradništvu tradicijonalno politično neodvisnost niso na dnevnem redu krivične upokojitve, premestitve in redukcije. Tradicija je pa Žalibog v očeh tistih, ki paradirajo z levičarsko demokracijo, nekaj nedemokratičnega. In tako stojimo pred zanimivo paralelo: isti uradniki, ki se hočejo kot državni uslužbenci boriti za službeno stabilnost, ker so v državni službi, nastopa- Seja ministrskega sveta. Vladni komunikeji. — Zagrebški dogodki in vlada. — Izgredi v Sarajevu. — Vladna ukazna politika. — Be°grad. 21. avgusta. (Izv.) Včerajšnji dan je bil v političnem ozi-ru nenavadno živahen, zlasti popoldne, ko je imel sejo ministrski svet, ki je ob tej priliki razpravljal o raznih vprašanjih notranje in zunanje politike. Razen tega sta bili včeraj izdani od ministrstva za notranje stvari dve uradni objavi. V prvi se hoče ublažiti težek vtis zagrebških incidentov, v drugi pa se objavlja uradno navodilo notranjega ministra, poslano vsem velikim županom, katerim se naroča, naj osebno in po svojih organih ukrenejo vse potrebno, da se med prebivalstvom ohrani mir in red. Vlada skuša na ta način potom notranjega ministrstva čim bolj zmanjšati vtis zagrebških dogodkov. V tem smislu je prineslo tudi glasilo ministrskega predsednika Ljube Davidovima »Demokratija< članek, ki ni ravno ugoden in laskav za jugoslovensko sokolstvo. Kljub temu težkega vtisa, ki so ga ti dogodki napravili na narod, niso izbrisali, pač pa so ga potencirale vesti o dogodkih v Sarajevu, da so se tam začele odigravati stvari, kakor pred desetimi leti ob pricetku svetovne vojne in da so mohamedanci začeli demolirati srbske trgovine. Vse to je povzročilo več življenja v političnih in vladnih krogih. Včerajšnja seja ministrskega sveta se je vršila v predsedstvu vlade. Na tej seji je zunanji minister Voja M a -rin kovic poročal o vprašanjih, ki so na dnevnem redu v zunanji politiki, v prvi vrsti o odnošajih med našo državo in Bolgarsko ter o našem razmerju napram Albaniji v zvezi z ureditvijo prometa in izvozom živil. Z ozirom na odnosa je napram Bolgarski povodom ponovnega napada na našega vojnega atašeja v Sofiji, je vlada sklenila, da ukrene naj energične j še korake proti Bolgarski, kakor hitro zbere vse podatke o dogodku. Vlada se je bavla tudi z vprašanjem svobodnega izvoza živil v Albanijo, ki je bil dosedaj prepovedan. Vlada je sklenila, da stopi radi tega v pogajanja z albansko vlado. Za tem se je razpravljalo o vladni ukazni politiki, zlasti pa o odpustitvi in in razmestitvi višjega uradništva, ker so pričele v tej zadevi prihajati na vladne člane pritožbe njihovih strankarskih pristašev, med katerimi se je pojavilo nezadovoljstvo, ker se razna premeščenja niso izvršila. Tekom včerajšnjega dne je bilo izvršenih samo dvoje imenovanj in sicer ljubljanskega in mariborskega velikega župana. Kakor znano, je imenovan za ljubljansko oblast Teodor Š p o r n. za mariborsko pa dr. Vodopivec in ne dr. Ploj, kakor se je včeraj pomotoma poročalo. Takoj po seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Ljuba Davidović odpotoval z avtomobilom v Topolo, da bo osebno predložil kralju ukaze o imenovanju ostalih velikih županov v vseh delih države ter o premeščanju višjega političnega uradništva. Govori se, da je Ljuba Davidović radi te zadeve zato samo odpotoval v Topolo, ker kralj noče podpisati ukazov o pre-raeščenju uradnikov v večjem obsegu. Na seji ministrskega sveta se je razpravljalo tudi o načrtu zakona o pobijanju korupcije, ki ga je izdelala vlada in ga namerava predložiti narodni skupščini, ko bo sklicana. Ministrski predsednik Ljuba Davidović se vrne v Beograd danes zvečer. Po njegovem povratku se bodo pričele priprave za odhod ministrskega predsednika in drugih dostojanstvenikov in članov vlade k svečanosti v Surdulici, ki bo 24. t. m. in k svečanostim ustoličenja patrijarha Dirmtriia v Peći. Radi odhoda članov vlade, kakor tudi predsednika narodne skupščine k tem svečanostim je pričakovati, da bo zavladala v političnem življenju do 1. septembra tišina. Sestane — Beograd, 21. avgusta, (izv) Vzdržujejo se vesti, da se v kratkem sestaneta zunanji minister dr. Voja Marinko v ić in zunann minister i Češkoslovaške dr. Edvard B e n e š. Ta ] sestanek je potreben zaradi skorajšnjega zborovanja Društva narodov, ki se prične koncem meseca. Vladni listi pravijo, da se bo vršil sestanek obeh zunanjih ministrov v Ljubljani 27. t. m. PROTEST NAŠE VLADE V SOFIJI. — Sofija, 21. avgusta. (Izv.) Naš poslanik Milan Rakić je posetil zunanjega ministra Kalfova ter mu predložil protest radi napada na našega vojnega atašeja. Zunanji minister Kalfov je izrazil svoje obžalovanje ter odredil preiskavo dogodka. RADIĆEVCI ZAHTEVAJO IMENOVANJE SVOJIH PRISTAŠEV. — Beograd, 21. avgusta. (Izvir.) V Beograd je došel danes dr. Maček, da na Radičev ukaz zahteva od notranega ministra, naj se prične izvajati na Hr- 1 vatskem nameščen je državnih uradni- i kov po željah HRSS. Dr. Maček zahteva tudi velike izpremembe v zagrebški policiji, kjer se naj imenuje več Radiče-vih pristašev. Glede teh imenovanj je imel že konferenco z notranjim ministrom Nastasom Petrovičem. Vlsdni komunike o zaarefiškifc dogodkih. — Beograd, 21. avg. (Izv.) Notranje ministrstvo je objavilo komunike, v katerem pravi, da so nekateri beogradski listi zabeležili zagrebške dogodke povodom sokolskega zleta v taki obliki, da so nepoučeni čitatelji morali dobiti vtis. da je Zagreb poslednje dni zapadel popolnoma v nemire in medsebojne pretepe meščanstva. Komunike pravi, da se dogodki v Zagrebu niso tako odigrali, kakor so jih zabeležili ministri. Po podatkih ministrstva je zadnji dan sokolskega zlera 17. t. m. došlo do malih spopadov pred obrtno šolo ,kjer so rabiii kamenje in palice. Spopadi so potekli brez težkih poškodb Sokolov. Nadalje pravi komunike, da je prišlo do pesamnih pretepov na Jelačićevem trgu in v bližnjih ulicali ,kjer so izgredniki zopet rabili kamenje in palice. Povsod je bi! jo zelo pogosto v zasebnem življenju kot zagrizeni pristaši levičarske demokracije, ki je največji sovražnik tradicije v upravi'in ki je v praksi tudi sovražnik popolne stabilnosti državnega uradništva. Tako pljuje uradništvo v lastno skledo in samo pomaga politikom do odločilnega vpliva na državno upravo, ki bi morala biti od političnih razprtij popolnoma neodvisna. Drugo sredstvo za borbo proti temu škodljivemu pojavu je takozvana industrijalizacija državne službe, kjer je seveda mogoča. To pomeni, da se državno uradništvo rekmtira iz strokovno najbolj usposobljene inteligence brez najmanjšega vpliva pohtičnih strank. Država jamč; vsakemu uradniku večjo stabilnost, kar vpliva seveda tudi na njegovo vestnost in marljivost pri delu. O tem naj bi razmišljala naša vlada zakona, reda in pravice. Neprestano vmešavanje politike v državno upravo povzroča nered, ki ga občutimo vsi. Dobrega, zanesljivega in vestnega uradništva, torej tudi dobre uprave ne bomo imeli v državi dotlej, dokler ne bo uradnik pošteno plačan, obenem pa tudi stabilen. Celo v Sloveniji, kjer je uradništvo že od nekdaj pošteno in dobro kvalificirano, se že kažejo posledice anarhije, ki jo zanašajo v upravo naši politiki. hitro vzpostavljen mir in red. Na po-samnih mestih so Sokoli streljali v zrak z revolverji. Razen mizarskega pomočnika Josipa Markovića. ki je bil ranjen v nogo. ni bil nihče ranjen od revolverskih strelov. Na kolodvoru se je pozneje skuša! formirati sprevod seljakov iz Korduna. Tak oddelek pod vodstvom Orjunašcv so oblasti takoj zadržale m pregovorile na povra-tek v vagone, nakar se je vlak odpeljal. V celoii je bilo ranjenih deloma od palic, deloma od nožev ali kamenja pet oseb. Razen *ega je bilo ranjenih od kamenja pet policistov, katerih poškodbe pa so neznatne. Komunike pravi, da pri vseh teh spopadih ni sodelovalo z.igrehsko meščanstvo. — Komnike rotranjega ministra v Zagrebu bo, kakor je pričakovati. de-mentiral zagrebški blokaški tisk sam. Beogradski listi so objavili vladni komunike, obenem pa navajajo pisavo zagrebških listov, ki popolnoma dc-mantirajo trditve vladnega komunikeja. »Vreme • in >Politikav prinašata uvodne članke o zagrebških dogodkih, v katerih se naglasa, da ti dogodki ne morejo pripomoči k polit ki sporazuma, pač pa morejo izzvati še večja nasprotst'/a. »Politika« Piše. da Zagreb s temi dogodki ni napravil sramote samo sebi, ampak vsem nam, ker je kršil najnavadnejša načela slovanske gostoljubnosti. tekm g [Kujanju korupcije. — Beograd, 21. avgusta. (Izv.) Ministrski svet je včeraj razpravljal na svoji seji o prodi ogru zakona za pobijanje korup. cije, ki ga je izdelala vlada in ki ga bo preložila narodni skupščini. Zakon ima se_ dem oddelkov ter 2* členov. Po tem zakonu se sestavijo tri izvenparlamentarne. preiskovalne komisije in sicer s sedežem v Beogradu za Srbijo, Bačko, Banat Jn Ba. ranjo. s sedežem v Zagrrebu za Hrvatsko, Slavonijo. Dalmacijo in Slovenijo, s sedežem v Sarajevu pa za Bosno. Hercegovino in črnogoro. Po sestavi teb komisij bo v uradnih listih izdan poziv, naj vsakdo spo, roči komisiji dejanje korupcije, ki mu je znano. Po č'^*nu *>. bo komisija razmotri. vala vse akte, ki ?e nanašajo na dejanja pri sprejemanju reparacij, vodstvu sekve_ strov, pri postopanju z vojnim plenom. do_ deljevanju zemlje dobrovoljcem in invalidom, pri agrarnih operacijah, nacionalizaciji bank in industrijskih podjetij. Važen je člen 9. ki določa, da se osebe, ki bo_ do pričale o podkupovanju, nagradah, o provizijah in sploh drugih koristih, ki so bile dane uradnikom, oproščene vsake odgovornosti za storjeno delo podkupovanja, nagrajevanja in dajanja provizij ali za dni. ge koristi, ako so bile prisiljene, da s po. močjo takih sredstev izvrše svoj posel pri državnih organih. Člen 12. pravi, da mora vsak javni organ, vštevši aktivno in bivše ministre, pod prisego izkazati na zahtevo komisije stanje in izvor svojega celokup_ nega premoženja. Imetje, katerega ne bo izkazal, se mu bo konfisciralo v korist države v svrhe socijalne politike. O tem bo sklepala komisija, krivo pričevanje pa bo kaznovalo po predpisih kaz. zakona. Komisija mora gradivo preiskave proti ka. kemu ministru na podlagi Člena 14. tega zakona poslati narodni skupščini, da postopa po zakonskih določilih o ministrski odgovornosti. Po členu 15, odstopi komisija gradivo proti uradnikom pristojnemu disciplinarnemu sod-i'-':. Oddelek IV. zakona govori o razsojanji: po obtožbi preiskovalne komisije pred pristojnimi rednimi sodišči. č!rn i.o. določa, da se krivci lahk; r"------- Volna, trikotaža Ljubljanski veleseiem paviljon H 320-321 Gaspari & Faninger Mnribor. C. 5353 ✓j obtožijo poleg kazenskega zapora tudi na denarno kazen do 250.000 Din kakor tudi na zaplembo premoženja, ki so si ga pridobili s kaznjivimi čini. Zaplei. -vrši na korist državne blagajne v svrhe socijalne politike. Neizvršljiva denarna ka. zen se pretvori v zaporno ka/en. računajoč 1000 dinarjev na dan. Po Stana 86. Ima ta zakon dve leti veljavo. računajoč <« dneva pravovel javnosti. Preko tega roka se more podaljšati z novim zakonom. Zakon o pobijanju korupcije ima retroaktivni moč in sicer od 1. decembra 19ls. do dn. nes. BOLGARSKA VLADA MOBILIZIRA. — Sofija, 2\. a\ srusta. (Iz\\> O J 10. t. ni. mobilizira Cnnkov svoje pristale, ne glede na to, ali so organizirani v vojski ali ne. Iz Kjustendila so poslali v Sofijo 1500 ljudi, v Pjuševo, na naši meji, pa 5l 10 ljud'. Zbirajo dobrovoljci. Orožniki iz Kinsicndila so odšli v Sofijo. Neborbcne čete so odšlj iz Kjustendila v Radomir, kamor se neprestano prevaža hrana in razno gradivo. Vsi dolirovolici. ki so bili prei oproščeni, so sedaj mobilizirani. V Slivnico je pripeljano novo orožje: trdnjave sc popravljajo. Županom po obmejnih vaseh ic bilo nakazano orožje, da ga raz-dele med pristaše Cankova. Na železniški postaji v Sofiji se nalaga orožje ter odpošilja na razne strani Bolgarske. V Sofiji je mobiliziranih več tisoč ruskih beguncev, ki so oblečeni v vojaške uniforme. V Sofiji in v raznih delili mesta je nastanjenih več konjeniških čet. V Vidinu je mobiliziranih nad 2000 liu-di, od katerih so jih odposlali ok >li 500 na izvidniško službo med Kulo in Belo-hradčikom. druse pa. so odposlali v Sofijo. Kai sc pripravlja0 Borzna poročila. Ljubljanska borza* Tr^mi 4—13 m. S S. 8,11, 11 11, 11/13. 13/19, 16/19, 16/21, 19/24, 21'27, 34/29, franko meja, blago 460: trami mortc blaqo 450; de* ske 20 mm od lo naprej, franko meja. hla* go 690; deske III. vrste, franko meja. denar 610; oglje, vilano, 1 vagon, denar 115. bla* go 118. zaključek 115: remeljnt 4/8, frar.ko meja. hlago 720; suha bukova drva 1 vagon, denar 32, blago 33, zaključek 32; suhe gobe, franko Ljubljana, denar 48/54; laneno seme, franko Zagorje, Karlovac, denar 6S5. blago O°0; pšenica, domača, stara. par. Ljubljana, denar 430; pšenica dom. stara, par. Lj-jb; ljana. denar 410; pšenica bačka. par. Ljubljana, denar 460; pšenica bačka, franko Bačka 385 blago; pšenični otrobi, debeli, po vzorcu, par. Ljubljana, denar 245; koruza bačka par. Ljubljana, blago, 350; koruza la Plata brutto za netto. par. Lii:bl jan.i: bla* go na potu, 370; ječmen piv. 65 kg, brutto za netto. par. Ljubliana. denar 450: grano* vica. semenska, franko Ljubljana, blago nov krompir, franko naklad, postaja, d 50; bačka rž 75'76 kg, franko Ljubljana, blago 390. Efekti: drž. renta za vojno odšk. denar 117, Ljublj. kreditna den. B20, blago 240: Merkantilna banka den. 115; Prva hrv. štediona 915; Strojno tovarno den. 150, bi. 200; Trboveljska den, 500, bi. 515; Združene papir. Vevče den. 123, bi. 145. Zagrebška borza. Devize; Curih 15.lto--15.2n, i 4.3n.50—441.50, Newyork 80-25—81.35, London 362J50—365.50, Trst 355—35S, Dunaj 0.11315—0.11515. — Valute: dolar 7'J' —gn- i. lira 351^0—-354^ Efekti; 77c invest pos. 1921 63—64. 2$£% drž. renta za ratnu štetu 119—120, Ljubljanska kreditna banka 220—240, Cen. tralna banka 34—35. Hrv. eskomptna banka 122—124. Kreditna banka. Zgb. 122— 125. Hipotekama banka 63—64. Jugobanka 113—115. Praštediona 915—920. Slavenska banka 10S. Eksploatacija 110—115. šećera, na, Osijek 1010—1060. Isis d. d. 70, Nihag Nihap 84, Gutman 1380—1420. Slaveks 275, Slavonija 90—92. Strojne tov. 150, Trboveljska 480. Union, paromlin 690, Vevče 123. INOZEMSKE BORZE. — Čarih* 2L avgusta. Današnja borza: Beo-rad 6.55. Praga 15.95, Nev vork 5.33, Lcndon 25.90, Pariz 28-70, Milan 23 .42, Berlin 1.26. Dunaj 0.007475. Trst, 21. avgusta. Predborza: Beograd 27.90—28, London 101.80—102, Ncvv-vork 22*70, Pariz 122-50, Praga 67.50, Curih 428. — Dunaj. 20. avgusta. Dovize: Beograd R75— 879. London 31S.000—319.000. ML lan 3149—3161. Newyork 70.935—71.185, Pa_ ri, -S22—3S3S. Praga 2131—2141. Curih 13.345—13.395. Valute: dolar 70.460— 70.SSH. dinar 875—881, lira 3145—3165, češka krona 2122—213S. Stran 2. »S L O V g N S K 1 N A R O Dc dne 22 avgusta 1924. Stcv. 191 BELGIJSKI SOCIJALIST PROTI IZPRAZNITVI PORUHRJA, — Bruselj, 21. avgusta- (Izv.) Ministrski svet je odobril poročilo liy-mansa o izidu londonske konference. Socialistični voditelj Vandervelde bo odpotoval v kratkem z letalnim strojem na Balkan. V belgijskih političnih krogih so razočarani nad sklepi londonske konference radi izpraznitve Pornhrja. Vse vladne stranke, tudi socialisti, obsojajo evakuacijo, ker so upale, da se bodo dosegle večje kompenzacije. Socialistično glasilo spominja na izjavo Vandervelda, da se Poruhrja ne bo zapustilo praznih rok. Vandervelde je Izjavil še v sobotni seji parlamenta, da se Poruhrje ne bo izpraznilo, dokler ne bo rešeno vprašanje dolgov, razorožitve in varnosti. DAWESOV NAČRT PRED NEMŠKIM PARLAMENTOM* — Berlin, 20. avgusta (Izv.) Parlamentarni krogi ne motre reč optimistično razvoja dogodkov z ozirom na sprejem Da. tresovega načrta v državnem zboru. Vedno bolj prevladuje prepričano mnenje, da bo državni zbor razpušcen in da bodo razpisane nove volitve. — Berlin, 20. avgusta (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se je pričela Beja parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Zunanji minister Stresemann je obširno poročal o londonskih pogajanjih. Seji sta prisostvovala državni kancler dr. Mane in finančni minister dr. Luther. O poteku debate in o sklepih se varuje največja tajnost. — Berlin, 20. avgusta (Izv.) Po sklepu senior j ev se sestane parlament ob 3. popoldne. Na tej seji bodo podali izjave državni kancelar dr. Marx, zunanji minister Stresemann In finančni minister dr. Ijat&er o londonskih pogajanjih. V soboto as bo •eje, v ponedeljek pa se prične velika politična debata, ki se bo končal« t eetrtek z glasovanjem. — London, 30. avgusta (lir.) Malo verjetno je, da bodo do tO. trn. podpisali londonski sporaaum. Sporazum bodo pod. j pisali bržkone londonski poslaniki drtav, ki so sodelovale na konferenci. LAKOTA V RUSIJI. — London, 21. avgusta (lav.) Dopisnik »Tribune« poroča iz Moskve, da Je doelo t S ara t ovu pri demonstraciji, katere se je udeležilo okoli 8000 brezposelnih do pocestnih bojev, v katerih je bilo pet oseb ubitih, 20 pa ranjenih. Po vesteh moskov. skih listov so nosili demonstranti napise s pozivi na vlado, naj razdeli med stradajoče prebivalstvo Sivila. Iz sovjetskih listov je razvidno, da vlada v vseh ruskih mestih zopet pomanjkanje iivlL V oktobru se bodo menda zopet upeljale nakaznice za vsa ž L vila, ker bi bilo drugače prebivalstvo radi visokih cen živil izročeno lakoti. ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV. — London, 21. avgusta (Izv.) »Daily Telegraphc poroča, da Italijanski min-str. ski predsednik Mussollni ln belgijski minL 8 trs ki predsednik Theunis ne bosta sodelovala na zasedanju Društva narodov. Angleški ministrski predsednik Maedonald bo skrajšal svoj dopust ter bo 26. tm. odpotoval v Ženevo. Francoski ministrski predsednik Herriot se bo sestal ž njim 1. septembra povodom prve seje Društva narodov. Maedonald bo pred odhodom t ženevo bival nekoliko dni v Parizu. izjalovljen. Mora se predvsem misliti na to in upoštevati v polni meri, kaj je bilo trenotno praktično dosegljivo. Uspeh londonske konference je torej odvisen še od glasovanja v nemškem parlamentu. Ako ta sprejme Da-wesov načrt, bo sledilo posojilo Nemčiji in potem šele se bodo mogle pričeti reparacije izplačevati Tako je še dolga pot, predno pride Francija do svoje vojne odškodnine. Letni obrok za Francijo bo znašal največ desetino njenega budgeta in bo finančni položaj Francije tako le malo izboljšan. Francijo težijo notranji dolgovi, 300 milijard, ln oni. ki jih ima do Anglije in Amerike, in ti znašajo z obrestmi nad 100 milijard. Ako bi bilo pri Nemcih pred par leti kaj dobre volje, bi bila Evropa že globoko v svoji obnovi. Tako pa še dandanes pravzaprav ne vemo, kako in kaj bo. Francozi so bili po svojem porazu v vojni z Nemci 1871 kavalirji. Plačali so, kar so imeli plačati in v kratkem spravili Nemce s svoje zemlje. Nemčija pa si je s svojim reparacij-skim obnašanjem po svetefvni vojni na-pisaTa v svojo zgodovino par črnih stranL Politične vesti. Pred zadnjimi težkočami. fierriota so pri povratku v Pariz pričakovale množice, ki so ga pozdravljale z iskrenim klicem: »Živel mir! Doli z vojno!« Nad 20 minut je donelo okoli kolodvora Saint Lazaire, da francosko ljudstvo noče nobene vojne več. Se ni jeden franc. min. predsednik ni bil pozdravljen tako entuzija-stično, ko sc je vračal s kake uspešne konference, kakor Herriot. Nebroj vprašanj se mu je stavljalo, on se je smehljal in klical: »Zadovoljen sem!« V pogovorih z ameriškimi novinarji v Londonu je izjavil, da pomeni londonska konferenca zmago plemenite arbitražne ideje in da bo imel londonski kongres še dalekosežne posledice. Herriot upa na pravi sporazum z Nemčijo in on stori vse, kar je v njegovi moči, da bo sporazum pospeševal. Dosežene bodo trgovske pogodbe med Francijo in Nemčijg in vsi gospodarski dogovori bodo najbolje učinkovali. Herriot je vzkliknil: »Prepričan sem, da se bližamo mirovni periodi in času mirovne gradbe, v kateri bo Društvo narodov imelo veliko vlogo. V francoskem parlamentu se oglasi brez dvoma opozicija, ki pa niti z daleka ne bo tako silna, da bi ogrozila pozicijo kabineta. Tako upa Herriot na popoln uspeh londonske konference. Francoske novinarje je po svojem povratku opozarjal na to, da je ravnotako važno ono, kar se je preprečilo, kakor to, kar se je doseglo. V Londonu je bil sklenjen prvi resnični mirovni pakt. Mnogo težkoč je treba še premagati, toda gotovo je, da bodo naloge bodočnosti mnojro lažje. Vzpodbudno zvene v Pariz in Berlin izjave ameriškecra predsednika Coolid^a. ki je označil london. uspeh za nMvečje delo od premirja dalje. Izšlo Je v listih ofic;jelno poročilo, ki pravi, da kaže londonski rezultat modrost in učinkovitost ameriške metode sodelovanja. Predsednik izraža upanje, da je sedaj zagotovljen trajni mir. Neki visoki ameriški uradnik je rekel, da namerava predsednik Co-olidge sklicati razorožitveno konferenco, ako se izkaže evropski učinek trajnim. Oči vsega sveta pa so obrnjene na Berl:n, kjer prične parlament 23. t. m. svoje zborovanje v svrho, da sprejme Dawesove zakone. Vlada hoče svoje predloge rešiti tekom treh ali štirih dni in tako bi drugi teden doživeli pravi prvi mirovni dan po izbruhu svetovne vojne. Težka je naloga nemške državne vlade. Spraviti londonski pakt do gladke rešitve ni lahka stvar. Storila bo vlada brez dvoma vse, da prepreči razpust državne zbornice. Marx in Stressemann nastopata danes zopet na tleh, na katerih sta se izkazala že ves čas mojstra, oba sta preizkušena parlamentarca, ki znata operirati z desnico in levico. Mnenje je to, da bodo za Dawesove zakone glasovali demo-kratje, socijalni demokratje, središče in nemška ljudska stranka in izrecno bodo tudi vse te stranke odobrile vladno politiko v Londonu. Nemški nacijo*-nalci bodo sigurno ostro kritikovali vlado, S'"cer pa se bodo obnašali tako, da z njihovo pozicijo ne bo ovrženo sprejetje Dawesovega načrta. Maedonald je bil. ko je jemal slovo od nemške delegacije, očividno precej v skrbeh, ker se je poslužil napram njim prav prisrčnih besed, s katerimi je apeliral na nemški narod, naj bo zadovoljen s francoskim predlogom o enoTetnem maksimalnem roku, kajti, ako bi bil Herriot še nadalje popuščal, bi nastala nevarnost, da bi ga pariška zbornica vrgla in Dawesov načrt bi bil B-ez dvoma se kupi najbolie pri tvrd ki Ljubljana Sv. Petri cesta 20 Konfekcija za gospode in dečke, srajce klobuki, modni predmeti, angleško in češko sukno vedno v zalogi. Izdelujeva obleke po meri in najnovejšem kroju = Radić že opominja vlado! V uvodnem članku zadnjega »Slobodne-ga Doma« toži Radič, da je na Hrvatskem ostalo vse pri starem. Zakaj ni vlada izvršila na Hrvatskem izpre-memb, zakaj ne odstavi občinskih komisarjev in zakaj ne odpravi prisege občinskih zastopnikov? Mesto da nova vlada takoj odstavi občinske komisarje, hoče celo prisiliti hrvatsko seljaštvo, da sedaj polaga navedene prisege! Hrvatsko narodno zastopništvo pa bo najprej opozorilo vlado, da izpolni tudi na Hrvatskem svojo upravno dolžnost. Nato se bo pozneje sestalo in bo enodušno ugotovil, ali je na Hrvatskem in za Hrvate ostala vlada ista. kakor je bila prejšnja. Nova vlada ni še z nobenim dejanjem, razen z deklaracijo dokazila, da gre za hrvatsko vprašanje drugače, kakor prejšnja. »Mi Hrvati bomo počakali nekaj časa na drugo politiko napram Hrvatski, potem pa bomo tudi napram novi vladi izpregovorili tako, kakor se spodobi za zrele in samozavestne narode.« — Tako Radić! Tako izgleda tisti toli opevani narodni sporazum med Davidovićem, dr. Korošcem in Radićem. = Izgredi v Sarajevu. Krvavi spopadi, napadi muslimanov na Srbe. — Demoliranje srbskih trgovin. Včeraj popoldne so došle iz Sarajeva vesti o krvavih spopadih med Srbi in muslimani. Pred par dnevi je umrl znani musliman Mu j aga Kapetanovič, ki ga je smrtno ranil njegov kmet Rista Po-pović v sporu radi zemlje. To je bil povod muslimanov dr. Spahove stranke, da so skušali v Sarajevu obnoviti prizore iz leta 1914. pred pričetkom svetovne vojne. Nahujskane množice so včeraj napadle Srbe in razbile šipe v srbskih trgovinah. Spahovci so namreč izrabili smrt muslimana Kapetano-viča zato, da so priredili po pogrebu, ki se je vršil včeraj. demonstracije proti Srbom. Pod nj:hovim vodstvom je prišlo do krvavih spopadov med muslimani in Srbi. Več oseb je bilo ranjenih. = Kako nazivato hrvatski listi nove ministre! V Zagrebu izhaja radikalno - šovinistično glasilo Stranke prava, »Hrvatsko Pravo«, ki je začelo zelo ostro pobijati sedanjo vlado. Ostrina te borbe se razvidi iz naslovov, ki jih ta list pridaje poedinim ministrom sedanje vlade. Davidovića imenuje »poštenja-čina Davidović«, kar se lepo ujema s slavospevi, ki jih poje temu politiku ljubljanski »Slovenec«. Notranjega ministra zove »hajduk Nastas«, zunanjega ministra Vojo Marinkovića pa »Voja plemeniti od Loja«. Se bodo že poznali med seboj ti sedanji ministri in njihovi pomagači na hrvatski strani! =3 Voja Marinkovlć o položaju sedanje vlade. Beogradska »Pravda« le te dni priobčila intervju z vplivno osebo, za katero se skriva zunanji minister dr. Voja Marinković 1 itervju je bil prvotno namenjen zagrebškemu »Obzoru«, da oplaši g. Stepana Radi-I ća. »Obzor« pa je iz razumljivih razlo-! gov opustil objavo tega intervjuva, v ■ Katerem obdeluje Marinko vić Radića precej o^tro. Nd vprašan.»• o položaha v*u ifc po Rauićcvih g vorih je odvrnil dr. Marir.kovič. Zelo težak. čim je dospel v Zagreb, le Radić zamahnil z nožen* v l^dia g. ^-jv^dovića in imi zadal težak udarec. Ljudje novega političnega kurza so' sicer pričakovali od g. Radi- j ća slične udarce, toda upali so. da gg. Predavec, dr. Maček in drugi člani stranke g. Radića ne bodo dovolili svojemu šefu, da na ta način napada vlado g. Davidovića. Cilj govorov g. Radića je bil ta, da strmoglavi vlado g. DaviV-dovića. Zakaj? Odgovor na to imate v dejstvu, da se je Radič pravkar vrnil iz Moskve, iz Kremlja ivana Groznega, kjer diktirajo sedaj ljudje semitskega pokolenja tisočkrat krvoločnejše zločine kot Ivan Grozni. Radio naj zna, da je sam podložil vrat pod zakon o zaščiti države, še to vam povem: prepričan sem, da bi g. Davidović ne bil sestavil vlade, ako bi bil vedel, da govore poslanci »Raiiće/ega kluba« tako kot njih šef. Ne bomo imeli ministrske krize, kajti jugoslovenska t?) politika vlade g. Davidovića ne zavfei od bolj-ševiških provokacij g. Stepana Radića. Kakor ima Radić za vse slučaje vnaprej pripravljene in potrjene demagoške fraze, tako razpolaga tudi naša realna jugoslovenska politika z realnimi, na zakonih osnovanim! sredstvi, da država Srbov, Hrvatov in Slovencev ne postane žrtev g. Radića. Naj ne pozabi veliki mojster revolucionarne demagogije, da stoji na čelu naše držav© Ka-radjordjević z vsemi rasnimi lastnostmi pozitivne nacljonalne revolucijonarno-sti. Prepričajte g. Radića, da jugoslovenska vlada ne bo dovolila, da se kraljevo hne vpleta v demagoške oraciie. kojih smer je jasna. Radić se ljuto vara, ako misli, da je vlada v njegovih rokah. — Tako intervju odnosno mišljenje g. Marinkovića o Radičevih govorih. Hrvatski listi napadajo zaradi tega intervjuva vlado, pa tudi g. Radića, ki je nedavno nazval sedanjo vlado :>našo vlado« ter kritizirajo nelojalnost Davidovičeve vlade napram HRSS. Listi pozivajo Radića na odpor proti vladi. Vidi se torej, da se bo nova vlada kmalu sprla z Radićem. Lepo pa je tudi slišati iz ust sedanjega zunanjega ministra, da je Davidovićjeva vlada »jugoslovenska vlada«, da je nadalje politika g. Davidovića »državna politika č?ste jugoslovenske ideologije«. Kaj porečejo na to trditev slovenski klerikalci? = Mussolinj podpira štrajkujoče delavce. Zgodilo se je nekaj, kar je vzbudilo splošno začudenje. Doslej je imela fašistovska stranka s strani industrijalcev polno podporo, sedaj pa se postavlja fašistovsko vodstvo kar naenkrat proti industrijalcem in podpira delavce v štrajku, ne da bi se vršilo kako posredovalno pogajanje. Vodstvo fa-šistovske stranke je nakazalo te dni delavcem, ki štrajkalo v Valdarnu, podpore 50.000 lir, da bodo lažje vstrajali pri svojih zahtevah v borbi z industrijalci, ki so napram njim nepopustljivi. Opozicijsko časopisje stoji pred uganko, ali je fašizem na strani kapitalistov ali na strani delavstva. Pred kratkim je na nekem shodu Mussolini zahteval od industrijalcev, da imajo zboljŠati položaj delavstva. To skrb mu je nalagala predvsem nevarna politična situacija in tako je začel računati s fašistovskimi sindikati. Iz Milana poroča;o o štrajku 3000 delavcev pri benečanski predilnici in naznanjajo mezdno gibai^j faši-stovskih kovinskih delavcev v Turinu. iako se postavlja hUhzem v odkrit buj z industrijalci. Znani gospodarski član-kar Einaudi ie v »Corriere deila Sera« industrijalcem očital opasno kratkovidnost in jim napovedal, da nekeera lepega dne obsede med u;crna stoloma, spominjajoč se, kako so pomagali Mus-soliniju, da se je dvignil kvišku. = Obnovitev madžarske stranke. Kakor poroča beogradska »Politika*, se bo na prihodnji seji vlade razprav* ljalo o predlogu za dovolitev ponovne* ga delovanja madžarske stranke in madžarskih organizacij, ki so v skladu z obstoječemi zakoni. Tozadevni pred* log je bil izdelan v notranjem ministr* stvu. = Na češkem In pri nas. Te dnt je češkoslovaška vlada razpustila občinski svet in odstavila župana v Opa-vi, ker je mestna občina o priliki po-seta predsednika Masaryka opustila razobesiti državno zastavo. Tako postopa češkoslovaška vlada. Kakšno vpitje bi bili dvignili klerikalci, da ;c naša vlada razpustila tiste slovenske in hrvatske ter madžarske občine, ki niso spoštovale državnih praznikov ter nemo brez vsakega znaka šle preko največjih praznikov naše države* Svečanosti v Surdulici. Na seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se spominskih svečanosti v Surdu* lici udeleže v imenu vlade ministrski predsednik Ljuba Davidović ter mini* tra dr. Korošec in general Hadžić. Sve» čanosti ustoličenja patrijarha v Peči se bodo udeležili vsi člani vlade. Julijska Krajina. — V Senožečah le umrl gosp. Anton S t u r m. — Italijanski novinarji pridejo začetkom septembra v velikem številu v Gorico, da si ogledajo mesto, okolico in vse važnejše kraje v Julijski Krajini. V Gorici se vrše priprave za slovesen sprejem novinarjevr, od katerih pričakuje Gorica toplega zavzetja za njeno sedanjost m bodočnost, ker Rim pozablja nanjo in Videm ji odjemlje vsakdanji zaslužek. — Odpuščeni poštni uslužbenci v Julijski Krajini so naprosili pristojno ministrstvo za revizijo odpustnih odlokov. ČakaH so dolgo, končno pa so izvedeli iz Rima da je njihova prošnja zavrnjena. Ministrstvo pravi, da so se odpustitve izvršile na temelju dotičnega kr. dekreta-zakona in da torej ne mor z biti govora o reviziji. — Okraden! trgovci. Vaak dan prihajajo na policijo v Trstu Inozemski trgovci naznanjat, da jim je bila ukradena listnica z bankovci in raznimi dokumenti. Pred dnevi je bil okraden tudi neki slovenski trgovec S. Sedaj so neznani tatovi odnesli denarnico poljskemu žldu Abramu Dakesu. — Opčine pri Trstu poltali janeuje »Le-ga« že dolgo vrsto let, pa fie vedno ni dosegla zaželjenega uspeha. Koncem avgru sta bo na Opčinah zopet velika »Leglna« prireditev z namenom, pritegniti pod ItalL janski vpliv prebivalstvo, pred vsem se, veda deco. Ali Opclne ostanejo Opcine. Društvene vesti. — Organizacija strojnih in stavbnih tehnikov v Ljubljani, strojna sekcija ima svoj sestanek v soboto 23. tm. ob 20. v re„ 8tavracJJl pr* Roži, židovska ulica. Udeležba za člane obvezna. — Za oškodovance v Hrastnlcl. Veselica, ki jo Je priredila podr. Jug. Matice in Kolo jug. sestara v škofjl Loki dne 10. avg. v Sokolskem domu v prid odskodo-vancem po povodnji v Hrastnici, je prinesla D4n 12.602.44, katero sroto so razdelili med najbolj potrebne odškodovance. PrL reditelji se tem potom najlskrenejše zahvaljujejo vsem, ki so pri tej prireditvi so_ delovali in onim, ki so na ta ali oni načio pripomogli do tako lepega vspeha. B. Grimshaw-G. Clavignv: 6 Sflspodična kapetan. Ta je to le predobro razurrrel, a se ni mogel ustavljati poveljem moža, od katerega je bil odvisen, in nikakor ni zakrival svo;e divje jeze, katere pravega vzroka nihče ni mogel razumeti. Oba domačina, ki sta po njegovem mnenju delala prepočasi, sta morala prva občutiti to blazno jezo. Preplašen je prvi izpustil vrv, ki je bila pritrjena na zadek malega čolna, dočim je drugi visoko dvigal vrv, pritrjeno na prednji del, ker ie Čutil, da Do prvi izpustil. Tako je butnil slabi čoln ob ladjo in si zdrobil bok. Takoj je drugi krmar pozabil na Vajiti in začel strahovito razsajati. Toda njegovo kričanje ni popravilo nesreče. Morali so potegniti čoln nazaj na krov in spustiti v morje veliki čoln, ki je M ~mogo težji. Vajiti je pridobila na Kasu. Kako naj izkoristi to nepričakovano srečo? Mislila ni niti na prošnje, niti na pritožbe, Še manj je hotela poiskati kapetana in se mu vreči pred noge. Ponos divjih poglavarjev, katerih kri se je pretakala po njenih žilah, ji je prepovedoval ponižanje pred zverk>, ki jo je žrtvovala. Ni več mislila na svojo rešitev, ni računala na trenotke milosti, ki jih M ie poslalo nebo, da omili srce svojih krvnikov, niti ni hotela vpiti, da je ženska in da bi njena slabost kot njena lepota zaslužile, da se ima z njo usmiljenje. Ne! Mislila je samo na to, da Donahuejev zločin ne sme ostati brez kazni in premišljevala je vse načine, kako bi se v tem kratkem času mogla osvetiti. Med tem ko so možje izpraznjevali veliki čoln, se je, ne da bi to opazili, stisnila v malo kabino na mostu, kjer se navadno nahajajo ladjini zemljevidi. Upala je, da bo tu našla Iadjin* listine m jih uničila. Brez listin je ladja nezakonita, sumljiva osebnost, pozornost oblasti se tako obrnejo nanjo. Toda čeprav je bil Donahue precej nemaren, so bile vendar listine »Ikurangija« na varnem in Vajiti jih ni mogla najti. Zemljevid je ležal na mizici. Bil je na ogromno razdaljo skoraj čisto bel. Vajiti je zapazila na njem samo naznačene Čeri in tri atole, imenovane Bilboa, Vaka in Ingamaru. Bila je to pustinja v sredi brezmejnosti Ladja je torej morala biti zasidrana pred enim teh malih otokov. Bilboa je bil zapuščen otok iz ptičjih odpadkov, Vajiti je Že čula o njem govoriti. Na Ingamaru so prebivali divji in zelo nevarni ljudje. Kar se tiče tretjega otoka, pa je tudi nekaj vedela... toda kaj? ... Ni se mogla več spomniti. Ves ta del Pacifika je eil tako daleč proč od plovbe, da se ji cek> »Sibilac na svojih križaremih nikoli ni bila približala. Okolica je bila za ladje nevarna, kajti povsodj so bile čeri in zemljevidi so javljali, da niso vse zaznamovane. Če bi bila Vajiti enkrat tu, bi bila izgubljena za vedno. Nikdar ne bi komurkoli prišlo na misel, jo iskati na teh otočičih. Vrgla je zadnji pogled na ta peklenski zemljevid, na katerem bo enkrat zaznamovan njen grob, kar je naenkrat zapazila črte čeri, ki so bile na novo zaznamovane v karto s svinčnikom. Sklonila se je nad njo in spoznala, da se Donahue ravno tako malo razume na te izgubljene pokrajine, kot ona sama, in da je dan za dnem zaznamoval čeri, mimo katerih je bil jadral. Pri tem pogledu je začelo Vajiti srce razburjeno utripati. Maščevanje je bilo tu. Brezdvomno ne bo nikoli videla trenotka. ko se bo to maščevanje izvršilo; toda nedzbegljivo bo in gotovo kot smrt sama!... Nem smeh je razkril njene zobe in oči so se rl zabliskale. Prijela je za radirko in svinčnik, ki sta visela na vrvici na žeblju ob steni in naglo spremenila karto na ta način, da je lahno premaknila vse čeri, katere je začrtal Donahue. Na ta način bo morala ladja trčiti ob eno teh skal! Pri povratku se bo Donauhe držal karte, ki io je sam narisal in ne bo pazil na čeri. Tako bo »Iku-rangi« poginil z vsem svojim moštvom. Vajiti je pustila za seboj smrtonosno zaniko, počasi stopila iz kabine za zemljevide in se spet usedla na krovu. Nihče ni bil opazil njene odsotnosti. Slednjič je veliki čoln plaval na vodi in drugi krmar je zatulil: — Naprej, ženščina!... Sem!... Z nemirnim izrazom se je dvignila. — Idi v čoln, ali pa te vržem v morje. — Kaj pa boste storili? je za ječala Vajiti. — Bož že videla! Naprej, pa hitro! Nič se ni upirala, delala se je. kot bi razumela, kaj se vrši in ihtela je na glas. Nič ni prosila, čeprav so jo vodili v smrt, toda njen obup je bil na videz tako globok, da so domačini komaj skrivali svoje sočutje. Drugi krmar je sicer tudi obžaloval mlado in lepo žrtev Donahuejevo, toda tega ni pokazal. Sunil jo je v čoln, kjer sta že sedela dva veslača in vstopil je za njo. Vajiti si je zakrila obraz s koncem obleke *n še vedno je ihtela na glas; od časa do časa je dvignila glavo in pogledovala s solznimi očmi breg, kateremu se je čoln naglo bližal, ker morje je bilo mirno. Obrežje je bilo tako nizko, da je komaj raz**-kovala borno rastlinstvo, ki ga je pokrivalo. Otok je bil podoben ostalim pacifiškim otočićem. Obdajal ga je rob čeri, na katerih so se valovi razbijali v beli peni. Veliki čoln se je previdno kretal sredi koralnih čeri, kmalu je bil le še nekaj metrov od brega. Dru- I' gi krmar je tu zagrabil Vajiti, jo s krepkim sunkom prisilil, da ustane, in ji dejal: — Nanreu ven s čolna i 4 ► na velesejmu! Paviljon E 39 Razstava in sprejemanje naročil Prosveta. — Sprememba razvrstitve predstav v Narodnem gledališču. Danes, v četrtek, zve* čer se poje v operi Rossinijev »Sevilski bri* vec« z go. Lovšetovo, gg. Betettom, Kova* čem. Popovom in Zupanom v glavnih vlo* gah. Jutri, v petek, se pojeta enodejanki »V vodnjaku« in »Cavalleria rusticana« z dr. Moricem kot gostom. V soboto pa je pred* stava v drami, in sicer veseloigra* »Paglav* ka«. Prcdprodaja vstopnic za vse te pred* stave pri dnevni blagajni v opernem gledališču. — Ljubljanska drama bo igrala v petek 22. t. m. francosko veseloigro »Paglavko«. V glavnih vlogah nastopijo dame: Nabio* cka, Juvanova, Medvedova, Vera in Mira Danilova, Ježkova, Rakarjeva, Gorjupova ter gospodje: Put jata, Skrbinšek, Peček itd. Režijo vodi g. Putjata. Začetek ob osmih zvečer. — Kongres gledaliških igralcev. V po* nedeljek se je nadaljeval kongres Udruže* nja glumaca SHS. Razpravljalo se je o uki* nitvi novosadskega gledališča, kjer je ostalo 25 igralcev brez nameščenja. Sklenjeno je bilo, da se pošlje v tej zadevi protest na pristojno mesto. Nato se je razpravljalo o resoluciji kongresa. Govorili so vsi delegati in končno je bila sprejeta resolucija, ki je bila odposlana predsedniku vlade, ministru prosvere in načelniku umetniškega oddelka. Resolucija zahteva v glavnem, da se kolikor mogoče preje obravnava zakon o gledali* ščih, s čemur bo rešeno vprašanje vseh gle» daliških igralcev v državi. Dalje se zahteva v resoluciji, da se naredba o razvrstivi gle* daliških igralcev razširi na vsa pokrajinska gledališča in ne samo na Beograd, Zagreb in Ljubljano. Za tem je bila izvoljena nova centralna uprava: predsednik g. Sava Todo* rovič, podpredsednik g. Drag. Gošič, blagaj* nik g. Raja Pavlovič. tajnik g. Drag. Po« pović in odborniki: Drag. Sotirovič, Rado* mir Plavie, Miodrag Ristić, Milorad .Tova* nović in Boža Nikolić. V nadzorstveni svet so bili izvoljeni: Aleksander Tucaković, Mi* lan Markovič, Jovan Antonijevič in Dobrica Milutinovič. K sklepu je bila prečitana kra* Ijeva pozdravna brzojavka kongresa, ki se glasi: Predsedništvu glavne skupščine Udru* ženja glumaca. — Zahvaljujem se za po* zd rav. Zelrm največji uspeh kongresa. — Aleksander. — S tem je bil kongres za* ključen. — S. E. Burroughs: Tarzan, sin opice, roman poslovenil —z—. Splošna knjižnica št. 29 v Ljubljani 1924. Natisnila in izdala Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 302. Cena broš. Din 30. vez. Din 36. — Kakor najbolj zanimiva in napeta povest, bo roman o Tarzanu, ki je vseskozi originalen — osvojil staro in mlado. Tarzanove knjL ge, ki so izšle v angleškem izvirniku kakor tudi v drugojezičnih prevodih, so se razširile v velikanskih izdajah. Teh Tarzanovih povesti Je več. Vsaka knjiga je zase zaključena in posebna enota, tako da se lahko bere vsako posebej brez zveze z drugL mi. Prva taka knjiga je izšla sedaj tudi v slovenskem prevodu v okvirju »Splošne knjižnice« kot 39 zvezek. — Dejanje je vseskozi novo in napeto ln se razvija v okvirju pretresljivih pragozdnih prizorov, kakor jih je komaj spisal kak pisatelj te vrste. Tarzan je sin angleškega lorda, ki je bil s svojo mlado ženo o priliki uradne misije izpostavljen od uporne ladjine posadke na afrikansko pragozdno obal, kamor ni še prestopila človeška noga. Pod največjimi nevarnostmi se mladi par vzdržuje nekaj časa v boju s prebivalci divjega pragozda. Mali deček kasneji Tarzan — se porodi med grozovitostmi džungle. Komaj leto star izgubi mater vsled bolezni in očeta vsled nenadnega napada orjaške Človeške opice. Dete odnese velika opica-sa_ mica, ki ji je po naključju poginil njen mladič, in ga neguje, redi in vzgoji po svoje. Radi tega: Tarzan sin opice. Sam skoro opica, doživi Tarzan v svojem divjem okrožja nebroj pustolovščin. Ničesa mu ni znano o človeku, a njegov človeški razum raste in ga dviga nad njegovimi tovari?: — opicami. Pripravi si primitivno orožje, s katerim prevladuje vsled svoje orjaške moči vse zverine džungle in slednjič pre-dere do prvih ljudi do ubeglih kanibalov — ljudožreev. Iz njih naselbine pridobiva neopazen po zvijači nadaljna pomožna sredstva. Med tem se mu posreči med nepopisnimi težavami naučiti se brati in pisati, ker je našel v koči ob obali knjige pokojnega očeta. A divji pragozd ga vedno In vedno zvabi v svoje naročje. Zla usoda vrže na divjo obal belokožce. On jih instinktivno rešuje iz največjih nevarnosti ln vedno jim izginja izpred oči kot gozdni bog, ker ne razume kulture človeka z njegovimi krutostmi in ker se čuti napram njemu nesvobodnega. Njemu manjka kulture, njemu manjka daru govora. A tudi tega si po mnogih mukah pridobi. Tarzan gre z enim izmed rešenih belokožcev v kulturni svet svojih starišev. Zapusti pragozd, ker hoče poiskati mlado, lepo Američanko, ki jo je svoj čas med izstavljenimi belokožci rešil iz groznega zobovja orjaške opice in katere sliko si je utisnil neizbrisno v srce. Tudi med kulturnim svetom doživi Tarzan marsikaj nepričakovanega in nezapopadnega. — Skratka, knjiga je od začetka do konca napeto in prijazno-zabavno čtivo. ki se je težko odloži iz rok. Obširno povest 302 strani je dobiti v vseh knjigarnah in pri založnici Zvezni knjgar. nl v Ljubljani za izredno nizko ceno, broš. Dn 30.—, vez. Din 36.—. Res izredno nizka cena, če pomislimo, da stane nemški prerod vsaj Din 100.—. Glasbeni vestnik. — Drugo gostovanje opernega pevca dr. Maksa Morica. Odlični pevec*tenorist dr. Makso Moric si je s torkovim nastopom na mah pridobil vse občinstvo. Gostuje v dni« gič na našem odru kot Turidau v operi »Ca* valleria rusticana« v soboto dne 23. t. m. Isti večer nastopi prvikrat na našem odru operna pevka gdčna. Božena Vanečkova, in sicer poje vlogo Lidunke v operi »V vod* njaku» in pa vlogo Santuze v »Cavalleriji rusticani«. Vloga Lidunke sicer ne spada v njen operni repertoar, vendar jo je prevzela iz posebne naklonjenosti in ljubeznjivosti, samo da omogoči operno predstavo v petek, to pa zato, ker je gdčna. Rozumova, ki je pri premijeri pela vlogo Lidunke, obolela za angino in najmanj teden dni ne bo mogla nastopati na našem odru. — Operna pevka Božena Vanečkova. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je pridobila za našo opero odlično češko pevkossopranistko gdčno. Boženo Vanečko* vo, ki je bila do sedaj članica Narodnega gledališča v Brnu in Olomucu. Gdčna. Va* nečkova nastopa četrto leto na odru ter je v tej dobi na študirala in odpela 35 vlog iz raznih oper. Naštudiran ima ves češki oper* ni repertoar, poleg tega pa razne Verdijeve, Puccinijcvc. \Vagnerjeve, Mozartove in dru* ge opere. Med svoje najboljše vloge šteje Smetanovo Libušo. Milado iz Daiibcrja, Vendulko iz Poljuba, Marinko iz Prodane neveste, dalje Dvofakovo Rusalko, Foerster* jevo Evo, Tatjano iz Onjegina, Marto iz Nižave, Madame Butterflv in Tosco; Aido. Eleonoro iz Trubadurja; StrauBovo Salome itd. Gdčna. Vanečkova je pela meseca maja t. 1. tudi na Dunaju ob priliki gostovanja olomuške opere, katere gostovanje je spre* jela dunaiska kritika nad vse pohvalno. Na našem odru nastopi prvokrat v soboto dne 23. t. m. — »Sevilski brivec* v naši operi. Danes, v četrek. zvečer se poje v operi znana in zelo priljubljena komična Rossinijeva opera »Sevilski brivec«. Vlogo Rosine poie ga. Pavla Lovšetova kot gost. Figara g. Popov; našo nedosežno dvojico Bazilija in Bartola nam postavita gospoda Betetto in Zupan, grofa Almavivo pa poje g. Kovač. Vlogi slug sta v rokah Smolenskaje m Puglja. »Se* vilski brivec« je dosegel še pri vseh vprizo* ritvah na našem odru vedno velik uspeh in to vsled tega, ker je ne le dobro zaseden, ampak tudi izvrstno režiran. Opero dirigira kapelnik Neffat, režijo pa je prevzel gosp. Bučar. Vstopnice za današnjo predstavo so v predprodaji pri dnevni blagajni. — Spre* memba repetoarja se je morala izvršiti, ker je gdčna. Rozumova obolela za angino. J(a morju sanjaš ko vidiš na velesejmu svetilnik Jtfirim cokolaBe. — Paviljon j(. — Sokol v Stražišču. pri Kranju ima v v nedeljo 24. tm. svoj društveni nastop na »Pantah« ob 15. uri. Po telovadbi se vrši v Sokolskem domu velika zabava s plesom, bogatim srečolovom itd. Ker nam je v dobrem spominu lanska prireditev, gremo 24. avgusta vsi v Stražišče! — Zdravo! Li Li Hip na velesejmu! Šolstvo. —š Na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Turjaški trg št. 6/II. se bo vršilo vpisovanje učenk za šolsko leto 1924 /25 dne 1. in 2. septem_ bra 1924 obakrat od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Učile se bodo sledeče tehnike: klje_ kljane in šivane čipke, belo in pisano ve. zenje, toledo, filet. biserna dela, in kompo. zicije s posebnim ozirom na narodne mo. tive. Redne učenke morajo biti vsaj 14 let stare in naj prinesejo s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnine in šolnine ni. Podrobnejša pojasnila daje za_ vodovo vodstvo. — Na I. državni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje učencev v I. razred v petek 12. septembra od 8. do 9.; takoj nato. ob devetih, se bodo vršili sprejemni izpiti. V soboto 13. septembra vpisovanje učencev v razrede II.—VIII. od 11. do 12. V nedeljo 14. septembra ob osmih sv. maša. V pone* deljek 15. septembra pa se prične redni pouk. Natančnejša določila glede pričetka šolskega leta, kakor tudi glede raz-ednih. dopolnilnih in nižjih teč. izpitov so objav* Ijcna na deski v avli. —š Na državni realki ter na vseh treh gimnazijah v Ljubljani se bodo pričeli razredni ponavljalni izpiti v ponedeljek dne 1. septembra ti. Zato se morajo vsi. katerim je ta izpit dovoljen, tega dne točno ob S. zglasiti na svojem zavodu. — Ravnateljstva. —š Začetek šolskega leta. Uradno nam porčajo; Šolsko leto se prične dne 1. septembra. Od 1. do 15. septembra se vršijo izpiti in vpisovanja učencev. Prvi šolski dan s poukom je 15. september. Za osnovne šole v krajih, kjer se nahajajo srednje šole, velja isti odlok. Na vseh drugih šolah se pouk prične 10. septembra. —š Na trgovSfcl šo\\ v Novem mestu se prične šolsko leto 1924/25 dne 14. septembra skttfRio s sveto službo bo']} v frančiškanski cerkvi ob 9. zjutraj. Vpisovanje v I. in II. letnik se vrši 10. in 11. septembra od 9. do 12. V I. letnik se sprejemajo brez izpita učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole oziroma IV. ali III. razred meščanske šole in so stari vsaj 14 let. V prvi letnik se sprejmejo tudi učenci in učenke, ki so dovršili III. razred srednje ali VIII. razred osnovne šole, ako so stari vsaj 14 let m napravijo sprejemni izpit za prvi letnik trgovske šole. Vpisnina znaša za oba letnika 5 dinarjev, prispevek za učila 10 dinarjev. Šolnina znaša mesečno 100 dinarjev. K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Sprejemni in ponavljalni izpiti se vrše dne 11-. 12. in 13. septembra. — Državna realna gimnazija v Novem mestu. Šolsko leto 1924/25 se prične dne 1. septembra. Ponavljalni In sprejemni izpiti v II.—Vin. razred se opravijo v času od 2. do 6. septembra (Vsa obvestila, ki so jih dobili prizadeti učenci za 25. avgust veljajo sedaj za 2. september -ob 3AS. v isti sobi). Višji in nižji teč. izpiti (ponavljahu) bodo dne 9., 10. in 11., sprejemni izpiti v prvi razred dne 12. septembra; re-petenti v prvi razred in vsi učenci v ostale razrede se bodo vpisovali dne 13. septembra. Dne 14. septembra ob 9. uri bo šolska maša. dne 15. rb 8. se prične redni pouk. — Učenci, ki žele delati sprejemni izpit v prvi razred, naj se zgiasiio v četrtek dne 11 septembra od 10. do 12. ure ali v petek dne 13. cd 8. do 9. ure v spremstvu staršev ali odgovornih varuhov v ravnateljevi p^rrni in naj prineso sabo rojstni list in cbisovalno izpričevalo: prijava pa se izvrši lahko tudi pismeno, če se hkrati pošljeta omenjena dokumenta. —š Drž. moško učiteljišče v Mariboru. Dne 1. sept. priglas za sprejemni izpit v II., III. in IV. letnik; 2. in 3. sept. od 8. dalje ponavljalni izpiti in sprejemni izpiti v II., III. in IV. letnik; 4. sept. priglas za sprejemni izpit v I. letnik; 5. in 6. sept. od 8. ure dalje sprejemni izpit v I. letnik; 9. sept. vpisovanje gojencev v letiike in učencev v vadnico; 13. otvoritvena služba božja, 15. sept. pričetek pouka. Podrobno, sti na črni deski zavoda. —š Na I. mestni dekliški meščanski šoli se prične šolsko leto 1924 25 v nedeljo dne 14. septembra 1924 s sv. mašo In klicanjem Sv. Duha, dne 15. pa z rednim šolskim poukom. Dne 10., 11. in 12. septembra 1924 se bodo vršili sprejemni in po.iavljaL ni izpiti. Vse učenke, ki so prosile za pola. ganje sprejemnih oziroma ponavljalnih izpitov, naj se zglase dne 10. septembra ob S. zjutraj na tukajšnji šoli. Vpisovanje onih učenk, ki se še niso vpisale meseca junija, bo 13. septembra 1924 od S.—12. dopoldne in od 2.—i. popoldne. Priporoča ser Parno In kadno ko^slcšče v v hotelu „SLON" — edino v Ljubljani. Naš Jadran. Pariški Journal des Debats ie imel povodom obiska angleške vojne mornarice v našem Jadranu članek, ki ga ne smemo prezreti. Med drugim pravi: Obisk britanske eskadre v dalmatinskih vodah da lahko marsikomu povod za razmišljanje. Najbanalnejšo misel, kj se nam vsiljuje, nam nudi kontrast med razvitjem te vojne moči, ki nas vkljub vsemu navdaja samo z mislijo na silo in premoč, in med poskus!, ki jih delajo ob istem času v Londonu državniki, pravni izvedenci in bankirji, da zgradijo na podlagi ideje mednarodnega sodelovanja evropski mir. Kdor pozorno sledi angleški politiki, bo takoj opazil, kako skrbi ta velesila za to, da pokaže povsod svojo prisotnost. Jadransko morje je daleč proč od njenih običajnih poti in velikih pomorskih interesov; redko se na njem vidi angleška trgovska zastava. In vendar predočuje s prikaznijo svojih dread-noughtov, da ni izgubila iz vidika vprašanj ali možnosti, ki bi mogle nastati na tem »lago amarissimo«, in zdi se ji dobro, če pokaže obrežnim državam: »Jaz sem tu!« No, tem bolje, pravijo enoglasno Dalmatinci! Kajti od premirja sem so videli mimo voziti po širokem monu ali ležati zasidrane v svojih pristaniščih samo italijanske vojne ladje, kakor da bi bile druge velesile molče priznale Italiji neko vrsto prednosti, koi jo je imela nekdanja beneška Ijudovla-da. ali nekakšno posebno uporabno pravico. Dalmatinci, ki so videli vihrati zastavo Velike Britanije pred Dubrovnikom in Splitom, so prišli do spoznanja, da se britanski imperij nikakor ni nehal zanimati za jadransko ravnovesje. Veselijo se pri misli da ta pokrajina kraljevine SHS, ki jo edino lahko rani italijansko orožje, ne bo v slučaju spora prepuščena neenakosti boja, v katerega morejo za enkrat z njih strani poseči samo torpedovke. Zadoščenje bi bilo popolno, če bi se bile nekatere francoske pomorske enote pridružile tej prijateljski demonstraciji. Pri tej priliki je treba omeniti, kako velika važnost se polaga v Jugoslaviji na to. da se ohrani enotna politična fronta med Francijo in Anglijo. Dasi ima mlada Jugoslavija dragocen dostop do morja, ji vendar nedo-staja velike mornarice, da bi mogla v potrebnem slučaju braniti svoje obrežje, da ne govorimo o njenih nevarnin sosedih na severu in vzhodu. Tu pa se je pokazala Anglija, ki je kot pomorska velesila tudi zainteresirana na Balkanu, kot garancija za* status quo v profit Jugoslavije, katere obrežje vzbuja morda ne čisto utešen apetit. Vsakemu razumnemu Jugoslove-nu je jasno, da se njegova domovina opira na dve zapadni velesili, m iskreno želi, da se mu v bodočnosti ne bo treba odločiti za eno izmed njiju, ki po njegovem mnenju izpopolnjujete. Boljševiško orožje v Bolgariji. Bolgarski tiskovni urad priobčuje brzojavko iz Varne, ki se glasi: »Oblasti so izdale sledeče uradno poročilo o odkritju boljše viškega orožja: Konstatirano je. da so sumljivi elementi sistematično prevažali orožje iz Rusije v Bolgarijo. Pri pomolu nniine aretirani i osebam so izročile sovjetske oblasti v Sevastopolu potom šincenskega advokata Tjutjundžijeva IS ton orožja v 13) zabojih. Nosilci so se napotili 5. avgusta z motornim Čolnom no morju ter prispeli 11. t. m. na boi^arsko obalo, kjer se jim je posrečilo iztovoriti SO zabojev. V teh zabojih so bile avtomatične in druge puške, revolverji, ročne granate in patroni. Del tega orožja so oblasti zaplenile na obali — -4 km od brega, "a neki planini, v nalašč za to pripravljenem skladišču. V zvezi s prevozom boljševiškega orožja so bili aretirani v Varni komunisti Željezkov, Mitev. Kal-čev in zemljoradnik! Karolev. Karajva-nov ter Zdravev. Vsi tukajšnji konzuli so pregledali orožje ter si vse to zabeležili, da obveste svoje vlade. Vladni organi so imeli pri svojem poslu velik uspeh. Odkrili so namreč še druga skladišča boljševiškega orožja. Pri vasi Gjoziker. sei emo <^d pomola Emine. so bile shi mjens tudi avtomatične puške, revolverji, bombe, patroni itd. Ladjo, ki je prevažala hrano za boljš; viške agente, so obstreljevali. F"*na oseba je bila ran eri; . krmar pa "bit. Okr >j: -in zabojev ki ji!' boljševički agemi niso mogli pravočasno iztovoriti, so pometali v i;- •'je. V teh zabojih so bile karteče. Oblasti so ukrenile vse notrcb'io. 0. « pop mejo tr> o"ožie iz vode. Po izjavi aretitancev, je bilo najdeno skladišče or >žja tudi južno od Galate. pri Varni, v oko'ioi Paša-dere. V tem skrivališča so našli 30 zabojev bomb in patronov. Četrto skladišče je bilo pri Gebedžc. To skladišče so izdali sami aretiranci. Oblasti deh-pc^o zelo naglo in uspešno. Odkrita jc cola mreža prevajanja in skladanja orožja. Mnogo krivcev jc policija že aretirala. Policija v Varni in Burgasu je noč m dan na delu. Na pomoč so H poslali nekaj inšpektorjev sofijske javne varnosti. V kratkem je pričakovat:, da bo vse orožje najdeno in vsi krivci pod ključem. 110 ¥63311 h k' Ljubtiani, dne Poglavje o lojalnosti. Na piedesaal ob jek fcivnega smo-trilca« se je vsedel list, o katerem ?e zr,ano, da ga izdaje.,o gospodje, ki pravic o sebi da so pristaši — narodno-radikalne stranke, in daje sedanji opoziciji, t. j., narodnc-radikalni in samostojni demokratski stranki te-le nauke: ». . . ne samo vsled zunanje politike mora biti opozicija lojalna, tudi naša notranja konsolidacija zahteva to. Popolna zmaga narodnega edinstva ]e mogoča le, če ima vlada vsaj to avtoriteto, ki jo kot najvišji eksekutivni organ države nujno potrebuie. Ne rekli bi ničesar, če bi opozicija prestala z lojalno borbo, ker se je vlada piegrešila proti osnovnim pravilom objektivnosti in če bi bila vlada samo eksekutiva strank arstva. Toda o sedanji vladi tega ni mogoče reči. Ali sta mar bila nova velika župana Slovenije postavljena s strankarskega stališča? Ali mar nista bila oba imenovana že od prejšnjega režima? (Dr. Vodopivec tudi? Uredn.) Ali je bil imenovan ljubljanski komisar iz strankarskega ozira? (Ali ni dr. Peric eksponent klero - komunistične koalicije? Uredn.) Silne očitke delajo mladinski listi vsled zagrebških dogodkov. Nit! en mladinski list pa še ni navedel niti enega dejstva, ki bi dokazovalo krivdo vlade. Ce zakriči v Zagrebu kak smr-kolin »2ivio (?!) republika!«, za to vendar ni odgovorna vlada? Sploh ta hrup zaradi zagrebških dogodkov. Bilo Je ogabno, ko je prejšnja avtonomistična opozicija širila defetizem, toda še ogab-nejši je defetizem državotvornih strank . - .« Po mnenju gotovih modrijanov, ki se sicer pridušajo, da so napredni in da so celo stebri narodno - radikalne stranke v Sloveniji, je opozicija radikalne in samostojne demokratske stranke nelojalna in defetistična, in sicer zato, ker Rad?č - Korošec -Davidovičevi vladi očita, da ni objektivna, ker kritizira njeno notranjo in zunanjo politiko in ker ne molči o sramotnih dogodkih, ki so se zadnje čase doigrali v Zagrebu in drugod. Tako torej: stranke, ki so se dosledno borile za narodno in državno edinstvo, bi naj sedaj, ko je po čudnem naključju prišla na krmilo vlada po milosti boljševiškega eksponenta Radića, mirno trpele, da se sistematično podirajo temelji, na katerih sloni naša država, odobravala bi naj dogodke, ki bijejo v obraz ne samo narodni misli, marveč tudi vsaki kulturnosti, ali vsaj o njih molčale in ravnodušno bi naj zrle na delo onih političnih frakcij, ki podpirajo sedanjo vlado samo zategadelj, da lahko pod njenim okriljem nemoteno in sigurno izvajajo svoj načrt popolnega državnega razkroja. Za takšno politiko radikali in samostojni demokrati seveda niso in ne bodo in "naj jih zato tudi imenujejo pa-troni okrog »Narodnega Dnevnika«, ki vedno bolj jadrajo v klerikalne vode, def e tiste in nelojalno opozicijo! ★ ★ * — Piše, piše list pravični.. . »Slo* venec« sklepa svoja modrovanja o Pa? šićevem govoru s pasusom, v katerem pravi, da Pašić in njegova družba, ki se tako rada sklicuje na kri srbskih ju* nakov, ki je ustvarila svobodo, sama pa je po Parizu verižila, ne predstavlja državne misli. Recimo, da je res ne predstavlja. Ali pa predstavlja državno misel Korošec in njegova družba, ki se tudi rada sklicuje na ljudsko voljo in junaštvo slovenskih fantov, ki je pa med vojno sedela doma in kovala iz krvi borcev za našo svobodo svoj poli* tični in finančni kapital? Klerikalni hinavci, ki so s prižnic, po listih, in 21 avgusta 1924. shodih agitirali za vojno proti Srbom in Rusom, naj kar molče o junaštvu in zaslugah za Jugoslavijo. Vse, kar je prav, gg. jezuiti! — Bajko o boliševiški nevarnosti na Balkanu jc posnel ^Slovence« iz »Trgovinskega glasnika- in očita naprednemu časopisju, da opozarja na nevarnost, ki preti našemu družabnemu redu od strani raznih prevratnih elementov. Da ne bo slepomisjnia. opozarjamo na uradno poročilo bolgarskega tiskovnega urada, ki je priobčujemo na drugem mestu. Če »Slovenec ne vidi preko svo.e ograje, naj vsaj molči o stvareh, ki so mu španska vas. — Razmejitev z Italijo. V zunanjem ministrstvu se jc včeraj vrSTla konferenca, katere so se poleg polkovnika Draškića. šefa naše delegacije v komisiji za razmejitev z Italijo, udeležili rudi strokovnjaki iz zunanjega ministrstva kot poznavalci obmejnih vprašanj. Polkovnik Draškić je poročal na konferenci o poteku razmejitvenega dela, ki poteka v Sloveniji po njegovem poročilu dosti povoljno. Po njegovem poročilu, so italijanski delegati v razmejitveni komisiji pokazali mnogo pomirljivosti in so se izvršile pogosto korekture meje v našo korist. Kakor so včeraj izjavili merodajni zastopniki lz zunanjega ministrstva, ostanejo vsi trije (?) vrhovi Triglava na naši strani, kar v rapallski pogodbi ni bilo določeno in kar je brez dvoma za nas uspeh. Za tem so poročali strokovni referenti, ki so predložili ministru v odobritev načrt meje na spornih točkah. Ta načrt obsega le katastralne občine v celoti. Minister je načrt odobril in ga izročil polkovniku Draškiču v svrho uporabe pri razmejitvi z Italijo. Polkovnik Draškić je danes odpotoval v Slovenijo ter bo takoj nadaljeval razmejitveno delo z italijansko delegacijo, ker želita obe vladi, da se čim prej konča. Sodijo, da bo razmejitveno delo končano najkasneje čez mesec dni. — Tako postopa katoliški duhovnik. Kanonik Hadrović v Sarajevu ni hotel brati zadušnice za kraljem Pe? trom, češ da ne more soglašati z drugo-verci. Sarajevski veliki župan je o tem poročal ministru notranzih del. Mini« ster ver dr. Korošec pošlje temu »vzornemu« duhovniku nemara za ta junaški čin — visoko odlikovanje. — Prvo zborovanje pravnikov Jugoslavije se bo vršilo v Zagrebu od 1Q. do 21. septembra t. 1. Člani ljubljanske* ga in beogradskoga udruženja se imajo prijaviti najkasneje do 25. avgusta pri svojih udruženjih. — Na učiteljski kongres v Dubrovnik odide iz Beograd okoli 200 delegatov. Na kongresu bodo zahtevali takojšnje izjedna* čenje zakona o ljudskih šolah v vseh naših krajih, kakor tudi izjednačenje učnega pro* grama. — Kaj je z delavskim razsodiščem za železniške invalide? Pišejo nam: V najstrašnejšem večletnem trpljenju smo pričakovali ubogi železniški invalidi in vdove, da se nam uredijo in stalno zvišajo nezgodne rente, katere prejemamo zmiraj šo v kronah. Toda namesto tega nas pozivajo k nadpregledovanju. jemljejo nam starim invalidom nezgodno rento in trgajo zadnji košček kruha od ust. Po naredbi ministrstva za socijalno politiko § 27. z dne 3. junija 1922 št. 1077 bi moralo biti ustanov, ljeno delavsko razsodišče, pri katerem bi prizadeti lahko nastopili proti storjenim krivicam. Toda to razsodišče, k! bi bilo v našo odpomoč, obstoja do sedaj samo še na papirju in se do danes še ni ustanovilo. To je krivično! Zato pozivamo centralno vlado, da takoj brez odlašanja ustanovi to razsodišče v Ljubljani za Slovenijo, kaj " terem naj se dodelita dva železniška invalida kot zastopnika invadilov. To raz_ sodišče je nujna potreba. Zahtevamo tudi. da se naše nezgodne rente in doklade ure. de sorazmerno z dejanskimi življenskimi razmerami. — Prizadeti želez, invalidi. *■» Stipendistom ljubljansko uruverr*. Štipendijo za mesec julij »e bodo izplača, vale se- slušateljem tehniške fakulteta dna 22. avgusta 1924 od 10.—U. na nnrverzi, 1L nadstropje, soba št 180. — Predavanje v higijenski razstavi. V petek, dne 22. tm. ob 16. predava v hlg. razstavi na velesejma g. dr. A. m b r o 2 1 č Matija, predstojnik zavoda za soc. Lig. za. aelto dece v LJubljani O higieni dojenčka In malega deteta . — Smrtna kosa. V Mojstrani je umrla ga. Vlncencija J e r e 1 e roj. Debevc, po. e tari ca r pok., soproga g. Josipa J ere le ta ln sestra finančnega svetnika dr. Mak bo Deberca t Ljubljani ln g. Rudolfa Debevc a, posestnika r Kamniku. Pokojnica je bila ls znane narodne rodbine Debevčeve te Kamnika. Bila je navdušena Slovenka, zvesta somisljenica napredne stranke. Po. gre d bo t petek 22. tm. ob H11. na pokopališče v Dovjem. Blag ji spomin. — Na Ambroževem trgu je umrla ga. Ivana J a_ g e r v 68 letu svojega življenja. Pogreb bo v petek 22. tm. ob 17. na pokopališče k sv. Križu. Blag ji spomin! — Cirkus »Coeamv«, ki se je predstavil s noči s galo-predstavo ljubljanskemu občinstvu, je za ljubljano prava atrakcija. Večjega cirkusa Ljubljana že dolgo ni videla, in ker je v čaau velesejma v mestu tu. di mnogo zunanjih gostov, se ne smemo čuditi, da je bil naval na prvo predstavo ogromen. Vstopnic je zmanjkalo in uprava je morala zastaviti s posebnimi sedeži vse prehode. Cirkus je bil zaseden do zadnjega kotička. Občinstvo je prišlo na svoj račun. Videli smo krasno dresirane živali (opice, papige, pse, angorsko mačko, leve), čudovitega akrobata, ki je dvignil z nogami 13 na deski sedečih oseb, izborne telovadne nastope, konje, ki so po taktn muzike prav lepo plesali itd. Bdini nedostatek cirkusa je morebiti ta, da nima dobrih clownov. Drugače pa mu gr© kot velikemu in vzornemu podjetju te vrste vse priznanje. Pre_ pričani smo, da bo imel v Ljubljani navzlic visokemu davku uspeh. — Rezultati tekmovanja na zagrebškem zletu. — I. Člani — Sokolsko društvo Ljub* ljana L: od 840 mogočih točk doseglo 737, II. Sokol Ljubljana 669 točk, III. Sokolsko društvo SuŠak 516.5 točk. — Posamniki v višjem oddelku: 1. KuSčer Milutin (L j.) III. 5 točk (dosegljivih 120); IT. Osvald (Lj.) 109 točk; III. Vidmar Stane (Lj.) 107 točk: IV. Roknič Djordje (Lj.) 106 točk. — V srednjem oddelku je doseglo prvo mesto Sokolsko društvo Zagorje s 613 točkami; II. Sokolsko društvo Karlovnc 599 točk; III. 2upski oddelek Bjelovar 596. — Kot posa* mezniki so dosegli: I. mesto Sršen Srečko 100 točk (dosegljivih 100) :II. Hahn Tomica, Karlovac 97 točk; IIT. Herm Vlado, Kriie-vac 94 točk. — V nižjem oddelku je doseg* lo L mesto Sokolsko društvo Celje 654 točk (dosegljivih 700); IT. Sokolsko društvo Novo mesto doseglo 643.5 točk od 700 dosegi j i* vih; m. Sokolsko društvo Karlovac 576 točk. — Kot posamezniki so dosegli: L mesto Lavrič Oskar (Celje) 100 točk (dosegljivih 100); n. Miletič Milivoj (Prijedor) 96; III. Duiar Ciril (Novo mesto) 913. — Na učiteljski kongres v Dubrovnik bo danes zjutraj ob Šestih odpotovali iz Ljubljane učitelji in učiteljice iz I j ubijan* ske oblasti, ki so prijavili svojo udeležbo. V Zidanem mostu se jim pridružijo kolegi in koleginje iz mariborske oblasti. Iz Slove* nije se jih je na kongres prijavilo okrog 500. — Vihar na sejmišču. Danes dopoldne ob 11. se je naenkrat zmračilo nebo in v Ljubljani je jel padati dež. Na sejmišču je nastal istočasno vihar, ki je podrl dva kioska tvrdkc Aloma Companv, ter pometal na tla razne napisne table. Druge nesreče ni bilo. — Kap je zadela snoči hlapca Josipa Sadna v gostilni Lokar v Vegovi ulici. Ne* zavesten se je zgrudil pod mizo. Prepeljali so ga v bolnico. — Roparski napad na Slovenca. V Osi_ jeku je v ponedeljek našel v šumi mestni logar v mlaki krvi ležečega 62 letnega Iva_ na Krajinka, kočijaža lz Slovenije. Kraji-nek je prišel v Osijek, da poišče službo. V nedeljo se je ustavil ob obrežju Drave in si hotel umiti noge. Nenadoma ps sta prL stopila dva neznanca in zahtevala od njega denar. Ker jim Krajinek denarja nI hotel dati, sta navalila nanj, ga podrla na tla in mu s škarjami prerezala žile na roki in na vratu. Ker so bile škarje tope, sta ga skoraj razmesarlla. Nato sta starčku odvzela 200 Din in ga pustila nezavestnega ležati. Krajinek je ležal celih 24 ur v nezavesti. Orožniki so uvedi! zasledovanje za napadalci. — Ponarejene angleške no\rčanice. V Požunu so prijeli nekega človeka, ki je raz* pečal v tamošnji Eskomptrii in gospodarski banki ponarejenih angleških novčanic po pet funtov za vsoto 90.000 čeških kron. Po* narejenje je priznal in izdal še svojega po* močnika Goldsteina v Bratislavi. Vodi se preiskava, katere niti vodijo v Trst in Ita* lijo. — Krvav spopad v Bellšču. V Belisču v Dalmaciji so se 16. tm. sprli in spopadli tamošnji delavci, Ličani in Dalmatinci na eni ter Rusi na drugi strani. V spopadu je bil Rus Andrija Rusko ubit, pet delavcev pa je bilo teiko ranjenih. Prepir so povzročili domačini, ki bo izzivali Ruee. — Tropična malarija v Dalmaciji. V zadnjem čssu sc je v severni Dalmaciji raz* pasla tropična malarija. Okoli Šibenika, na otokih Ugljanu in Pagu je bilo že več smrt* nih slučajev. Malaricno postajo v Trogiru treba raširiti. — Obsodba madžarskih vohunov. Pred novosadskim okrožnim sodiščem se je vršila 18, tm. razprava proti madžarskim to. hanom Kranjčiču, Brodaricu in Justn, ki fio preteklo leto Iz komande dravske dlvi. Blje ukradli različne vojaške dokumente ln žige. Ves ukrnđen materijal so prenesli na Madžarsko. Obsojeni so bili: Kranjčič na tri leta ln 4 mesece, Brodarič ns 2 leti in Just na 2 leti ln 4 mesece ječe. — Strašnja povodsnj kakoršne ne pomnijo najstarejši ljudje je v noč! 8. avg. popolnoma opustošila okolloa Polhovega gradca. Skoda se ceni ns 20 milijonov Din. Ljudstv samo si ne more pomagati, kar so ei mnogi resili samo golo življenja. Zbog tega se je sestavil pomožni odbor, da organizira zbirko darov in razdeli med po. n ©srečen c e. Darove v živilih, obleki in denarju sprejema županstvo PoLhorgradec ln župni urad. — Žeparji na poslu. Pred cirkusom »Cosmy« je bila trgovcu Avgustu Korenja« ku iz Domžal med veliko gnječo ukradena listnica s 600 Din in raznimi listinam L — Na sejmu je bila trgovcu Nedoku ls Ptuja ukradena listnica z raznimi listinami. — Vremenska napoved. Nekoliko lepiš« bolj toplo, toda nestanovitno vreme. — Obiščite prvo koM trakti Thrt!čJK> raastavo do 26. tm. ki jo prireja g. Avg. černigoj s svojimi poizkusi t prostorih obrtne sole (s dovoljenjem g. ravnatelja luž. Novaka). PRIJETA DETO MORILKA. Včeraj je bila radi tajne prostitucije aretirana leta 1895. rojena služkinja Marija Blatnik iz Sv. Mihaela. Blstnikovs je bfls se dalje časa zasledovana od oblasti radi sums detomora. Na policije je aretirana priznala, da je 3. marca t. L v bolnici rodila zdravo žensko dete, nakar se je 13. marca odpeljala z otrokom domov. Med potjo pa je na Grosupljem izstopila in odšla v Stran* sko vas, kjer je dete pod nekim kozolcem zadušila. Po storjenem zločinu se je vrnila v Ljubljano, kjer je bila prijeta. Brezsrčna mati je bila oddana sodišču. Primarij 5429 dr. M Pojati itn« bolezni ordinira zopet redno. K Matteottijevemu pogrebu. Vdova Velia Matteotti jc izdala na its* janski narod nastopno spomenico: »Rimski narod, plemeniti in veliki narod vse Italije, ki si dal moji bolesti tolažbo in ljubezen, do tebe imam na ta sveti dan to*le prošnjo: Kličem te k slogi, ki brati in tolaži, ki pri* naša luč bolesti in mir domovini. Združi se z menoj z vso dušo ob truplu Jakoba Mat« teottija v čustvu dobrotnoeti, vere in lju# bežni ter moli z menoj 1 Italijanski narod, moja beseda naj ti bo v tej uri najvišja sila, ki te približuje Bogu in ki prosi tvojega duha virov vsega dobrega.« Vdova je želela, da bi se odpeljala krsta s postaje Monterotondo v sredo, da bi mogla odpotovati v Fratto Polesine tudi ona. Za d* nje dneve silno trpi in ostaja v postelji. Pisala je notranjemu ministru Federzoniju pismo s prošnjo, da bi se vse tako izvršilo, kakor želi, ali minister Federzoni je rekel, da je prevoz krste v Fratto Polesine že do* ločen na torek zvečer. Vdova se je udala s težkim srcem in odredila, da spremita krsto samo svaka pokornega Marteottija. inženjer Steiner in operni pevec Ruffo. Vdova je prosila ministra Fcderzonija, da ne sme biti v vlaku nikakepa zastopnika fašistovske mi* lice in sploh se ne sme ves čas pogrebne svečanosti prikazati nikak fašist in ntkak fašistovski vojak, ako treba skrbeti za javni red in mir, naj store to italijanski vojaki Minister Federzoni je ugodil njeni želji. Vlak z Matteottijevim truplom je odšel iz postaje Monterotondo kmalu po 18. uri. Na krsto je bilo položenih mnogo vencev. V posebnem vozu prvega razreda so se od* peljali sorodniki in prijatelji pokojnega. Med poslanci je bil tudi Slovenec dr. Be* sednjak. Na postaji so bili navzoči zastoj niki zbornice in senata. Množica je zakli* cala, ko se je začel vlak pomikati: »Živel Matteorri! Dol z morilci!« V sredo zjtitraj je prispel vlak v Fratto Polesine. Pričakovala je povratek svojega sina Matteottiieva mati, stara nad 70 let. Krsta je bila prenesena v njeno hišo in pre* bivalsrvo od vseh strani je prihajalo kropit, prinašalo je vence in tolažilo jokajočo ma* ter. Pogreb je bil popoldan, povsem pri* prost, ob obilni udeležbi prebivalstva. Fa^arna £ con Iz Maribora. —m O predsedniku »Neodvisne gosp. stranke Zagorskem nam poročajo, da je bil aretiran. Zagorski je priobčil v ljubljan. »kih listih oglas, da fsče družabnika za do_ broldočo podjetje. Imel je srečo. Zagorski je takoj dobil ponudnika v osebi Mirka Obersnels, mladega Primorca, ki je brez vsake nadaljne informacije Zagorskemu iz_ plačal kar 15.000 Din ter sklenil ž njim pogodbo. Ko se je Obersnel odločil za oseb_ no sodelovanje in se zanimal za svoj denar, je še le zvedel, da je nasedel. Zagorski ga je skušal odpraviti z raznimi izgovori. To je bilo tudi mlađemu družabniku preveč n je zadevo ovadil policiji. Tam je Zagorski pri prvem zaslišanju povedal, da je denar iz jeze vrgel v Dravo. —m Aretacija nasilnega karlovčana. V neko gostilno v Strmi ulici je prišel Mirko Spudič iz Karlovca, ki je napravil lepo ceho za Din 125. Ko je prišlo do pla. čila, je v svoji pijanosti dejansko napadel gostilničarko, jo davil ln skušal vreči na tla. Isto je napravil z natakarico, ki je prišla gospodinji na pomoč. Končno je obe vrgel pod mizo. Med tem je dospel na lice mesta stražnik, ki je pobesnelega gosta skušal najpreje pomiriti ln ga pozval, da plača. Spudič pa se je lotil tudi stražnika, ki je moral opetovano rabiti orožje. Se e ko ga je stražnik v drugič udaril — ker je Spudič nanj iel s stolom — se mu je posrečilo ga ukrotiti in aretirati. —Opalographu« In drugih sličnih razmnoževalnih aparatih, katerih glavni sestavni del je steklena plošča. Znano je, da je doslej bil za razmnoževanje strojne pisave na omenjenih aparatih voščen papir in črnilni list neobhodno potreben. Ta način razmnoževanja pa je dokaj nezanesljiv in drag ter je vsem, ki so imeli s tem opraviti, povzročal mnogo truda. Ti nedostatki pa so odpravljeni z novim načinom razmnoževanja, za katerega se napiše Izvirnik z barvnim trakom kakor navadni spisi na stroju. Jasno je, da je razmnoževanje takih izvirnikov enostavnejše In cenejše ter obenem varuje oči strojepisca. Uspeh razmnoževalnega dela ne sloni več na principu amoniaka kakor doslej. Radltega je popolnoma izključeno, da bi izhlapelo črnilo ali trak ter vsled tega po. stal manj vreden za razmnoževanje. Trak se uporablja cele mesece, ne da bi se posušil in izgubil na učinkovitosti. Da se s tem prihrani mnogo truda, časa In denarja, je znano vsakomur, ki je uporabljal doseianjf način razmnoževanja potom voščenega pa. pirja in črnllnega lista. Marsfkateri aparat, ki se ga doslej ni uporabljalo edinole radi kompliciranega in nezanesljivega dela, bo zopet prišel v uporabo; in to v popolno zadovoljstvo šefa in nameščencev. Delo bo lepše, enostavnejše in zanesljivejše, poleg tega pa tudi ceneje. Na velssejmu je ta novost, razstavijo, na pod znamko »Verograph« vzbudila veliko pozornost. ★ ★ Naši razstavljalci. »BAKULA.« »Bakula« je pletenina iz četveroogla-tih 8X8 mm in 12X8 mm debelih palčic vezanih z žico v nekakšne preproge v raznih širinah do 2 m in v dolžini do 10 m. Take pletenine se rabijo pri stavbah namesto dosedanjih pletenin iz trtsja kot podlaga za omet »Bakula« pa ima pred trs tj cm to prednost, da se pribije pri stropih kar na stropnjake, dočim je bilo pri porabi trstja treba najprej nja stropu j aki pribiti deske in šele na te stukaturo. Torej se prihrani vsa lesna opažba. »Bakula« se more prav dobro uporabljati tudi za navpične, poševne in zavite stene, za ore-grajo v podstrešju, pri stopnicah itd. »Bakula« je potemtakem nele cenejši, temveč tudi močnejši in trpežnejši stavbni materijal kakor trtsje, a je obenem dober izolator glede temperature in zvoka. V novejšem času gradijo z »bakulo« vsakovrstne cene stavbe, posebno delavske barake, zdravilišča, letovišča itd. Z »bakulo« je zgrajena nova telefonska centrala na Dunaju, celo kopališče »Elnod« Std. v Ljubljani ima tovarno za »bakulo« Josip Puh v Gradaški ulici. Vse podrobnosti se vidijo v njegovem paviljonu na velesejmu. NARODNI KOŽUHL Kožuhi so bili včasih ponos naših pra-dedov in so imeli tudi svojo praktično stran. Bili so jako trpežni in topli. Na Belokranjskem ob meji so še ohranjeni in še bolj pa v sosednji Hrvatski. Kožuhi, ki so razstavljeni v pavibonu »E« 222, 223 a, so krasno delo. Zdijo se nam, kakor da so napravljeni iz »lecta«, ne pa iz kože. Vezenina je vezena naravnost na kožo. V to svrho rabijo kožuharii oglate šivanke. .'^r- 3 Sest: Pozdrav v (Dalje.) Tam v prvem nadstropju v spre- iemnici, je dal postaviti reliefe svojim štirim soprogam: Blanki z Valois, Anni Falcki, Anni Swidnicki, Alsbeti Pomorski. Vse štiri stoje sedaj tam v zidu in so tako tihe in tako spravljive, kot jih njih soprog Rex Carolus IV. gotovo ni poznal. Bil je po svoji duši umetnik, zato ga izkušnja ni izmodrila. Včasih, če je bilo početje teh zakonskih polovic le prehudo, se je pomaknil v zatišje. Zadaj za veliko kapelo je imel prostorček na samoti in v stene si je pustil udelati drage kamne iz čeških zemlja. In iz kapele, prav pri tleh, Je dal navrtati majhno luknjo, skozi katero so mu dajali hrano in važne dokumente v podpis. O, takrat so bili Še časi iskrene viteške zvestobe, kajti vrata te kamre so se zaklepala od zunaj z velikimi ključi in prebrisanimi ključavnicami. Presvitla gospa Blanka ali pa gospa . Alsbeta Pomorska bi lahko pustile, da bi j imel Carolus, njih soprog, dolgo časa | veliki petek. Ampak takrat je bila še r zvestoba — in viteška beseda, 1 Potem je na Karlstajnu še mnogo drugih zanimivosti. Na primer dvorana, kjer so vitezi praznili vrče domaČega prva in rožljali z meči. kjer so se pomenkovali o vročih bitkah in turnirjih. Preden pa so zasedli konjiča in odšli poizkušat jeklo, so dobili blagoslov v kapeli, kjer je točno dvatisočštiristošest-indevetdeset dragih kamnov in strop iz zlata — solnce, luna hi zvezde. Solnce je novo, popravljeno, in tudi zvezde niso več vse originalne. 0 Čisto na koncu dolge vrste dvoran je prostor in tam imajo pod steklom kosti Sv. Margarete in Sv. Evgenije. — V posebni šatulji. Zraven pod istim steklom v posebni šatulji — igralne karte. S temi kartami so marjašali gospodje vitezi m paževska svojat je igrala — »ajne«. Če ni bilo vse v redu, so vitezi izvršili kratko numeracijo kosti in pazi so si krtačili lase. — Zraven relikvije. — Tako je bilo vedno. Pobožnost in marjaškarte. m Zunaj pove kaštelan, da je še vodnjak pri tej hiši. Znamenit, star, in da so pometali vanj nekoč Šesttisoč Husitov. Točno Šesttisoč. On že ve. In da je ta vodnjak zelo zanimiv, in zraven pove kaštelan, da je bil med vojno na Kranjskem in da je bil stacijoniran v Kranjski gori in da je Kranjska gora — moc heska. Na grajskem dvorišču Karlstajn-skem stoji kaštelanova hčerka z ogromnim ključem in povede radovednega popotnika po strmih stopnicah k vodnjaku, kjer je vzelo šesttisoč Husitov (najbrž jih je bilo manj, presneta reč) na zelo neprijeten način slovo od tega posvetnega življenja. Kaštelanova hčerka meče vodo v vodnjak in potem čakava oba, da pade na dno. Zin-n-n-n, naredi. »Je ohromna hloubka«, pravi m vrže še enkrat Vse to je delala že tisočkrat — in še vedno strmi nad to globino. Ohromna hloubka! * Gori Pri Rex Carolusu IV. na obisku je zelo lepo. Dvorane m stolpiči, rezljani stropi in tri metre debele stene, kapele in reKefi spoštovanih soprog. Vse to je zdo lepo, najlepša pm je kaštelanova hčerka. In od tam gori, iz tistih majhnih oknic gleda v dolino ter čaka viteza, ki jo bo rešil ozidja. Kaštelanova hčerka, pozdravljena, pozdravljen Karlstajn? namena" so razdeljeni na 'določena okrožja in tega se ljudje natanko drže. Kratf, kjer prebiva rimo - katoHSki - hrvatski živeli nosilo !e vezene kožuhe, dočim so oblečeni pravoslavni Učani pozimi izključno v aplicirane (z barvantm usnjem našitima okraski) kožuhe. Vdovice nosijo zopet posebne vrste kožuhe, H nam že od daleč povedo, kdo da tiči v ni*. Ta vrsta prelepe obrti tudi pojema, ker propada narodna noša tudi že na Hrvatskem. Pre- | možni ljudje bi si lahko omislili krasne blazine, vezene na tak način, kakor so kožuhi. Za »mrtvo sezono« bi se delale razne torbice — drruga galanterija — seveda če bi bili kupci za robo. Pri narodni obrti je namreč to, da se dela spoti, malokdaj razen opankov vnaprej. Ce se že dela. pa le v jako omejenem številu, Narodni kožuhi se prav dobro nosijo pozimfi na raznih prireditvah, plesih, gledališču, ker se k belim oblekam imenitno prilegajo. Treba pa je, da so za te svrhe narejeni iz kož mladih jagnjet. Tovarna »Vesna« (Pohlin & dr.) v Kamniku, Tovarna pomeni važno emancipacijo naše industrije. Izdeluje sicer drobnarije, ki pa so nujne potrebščine v našem vsakdanjem življenju ter smo jih morali poprej naročati iz tujezem-stva. »Vesna« proizvaja vlasnice, rinčl-ce in kljukice za čevlje, kovinske gumbe, razne sponke itd. Da so izdelki prvovrstni in zmožni vsake konkurence, to izpričuje dejstvo, da se namerava tovarna znatno razširiti. V ta namen je družba ravnokar kupila bivšo Prašni-kerjevo tovarno za cement »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških* vozičkov v Ljubljani, Karlovska cesta 4. Pav. F 191. V paviljonu P 191 je razstavljenih nad 30 otroških vozičkov najnovejšega tipa. — Krasno domače delo nam priča, da se tudi doma lahko mnogo naredi, Če je podjetnik vodno sam pri delu. Vidi se pa tudi, da »o domači delavci zmožni najboljšega dela ter da se jim ni bati konkurence s tujci, katero se pri nas žalibog le prerado protežira. Po_ zornosti vredna so nova dvokolesa z* otroke od 5 do 10 let, ki so narejena ravno tako kot velika dvokolesa samo v mali obliki. Nadalje novi auto, v katerem se lah. ko vozita dva dečka v starosti 10 l^t. Novost je otroški voziček na krogljične tečajnike. Podjetje je edina moderno urejena tovarna dvokoles in otroških vozičkov v Jugoslaviji ter ima svoj sedež v Ljubljani, Karlovska cesta 4. Ivan Pakiž, Ljubljana« To domače podjetje je eno najsolidnej* sih v urarski stroki. Pakiževc ure z znano znamko »Jun^hans«, kakor tudi razne švi» carske žepne ure v njegovi zalogi so splošno priljubljene. Poleg stenskih in žepnih ur ima tvrdka -bogato zalogo zlatnine in srebr* nine. Kupcu se nudi najugodnejša prilika kupiti poceni prvovrstno blago. Na vele* sejmu je razstavila tvrdka Ivan Pakiž v paviljonu »G« 207 b. „Priroda Slovenije." V paviljonu »L« pa kraljuje »Priroda Slovenije« v minijaturi in tudi ta planln-sko_lovska razstava je velikega vzgojnega in gospodarskega pomena. Skrajni Čas je že, da nase planinsko in lovsko gospodarstvo temeljito spremenimo, posebno še, da se okoristimo kolikor mogoče z naravni, ml krasotami naše zemlje, ki so zaeno tudi naše prirodno bogastvo. Treba je privabiti tujce, treba je dvigniti tujgV. promet, kar nam bo gotovo prinašalo lepe do_ hodke. Treba pa je tudi, da se ml sami se. znanimo z vso krasoto in z vsemi tajnostmi prirode. Ta namen trna planmsko-lov. ska razstava, kjer se z raznimi prirodnL ml predmeti, slikami, grafičnimi tabelam! in drugimi pomočki uvaja obiskovalce velesejma v vse čare naših pokrajin. O požar, j a se jih na razne dohodke, ki jih nudi pametno izkoriščanje naravnih krasot in na zabavo, ki jo nudi priroda. Seznanjajo se pa tudi z industrijo, ki je v neposredni zvezi s takimi podjetji. Paviljon .»L« je raz. deljen v oddelke za tuje'ki promet, za tu-rlstiko, lov in ribarstvo. Propaganda za tujski promet je kot taka v zvezi z ostali, mi panogami. Turisti kažejo z razstavljenimi slikami krasoto pokrajin in prijetnih izletov, kakor tudi zimski šport, ki je v zvezi s turistiko. Razstavljeni so rsznl predmeti, ki jih rabi turistlka. Poleg tnri. btlke je razstavljeno tudi vse potrebno za lov. Razstavljeno je tudi rogovje in razne druge trofeje. Inspektorat Ministr. narodnega zdravja v Ljubljani, ki je priredil higijensko razstavo jo odločen da bo razstava otvor-;ona tudi preko sejmskih dni. da bo dana možnost obiska tudi onim interesentom ki bl bili sedaj zaprečeni priti na velesejem. Predvsem radi našega dijaštva. Priredite, ljl lovsko planinske razstave bi tudi zelo ustregli, če bi se povedli za primerom Inspektorata, za kar b! jim bila naša mladina sigurno hvaležna. Drago Schvvab. Konfekcijska industrija, modna frgo> vina in uvoz angleškega sukna. Na velesejmu paviljon »7<* št. 407. Tudi ta priznano solidna tvrdka jc raz* stavila na velesejmu svoje moderno izdela* ne moške obleke iz angleškega sukna, kate* rega uvaža direktno. Specijaliteta so usojeni suknjiči slovite znamke »Sloves«. Prod vsem preseneča občinstvo elegan* ten kroj, skrbna izdelava in solidnost kon» fekcije, ki se izdeluje v lastnem ateljeju. Ni čuda, da si je ta tvrdka na mah osvojila uvidevno meščanstvo za svoje stal» ne odjemalce. ★ ★ ★ — Kolfnska tovarna za kavlne prime*; Ima na IV. ljubljanskem velesejmu pri glavnem vhodu na desno prvi. lastni, lppo urejeni paviljon štev. LB 612 v fcaterrra so izloženi prvovrstni domači izdelki. V istem paviljonu se kuha na poskušnjo črna m bela kava pod režijsko ceno. Vsakemu ee torej nudi priložnost prepričati se na licu mesta o Izborni kakovosti Kolinsfcf* kave. Tovarna tega podjetja je moderno urejena, ima parni pogon s 170 konjskih sil in s kapaciteto 1S0 vagonov letno. Izdeluje razne vrste kavnih primesi In sicer samo najboljše kakovosti, ter zasluži vsled tega kot domače podjetje vsestranske podpore. Drobiž. • Pics bodoče sezone. V Londonu so zborovali vodilni mednarodni učitelji plesa in sestavljali plesni program za bodočo sezono. Pravijo, da potrebujejo sedanji družabni plesi korenitega zboljšanja. Preveč enoličen se jim zdi ta ples. Ples postaja hoja, katero prekinjajo brezmiselna vrtenja in premikanja. Plesalci so preveč leni, da bi pri plesih izmenjavali po potrebi korake, zanimajo se več za svoje partnerje, kakor pa za ples. Tudi način, kako mladi mož danes drži plesalko je nespodoben. Pritiska Jo mnogo preveč nas«. V bodoči sezoni se gotovo priljubi ples »ftvestep«, M Je pa pretežak, da bi se ga vsi prav naučili. • Pesnik Vlctor Hugo kot odvetnik. Kakor anano je bil Viktor Hugo odkrit na_ sprotnih smrtne kazni. Očetovo nazlranje> Je prešlo tudi na ekia Charlesa. L. 1851 je bil Charler Hugo pozvan pred sodišče, ker je v nekem časopisa ogorčeno opisal izvršitev smrtne obsodbe ter ostro kritikova 1 krutost družbe ln zakonov. Skupno z izda. jateljem Usta je moral stopiti pred porotnike. Tedaj se je vmešal sloveči oče in prosil, da bi smel zagovarjati svojega sina. Sodna dvorana je bila natrpana radovednega občinstva vseh slojev, ki je želelo slišati slavnega pisatelja kot zagovornika. Radovedneži nikakor niso bili razočarani; z onim sitnim pat osom, ki je bil lasten pisa. teljevl glavi, je pričel svoj krasni zagovor, ki ga je zaključil z besedami: »Jaz, ki govorim danes k vam, se borim že petindvajset let za nedotakljivost človeškega življe, nja. Zakrivil sem torej Isti zločin kot moj sin. Zagrešil sem ga pred njrm in z ob teže. valnim Okoliščinami: premišljeno, trdo vrat. no In povračalno. Glasno Tam kličem. Ta ostanek barbarske kasni, ta stari in bar. barski zakon noža. ta zakon krvi za kri, — vse svoje življenje sem se boru proti njem. ker so mi dale moči-« Victor Hugo je do. živel s svojim zagovorom praveati triumf. Porotniki so bili glnjeni po zvišenem pot. tušu pesnikovem; ko je zapuščal dvorano, so mu priredili ovacije. Sin pa je imel od smelega nastopa svojega očeta več škode ko koristi zakaj odgovor sodišča na zago. vor slavnega umetnika je bil drugi dan pri. občen v vseh listih ina se je glasil: »Danes, dne 11. junija 1851, je bil Charles Hugo, ki ga je zagovarjal njegov oče, obsojen na šest mesecev zapora. IV. Trst v jutranjih meglah. Italija, ta se prične dandanašnji mnogo prei,.. Prej, prej... Tako zgodaj je njena meja, da se zdi, da si Še doma m še potem, ko se zagleda prvi pas morja, doma... Novo samo: kondukter, mejaši, vse drugo še doma. Tla, vasice, na postaji stoji »carabinie-re« v belih rokavicah, črnem fraku m triogelnScom s kokardo. Ta je nov. Vse drugo je staro. Vse drugo je Še naše. Doma, V Trstu, na postaji, pravi zaspan nosač zaspanemu kolegu nosaču: »Ma strela te ubij, kaj vlečeš taku počasi, oštija. Zjutraj ob štirih. Nosač nosaču. Doma. In jaz hočem vso resnično povedati, kako je bilo. Dogodki brez vseh posebnosti, ki imajo ceno edino ta. onega, ki poroča, ki jfii je doživel — za druge, ki o njih čujejo, so brezcenki. Brezcenki... jaz, jaz sem jih pa doživel in poročam... Luč naj pade na tisto, o Čemur poročam. Luč. Trst, zjutraj ob štirih. Doma. m Ob obali čakam devete ure. Na odhod parn&a. Mimo hodijo težaki kiftr karji. vozovi z živili. Star delavec, zapit, poln dobrot gospoda Boga, jo pri-krevsa. Pa se pomeniva po laško — jaz poizkušam praktično domače lekcije — pa sva se razumela. Konec dialoga je: una lira, iztegnjena roka (od njegove strani) in s to gesto sva se razumela Še prav posebno. Internacijo-na-a-a-a-a la. Močan veter išče jader, a jader ni. Luka je prazna. Ne, ne — nočem pretiravati, podcrtavati, skoraj prazna. Par parnikov, potem par perničkov, jadrnic, ostalo ribiški čolni. Tisto mesto, katero je v Času, ko smo praznovali na turneji veliko noč v »Hotelu Balkan^, živelo že ob štirih, šestih, spi sedaj do devetih. Ob devetih čita gospod kavar-nar še časopis, ob devetih snaži natakar buffet m ob devetih postavlja plc-colo stole na mizo... Ob devetih. »Hotel Balkan«... S plankami obdan spi___ Od devetih do devetih ... in čaka. da bo črni zid okrušila granata z Balkana... (Dalje prihodnjič). Inseriraite v „Stov. Narodu"! To in ono Psi požrli človeško truplo. Te dni so bJli prebivalci mesteca Čačke priče strašnega dogodka. Marija Žigič, rodm iz Like, je živela že delj časa v čač. ku s svojim Štirinajstletnim sinom Dušanom, za katerega je skrbela na ta način, Ida je služIla v neki kavarni. Ker je bilo njuno življenje vsled gmotnih razmer zelo težko, se je mati odločila poslati sina k mizarju MIloševiču, da se nauči mizar: tva. 9. tm. je odšla skrbna mati na Moravo, da opere sinovo perilo, ker bi moral sin drugi dan nastopiti pri Miloševiču službo. V bližini ni bilo žive duše in zato nihče ne ve, kako je Marija padla v vodo in utonila. Policijski pisar živkovič je takoj prispel na kraj nesreče in sestavil protokol. Nato je odredil, naj utopljenko prepeljejo v oblastno bolnico, kjer bi se drugi dan izvršila obdukcija njenega trupla. Drusi dan pa je bi_ 3a nedelja in zato so obdukcijo preložili na ponedeljek zvečer. Ob določenem času sta prispela v bolnico pisar živkovič in mizar Miloševič. Koliko pa je bilo njuno začudenje, ko jima je upravnik bolnice Rado. jevič sporočil, da je bila obdukcija že danes zjutraj. Pisarju se je zdel ta odgovor sumljiv In zato je takoj obvestil svojega šefa. S tem naj bi bila zadeva rešena, toda istega dne ob 10 zvečer se je .vrnil sin po_ kojne ŽIgičeve k svojemu gospodarju ter mu ves razburjen povedal, da so prejšnjo noč psi razstrgali in požrlit ruplo njegove matere, čim je deček končal svojo strašno Izpoved, sta hitela oba k pisarju živkovi-ču nato pa vsi trije k upravniku bolnice, kjer so zahtevali truplo utopljenke. Zdravnik ji ni dovolil, da si ogledajo truplo, pač pa je priznal, da je bilo po krivdi čuvarja mrtvašnice prejšnjo noč nastrgano. Obljubil je, da hoče paznika kaznovati. Pisar ni vedel, kaj mu je početi in zato je prosil predstojno oblast navodil. Obe. nem je takoj odredil, da trupla ne smejo pokopati, dokler ne dovolijo oblasti, že drugič se je zdelo, da je zadeva končana, toda naenkrat je pri hi tel od nekod sin po. nesrečene matere, ki ga je ta dogodek tako pretresel, da ni vedel, kje se ga drži glava. Telo njene matere so bolničarji naglo odnesli na pokopališče, kamor sta hitela tudi mizar Miloševič Jn mladi Dušan, ker nista imela več časa obvestiti pisarja zivkoviča. Grob je bil nov In globlji, nego običajno, krsta, ki je bila dobro zabita z dolgimi žeblji, je ležala na sveži zemlji. Miloševič je poklical dve priči, da bi bili navzoči, ko odpre krsto. Ko je dvignil pokrov, so vsi prisotni v nepopisnem strahu odstopili. V krsti ni bilo trupla nego samo bel oglodan človeški okostnjak, na katerem je visel tu in tam še košček mišičevja. Celo staremu grobarju, ki ne pozna strahu, je pala lopata iz rok. V tem je prispel pisar živkovič, in ko so ugotovili, v kakšnem stanju je truplo, so spustili krsto v zemljo. Tisti hip, ko so hoteli zasuti jamo, so prispeli uprnvnikovi uslužbenci z zahtevo, naj se truplo takoj prepelje nazaj v bolnico. Pisar se tej zahtevi ni uklonil. Naza.i grede so obvestili o strašnem dogodku tajnika glavrstva, ki je takoj odredil komisijo treh nezainteresiranih zdravnikov. Trunio so se isti dan odkopali in pregledali. Na temelju protokola in izjave treh prič je glavarstvo uvedlo proti upravniku bolnice kazensko postopanje. ... o moreš. V kako globokem moralnem blatu gazi današnja mladina in kolika je odgovornost, ki čaka naše pedagoge, da obvarujejo mlado generacijo moralne propalosti, do_ kazuje dogodek, ki je odigral te dni v Beogradu. V oddelku javne varnosti pri upravi mesta se je zglasil klobučar Filip Pene-zič s svojo štrinajstletno svakinjo Jeieno Seman. Vložil je tožbo proti nekemu Mar- ku Katoriju, ki je pred kratkim baje za. peljal deklico. Priloženo zdravniško spri. čevalo je potrdilo to obtožbo. Bil je prvi dan pravoslavne velike noči, ko je Marko, ki se je sicer rad šalil z deklico, opazil Jeieno na dvorišču ter jo nenadoma zgrabil za roke in odpeljal v svojo delavnico na istem dvorišču. Zaprl je za seboj vrata in po dolgi borbi izvršil svoj gnusni zločin. Nato ji je obetal, da ji kupi raznih dragocenosti. Jelena mu je ver. jela in zato ni nikomur povedala, da jo je Marko posilil. Končno sta zet In sestra ne. kega dne odkrila njeno tajno. Po veliki noč' se je začela Jelena naglo spreminjati. Dočim je poprej navadno več ur mirno posedela v zetovi delavnici in pomagala delati klobuke, je zdaj neprestano visela nad zrcalom, popravljala pričesko lepotičila svoj obraz ter odhajala Iz delavnice, ko je bilo največ dela. Njeno čudno vedenje napram Marku je zbudilo še večjo pozornost. Sestre in zeta se je polastila slutnja, da se je z deklico zgodilo nekaj izrednega. Ker nista našla drugega izhoda, sta jo odvedla k zdravniku, ki jo je pregledal in iz_ javil, da je onečaščena. Takoj nato je zet vložil tožbo. Preiskovalnemu sodniku pa se je zdela ta zadeva nekoliko sumljiva. Jeieno je poslal v ženski savez obtoženega Marka pa je policija še isti dan aretirala. Predsednico f.r-nskega saveza je policija nanrosilp. naj vpliva na Jeieno, da prizna vso resnico. Naslednji dan se je zglasila članica saveza z Jeieno v upravi mesta, kjer je bila deklica ponovno zaslišana. Tudi to pot Jelena ni hotela priznati, kako je prav za prav prišla v roke brezvestnega zapeljivca. Pod vplivom dobrih žensk, med katerimi je prenočila prejšnjo noč. je priznala, da jo je policija speliala na led. Marka je še vedno dolžUa, da jo je zapeljal, pač pa je Izjavila, da se je zgodilo to z njenim soglasjem. Br^z prejšnje sramežljivosti je deklica opisala, kako se je ta dogodek odigral. Govorila je o prijateljstvu in o JTubezni, ki se je spremenila od časa do ča^a v sovraštvo med njim in njo. — Dogovorila sva se. tako je pripovedovala, da preži v Iva skupni veliko noč. On ima ženo in tri otroke, meni pa se je posrečilo, da ga izneverim družini. In kakor sem že pri. znala, sem se mu vdala takoj prvi dan — ljubila sem ga. Posihmal sem bila vsaki dan pri njem. Njegova družba mi je bila prijetna, ker pa ni hotel kupiti obljubljenih dragocenosti, sva se končno sprla. Zal mi je bilo. Cele noči nisem mogla spati, dokler me sestra in zet nista pograbila in odpeljala na policijo, kjer so vse odkrili. Zakaj si pa včeraj lagala?, jo je vprašal preiskovalni sodnik. Zato, ker on nI izpolnil obljube. Danes priznavam; morebiti sem kriva jaz, to. da on ima več masla na glavi. Kaznujte ga, nič več ga ne ljubim. In kakor da je storila plemenito delo, je odšla, pri tem pa je še koketirala s preiskovalnim sodnikom. Marko seveda vse taji, vendar pa ga oblasti drže pod ključem, dokler ne u gotove, jeli res izvršil inkriminirani zločin. Rop ženske v Beogradu. Beograd postaja hipermoderno mesto, v katerem se množe senzacije kakor na Broadwayu v Newyorku, aH na Quai d' Orsay v Parizu. Pred dnevi so imeli Beo-gradčani zopet senzacijo. Na policijo je pridrvel skoraj brez sape neki 30 letni železniški uslužbenec, ki je v največji razburjenosti izjavil, da je njegova žena na zagoneten način Izginila. Istočasno je izro_ čil policijskemu uradniku več pol papirja, na katerih je bil popisan rop njegove žene. Dogodek naj bi se glasom tega poročila odigral tako-le: Milica je odšla pred dnevi na Savo lovit ribe. Ko je tako sedela ob obrežju, je prispela po Donavi navzdol belo prebarvana ladja in se ustavila sredi reke. Z ladje so spustili čolnlc, v katerem so sedeli trije mornarji. Ko je čolnlč priplaval do obrežja, so mornarji nenadoma obkolili Milico, so zvezali in vlekli na krov ladje, ki se je nato hitro odstranila. Policijskemu šefu se je zdela zadeva zelo sumljiva. Odredil je takoj preiskavo In še tekom istega dne je bila eagonetena ladja izsledena. Bil je to parnik »Nikola Pašič* in njega kapitan Jovna Fend je bil pozvan k zaslišanju. Fend je izjavil, da se je na krovu ladje res nahajala neka žena, da pa o ropu ni govora. Ko se je ladja približala obrežju, je tam stoječa devojka živahno pozdravljala mornarje In končno je prosila, da jo vzamejo na krov. Devojka je ostala na ladji, se oblekla v mornarsko obleko in uganjala z mornarji vsakovrstne neumnosti. V splošnem pa je bilo dekle zelo lahkomišljeno in po noči je imela intimne odnošaje z mornarji. Naslednji dan je bila na lastno prošnjo izpostavljena v Smederevu. Policija je nadaljevala z zasledovanjem v tej smeri in res je že drugi dan zaznala, da je v Smederevu izstopila neka mlada ženska, ki je iskala mesta natakarice. Padla je v roke nekemu trgovcu z devojkami, ki jo je oblekel zelo elegantno. In sedaj se je vlačila po najbolj razupitih nočnih lokalih. Policija je devojko aretirala In uer>_ tovila, da je 18 letna Milica Rajkovie soproga železničarja iz BeogTada. Pri zasliševanju je izjavila, da je živela v stalnom prepiru z možem in da je bil cilj n;enega življenja — pustolovski doživljaji. Bila je obdržana v zaporu in tudi Rajkovič je bil aretiran, ker obstoja sum, da sta zakonca delala v sporazumu. >BUD0HA< l -1 > <- Mg* rV% trade mark C I .BUDDHP! Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. I1* 99 ^los JV^TOI« SIN O V O £>« r>. G- R O • IT P I* T letnikom oeleseima priporočamo naslednje tordke: Ne boste se kesali, ako kupite obleke za dame in gospode vseh vrst najmodernejšega kroja, kakor tud? dežne plašče in vse modne predmete po najnižji ceni v konfekciiski in modni trgovini FRAN LUKIC Pred škofijo 19. Pred škofijo 19. FABIANI & JURJOVEC modna manufakturna trgovina Ljubljana, Stritarjeva al. 5 se priporoča. 5185 Na debelo j 5035 Na debelo I ^rva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino Svati 9T. cRdamič Centrala Ljubljana. Sv>. Petra cesta 31. — lelejon 441. Podružnice. Maribor, Vetnnjska 20. — Telefon 454. — Kamnik. Sutna 4. nudi vrvi za stavbe, dvigala, zvonove, studence itd., mlinske oprti, o°nfegasne cevi in vse v vrvarsko stroko spadajoče predmete po najnižjih dnevnih cenah. Na drobno. Na drobno Največja zaloga oblek za gospode in dečke 12 J. Maček Aleksandrova cesta 12 Specijalna trgovlua božičnih okraskov. — Lastna založba prtičkov za v kot m obrazcev (Kiippenbllder) Papirnica Uran, tjubljana, Jffestni trg 11 Oglejte si izložbe na velesejmu paviljon „E" štev. 7. Stari trg 12 in Sv. Jakoba nabr. 11. Trgovina volne, bombaža in galanterije na drobno In debelo. Franc Erjavec trgovina usnja Ljubljana, Stari trg U a« Ustanovljeno 18G6. Ustanovljeno 1866. C. J. H HM AN N specijalna trgovina za novorojenčke, perilo domači izdelek Mestni trg 8. LJUBLJANA Mestni trg 8. Modna trgovina Peter Šterk Ljubljana, Stari trg 18. ANDREJ SEVER trgovina usnja vseh vrst ter čevljarskih potrebščin Ljubljana, Stari trg 30. I« Tomšič manufakturna trgovina Sv. Petra cesta 38. 4998 Fotografski atelje I. Pogačnik Aleksandrova cesta 3. 5003 ZA ČASA VELESEJMA i 5121 Velika izbira: žepne ure, budilke, zapestnice, uhani in posebno lepo jedilno orodje (Be-steck) iz pravega in kina srebra. Po nizkih cenah. Ne zamudite prilike ogledati si ravno došla najnovejša kolesa znamke Humber-Puch in šivalne stroje .Mundlos" s petnastletno garancijo. Samo pri tvrdki Jo s. Selovin-Cuden, Mestni trg 18. Fr. Kham delikatesa, specerlja in vinarna nasproti hotela „Union11 Paviljon na veseličnem prostoru. Eksport čevljev domačega Izdelka Matej Orehek Ljubljana Kolodvorska ulica 26. Stritarjeva ulica Modna manufakturna trgovina Janko Češnik LJUBLJANA Lingarjeva ulica Priporoča pri nakupu svojo zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, belo in barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni! 4991 IGN. Ž A R GI ,,Pri nizki ceni" Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo in drobno. - Potrebščine za krojače in šivilje. 5075 61« Restavracija „Pri šestici" 5006 Dunajska cesta štev. 8, j Kavarna in bar Emona" Aleksandrova cesta. 50S0 Fiala. hrana „Evropa" Ljubljana Dunajska - Gosposvetska cesta 5150 ..Una kavama Dvorski trg Josip Carl. 5082 Gostilna Keršič Spodnja Šiška Celovška cesta. 5078 Gostilna Koroški dom (4 11 Poljanska cesta štev. U se priporoča 4982 Kati Korošec. Restavracije ji Levu" Ljubljana Gosposvetska cesta št. 16. 5077 Z a j «1 trko valn iea T. Mencinger Sv. Petra cesta št. 43. na dvorišču. 4996 Restavracija 5029 K. Rist. Paviljon Vidmar na veseličnem prostoru velesejma. m 87 Prvovrstna vina. - Gorka in mrzla jedila. Hotel in restavracija O" 9* Sv. Petra cesta štev. 7. 5033 Izborna kuhinja- Pristna pijača. Marija Tavzes. Narodna tiskarna Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5. Terezija Kranjc izdelovanje steznikov (modrcev) in trebuinih pasov Ljubljana, Sv. Petra cesta stev. 28. Narodna knjigarna Ljubljana, Prešernova ulica štev. 7. „V* 41®, Mreže 5356 — Modna trgovina iibert se je preselL la iz Prešernove ulice na Kongresni trg poleg Nunske cerkve in se toplo priporoča cenj. občinstvu. — Najcenejše in najnovejše Obleke se dobe samo šelenburgova ulica št. 3 pri GRICAR * MEJAC. — ZvOnik, izložen v drogeriji »Adrija« v Šelenburgovi ulici, napravljen je iz škat-Hic v celem svetu poznate Ovo malti ne, ki je pripravljena iz svežih jajc, mleka, kakava in sladnega ekstrakta dr. \Vanderia. — POSETITE GOSTILNO »PRI N E-STLNU«, TRŽAŠKA CESTA! DANAŠNJE PRIRF.DITVE. . Kino Tivoli: »Usoda lepe Maje«. Kino Ljubljanski dvor: Samo ena igračka ali »Ljubav plesalke Lole«. Nočno lekarniško službo imajo: TJ. Trnkocszv, Mestni trg 4. Ramor, Miklošičeva cesta 36; ft 8 it 5356 Lanena konoplja 19 CU POZOR! GG. TRGOVCEM! POZOR! 5281 Za jesensko in zimsko sezijo nabavil sem z ozirom na ljubljanski velesejem primerno za vse pokrajine Jugoslavije izredno množino vsakovrstnega sukna. Cene zelo ugodne. Izbira velika in znano strokovno izbrane kvalitete pri tvrdki J. GROBELNIK, Ljubljana. -jeva zabela dopolnjena za 25 do 50 % ceneje! Ne za vrzite torej Vaše Izpraznjene MAGGU-jeve steklenice, temveč dajte si jo od Vašega trgovca po znižani ceni zopet napolniti 1 Za to so pripravne samo MAGGl-jeve steklenice št O, 1, 2 in 3. Parite na to, da se Vaša seboj prinesena prašna steklenica samo is le velike MAGGMeve steklenice dopolni. Brez potebneg* obvestila. 5428 Potrti najglobokejSe žalosti Javljamo vsem, ki so jo poznali, da je danes dne 20. avgusta izdihnila svojo plemenito dušo nada najdražja zlata mamica, gospa luana Jager po dolgi, težki bolezni, v 08. letu starosti Pogreb ljubljene mame bo v petek, 22. t m. ob 17. iz hiše žalosti, Ambrožev trg 7 Po neizmernem trpljenju zaželela si je njena duša večnega mira in pokoja. Priporočamo jo v blag spomin. Ljubljana, dne 20. avgusta 1914. Žalujoče rodbine: Jager, Cer«) Ogorevc poštarica v pok. danes po težki bolezni boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 22. t m. dopoldne ob četrt na U iz hiše žalosti v Mojstrani na pokopališče v Dovjem. Blago pokojnleo priporočamo v molitev. Mojstrana, 20. avgusta 1924. Josip Jerele, soprog. — Dr. Makso Debevc, fin. svetnik, Rudolf Debevc, posestnik v Kamniku ■ brata. — Ivana Len če k roj. Debevc, sestra. — Nečaki ln nećakinje. IfHfflK mehanična delavnica (popravlfalnica) In BARAGA, LjnMjana, Selenbnrgova ulica 6- Trsi|e za strope -delujem z na i modernimi stroji in iz na j bol j Še s o materllata ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni L jugoslovanska tvornica Bakula J0S. R. PUH, LJUBLJANA firadaaka oL 22. Tel. 531. Đones in vsakdan ob 8- zvečer 20 senzacij Nedeljo. 24. avgusta = 2 = slavnostni predstavi ob 4. pop* in a. zveč. Dnevno dopoldne od 10. do 1« pop. velika eksotična rastava živali. Prdproaja ntijnic pri ork. Magajrah. .- ■•-^;^^4^:/.;^-