DIVJI OPRAŠEVALCI
302 11/2024 letnik CXXVI
Pritlikava čebela (Apis florea) – majhna,  
a prilagodljiva
Ladeja Fajfar, dr. Danilo Bevk (danilo.bevk@nib.si), Nacionalni inštitut za biologijo
Avgusta nas je presenetila novica o prvi družini pritlikave čebele (Apis florea) na evropskih tleh. Našli so jo na 
Malti, kar je vzbudilo skrb med strokovnjaki ter lokalnimi čebelarji. Gre sicer za prvo najdbo na kopnem, pred 
dvema letoma je bila ena družina že najdena (in uničena) na tovorni ladji v Genovi. Pritlikava čebela, znana tudi 
kot mala čebela, je vrsta, ki se hitro širi iz jugovzhodne Azije proti zahodu. V Afriki in arabskem svetu  
jo že prepoznavajo kot invazivno vrsto.
Ob takem zloveščem prizvoku, kot je »invazivnost«, 
se pojavi vprašanje: Kakšna čebela je to in zakaj je tako 
uspešna? Ali obstaja nevarnost, da se naseli tudi pri nas? 
Lastnosti 
Čeprav spada v isti rod, se mala čebela bistveno razlikuje 
od medonosne čebele (Apis mellifera). Spada v podrod 
Micrapis, kamor sodijo primitivne (evolucijsko starejše) 
čebele iz rodu Apis, kar se odraža v njihovi morfologiji in 
vedenju.
Pritlikava čebela je, kot pove že ime, bistveno manjša od 
medonosne čebele; delavka doseže največ 10 mm dolžine. 
Prepoznamo jo po rdečkasto obarvanem prvem delu zadka 
ter belih dlačicah, ki prekrivajo njeno telo. Čeprav ima želo, 
to ni dovolj trdno, da bi predrlo človeško kožo. 
Vrsta živi v družinah, ki štejejo v povprečju do 6000 
osebkov. Gradijo preprosta gnezda v zavetju grmovja 
ali nižjih dreves. Na veji zgradijo en sam podolgovat sat 
velikosti okrog 20 cm × 12 cm, ki ga obdaja debel sloj čebel. 
Razdeljen je na predele, kjer so zalega, zaloga cvetnega 
prahu in medu. Zaradi izpostavljenosti gnezda plenilcem so 
čebele razvile posebne obrambne tehnike. Del gnezda, kjer 
se satje dotika veje, pregradijo s propolisom, ki deluje kot 
lepljiv trak. To tehniko uporabljajo predvsem za obrambo 
pred mravljami in drugimi neletečimi žuželkami. Ko 
čebele zaznajo grožnjo iz zraka ali druge manjše plenilce, 
sprožijo zanimivo vedenje. Ena izmed čebel začne oddajati 
zvočne signale, s frekvenco, ki jo zazna tudi naše uho. To 
sproži verižni odziv pri drugih čebelah. Celotna družina 
nato usklajeno piska in sika. Poleg tega za svojo obrambo 
uporabljajo vizualne učinke, ki jih dosežejo z dvigovanjem 
zadka in kril, ki ustvari videz valovanja po »zavesi« čebel. 
Če je nevarnost prevelika, družina v roju zapusti gnezdo. 
Gnezdo zapustijo tudi, če se razmere poslabšajo – na 
primer, če je premočno osončeno, v okolici primanjkuje 
hrane ali ob pojavu zajedavcev. Rojijo tudi, ko se izleže 
nova matica. Nova gnezdišča poiščejo tako, da izvidnice 
s posebnim plesom pokažejo na primerne lokacije. Čebele 
nato skupaj odletijo na novo vejo. Kakovost mesta ocenijo 
glede na prisotnost plenilcev in razpoložljivost hrane. 
Če se izkaže, da mesto ni primerno, se roj premakne 
drugam. Zanimivo je, da če je novo gnezdišče od prejšnjega 
oddaljeno manj kot 100–200 metrov, družina za gradnjo 
novega gnezda uporabi vosek iz starega gnezda. To vedenje 
je značilno le za to vrsto. 
Izvor in širjenje
Pritlikava čebela izvira iz tropskih in subtropskih 
območjih južne Azije, vključno z Indijo, Šrilanko in deli 
Apis florea, delavka
Foto: Tomaž Oštir
Foto: Tomaž Oštir
Primerjava delavke A.florea  
in delavke A. m. carnica
Apis florea, matica zalega jajčeca, 
delavke in troti

303
DIVJI OPRAŠEVALCI
11/2024 letnik CXXVI
jugovzhodne Azije, kot so Tajska, Vietnam in Indonezija. 
Zaradi prilagodljivosti na spremembe v okolju se je 
razširila tudi onkraj svojih naravnih meja, na vzhodu na 
otok Tajvan, na zahodu pa v Jordanijo, Arabski polotok 
in severovzhodno Afriko. K širjenju pripomore tudi 
visoka rojivost. Tako kot medonosna čebela je prehranska 
generalistka, kar pomeni, da ni omejena na posamezne 
vrste rastlin, kar ji omogoča življenje v različnih 
habitatih.
Pričakuje se, da se bo njeno širjenje nadaljevalo, 
zlasti po afriški celini. Obstaja tudi možnost, da naseli 
dele Evrope, saj so podnebne razmere v Sredozemlju 
zanjo ugodne, večjih geografskih ovir, ki bi ustavile njen 
napredek po kopnem, pa ni. Njeno širjenje pospešujejo 
človeške dejavnosti, kot sta pomorska trgovina ter 
spreminjanje okolja, ki ustvarjajo nove koridorje, po 
katerih se lahko seli. V Sloveniji bi zaradi toploljubnosti 
verjetno lahko preživela le na obali. 
Vplivi na okolje in domorodne opraševalce
Vrnimo se k najdeni malteški družini. Na Malto je 
prišla z ladijskim prometom. Čeprav je bila družina 
majhna (skupaj je štela približno 2000 osebkov), brez 
matice ter nove zalege in so jo zlahka odstranili, ta 
najdba opozarja na širše okoljske izzive, povezane z 
invazivnimi vrstami. 
V okolju, kjer je pritlikava čebela domorodna, je 
pomemben člen v ekosistemu in je predmet številnih 
raziskav. Težko je napovedati, kako bo širjenje pritlikave 
čebele v novem okolju vplivalo na kmetijstvo, čebelarstvo 
in biotsko pestrost. 
V Afriki in na Bližnjem vzhodu opažajo, da njihova 
avtohtona medonosna čebela (Apis mellifera sudanensis) 
dobro sobiva s pritlikavo čebelo, in ne opažajo večjih 
škod v čebelarstvu ali kmetijstvu. Opazili so, da 
je celo postala pomembna opraševalka bombaža. 
Večja neznanka sta vpliv na druge manj opazne divje 
opraševalce in prenos bolezni, saj na to temo ni veliko 
raziskav. Znano je, da je lahko gostiteljica številnih 
povzročiteljev bolezni in zajedavcev, kot so pršice (npr. 
Euvarroa sinhai in Tropilaelaps clareae). Prenos teh bolezni 
na domačo čebelo in divje opraševalce bi lahko imel hude 
posledice za ekosistem.   
Viri
El-Niweiri, Mogbel A. A., Moritz, Robin F. A., Lattorff, H. Michael G. 
2019. The invasion of the dwarf honeybee, Apis florea, along the 
River Nile in Sudan. Insects, 10.11: 405.
El Shafie, H. A. F.; Mogga, J. B. B.; Basedow, T. H. 2002. Studies on 
the possible competition for pollen between the honey bee, 
Apis mellifera sudanensis, and the imported dwarf honey bee 
Apis florea (Hym., Apidae) in North‐Khartoum (Sudan). Journal 
of Applied Entomology, 126.10: 557–562.
Giusti, Matteo. 2022. Apis florea, chi è l‘ape asiatica trovata 
a Genova. AgroNotizie (16. 9. 2024, https://agronotizie.
imagelinenetwork.com/agricoltura-economia-
politica/2022/09/16/apis-florea-chi-e-l-ape-asiatica-trovata-a-
genova/77048). 
GregorI, Janez. 2008. Sistematska uvrstitev čebel. V Slovensko 
čebelarstvo v tretje tisočletje, 14–23.
Hepburn, H. Randall in sod. 2005. Apis florea: morphometrics, 
classification and biogeography. Apidologie, 36.3: 359–376.
KoenigeR, N. 1976. Interspecific competition between Apis florea 
and Apis mellifera in the tropics. Bee World, 57.3: 110–112.
Kralj, Jasna. 2007. Tajska, čebelji raj; Slovenski čebelar, letnik CIX, 
št. 6: 187–188.
Moritz, Robin F. A. in sod. 2010. Invasion of the dwarf honeybee 
Apis florea into the near East. Biological Invasions, 12: 1093–1099.
Pirk, Christian W. W. in sod. 2011. Economics of comb wax salvage 
by the red dwarf honeybee, Apis florea. Journal of Comparative 
Physiology B, 181: 353–359.
SarmA, Moushumi Sen in sod. 2002. Worker piping triggers hissing 
for coordinated colony defence in the dwarf honeybee Apis 
florea. Zoology, 105.3: 215–223.
Seeley, Thomas D.; Seeley, Robin Hadlock; Akratanakul, 
Pongthep. 1982. Colony defense strategies of the honeybees in 
Thailand. Ecological monographs, 52.1: 43–63.
Uzunov, Aleksandar in sod. 2024. Apis florea in Europe: first report 
of the dwarf honey bee in Malta. Journal of Apicultural Research, 
1–4.
Članek je nastal v okviru projekta BEE2GETHER 
(Krepitev čezmejnega inovativnega sistema za 
izboljšanje biotske raznovrstnosti z monitoringom 
čebel). Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske 
unije preko programa Interreg Italia-Slovenija.
Foto: Tomaž Oštir
Apis florea, številčna družina pred rojenjem