Listek. 699 bilo vedno več moče privezane. V lužah so našle kali raznih alg najlepše domovje, poleg njih pa razne barske rastline, n. pr. Sparganium, Callitriche, Acorus, Callo, Nymphaea itd. Kmalu je bogata močvirska vegetacija krila latvico. Prvotni zarod pa je v jeseni deloma zamrl; obležal je na svojem mestu in jel gniti. Tako so tla še ugodnejša postajala za hitro rast. Flora se je množila leto za letom. Šotni mahovi so se šopirili v poprej nepoznanem številu na kotlini, trave (šaši!) so jele dvigati svoje bilke; celo grmičevje in drevje je poganjalo na dobro pognojeni zemlji. Ko se je približal mrzli letni čas, je večinoma poginila cvetoča cvetana ; rastline so padle na tla in voda jih je pokril a. Zrak vsled tega ni mogel do njih in ker ni bilo kisika, mrtva trupla niso mogla gniti. Začel se je počasni kemijski razkroj, ki ga zovemo ogljenitev. Spomladi pa so pognale nove kali, novi vršiči so se vzdignili nad vodo, in kmalu je bila kotlina v novem cvetu. Jeseni se je zopet ponavljal stari proces; mlada generacija je odmrla in se potopila ter se vlegla vrh svojih prednikov k dolgemu počitku .... Tako se je mlaka polnila z mahovjem in drugimi rastlinami; nasad z nasadom se je sesedal — ogljenil — nastala je rupa ali šota. V spodnjih plasteh se je razkroj naj dalje vršil, zategadelj je pa rupa na onem kraji tudi temnejša in gostejša nego proti vrhu; približuje se več ali menj rjavemu premogu. V poslednjem, petem poglavji našteva pisatelj vse javnocvetke, alge, glive, lišaje in mahove, ki se nahajajo v kotlini ljubljanskega barja. Ta odstavek bode izvestno zanimal vse botanike tako, kakor prejšnji zanimajo vsakega, komur je kaj ležeče na tem, da se ljubljansko barje kmalu osuši in tako izdatno pomnoži produktivna zemlja v ljubljanskem okrožji. Izvrstno monografiji, v kateri botanik, starinar, zgodovinar in poljedelec nahaja mnogo prezanimivih črtic, pojasnjuje tudi pet p^dob: mapa barske kotline v merilu 1:150.000, in pet prouezov barja med notranjo Gorico in Žalostno Goro. Slovenski drobec iz 1. 1621. V kapiteljskem arhiva ljubljanskem (fasc. 49, št 3.) je shranjen naslednji, na slovenski jezik preloženi privilegij, katerega je svoje-ročno zapisal škof Tomaž Hren. „Oklizajne N. S. Ozheta Papesha Gregorja XV. Priuilegia ali Odpuftka vfim vernim Dushizam daniga Na Veliki Altar Cerkve Shkoffle Gormga Grada. 3. Aug. 1621. Na Pet Lejt. — Gregorius Rimfki Shkoff ali Papesh tiga Imena ta XV. — K' Vezhnimu prihodnimu fpominu. Na sdravje ali isvelizhajne vfeh Dufhiz is prave Ozhine lubesni vfelej premifhleni, Svete Mefta ali Cerqve Zhafsi s' Duhovnimi Stih Odpustkou dary pozhaftimo, de fkusi teifte Verne lube Dafhice teh mertvih, Vfmileniga N. G. Jesufa Chriftufa pomazh, ina njega lubih Svetnikou saflufhejne dofesheo: nym tudi P temi iftimi pomaganu bode: inu one is Martra ali terplejna teh Paklenfkih Vijz, k Vezhnimu Sdravju inu Vefselju, fkusi Boshjo Miloft, samorejo perpelane biti. — Hozhemo tedaj to Shkofflo Cerkou S. Divice Mariae Klofhtra, kir fe Terg Gorniga Gradu pravi Lublanfke Shkoffije, S' takim Privilegiom ali Odpuftkom kakor saftopimo dofehmal fhe nikar omi-fhleno, vfaj de XII Mafhnikou tu ner majne fe v7nje najdeo, inu ta v'nje poftavlen Altar Lube Divice Mariae Matere Boshje, f tem sufsebnim Darum refvetiti Skusi od Gofpvda nam dano oblaft, inu is Vfigamogozhniga Boga milosti: tudi na SS. Petra inu Paula Jogroir ali Apoftolou njega oblaft sanefseni: de kadar kolikrat en Mafhnik is Same teifte Cerkve S. Mafho Po mertvih, na Dan Vfeh Vernih lubih Dufhiz, inu teifte Ofmerice vsaki Dan: fhe tudi Ob Pondelkih vfakiteriga Tedna, Ob Eno Dufhizo kakorfhnigakoli Verniga Karfhenika; katera G. Bogu v' lubesni 700 Listek. pertifnena ali s'drushena fe bode s' tiga Svejta lozhilla, per temiftim Velikim Altarju bode Mafhoval, taifta Dufhiza, is saklade ali Shaza S Karfhanfke Cerkve Odpustik ali Ohladizo dofeshe: taku de ona tiga iftiga N. Gofpuda Jesufa Chri-ftufa tudi njega lubih Svetnikou saflushejna pomuzhi sadoby: inu P temi iftimi povsdignena is saaliga britkiga Terplejna inu Martra teh Paklenfkih Vijz k' Vezh-nimu Vefselju inu Sdravju bode preftavlena, tu pervolimu inu nafho oblaft damo. Inu kar bi koli temu super dellalu. tu istu nejma obstati. Ta lyft tudi a'i dar ima le pet lejt velati. Dann je pak v' Rimi per S. Marii Veliki Sneshnici pod Ribizha Parftanom, 3. dan Mefza Augufta, tuje Kimmavza, Gofpodniga Lejta 1621. Nafhiga Papefhtva pak Parviga Lejta. — Scipio Cardinal S. Susanae." A. K. Nekaj o škofa Hrena spisih. Sikst Carcanus, škof Germaniški, od papeža posebej poslani obiskovalec ljubljanske škofije, dalje škofu Tomažu Hrenu 5. dne decembra 1. 1620., v Gornjem Gradu dva dekreta Shranjena sta oba izvirnika v kapiteljskem arhivu ljubljanskem (fasc. 12, št. 10). S prvim dekretom se dovoljuje škofu Hrenu, da sme vnovič na svetlo dati mali katekizem, katerega je že davno sam sestavil, da bi po njem v domačem jeziku (lingua slauica) učili duhovniki otroke krščanskega nauka v cerkvi ob nedeljah in praznikih; ter da sme izdati veliki katekizem Petra Kanizija, katerega je preložil na slovenski jezik (lingua Carniolana seu Slauica), kakor tudi svoje slovenske evangelije in liste, ki se bero po cerkvah ob nedeljah in praznikih. Župnike sme škof siliti tudi s cerkovnimi kaznimi, naj kupijo te knjige. — Z drugim dekretom pa daje Hrenu pravico, da sme natisniti svojo slovensko cerkovno pesmarico (Hymnologium Slauicum), to je svete himne, katere se pojo v cerkvi pri službi božji, in druge pesmi, ki se pojo pri procesijah itd., preložene od svetih očetov, deloma pa zložene od Hrena samega. Hren je ta dva dekreta spisal s svojo roko in škof Sikst ja je le podpisal. V njih je določno rečeno „te Thomam . , . composuisse, transtulisse." Kako se s tem ujemajo opazke na 57. in 58. strani Kleinmavrjeve ^Zgodovine slovenskega slovstva?" A. K. Listi inu Evangelia. (V Gradci 1800). [Do sedaj nepoznana knjiga slovenska.] Starejša bibliografija slovenska, v podrobnostih naravski pomanjkljiva, po-polnjuje se s časoma in prilično po novih sedaj šele zaslejanih, a prej nam nepoznanih proizvodih književnih. Jedna taka knjiga, katere ne omenja ni Šafafikova „Geschichte der siidslavischen Literatur", ni Marnov „Jezičnik: Knjiga Slovenska" in tudi (kolikor mi je znano) nijedna druga tiskovina naša ne : prišla mi je po dobri sreči v roke, donesena od nekod iz okolice Radgonske pri Muri. ') Po besedi Jan. VI. 12 : „Zberite kosce, ki so ostali, da se ne pogube", naj še torej isto tukaj objavim in nekoliko opišem Naslov ti do sedaj nepoznani knj?gi slovenski se glasi ves tako-le (vse z velikimi črkami): „Listi inu Evangelia na usse nedele inu prasnike zhes želu lejtu. Koker tudi ta passion, ali tu popissuvanje terplenja Jesusa Christusa, koker so taistiga shtiri evangelisti popissali. Te naprejpissane pesmi te zerkve, ta mali katekismus, te litanie, s' tem molitvami, ta krishova pot, s' pildami, katiri k' temu slishjo. — V Marburgi, se najdejo per Joshefu Merzingeru v' gosposki gassi." M. 8. 376 str. — Tiskar ni imenovan in tudi ni zabeležena letnica; vendar sodim. da je ta knjiga bila natisnena v Gradci 1800 Poznejša, očividno po ti prirejena izdava namreč slove po Safafiku: „Listi ino evangelia na vfe nedele ino prasnike zhes zelo leto, kakor tudi paffion itd., mali katekism, krishova pot. V Marburgi, ') Izročil mi jo je g. F. Kocbek, sedaj učitelj v Žalci.