PRIMORSKI DNEVNIK Mostnina plačana v gotovini /> .A *bb postale I gruppo - (^,003 40 lir nadaljujejo se teroristični napadi Leto XXII. St. 210 (6497) TRST, sreda, 14. septembra 1966 Karabinjer ranjen v bližini meje Fašisti zažgali v Rimu avstrijski avto Podrobnosti o pridržanju štirih juž. Tirolcev, ki so osumljeni sodelovanja pri atentatih - Avstrijci pravijo, da ni nobenega dokaza, da so atentatorji prišli iz Avstrije - Razprava v parlamentu je v Južni ■ Teroristično delovanj V*rolski se nadaljuje. Včeraj je navala novo streljanje, med katerim {* bil lažje ranjen karabinjer. Iz rtaia pa poročajo, da so fažlstl za-**ali avstrijski avtomobil, last tr-«°voa is Celovca. ..Te vesti, kot tudi vesti, da bo Uedii val atentatov italijanskih fanatičnih teroristov v avstrijski Ti-^®lskl, pričajo, da gre za kombini-|*®o faiistično-naclatično akcijo, ki “fl okrepi skrajno desničarske sku-fbte ne samo v Avstriji in Italiji, **h»več tudi v Nemčiji in drugod. pač za staro in dobro poznano Prefinjeno taktiko, da se vsbuja narodnostna mržnja in se s tem ‘Udi krepijo skrajno desničarski jnamenti. Istočasno pa gre tudi za "braz dolgoletne politike bonske JJJade, ki ne teži samo po združit-•* obeh Nemčij, temveč tudi po •apostavitvi meja izpred druge sve-JJJJe vojne, kar pomeni odkrito požnjo za vzhodni državi Poljske tSSR, istočasno pa seveda tudi ra*Jog *a napetost v Evropi. ,. v poslanski zbornici se je nada-f*vaIa razprava, ki se Se ni zaklju-jj*b> saj bo o Južni Tirolski poslan-ra zbornica razpravljala Se danes pi {opoldne in bo verjetno glasovala bc zvečer. je talla, tesne zveze z ameriškimi nacisti. Policija je v njegovem stanovanju odkrila številne brošure neonacističnega značaja ter številna pisma z organizacijami skrajne desnice. Po poročilih policije je vzdrževal zvezo s tajno svetovno neonacistično mrežo. Oglasil se je tudi znani atentator Klotz, s katerim je imel razgovor dopisnik lista «Telegraf» iz Amsterdama. Klotz se je izjavil proti kompromisni rešitvi in zahteva popolno avtonomijo za Južno Tirolsko, ki ostane glavni pogoj za mirno ureditev Spora, kot je bila predvidena tudi s pariškim sporazumom Bivši avstrijski zunanji minister Kreisky, ki sedaj odgovarja v so cialdemokratski stranki za zunanjepolitična vprašanja, pa je v in-tervjuju z listom »Frankfurter All- ... ........"HM1".......................tu ■■■>■■• .......■■■■■„,Milim,im VČERAJ PRISPEL Z LETALOM V MILAN rešitev, ki izhaja iz dosedanjih pogajanj z Italijo. Po njegovem mnenju naj južni Tirolci odločijo o vsebini sporazuma, njegova mednarodna povezava pa je izključno zadeva Avstrije, ki mora zahtevati mednarodna jamstva in mednarodni dogovor, saj gre za vprašanje odnosov dveh držav. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o položaju na Južnem Tirolskem na osnovi včerajšnjega Morovega govora. Prvi je spregovoril neofašist Almi-rante, ki zahteva prekinitev vsakih mednarodnih pogajanj in predvsem takojšnjo preiskavo o delu vseh voditeljev stranke Volkspar-tei, češ da »sodelujejo s tujci, ki po svoji plati sodelujejo s teroristi*. Za PLI je govoril Bandini Confalonieri, ki je dejal, da parlament ne more odobriti »zaprtega paketa« nekega sporazuma, katerega je samo bežno in okvirno obrazložil predsednik vlade. Zahteval je tudi, da mora vlada po- Štiridnevni uraden obisk danskega zunanjega ministra Občinski odbor v Agrigentu podal ostavko 48.urna stavka največjih cementarn Ročen, 13. — Zvečer je prišlo med neurjem v bližini gor- i gemeine Zeitung »Kega zavetišča Vittorio Veneto v višjih predelih doline Aurina ! striiski socialde nekaj metrov 0d avstrijske meje do streljanja med karabinjerji. ki so stražili zavetišče in dvema neznanima civilistoma. Med streljanjem je bil karabinjer laže ranjen v nogo, civilista pa sva zbežala čez mejo. V Rimu pa so preteklo noč *e*gali avstrijski avtomobil ■Volksvvagen K4-75L, ki je parki-Tai v Ul. delTAngelo. Očividci 80 povedali policiji, da sta se 4.43 pripeljala dva mladeniča z avtomobilom s švicarsko registrsko tablico, ki sta avstrijski avto polila s tekočino —verjetno z bencinom — in ga zažgala. Takojšnja intervencija gasilcev je preprečila, da ni avtomobil do kraja zgorel. Lastnik avtomobila je trgovec Franz Sil-»«r iz Celovca. jOba primera pričata, da se še ®daleč ni polegel val terorističnih atentatov in da nekako «sinhronizirano. prihaja do reakcije italijanskih fašistov, ki seveda napadajo mirne avstrijske državljane, * čimer skušajo »ogreti, ozračje, je to resnični cilj tudi nemških neonacističnih teroristov. Poveljstvo karabinjerjev iz Bočna je sporočilo podrobnosti glede aretacije dveh mladih južnih Tirolcev. Po tem poročilu so 19-let-hega Corrada Auberja zalotili v boči med petkom in soboto v kra-fb Malga plata, 2000 metrov visoko. Takrat je petčlanska patrulja karabinjerjev nadzorovala ta kraj, k° je nekdo ustrelil proti njim ® puško. Takoj zatem so prijeli Auerja, ki je po daljših zasliševanj™ priznal, da je ustrelil in tubi povedal, kam je puško skril. Aaeneje so jo karabinjerji našli JJ1 gre za repetidko »Brovvning* kalibra 9 mim, iz katere je bil izseljen en strel. Kasneje so preiskali stanovanje Auerja, kjer so našli tri puške, dve z daljnogledi T*a zrna in eno precizno. Aretirali *° tudi brata Pavla Auerja, ki {jn® 26 let. Oba brata sta sorod-uržali pretekli teden, ko se je s nika Karla Auerja, ki so ga pri-11‘anzem Niederkoflerjem sumljivo kretal v bližini kasarne agentov javne varnosti. Ravnatelj lista «TIroler Tageszei-JUng» Mayer piše v uvodniku, da oodo atentatom prav gotovo sledi-represalije »italijanskih dinamit-mn atentatorjev« in da na to Av-“tnja ne bo dolgo čakala. Ravna- Poziva obe vladi, naj uvedeta “krepe, da preprečita take tragična posledice. Tiskovni urad tirolske deželne vlade je Izdal poročilo, v katerem Pravi, da so z začudenjem ugotovili, da so najvišje italijanske oblasti takoj govorile o atentatu in obdolžile Avstrijo, da se ne bori Proti atentatorjem in to še preden preiskovalci ugotovili vzroke eksplozije in dali avstrijskim oblastem Podatke o atentatorjih. Vendar pa J* v istem tiskovnem poročilu dodaja, da če bi v resnici šlo za atentat »neodgovornih teroristov*, ga J® treba obsoditi. Z Dunaja poroča agencija APA, na Je na zasedanju vlade govoril notranji minister Hetzenauer o u-krepih, ki so jih izvedli takoj po vesti o zadnjem atentatu. Avstrijske oblasti so bile obveščene o atentatu šele dve url kasneje in so takoj odredili preiskavo, med katero so uporabili letala in policijske Pse. Do sedaj niso odkrili nobenega znaka, da so atentatorji prišli * avstrijskega ozemlja ali se na to ozemlje zatekli. Do sedaj niso italijanske oblasti v tej zvezi nič sporočile avstrijskim. Ministrski svet Je sprejel na znanje to sporočilo. Nedavno ustanovljena «Zveza za Južno Tirolsko*, ki jo vodijo skrajni desničarji in ki pomeni ustanovitev še ene organizacije, ki se ukvarja s podporo atentatorjem, Je jadala prvo uradno sporočilo, v katerem zahteva ustanovitev mešane komisije, ki naj razišče, kako je na« *tala eksplozija v Stednalmu (Mal-?a. Sasso). V komisiji naj sodelu-fjo predstavniki Italije, Avstrije ter drugih evropskih držav. Z Dunaja poročajo tudi, da je ■«iel Emanuel Kubart, ki so ga ajetiraU v zvezi z bombnim atentatom na dunajski urad družbe Ali- izjavil, da av- staviti Bonn in Dunaj pred odgo- sirijski socialdemokrati verjetno »»«***»«»♦ 1 -j--------a ■ ne bodo v parlamentu privolili v RIM, 13. — Politično mentamo življenje je še vedno v zatišju, odnosno je posvečeno Izključno južnotirolskemu vprašanju ter pričakovanju Izidov zasedanj centralnih komitejev PSI in PSDI, ki se bosta sestala še ta teden ter razpravljala o socialistični združitvi. V zvezi s socialistično združitvijo je tajništvo PSI neuradno sporočilo, da so zelo ugodno ocenili vesti, da je velika večina članov CGIL . socialistov, ki so v vodstvih sindikalnih organizacij, sprejela stališče, ki je sicer kritično do združitve, da pa bodo ostali v združeni socialistični stranki. O tem vprašanju so razpravljali na vrsti sestankov, na katerih so bili prisotni najvidnejši sindikalisti. V Milan je danes prispel z letalom danski zunanji minister Haek-kerup, ki bo štiri dni v Italiji na uradnem obisku na vabilo zunanjega ministra Fanfanija. V Agrigentu Je danes podal ostavko demokristjanski občinski odbor, odnosno je bil prisiljen podati od-stavko, saj je zanjo glasovalo vseh 35 svetovalcev. Uradna poročila ne poročajo o podrobnostih razprave, ki Je trajala kar dvanajst ur in med katero so nedvomno prišle na dan zanimive podrobnosti o ravnanju občinske uprave, ki je soodgovorna za špekulacije s stanovanji. Dokončno so ((arhivirali* primer smrti študenta Paola Rossija, ki je zubil življenje med fašističnimi izgredi na rimski univerzi 27. aprila letos. Namestnik Javnega tožilca dr. Mario Pianura je namreč po zaslišanju številnih prič prišel do zaključka, da je študent izgubil življenje po nesreči in da ne gre za umor. Poslanska zbornica Je ob zaključku današnje razprave sprejela o-stavko socialističnega poslanca Luciana Paolicchija, ki je bil pred kratkim imenovan za podpredsednika RAI-TV, in ta funkcija je nezdružljiva s sedežem v parlamentu. Paolicchija bo nadomestil dr. Vittorio Galluzzi, ki je prejel za njim največ glasov v volilnem o-krožju Piša - Livorno - Lucca - Massa Carrara. Poslanec KD Cervone Je vložil vprašanje ministru za notanje zadeve, ker neznanci stalno mažejo znake na cestah v pokrajini Latina, tako da spremenijo znak za križišče v kljukasti križ. Ko odstanijo te znake, pa jih ponovno pomažejo. To traja že dalj časa. Danes se je pričela 48-uma stavka uslužbencev cementarn Italce-menti, Sacelit ln Etemit, ki so jo enotno proglasile sindikalne organizacije v zvezi z obnovo delovne pogodbe. 19. ln 20. septembra bodo stavkali uslužbenci prehrambene stroke, do 30. septembra pa bo še ena 72-uma stavka na osnovi navodil pokrajinskih organizacij. Jutri bodo stavkali uslužbenci vinarskih podjetij 24 ur, uslužbenci mesnih konzerv pa 72 ur med 19. In 30. septembrom. in parla- bijski zunanji minister Kapvepve vedno v zapustil dvorano, Je na razna vprašanja časnikarjev odgovoril: «Gabi se mi.» Minister je dodal, da bo govoril s predsednikom Kaundo in je takoj odpotoval. Ministri so nato začeli razpravljati o mednarodnem položaju. Angleški zunanji minister Brown je podal poročilo, ki je trajalo eno uro. Govoril je o evropski integraciji. Glede Vietnama je Izjavil, da se mu zdi, da je nastalo «rahlo izboljšanje*. Govoril je tudi pakistanski zunanji minister, ki Je omenil spor z Indijo ter je predlagal, naj se taka vprašanja v prihodnje rešujejo v Commonwealthu. Indijski predstavnik se je uprl, da bi razpravljali o Kašmiru. Izjavil je, da gre za notranjo zadevo, ki se kvečjemu lahko reši z neposrednimi pogajanji med Indijo in Pakistanom. Zvečer se je zvedelo, da britanska vlada ni še nič sklenila, ali naj pošlje v Salisbury ministra za odnose s Commomvealthom ali ne. Ministri so govorili tudi o karibskem področju, o širjenju jedrskega orožja in o Južni Afriki. Jutri zjutraj se bo nadaljevala ožja seja, na kateri bodo pripravili skupno poročilo, ki se tiče Rodezije. Poročilo bo verjetno objavljeno šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Konferenca bi se morala zaključiti v četrtek. Danes so soglasno sklenili, da se tri države, ki bodo v kratkem postale neodvisne (Bazuto, Bečuana In Barbados) sprejmejo v Com-monwealth. Težavna pogajanja o Rodeziji v Londonu LONDON, 13. — Danes so na konferenci ministrskih predsednikov Commonwealtha nadaljevali razpravo o Rodeziji. Se prej so se afriški voditelji posebej posvetovali o včerajšnjih Wilsonovih predlogih. Sinoči se je ožja seja končala ob 22.45. Baje je angleška vlada sklenila, da bo podtajnik v ministrstvu za odnose s Commomvealthom odpotoval v Salisbury, da poroča guvernerju o Wllsonovih predlogih. člani delegacij niso hoteli povedati, kakšna Je vsebina Wilsonovih predlogov, ker so se obvezali, da bodo o tem strogo molčali. Seja se zaključila ob 11.30. Ko je zam- POINTE A PITRE, 13 - General de Gaulle je prispel v prestolnico Guadalupe Pointe au Pitre. Kmalu zatem je odpotoval z letalom v Eariz, kamor je prispel okoli polnoči in je s tem zaključil svoje potovanje po Afriki, Aziji in Tihem oceanu. Zvedelo se je, da bo jutri eksplodirala druga francoska atomska bomba, če bo vreme ugodno. vornost. Glede koncesij, ki naj bi jih dali narodnim manjšinam, pa je mnenja, da lahko predstavljajo samo izvajanje notranje liberalne politike in ne izvajanje »neobstoječega mednarodnega dogovora«. Tudi komunist Galuzzl je govoril o predlogih vlade, ki jih ne pozna parlament, jih pa poznajo trije poslanci Volksparteia pri čemer gre za konkretne in podrobne predloge, o katerih bo odločala ta stranka na izrednem kongresu. Poslanec je kritiziral tisti del Morovega govora, ki se nanaša na ((absurdne in kriminalne* zahteve za revizijo meja, češ da Je treba to vprašanje spraviti v evropski okvir, saj spada terorizem v Južni Tirolski v okvir zahtev Zahodne Nemčije po reviziji meja. Dopoldne so se sestale skoro vse poslanske skupine. Po vsej verjetnosti bodo glasovale za vladno stališče za nadaljevanje pogajanj v sedanjem okviru samo vladne stranke odnosno je nekoliko negotovo samo zadržanje liberalcev. Pri tem pa seveda nastaja novo vprašanje saj je potreben za uveljavitev avtonomije bocenske pokrajine ustavni zakon, za kar pa je potrebna dvotretjinska večina. Vlada torej lahko nekaj obljublja in podpisuje, kar kasneje sploh ne bo sposobna izvesti, kar seveda celotno vprašanje ponovno zapleta. Izjava Arabske lije KAIRO, 13. — Svet Arabske lige je po štiridnevnem zasedanju objavil sporočilo, v katerem je rečeno, da nedavno zasedanje izraelskega parlamenta v Jeruzalemu pomeni ((izzivanje arabskih pravic do Palestine*. Izjava dodaja, da arabske države odklanjajo izvršeno dejstvo navzočnosti Izraela v zasedeni Palestini. Zatem poudarja, da je Jeruzalem arabsko mesto, ker je nedeljiv del arabske Palestine. Navzočnost Izraela na tem področju pomeni ((imperialistični napad in grožnjo za svetovni mir*. Zaradi izrednih zakonov v državi. Je zagrizen nasprotnik komunizma in vsake napredne ideje. V politiki se ravna po načelu, da smoter opravičuje sredstva. Nedavno Je med neko parlamentarno debato izjavil: «To ni trenutek, da bi preveč gledali na načela.* Med drugo svetovno vojno je bil eden glavnih predstavnikov organizacije, ki je simpatizirala z nacisti. Od septembra 1942 do februarja 1944 je bil v nekem koncentracijskem taborišču, ker Je bil naklonjen Nemcem ln zagrizen nasprotnik Britancev. Takoj po izvolitvi je govoril množici belcev, ki so se zbrali pred parlamentom. Izjavil Je, da bo nadaljeval Verwoerdovo politiko in dejal: «Noben človek v Južni Afriki ni storil več kakor Verwoerd za narodno enotnost.* V Londonu se bojijo, da bo prihod Vosterja na oblast imel za posledico še večjo pomoč Smithovemu režimu v Rodeziji, kar bo ustvarjalo britanski vladi še večje preglavice, ker bo večja podpora Južne Afrike Smithu onemogočila učinkovitost še tako ostrih sankcij. cGEMINI 11» ŠE DAUE KROŽI OKOU ZEMUE Gordon je moral predčasno prekiniti «vesoljski sprehod» Vendar mu je uspelo izvesti del programa • Danes bosta astronavta nadaljevala poizkuse CAPE KENNEDY, 13. — Vesoljska kabina »Gemim 11» nadaljuje kroženje okoli Zemlje. Astronavta Charles Conrad in Richard Gordon sta se zbudila ob 8.55 po italijanskem času in sta začela priprave za Gordonov vesoljski sprehod. Ves čas, kc-sta spala, je bila kabina «Gemini 11» združena z «Ageno». Vesoljski sprehod Richarda Gor------------------- utrujal ln srce Je vedno nltreje utripalo, tako da je tudi težko govoril. Zato mu je Conrad ukazal, nal se dokončno vrne v kabino. Verjetno je, da se je Gordon preveč utrudil, ko se je skušal iznebiti deset metrov dolgega kabla, ki ga je oviral pri gibih. Kabel dolg 30 metrov, s katerim sta povezam kabina in «Agena», bo služil jutri za nov poizkus. Najprej se bo kabina ločila od «Agene», (sedaj sta še vedno združeni). Conrad bo prižgal usmerjevalne rakete ter se bo oddaljil od «Agene», tako da se bo kabel napel. Zatem bo začel s kabino krožiti okoli «Agene». Tehniki NASA hočejo u-gotovlti, ali bo sredobežna sila, ki bo na ta način nastala, ustvarila umetno težnost v notranjosti kabine. Ta težnost pa ne bi bila večja od deset odstotkov težnosti na površini Zemlje. Gordonu je uspelo pritrditi za eno od odprtin kabine fotografski aparat, ki bo filmal premike kabine. Ni mu pa uspelo uporabiti ((usmerjevalne pištole*, In tudi ne posebnega ((električnega ključa*, s katerim bi moral zrahljati in znova pritrditi več vijakov, ki so pritrjeni na zunanji strani kabine. dona se je začel ob 16.44 po italijanskem času. Toda trajal je manj, kakor je bilo v programu, ker se je Gordon zelo utrudil. Njegov sprehod je vsega skupaj trajal 44 minut namesto eno uro in 47 minut. Najprej je bil Gordon zunaj kabine 16 minut. Ker se je zelo utrudil, se Je vrnil v kabino in je počival, še prej pa je na sprednjem delu kabine dvignil posodo z «jedrsko emulzijo* in jo je izročil Conradu. Zatem je povezal s 30 metrov dolgim kablom kabino z «Age-no». Posoda, ki jo je dvignil na sprednjem delu kabine, bo služila znanstvenikom, ko se bo kabina vrnila na Zemljo, da proučijo njeno vsebino ln ugotovijo redke drobce, ki so se eventualno nabrali v njej. Takoj ko je izročil Conradu posodo, je sporočil, da je zelo truden. Njegovo dihanje je bilo težavno in srce je hitro utripalo. Zato se je vrnil v kabino, da se odpočije. Dokončno pa se je vrnil v kabino po 44 minutah vesoljskega sprehoda, še prej je skušal počivati pet, deset minut zunaj kabine, toda ker se je močno potil, ni mogel sploh nič videti skozi steklo vesoljske tute. Vedno bolj se Je ......"M"|"""lii""ll.I.Hilli................................HI"""". IZJAVE MARKA NIKEZIČA 0 ODNOSIH MED SFRJ IN FRANCIJO Tito sprejel de Murvilla Pismo Zveze borcev Jugoslavije Opozorilo svetovne javnosti na teroristično dejavnost v Zahodni Nemčiji - Ugotovitve komisije o delovanju varnostne službe v Beogradu in o politični odgovornosti posameznikov (Od našega dopisnika) . ir „„ .... r„iiiv.i, BEOGRAD, 13. — Francoskega zunanjega ministra de Mur- tega* se države"članice‘Trabske“lige villa, ki ->e na uradnem obisku v Jugoslaviji, je danes v vili obvezujejo nadaljevati svoje delo Pantovščak v Zagrebu, sprejel predsednik republike maršal v korist osvoboditve Palestine. (Tito in se zadržal z njim v dalj-1 ------ Svet obsoja zatem dejstvo, da i ®em prisrčnem in prijateljskem so ugotovili, da se je povečala ZDA in druge države dobavljajo! razgovoru, katerega so se z Ju-orožje Izraelu, ter odločno zavia- j goslovanske strani udeležili tu-ča utemeljevanja, da hočejo te do- di državni tajnik Marko Nike-bave zagotoviti ravnotežje sil na j jdč, svetnik državnega tajnika ne. Končno obtožuje Veliko Brita*1 Crnobrnja in jugoslovanski venijo, ker je začela kampanjo bom-1 leposlanik v Parizu Milkovič, bardiranja, ubijanja in ustrohava- < po razgovoru je Couve ae Mur-nja proti prebivalstvu Južne Arabi-, ville s svojim spremstvom odpoje, zlasti pa proti jemenskemu pre- i toval na kratek obisk na Bled. Na bivalstvu. Nato obsoja ZDA in ljubljanskem letališču je franco-aruge države, ker so ovirale nedav- s k ega ministra pozdravil in mu ni sirski protest v OZN zaradi in- zaželel dobrodošlico, oziroma pri-cidentov na sirsko-izraelski meji. jetno bivanje v Sloveniji član re- k hujši rasist novi predsednik južnoafriške vlade CAPETOWN, 13. — Balthasar Vorster je bil Imenovan za novega južnoafriškega ministrskega predsednika namesto Verwoerda, ki je bil pred dnevi ubit. Vorster Je bil izvoljen za predsednika nacionalistične stranke na kongresu te stranke in je avtomatično postal ministrski predsednik. Takoj po izvolitvi je odšel k predsedniku republike Swartu, ki mu je dal nalogo, naj sestavi novo vlado. Vorster se je rodil 13. decembra 1905 v Jamestownu v Južni Afriki. Je eden glavnih predstavnikov desnega krila nacionalistične stranke. Od leta 1961 Je bil pravosodni minister, minister za policijo in zapore. Bil je eden glavnih ustvarjalcev ubliškega izvršnega sveta Beno Zupančič. Francoski zunanji mini ster se bo jutri vrnil v Zagreb, kjer bo pred odhodom iz Jugoslavije imel tiskovno konferenco. Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič je danes v Zagrebu sprejel skupino francoskih novinarjev, ki spremljajo de Murvilla, in odgovarjal na številna njihova vprašanja. Nikezič je pri tem izrazil zadovoljstvo z razgovori, ki po njegovem mnenju odpirajo novo razdobje v sodelovanju med Jugoslavijo in Francijo v dvostranskih odnosih in na mednarodnem področju. V posebni izjavi za jugoslovansko televizijo je Nikezič v zvezi z razgovori s francoskim zunanjim ministrom dejal, da so med razgovori ugotovili veliko podobnost v vrsti osnovnih vprašanj, tako glede razvoja položaja v Evropi, vprašanja Vietnama, kot vprašanja držav v razvoju, kar je razumljivo, kajti Jugoslavija in Francija vodita neodvisno politiko. V zvezi s položajem v Evropi •? V ■mm* Prvič v zgodovini kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki Je izključno za amaterske reprezentance, so udeleženci prešli mejo SFRJ ln prevozili del etape po tujem ozemlju. Včeraj so namreč udeleženci dirke zapustili na škofijskem bloku jugoslovansko ozemlje in prišli s Poljakom Kudro na čelu v Italijo, katero so zapustili po vožnji po cestah tržaške ln goriške pokrajine pri Beli hiši. Od tu so nadaljevali pot do Nove Gorice, kjer je bil cilj včerajšnje 10. etape pripravljenost velikega dela evropskih vlad in držav, da delajo za razvoj medevropskega sodelovanja. Velika podobnost je bila ugotovljena tudi v vprašanju Vietnama, in pri tem je Nikezič pono vil znano jugoslovansko stališče. Zvezni odbor Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije je poslal vsem nacionalnim m mednarodni organizaciji borcev pismo, v katerem izraža zaskrbljenost in ogorčenje zaradi nove vrste zločinov in terorističnih dejanj v Zahodni Nemčiji, in jc poudaril, da se bo zveza tudi v bodoče skupno z ostalimi organizacijami borila za likvidacijo neonacistične nevarnosti, ki se ponovno javlja v Zahodni Nemčiji. Zveza v svojem pismu o-pozarja nn povezanost ustaških terorističnih organizacij z organizacijami nemškega revanžizma in neonacizma in na popustljivost in blagohotno zadržanje nemških oblasti in sodišč. Zveza ugotavlja, da je zadržanje nemških oblasti del premišljene politike pritiska na Jugoslavijo. Odgovornost nemških oblasti je toliko večja, ker bi za-hodnonemške oblasti, če bi hotele, lahko v kratkem času temeljito obračunale s terorističnimi organizacijami in z njihovim protijugoslovanskim delovanjem Tajništvo mestnega komiteja Zveze komunistov Beograda je ua-r.es proučilo poročilo komisije, ki je v skladu s sklepom IV. seje CK Zveze komunistov na Brionin pregledalo delovanje UDBA mesta Beograda in ugotovilo politično odgovornost posameznikov. Ko. misija je med dvomesečnim delom zaslišala številne člane zveze, pripadnike varnostne službe, in se seznanila z mnogimi dokumenti, ki so važni za politično o-cenitev o izkoriščanju varnostne službe kot orodja frakcionaško zarotniškega delovanja. Komisija je ugotovila, da so bili nekateri funkcionarji varnostne službe Beograda neposredno povezani s frakcionaško zarotniško skupino Ran-kovič-Stefanovič, ki se je pri svojem delovanju v glavnem naslanjala na varnostno službo Beograda. Iz obsežnega materiala se da •klepati, kako je ta skupina izkoriščala varnostno službo Beograda v svoje namene. Varnostna služba BeogTada je bila najbolj primerna za tako delovanje zaradi birokratskih odnosov in zaradi zelo razširjene tendence, da se postavi nad družbo, poudarja ko-mi*ija, v svojem poročilu. Njen položaj je omogočal razne materialne in druge zlorabe. Tajništvo je naložilo komisiji, naj o poročilu in o dokumentih poroča mestnemu komiteju, ki bo o tem sprejel ustrezne sklepe. B. B. laatt dovolile tajnima potnikoma, da bi se izkrcala. Nekatere zahod-nonemške družbe so v zvezi s tem izjavile, da nič ne vedo o tem. Vrgli so v morje dva tajna potnika ATENE, 13. — Agencije poročajo, da le kapitan zahodnonemške trgovske ladje «Bremen» v soboto zvečer v bližini Krete dal vreči v morle dva tajna potnika, potem ko so Ju opremili z rešilnim pasom. Enega od teh potnikov, ki Je Libanonec, Je v nedeljo zjutraj našla živega grška ribiška ladja; drugega pa niso še našli. Ladja »Bremen* je odplula lz Bejruta 7. septembra. V Aleksandriji, kamor je ladja prispela naslednjega dne, niso egiptovske ob- MOSKVA, 13. — Prvi tajnik KP SZ Leonid Brežnjev nadaljuje razgovore z voditelji tujih komunističnih strank. Danes se je pogovarjal z mongolskim ministrskim predsednikom Cedembaiom. V neaeljo se Je sestal z voditeljem vzhodnonemške komunistične stranke Ulbrich-tom, prejšnji teden pa s severno-vietnamskim ministrskim predsednikom. V poučenih krogih so mnenja, da Je Cedembal prišel v Moskvo na posvetovanje v zvezi s Kitajsko »kulturno revolucijo*. Mongolija odločno podpira Sovjetsko zvezo v spo ru s Kitajsko. Sovjetska zveza in Mongolija sta odločno obsodili kita sko politiko. Čeprav Je vesoljski sprehod trajal manj, kakor je bilo določeno, Je Gordonu uspelo izvesti glavni program, predvsem pa pritrditi dolgi kabel na »Ageno* in kabino, ki bo služil za Jutrišnji poskus. Na kabini je nastala majhna okvara. Blokirala se Je ena od osmih raket. Jutri se bo Gordon samo nagnil skozi okence kabine in bo posnel več fotografij. V načrtu je bilo tudi, da bo Gordon očistil steklo na okencih kabine, ki se je nekoliko umazalo, morda zaradi delovanja raket. Današnji poizkus |e omogočil ugotovitev, da je delo v vesolju mnogo težavnejše, kakor so si do sedaj predstavljali. Vsak gib mnogo bolj utrudi kakor na Zemlji. Vse to bodo morali pri poznejših poizkusih upoštevati. Napovedan proces proti Mandrili DŽAKARTA, 13. - Radio Džakarta je potrdil, da se bo 1. oktobra začel proces proti bivšemu zunanjemu ministru Subandriu-General Nasution, ki je predsednik ljudskega posvetovalnega kongresa, je izjavil, da je bil Subandrio voditelj tistih, ki so sodelovali pri poskusu državnega udara lanskega 1 oktobra. Nasution je dodal, da t)o proces proti Subandriu opozorilo sedanjim ministrom, naj ne dovolijo, da bi se ponovila dejavnost starega režima. Subandria so aretirali kmalu potem, ko j* general Suharto marca prevzel oblast; od tedaj je vedno zaprt. List »Trisakti«, ki je pod nadzorstvom vojske, pa opozarja predsednika Sukarna, da je angleški kralj Edvard VIII. zgubil svoj prestol zaradi neke ženske. • Trisakti« obtožuje drugo Sukar-novo ženo Hartini, da je vpletena v komunistično propagando. List trdi, da je Sukamo zaradi svoje žene v slabem položaju, ger da ona zelo vpliva nanj. Predsednik Sukamo pa je danes govoril članom «generajice 1945«, to je skupini bivših borcev za neodvisnost. Izjavil je med drugim: • Zapomnite si, da mednarodni imperializem skuša ločiti nas, Indonezijo in ljudstvo.« pozval je svoje stare prijatelje, ki so ga poznali kot mladega revolucionarja, r.aj mu pomagajo v borbi proti mednarodnemu imperializmu in proti tistim, ki širijo obrekovanje proti njemu in njegovi ženi. Pripomnil je. »Jaz sem človek kakor vsi drugi. Ljudje včasih grešijo in če vi, moji stari prijatelji, lahko pokažete, kakšne so moje napake, jih bom lahko popravil.* Prav istočasno pa je skupina intelektualcev »Kaši« pozvala Su-kama, naj odstopi ter zahteva, naj ga postavijo pred sodišče, češ da je »izdal narod«. Študentje z Jave pa so zahtevali, naj njegovo ženo Hartini aretirajo pod obtožbo, da je pomagala komunistom Skupina »Kaši« trdi, da je Sukar-no spremenil »dirigirano demokracijo« v diktaturo ter da je napravil zmedo v indonezijskem gospodarstvu. ....................■■»■■HM.IIIIIIIH...........H POROČILA AGENCIJE TASS IZ PEKINGA Spopadi, neredi in umori v raznih kitajskih mestih Peking je preplavljen z mladimi nosi podpis »revolucionarji, delavci in uradniki* iz tekstilne tovarne št. J v Šanghaju, je rečeno, da je skupina študentov, ki je prišla iz Pekinga, oplenila sedež komunistične stranke v Šanghaju ob podpori drugih študentov iz tega mesta. Manifest poroča dalje, da so ti študentje ponoči 4. septembra vdrli v prostore komunistične stranke, razbili šipe, nato so se povzpeli na streho in začeli metati kamenje na cesto. Več ljudi na cesti je bilo ranjenih. Podpisniki manifesta pišejo, da »ne morejo dopustiti zasedbe sedeža komunistične stranke v Šanghaju in kršitve revolucionarnega reda »ter zahtevajo, naj takoj odidejo tisti, ki so zasedli poslopje. Dalje zahtevajo, naj rdeči gardisti iz Pekinga obsodijo in naj vzgajajo te kršitelje javnega reda. Agencija poroča tudi o drugem manifestu, ki govori o neredih 31. avgusta in prve dni septemhra v kraju Kvej Jang, ki je glavni center pokrajine Kvej Cao. Med neredi so se spopadle skupine, ki so jih organizirali partijski odbori pokrajine in me»ta, sestavljene iz delavcev, študentov in »revolucio. tiarnih množic* skupno 30.000 o-seb, s skupinami rdečih gardistov, ki so prišli iz Pekinga. Podpisniki manifesta zahtevajo, naj centralni komite stranke za pokrajino Kvej Cao takoj napravi konec političnemu zatiranju revolucionarnih množic in naj da Izpustiti tiste, ki so bili aretirani. V manifestih, ki so jih razširili v pokrajini Cilin, se poudarja zahteva, naj se razpustijo vse organizacije rdečih gardistov v industrijskih obratih. Agencija Tass nadaljuje, da Je tisk prestolnice in drugih krajev te dni pozival »revolucionarne študente*, naj se ne vmešavajo več v delo podjetij, ter poziva delavce in uradnike, naj se ne vmešavajo v zadeve šolskih zavodov. V tem smislu je pisal 9. septembra Ust «Tien Cin Jih Pao* v svojem uvodniku: «Rdeči gardisti in revolucionarni študenti, ki prihajajo iz drugih mest, ne smejo iti v tovarne ali v vasi, da bi navezali stike. Ne smejo se zanimati za njihove zadeve in ne smejo sodelovati pri diskusiji.* Pomisliti je treba, da bodo delavci, revni kmetje in tisti, ki niso povsem revni, lahko osebno ln v zadovoljivih pogojih vodili svoja revolucionarna gibanja. Delavci in kmetje morajo stalno paziti, kjer delajo ln ne smejo odhajati v šolske zavode, da bi navezovaU stike In se udeželevaU diskusij. Ce imajo eni in drugi kake ugovore, lahko izvolijo majhno število delegatov ln si lahko izmenjalo mnenja med organiziranimi stiki ali pa si izmenjujejo pisma.* Moskovska »Pravda* objavlja danes poročilo dopisnika mongolske tiskovne agencije v Pekingu, ki govori, da so »rdeči gardisti* umorili mnogo ljudi. Mongolski dopisnik piše, da so rdeči gardisti ubUi vsaj štiri osebe. List poroča o letaku, ki so ga rdeči gardisti trosih v Pekingu in s katerim obsojajo skupino študentov neke pekinške šole, ki so odšU v Tjencin in «so omadeževali čast rdeče garde s širjenjem lažnih vesti in z organiziranjem krvavih spopadov*. Letak pravi, da so udarne skupine štu: dentov napadle sedež partije, pre teple podžupana, zaprle partijskega tajnika in ravnatelja nekega tehničnega zavoda. Poleg tega so ubiU dve osebi in ranili drugi dve. Dopisnik dodaja, da so se podobni incidenti dogodili v številnih drugih kitajskih mestih. Vreme včeraj: naj višja temperatu-ra 26.4, najnižja 19.2, ob 19. url 24.6; zračni tlak 1010.6 pada, vlaga 75 odst., veter severozahodni k 4 km na uro, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 14. septembra Jelenko Sonce vzide ob 6.41 In zatone ob 19.20. Dolžina dneva 12.39. Luna vzide ob 5,47 in zatone ob 19.34 Jutri, ČETRTEK, 15. septembra Nlkodem NOVE OBSEŽNE RAZLASTITVE ZA INDUSTRIJSKO PRISTANIŠČE V dolinski in miljski občini proti Orehu bodo zasegli 2,5 milijona kv. metrov zemljišč Na teh novih površinah naj bi postavili predvsem manjša podjetja, ki imajo sedaj industrijske obrate v mestu Vodstvo Industrijskega pristanišča računa na nadaljnjo razširitev industrijske cone na dolinski svet, Id se razprostira proti Orehu in Dolini; tu naj bi pristanišče zajelo še okoli 2,5 milijona kvadratnih metrov primerne površine, da bi tabo lahko zadostili prošnjam Stevil-«lh manjših podjetij, ki bi rada preselila svoje obrate iz mestnega središča v ravnino okoli žavelj. U-pravne oblasti tudi s svoje strani pritiskajo na te Industrije, naj se po možnosti Izselijo iz središča mesta, kakor so pred leti storili nekateri industrijci, id so jih zamikale posebne finančne in davčne olajšave, predvidene za industrijsko pristanišče. Torej nove razlastitve, novi izgoni naših ljudi z njihove zemlje, ter nova borba za pravično ceno razlaščenih zemljišč. V žaveljskem industrijskem pristanišču Je danes 112 podjetij, skupno število zaposlenega delavstva in uradništva pa šteje 6200 enot. Na področju industrijske cone so zastopane najvažnejše proizvajalne industrijske panoge; najbolj številno Je zastopano področje industrijskega obdelovanja kovin, ki šteje nekaj čez 30 podjetij. Med temi je na primer tudi podjetje Crane- Orlon, o katerem se je mnogo pisalo in govorilo na naše: pred nekaj meseci, ko je ‘podjetje em področju zašlo v stečaj in so ga po daljšem postopku rešili ob sodelovanju z nekaterimi krajevnimi in tujimi družbami, ki so prispevala potrebna finančna sredstva. Dalje spadajo v to skupino obrati Dilfi, Offlci-ne Navali Orlando, Stabilimenti Meccanid Triestlnl S.p.A., tvrdka Stefano Slndlcl, in nekatere druge firme. številno zastopana Je tudi kemična industrija, ki šteje 14 obratov; med njimi naj navedeno podjetja Italchimica S.p.A., Italglass, Lavo-razione Bitumi Canarutto, Fetrosol S.p.A.. Vega, Vetrobel, Zonca, Industrie Chimiche, itd. Lesna industrija šteje v žavljah 12 podjetij, med ktaerlmi Je najvažnejši obrat C.I.L.L.E. (Centro Industriale La-vorazlone Legnami Esotici, dalje podjetje Colombin S.p.A., ki se ukvarja predvsem s predelovanjem in prekupčevanjem s plutovino, dalje tvrdka Nino Cominottl, ki se Je preselila v žavlje iz Rojana, in ki proizvaja v svojih obratih predvsem parkete in pa leseno embala- žo, podjetje Aldo Florit, ki proizvaja pohištvo, flrpžba Panizzoli, proizvaja vezan Tes in podobne lz- ;ba Panizzoli, £i delke, ter nekatere druge tovarne. Tudi področje mehanike je precej razvito; na njem se namreč udejstvuje 10 podjetij, tako mehanična delavnica P. Calligari, podoben obrat last podjetja Antonio Člani & Figllo, itd. S proizvodnjo plastičnih mas in njihovo predelavo se v okviru industrijskega pristanišča ukvarja pet podjetij, po štiri večje obrate pa štejejo področja elektroindustrije, tekstilne industrije, industrija gradbeništva in gradbenega materiala, ter predelovanje mesnih proizvodov. Po dva obrata štejejo nadalje naslednje industrijske panoge: proizvodnja pijač, mlinska industrija, proizvodnja plina, in petrokemija, medtem ko se dva obrata ukvarjata s praženjem kave, a druga dva sta livarni. Tri obrate šteje področje industrije, ki predeluje lesno zmes v papir in papirno embalažo, v preostalih tovarnah pa proizvajajo še klej in druge kemijske preparate za lesno industrijo, posebno železo za potrebe gradbeništva, konfekcijo, stro- je, prevozna sredstva, tisk, tobačne izdelke, testenine in pa ladijske potrebščine in opremo. Jutri seja deželnega odbora Predsednik deželne vlade dr. Ber-zanti, ki se je v nedeljo vrnil s svojega potovanja po ZDA in Je včeraj začel s svojo normalno dejavnostjo na dežeU, je sklenil, da se deželni odbor sestane v četrtek dopoldne. Zdaj so prisotni vsi deželni odborniki, razen podpredsednika Giacomettija, ki je na Sardiniji. Deželni odbornik za krajevne u-stanove prof. Vicario se je včeraj sestal z vladnim komisarjem dr. Cappellinijem, s katerim se Je raz-govarjal o problemih, ki se tičejo dejavnosti pokrajine, občin ter javnih dobrodelnih in podpornih ustanov. Prof. Vicario je vladnemu komisarju obrazložil pravila glede delovanja novih kontrolnih organov nad Javnimi ustanovami. Prof. Vicario se je nato v Vidmu sestal s šolskim skrbnikom za videmsko pokrajino, s katerim Je razpravljal o dejavnosti krajevnih ustanov, valo razna politična vprašanja, ki ivlnefi nViAln _____J . .1. , ... ' zlasti občin, glede šolstva. » • • Vladni komisar dr. Cappellinl je včeraj vrnil vljudnostni obisk predsedniku deželnega sveta dr. de Ri-naldiniju. Dr. Cappellini se je ob tej priliki pohvalno izrazil glede dejavnosti deželnega sveta ter je poudaril, da bo sodeloval z organi deželne uprave. Predsednik dr. Ri-naldini je vladnemu komisarju poklonil publikacije o naši deželi, med katerimi knjigo pok. prof. Gortanija o ljudski umetnosti v Kamiji. » • • Včeraj dopoldne so člani tretje stalne komisije deželnega sveta skupno s predsednikom Bertolijem obiskali nov sedež industrijskega tehničnega zavoda v Vidmu, ki bo kmalu dograjen. Obiska se je udeležil tudi deželni odbornik za občo vzgojo in kulturne dejavnosti Giust. Seja federalnega vodstva PSI Sinoči se je sestalo vodstvo tržaške federacije PSI, ki je obravna- se v teh dneh postavljajo na dnevni red politične akcije socialistov. Seja je bila še posebno važna, ker bo danes pokrajinski tajnik Amal-do Pittoni odpotoval v Rim, kjer bo pojutrišnjem in v soboto zasedal centralni odbor PSI. Na tem zasedanju bo tajnik Pittoni obrazložil stališče tržaških socialistov glede perečih vprašanj, kot je na primer delovanje paritetnega odbora socialistov m socialdemokratov ter vprašanje tržaškega ladjedel-stva. Ukrepi za olajšanje prometa v središču mesta Županstvo sporoča, da bodo 18. t.m. uvedli enosmerno vožnjo po Ul. sv. Katarine v smeri s Korza proti Ul. Ponohielli. Hkrati županstvo poroča, da bodo z istim dnem uvedli prepoved parkiranja vozil na obeh straneh Korza, in sicer med Borznim trgom in Ul. S Lazzaro od 7. do 9. ure, od 12- do 14. in od 18. do 20. ure. liilinillli.. PO IZVAJANJIH PROF. FIDECARA NA SESTANKU VODITELJEV KD Stroški za izgradnjo protosinhrotrona bi znašali približno 250 milijard lir Zaposlenih bi bilo 5000 ljudi - Razen Doberdoba se za prolosinhrotron poteguje še sedem mest v Evropi - Znanstveno raziskovanje snovi s pomočjo protonov junija prihodnjega leta bodo stro-kovnjs' Po poletnem premoru so se ponovno začeli vrstiti običajni ponedeljkovi sestanki tržaških voditeljev krščanSkodemokratske stranke, ki na njih načenjajo najvažnejša tekoča vprašanja iz gospodarskega in socialnega življenja na našem področju. Prvi ponedelj-tki sestanek »nove sezone* so krajevni voditelji KD posvetili vprašanj« morebitnerizgmdBje velikega protosinhrotrona v neposredni bližini Doberdoba. Kakor šmb pred dnevi zabeležili tudi v našem listu, je Evropska organizacija za jedrska raziskovanja (CERN), ki ima svoj sedež v Ženevi, sklenila podrobneje proučiti področje okoli Doberdobskega jezera, kjer naj bi vstala nova raziskovalna naprava. Zaradi tega je bil sestanek o tej temi toliko bolj zanimiv in sodoben. O važnosti tega vprašanja in o pomenu nove mednarodne pobude v okviru ponovne uveljavitve dežele Furlanije Julijske krajine v evropskem merilu, je ob začetku zasedanja na gradu Sv. Justa spregovoril pokrajinski tajnik stranke Botteri, glavno razpravo o protosinhrotronu pa je imel docent s tržaške univerze prof. Fi-decaro. Govornik je naglasil, da spadajo protosinhrotroni med tiste tehnične naprave za znanstvena raziskovanja, ki služijo strokovnjakom kot sredstvo za proučevanje elementarnih delcev v na- ............ nF.7Fi.Nl ODBOR KP1 0 NALOGAH KOMUNISTOV Okrepitev pobud v deželi za enakopravnost Slovencev Stališče do dogodkov v Gornjem Poadižju - Iz borbe proti nemškemu revanšizmu *e ne sme izločiti akcija za narodnostno enakopravnost Na svoji zadnji seji je deželni komite KPI razpravljal o političnem položaju in o nalogah komunistov v deželi Furlanija — Julijska krajina. Deželni komltet Je sprejel stališče vsedržavnega vodstva KPI glede dogodkov v Gornjem Poadižju ter je poudaril, da so atentati in diverzantske akcije v tamkajšnji pokrajini sad politike, ki jo vodi vladajoči razred «atlantske» Nemčije s podporo njenih ameriških in evropskih zaveznikov, med katerimi — pravi poročilo deželnega vodstva — se odlikujejo KD in socialdemokrati ter vlade, ki so si sledile v teh letih na krmilu države. V poročilu vodstva pa se nato pripominja, da je. vladna politika v Gornjem Poadižju na eni strani dejansko opogumila nemški revan-šizem v Evropi, a na drugi strani ni bila zmožna, da zagotovi enakopravnost vseh državljanov s tem, da bi dejansko uveljavlia načela avtonomije ter polno zaščito pravic nemške manjšine v Italiji. To sta dve plati položaja, ki za-skrbuje prebivalstvo dežele Furlanija — Julijska krajina, ki Je toliko pretrpelo zaradi nacionalizma, nacifašizma in vojne, ki sta jo ta dva Izzvala in katerih posledice Je čutiti še danes. Spričo ogromnih žrtev, ki Jih je naše prebivalstvo doprineslo v tej borbi, deželni komite poziva vse demokratske sile, laične ln katoliške, da okrepijo v naši deželi borbo proti pangerman-skemu revanšizmu, za nedotakljivost evropskih meja, za mir ter za najširšo protifašistično enotnost. V poročilu je nadalje rečeno dobesedno: «Iz te borbe se ne sme izločiti akcija za enakopravnost državljanov različne narodnosti, ki Je osnovni temelj za miroljubno sožitje. V tej zvezi Je zares neznosen položaj v naši deželi, kjer se Slovencem še vedno niso priznale pravice narodnostne manjšine ter se ne spoštujejo niti priloga k Spomenici o soglasju z leta 1954 v zvezi s Trstom, niti republiška ustava, niti avtonomni statut dežele Furlanija — Julijska krajina, kateri te celo zanika vsaka pristojnost glede narodnostnih manjšin. Zelo resno Je, da to kršitev avtonomije sprejema večina levega centra v deželi, ki pozablja ne samo osnovna načela demokracije, temveč tudi doprinos slovenskega prebivalstva te dežele stvari svobode narodov ter sami borbi za ustanovitev avtonomne dežele, ki Je dosegla posebni statut med drugim tudi zato, ker na tem ozemlju biva neka narodna manjšina. Deželni odbor KPI namerava zato okrepiti svoje pobude in svojo akcijo za polno narodno enakopravnost Slovencev, v okviru borbe za mir, za demokratično obnovo države ter za razvoj avtonomij.* Sestanek komunističnih deželnih svetovalcev Včeraj se je sestala komunistična skupina deželnih svetovalcev, ki je razpravljala o bodočem delovanju deželnega sveta. V razpravi so svetovalci ugotovili, da je na dnevnem redu mnogo vprašanj, ki jih je treba čimprej rešiti in ki izhajajo iiz zapletenega deželnega položaja in iz potrebe po takojšnji akciji, da se dežela konkretno Vključi v vsedržavno načrtovanje, ki ie do sedaj zaradi državne in deželne politike ostala popolnoma ob strani. Svetovalci so sklenili, da se bodo še enkrat sestali pred sklicanjem deželnega sveta. V pdek na sedežu PSIUP predavanje o ladjedelstvu V petek ob 18. uri bo na sedežu Socialistične stranke proletarske enotnosti na Trgu stare mitnice član osrednjega vodstva stranke Lucio Libertini govoril o temi; • Državne udeležbe in državna lad-jedelska industrija*. Po predavanju bo sledila javna razprava. ravi. Z njimi znanstveniki povzročajo pospešeno krožno gibanje protonov, to se pravi tistih jeder vodikovih molekul, ki imajo pozitiven električni naboj. S tem, da prehajajo protoni z veliko hitrostjo skozi posebne cevke, v katerih so podvrženi električnim vplivom, pridobivajo delci materije čedalje več energije S pomočjo tako pre-g^rira^ih protonov potem strokovnjaki rklBskujejo razne kakovosti in'strukturno sestavo posameznih snovi, iz čedalje globljega spoznavanja snovi, ki nas obdaja, pa izvajajo znanstveniki tudi praktične posledice. Med odkritji, do katerih je prišlo na podlagi omenjenih proučevanj, naj omenimo na primer odkritje transistorskih cevk. Mednarodna organizacija CERN je pred leti zgradila protosinhro-tron v bližini Ženeve; zmogljivost tega prvega stroja znaša 25 Gev (Gev je posebna merilna enota za jedrske naprave), naprava, ki jo nameravajo zdaj zgraditi nekje v Evropi — in za katero je postavil svojo kandidaturo tudi Doberdob — pa naj bi imela zmogljivost 300 Gev. Pravzaprav se CERN doslej niti ni dokončno izrekla o tem, ali se bo tak proto-slnhrotron sploh zgradil ali ne, vendar je kljub temu naročila svojim strokovnjakom, naj temeljito proučijo vsa vprašanja, ki so povezana z realizacijo take naprave. Novi protosinhrotron bi imeli v bistvu obliko velikega kroga s premerom 2,4 km. Prvi dve vprašanji, ki ju je treba v tej zvezi rešiti, sta vprašanje finansiranja te velike pobude, in pa vprašanje izbire pravega zemljišča. O prvem vprašanju se pravkar pogajajo v Ženevi, glede drugega vprašanja pa je znano, da potrebujejo za gradnjo takega protosinhrotrona najmanj 20 kv. kilometrov zemljišča, da mora biti sestava tal kolikor mogoče stabilna, da mora biti na kraju na razpolago dovolj vode za hladilne naprave (2-3 kub. m tekočine na sekundo) in da mora biti na razpolago dovolj električne energije (čez 15 let naj bi potreba po energiji znašala 300.000 kw); končno mora biti na kraju, kjer bo vzrastel pro-tosinhroton, dovolj kvalificirane delovne sile, kraj sam pa mora biti primemo povezan s preostalim prometnim omrežjem v državi in tudi v Evropi. Države, ki sodelujejo pri organizaciji CERN, so svojčas predložile organizaciji kot sedež za novo napravo 120 različnih področij; strokovnjaki pa so iz tega izbrali osem najboljših variant: izbrana področja so v Italiji, Angliji, Franciji, Belgiji, Španiji, Avstriji, na Švedskem in v Zahodni Nemčiji. Do lovnjaki predložili vodstvu organizacije podroben opis omenjenih področij, do končne izbire gradbišča pa naj bi prišlo v drugi polovici prihodnjega leta. V tem primeru predvidevajo, da bi se dela pri gradnji protosinhrotrona lahko začela v letu 1969. Od leta 1980 dalje naj bi naprava zaposlovala do 5000 ljudi. Ce upoštevamo še njihove družinske člane, potem bi morebitna izgradnja velike naprave pri Do. berdobu pomnožila prebivalstvo tega kraja v prihodnjih letih za 15 do 20.000 ljudi. Računajo, da bo stala gradnja protosinhrotrona okoli 250 milijard lir, strošek pa bodo morale kriti prizadete države v roku 10 let; za redno obratovanje naprav pa računajo, da bodo na leto potrošili okoli 60 milijard lir. Glede pripravljenosti doberdobskega področja, da bi postalo sedež nove naprave, je prof. Fidecaro poudaril, da to področje ni zaenkrat še dovolj dobro povezano z mednarodnim letalskim omrežjem, ter da so pomanjkljive tudi obstoječe telefonske In telese-lekcijske zveze. Občutno pa bi u-tegnila pripomoči k realizaciji te velikopotezne zamisli v okolici Doberdoba nameravana speljava krožne železnice iz Trsta v Tržič. Tržaška gospodarska delegacija na dunajskem velesejmu Tržaška gospodarska delegacija pod vodstvom predsednika trgovin ske zbornice dr. Caidassija, ki se je udeležila otvoritve dunajskega velesejma, se je na Dunaju sestala z raznimi ministri in avstrijskimi gospodarskimi predstavniki. Z ministrom za gradnje Kotzino so tržaški gospodarstveniki govorili o vprašanjih cestnega prometa ter o gradnji avto cest in zlasti o avto cesti Beljak-Salzburg; z ministrom za promet in z glavnim rav-nateljem^ avstrijskih železnic pa so proučili vprašanja železniških tarif med Avstrijo in Trstom. Poleg' tega so se razgovarjali tudi s podtajnikom ministrstva za trgovino, s katerim so razpravljali predvsem o izvozu skozi Trst izdelkov avstrijske podržavljene industrij*. Tržaška gospodarska delegacija je nadalje razpravljala z avstrijskimi predstavniki tudi o finančnih vprašanjih in o naftovodu Trst-Bavarska. Danes se bodo tržaški predstavniki sestali z voditelji avstrijske zbornice za zvezno gospodarstvo, nakar bodo odpotovali na Češkoslovaško, kjer bodo obiskali velesejem v Brnu ter se sestali s Češkoslovaškimi gospodarstveniki gle. de tranzita CSSR skozi Trst Po obisku na Češkoslovaškem bo tržaška delegacija odpotovala na Ma džarsko. Sindikalne vesti Na sedežu zveze industrijcev so se včeraj popoldne sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij s predstavniki vodstva podjetja Vetrobel, da bi razpravljali glede SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v soboto, 24. septembra t. i. ob 21. uri v KULTURNEM DOMU KONCERT APZ «T. TOMŠIČ» ki bo pod vodstvom Marka Muniha Izvajal umetne in narodne pesmi. Vstopnina 500 lir, dijaki in pevci z Izkaznico 300 lir. I Predprodaja vstopnic tri dni pred koncertom v Tržaški knjigami in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. 19. septembra začetek vpisovanja v vrtce županstvo sporoča, da se bo vpis v občinske otroške vrtce začel v ponedeljek, 19. t. m. Vpišejo se lahko otroci (deklice in dečki), ki so izpolnili tretje leto starosti 30. septembra letos. Ob vpisu na ravnateljstvih otroških vrtcev bodo morale družine predložiti za vsakega otroka rojstni list in potrdilo občinskega zdravstvenega in higienskega oddelka, da Je bil otrok cepljen proti kozam, davici in polio-mielitisu (Sabin). Zdravniški pregled oči pa bo otrokom napravil zdravnik v otoškem vrtcu. Otroci, ki ne bodo Imeli vseh predpisanih zdravstvenih potrdil, ne bodo vpisani v otroški vrtec. Za vse ostale informacije in navodila, se družine lahko obrnejo na ravnateljstva posameznih otroških vrtcev od 19. t. m. dalje. * Danes ob 18.30 bo na Trgu stare mitnice javno zborovanje Socialistične stranke proletarske e-notnosti. Govoril bo član pok ra j inskega izvršnega odbora Elio Lu-ohes. in predstavniki podjetja so na včerajšnjem sestanku obrazložili svoja stališča, nato pa so sklenili, da se ponovno sestanejo v četrtek 22. t. m. • * * Včeraj se je sestalo tajništvo sindikalne organizacije CGIL, ki je razpravljalo o razvoju razmer glede perečega problema ladjedelništva po splošni zadnji stavki. Tajništvo je sklenilo, da se bo v petek 16. t. m. sestal izvršni odbor, ki bo razpravljal in sprejel odločno stališče glede raznih izjav in stališč, ki so se pojavila v zadnjem obdobju. Izvršni odbor bo tudi določil smernice za politično akcijo. * * * Pokrajinsko tajništvo CGIL je povabilo prefekturo, naj da pobudo za sestanek med predstavniki sindikalnih organizacij in zdravnikov, da ,se reši problem neposredne zdravniške oskrbe zavarovancev INADEL, ki so še vedno prizadeti zaradi stavkovnega gibanja zdravnikov. Izlet v Zagreb združenja ANPI Partizansko združenje ANPI s sodelovanjem turistične ustanove ETLI organizira 24. in 25. septembra izlet v Zagreb in Samobor ob priliki velike jugoslovansko-italijan-ske partizanske prireditve v Somo-boru. Odhod iz Trsta bo 24. septembra ob 5.30, povratek pa 25. septembra ob 23.30. Stroški za prevoz, hrano in prenočišče znašajo skupno 7.500 Ur. Prijave sprejemata ETLI v Ulici Zonta 2 in ANPI v Ulici Zonta 4. V soboto 24. septembra bo velik mimohod partizanov, v nedeljo pa veUko zborovanje, nato pa nastop pevskih zborov in folklornih skupin v borovem gozdiču pri Samo-boru blizu Zagreba. Predstavniki PRI v Rimu glede Sv. Marka Predstavniki republikanske stranke iz Trsta so včeraj poročaU o vprašanju tržaškega ladjedelstva na sestanku osrednjega vodstva stranke in republikanskih poslancev v Rimu. V svojem poročilu so pouda. rili, da tržaški republikanci nasprotujejo kateri koU rešitvi tržaških gospodarskih vprašanj, ki bi zmanjšala raven Industrijske ln gospodarske dejavnosti mesta in s tem število sedaj zaposlenih delavcev, ki se Je v zadnjih letih že itak precej skrčilo. Poleg tega so tržaški republikanci izjavili, da popolnoma soglašajo s sklepi posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje, da je treba ohraniti ladjedelnico Sv. Marka. Nevarnost infekcije s tetanusom? Včeraj ob 13,55 so sprejeli na 4. oddelek splošne bolnišnice 49-letno delavko Tereso Rebeggiani por. Cerqueni iz Istrske ulice zaradi gnojne rane med sredincem in prstancem leve roke. Zdravniki so ugotoviU tudi bolečine na čeljustih in ličnicah. Spričo tega so meniU, da obstaja nevarnost infekcije tetanusa v prvi stopnji. Na vsak način je težko ugotoviti (če gre res za infekcijo tetanusa) kako je prišlo do infekcije. Ženska je namreč povedala, da se je pred kakimi desetimi dnevi ranila s poročnim prstanom. Kako se je to zgodilo, ni znala povedati. S časom pa so bolečine postale vedno hujše in tako se je včeraj odločila, da je šla v neko lekarno, kjer so ji vbrizgali injekcijo «penepsina 250». Cerquenl]ev& rrieni, da je Infekcija nastala verjetno zaradi rane med prstoma. Zadevo preiskujejo karabinjerji iz Istrske ulice. Aretiran mladoletnik Predvčerajšnjim so agenti komisariata javne varnosti v Barkovljah aretirali na ukaz javnega tožilstva za mladoletne 17-letnega Walterja Z., ki je svoj čas prijavil policijskim oblastem izmišljeno tatvino. Bilo je 30. maja letos, ko je Wal-ter Z. prišel na osrednji komisariat na Trgu Dalmazia ter povedal agentom, da so mu neznani mladeniči ukradli v Miramarskem drevoredu torbo z raznimi listinami in 14.000 lirami. Po njegovem pripovedovanju so se neznanci peljali z avtom. Nenadoma so se mu približali ter mu iztrgali torbo iz rok. Barkovljanski agenti so potem izvedli preiskavo. Mladeniča so te meljito zaslišali in nazadnje je ta klonil ter priznal, da si je izmislil tatvino. V resnici je hotel s tem prikriti primanjkljaj denarja, ki ga je bil zapravil. IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllIllIliiniiiflllllllllllltllllllllllllllllllllllllflMIIIIIIIIIIIIIII IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Skupina mladoletnikov na zatožni klopi Obtoženi so raznih tatvin predvsem v škodo lastnikov bencinskih črpalk Sodniki kazenskega sodišča so včeraj združili v en sam proces tri različne obravnave, ker se vseh osem obtoženih oseb pojavlja v manjših skupinah pri vseh treh. Na seznamu prvega procesa so; 19-letni Silvano Simonit iz Ul. Ca-talami 8, 20-letni Silvano Zarl iz Ul. Vivaldi 16, 20-letni Luigi Giu-rissich iz Ul. Domus Civica 11, 24-letni Umberto Principe iz Ul. Boi-to 3, 20-letni Silvano Bosiglav, 20-letni Francesco Meola, 20-letni Vit-torio Fogolin iz S. Vita pri Tilmen-tu (mladeniča ni policija izsledila) ter Guerrino Secoli iz Stramar- Ifnirt Avgust je nagajal in marsikomu pokvaril dopust, september pa nam je prinesel lepe, tople dni in v kopališčih je vse polno kopalcev Ja 19. Drugi proces zadeva Meolo in Bosiglava, tretji pa Giurlssicha in Zarla. Vsi obtoženci se bodo morali zagovarjati zaradi številnih tatvin, ki so jih zagrešili v škodo velikega števila lastnikov bencinskih črpalk. Mladeniči so imeli navado razbijati šipe na vratih steklenih ut bencinskih črpalk, odpirati od znotraj vrata in se nato polaščati denarja, ki so ga našli v predalih. Skoda, ki so jo povzročili, Je zelo visoka. Sodniki so včeraj odložili proces na 7. oktobra, upoštevajoč dejstvo, da Je predsednik Corsi že vodil preiskavo proti nekaterim obtožencem. Zato bo nadaljevanju obravnave predsedoval drug predsednik. Prijavljen sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb Včeraj so agenti letečega oddelka kvesture prijavili sodnijsklm oblastem 34-letnega Maria Germa-nisa Iz Ul. Molino a vento 33 pod obtožbo, da je zagrešil v obtežil-nih okoliščinah telesne poškodbe. Dogodek, ki Je Germanisa pripeljal v zapor, se Je odigral v gostilni «Urbano» na Reški cesti, in sicer okoli 22. ure 9. t. m. Pri neki mizi je sedela 40-letna Liliana Pezer por. Omari, ki stanuje v istem poslopju, kjer Je gostilna. Skupaj z njo so bili njena hčerka Marisa, sin Franco in še neki drug mladenič. Nenadoma je prišlo do prepira med žensko ln 19-letnim Renatom Bemardisom, ki je pil pivo ob točilni mizi skupaj s tremi ali štirimi prijatelji. Povod za prepir Je dal ženski pes, ki se je približal skupini mladeničev. Najbolj se Je razvnel prav Germanls, ki je najprej zlil pivo ženski v obraz in potem zalučal proti njej še dva kozarca, ki pa Je nista zadela. Drobci enega pa so jo ranili po desni roki. Germanis se Je po prepiru oddaljil Iz gostilne, toda agentom se je posrečilo, da so ga kmalu izsledili. Bmssnm Prosvetno društvo (Barkovljei sporoča staršem, da s« l. oktobra letos prične baletna šola pod vodstvom u-čitelja Adnjana Villesa. Vpisovanje bo od 15. septembra dalje od 17. do 18. ure vsak dan, razen sobote in nedelje, v prostorih Prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cerretto 12. Havnaieijstvo trgovskega tehničnega zavoda, strada dl Guardtella 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja za šolsko leto 1966/67 vsak dan do vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda od 10. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila. Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do U. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Uradne ure so od 9. do 12. Mladeniča iz Vižovelj je podrl avtomobil V zvezi z vestjo, ki smo Jo objavili v naši včerajšnji številki o prometni nesreči, ki se je pripetila predvčerajšnjim pozno zvečer v Sesljanu in katere žrtev je bil 18-letni Nevio Legiša iz Vižovelj 9, smo naknadno zvedeli, da je mladeniča podrl na tla 22-letni mesar Rodolfo Cergoli iz Ul. Erta S. An-na 22, ki je upravljal avto znamke «cortina gran turismo« z evidenčno tablico TS 78298. Nesreča se je pripetila, ker je Cergoli prehiteval neki manjši -avto, ki je dal pravilno prednost za prehod pešcu. Trčenje dveh avtov Oscar Pozzatto, star 32 let iz Pi-nerola, se je včeraj nekaj po 16. uri peljal z avtom fiat 1500 proti Grljanu. Nenadoma je trčil v avto fiat 850, ki je stal sredi ceste, ker ga je njegov lastnik Rosman Ales-sandro, star 70 let iz Ul. Gambi-ni 40, hotel parkirati ob strani ceste. Pri naletu je Pozzatto dobil razne poškodbe ter se bo moral zdraviti 7 dni. V bolnišnici so mu nudili samo prvo pomoč. Ko je skočil v morje je treščil v dečka Precej nenavadna nesreča se je pripetila 11-letnemu Renatu Milošu, ko se je kopal v drugem «topoli-nu» v Barkovljah. Včeraj je deček, ki je doma iz Portofina, a stanuje v našem mestu pri nekih sorodnikih, šel v kopališče. Skočil je v vodo, a ko se je vračal na površino, je treščil van| neki neznanec, ki je prav tako skočil v morje. Deček, ki se je pobil po čelu ter dobil lobanjsko travmo, se bo moral zdraviti 10 dni na nevrokirurškem oddelku. Z lambreto je hudo poškodoval priletno žensko Sinoči ob 20.10 so sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 70-letno Sofio Weissmann por. Neri iz Ul. Mazzini 16, ki jo je malo prej povozila neka lambreta v Ul. Ros-setti, kjer je ženska prečkala cesto Izven zebrastega prehoda. Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Dežurni zdravnik je ugotovil na njej dvojna zloma na nogah, krvavitev iz nosa in travmo. Weissmannovo Je podrl na tla 25-letni Fulvio Luciani iz Ul. Gambini, ki je bil namenjen v središče mesta. Mali oglasi TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe tz for-mlke. Lastna izdelava. Fonderla St 3 (blizu bolnice). Gledališča Mlramarski park — Danes nadaljevanje predstav «Luči ln zvoki*. Ob 21.30 v nemščini «Der Kalsertraum von Miramare« In ob 22.45 v Italijanščini »Massimlllano e Carlotta«. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljanske postaje. Nazlonale 16.00 «Lo Yankee» Techni-color. Philippe Leroy, Mirella Mar-tln, Excelsior 16.00 «1 nostrl maritl« Mi-chele Mercier, Alberto Sordl. Oso Tognazzl. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Fenlce 15.30 »Arizona Colt» Techn-I-color. Giuliano Gemma, Cormne Ma-rchand. Eden 15.30 «... e U dlavolo ha riso«. Jeanne Moreau, Ettore Manni. Pre' povedano mladini pod 18. letom, Grattacielo 16.00 »El Greco# Barve De Luxe, Mel Ferrer, Rosanna Schiaffino. Alabarda 16,00 «Agente Z 55 nvissio-ne disperata« Colorscope. Suša« Baker. Danny 0’Connor. Zadnji dan. Filod ram matico 16.30 «Oblettlvo Tobruk — I topi del deserto« Richard Burton, James Mason. Aurora 16,30 «L’uomo che vlene d* Kansas City». Crlstallo 17.00 «M massacro del Slo-ux» Cinemascope technlcolor. Garibaldi 16.30 «ltaliani come noi« Technicolor. Prepovedano mladih* pod 18 letom. Capitol 16.00 »Vlva Maria« Brlgitte Bardot, Jeanne Moreau, George Hamilton Technlcolor. Impero 16.30 «La gatta stil tetto che scotta«. Moderno 16.30 »Le meravlgllose don-ne del Giappone fantastico« Technicolor. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Vlttorlo Veneto 17.00 «Hoteil deli« vergini« Technlcolor. Nancy Kwan. Prepovedano mladini pod 14. 1*" tom. Astra 16.30 «Pippo, Pluto e PapeH-no allegri masnadleri«. Ideale Zaprto zaradi obnavljanja dvorane. Abbazia 16.30 »Caccia al maschlo« Marie Laforet, Jean Paul Belmon-do. Prepovedano mladini pod 14. letom. S P D T vabi svoje člane, prijatelj« In mladino na Jesenski izlet 2. oktobra v dolino Martuljkove skupine do bivaka Za Akom. Lepoti tega narodnega parka, kjer Iz divje soteske z naravnima slapovoma nenadoma preide narava na zelene livade obkrožene z mogočnimi vrhovi, bodo Jesenske tople barve dale še poseben čar. • • e Prosvetno društvo v Skednju orga- rilzira v nedeljo, 25. septembra 196° Izlet v Rovinj In Pazin. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah trt nedeljah. od 20.30 do 21.30 na sedežu društva, Skedenjska ulica 124/1'r - • • • Prosvetno društvo (Andrej Cok» z Opčin priredi v nedeljo, 18. t. m. enodnevni Izlet na Otočec. Vpisovanje v pekarni Drašček. Včeraj-danes Dne 13, septembra se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 8 oseb. UMRLI SO: 82-letna Emma PellZ' zoni vd. Luzzato, 82-letnl Lodovlco Ursini, 64-letni Am-edeo Panderosso. 88-letna Luigia Šajn vd. Rutar, 62-letni Giuseppe Berni, 27-let.na Bruna Elleri, 69-letni Bruno Carraro, 82-letna Teresa Ribarič vd. Rupena. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) Alla Salute, Ul. Glulia 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Oriant 2; Vernari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) D’Ambros., Ul. Zoruttt 19-c; Croce Verde, Ul. Settefonta-ne 39; Rava-sinl, Trg Liberti 6: Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. LADJE V PRISTANIŠČU Veglia TriceJi, Borea. San Marco. Cbioggta, Enrl, Europa, Asla, SaiPa II. Esperlde, M.U. Martinoli, M. A. Martinoli, P Toscanelli, Brick V. (Ital.), Una, Savudrla, Plod, jadro (Jug.), Butnuti (Alb.), Ronda, Bril' liance, Costantine P., King' Peleuš (Lib.), Samudragupta Yayantl (Ind.)* Albatros (Bolg.), Eritrea (Etiopija). Kaltlimenes (Grč.), Audax, Old Oak (Pak.). Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojnega Franca Bandlja darujeta žena in hči ob deveti obletnici smrti 20.000 Hf za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Marije Prandi daruje družina Ing. Andreja Čoka 2000 in Amalija Cok 1500 lir ž* orkester Glasbene Matice. V počastitev spomina tete Amalije Trobec, vdove Simonič, darujeta Ju5* in Sonja Colja 1000 lir za Glasbeno Matico in 1000 lir za Športno združenje Bor. Mtw na dncUum predvaja danes, dne 14. t.m. * začetkom ob 18. uri film: I (POROČNA KORAČNICA) zelo lepa komedija! Igrajo: Ugo Tognazzl, Shiriey Ann-Field, Alexandra Stewart, Gala Germani KINO PROSEKJKONTOVEL predvaja danes, dne 14. t.m. z začetkom ob 19.30 dramatični film po romanu Tenneseeja VVUliamsa: La nafte dell’iguana (IGUANSKA NOC) Igrajo: Richard Burton, Ava Gardner, Deborah Kerr, Sue Lyon Mladini pod 18. letom vstop prepovedan l KULTURNO ZGODOVINSKO SREČANJE V OHRIDU ^ r Kliment Ohridski kot človek in zelo pomemben prosvetitelj PRAV NIČ RAZVESELJIVA UGOTAVLJANJA Kitajska je naj večji proizvajalec mamil Letna poraba mamil v medicinske namene znaša le 300 ton, Kitajska pa izvozi in pretihotapi kar 30.000 ton mamil V izredni medsebojni tekmi za trg skušajo vse avtomobilske tovarne svoje nove modele čimbolj izpopolniti in jih tudi na zunaj napraviti kar se da lične. Na sliki vidimo sprednjo stran avtomobila «ford taunus 15M», ki ga podjetje Ford skuša plasirati tudi na italijanskem tržišču. Slika nam kaže zelo lepo in športno Unijo novega vozila. ........................................ TUDI V NERAZVITIH DEŽELAH GRADE ATOMSKE ELEKTRARNE Ko je atomska energija tenejia od uvoženega premoga ali nafte Med nerazvitimi deželami je prednost atomskih elektrarn prva spoznala Indija - Med razvitimi deželami je glede tega na prvem mestu Anglija Akcija bi bila primerna za detektivski roman ali avanturistični film s klasično azijsko temo o tihotapljenju mamil. Neki ladji, zasidrani nedaleč od mesta Kolom-bo, je uspelo pobegniti. Interpol Je opozorila cejlonsko policijo, da je ladja sumljiva. PoUcijski čolni so se pognali na lov, vendar se je tajinstvena ladja že umaknila iz cejlonskih teritorialnih voda in se «izgubila» v meglenih daljavah Indijskega oceana, kamor ne sega Jurisdikcija cejlonske policije. To je le ena epizoda iz cejlonskih in indijskih policijskih poročil o okrepljeni borbi proti tihotapljenju mamil. Ostala je brez uspeha še ena od številnih akcij, da bi se zaprli kanaU za vtihotap-ljanje opija, heroina in morfija na Indijsko ozemlje. Ce so bile točne vse te informacije Interpola, da je na ladji opij, bi mogel vsak kolikor toliko poučen poznavalec razmer na svetovnem ilegalnem tržišču z mamili brez razmišljanja ugotoviti, da je ladja, ki Ji je uspelo pobegniti, vozila svoje dragoceno blago iz Kitajske. Največja svetovna proizvajalka opija in heroina in največja izvoznica «na črno« je Kitajska, ki v zadnjem času vedno bolj vpleta v svoje mrežo tudi Indijo. Točnih podatkov o obsegu tega pravzaprav ni, vendar vedno pogostejša carinska poročila o kitajskem zanimanju za to «tržišče» dovolj jasno govore. Računa se, da odhaja na ta račun iz Indije na Kitajsko precejšnja količina zlata, kajti mamila se plačujejo tu le v zlatu. «Nerodno» je le to, da je plačevanje v zlatu v Indiji protizakonito, Kitajsko pa indijsko zlato mika, ker ji polni državno blagajno. Po podatkih, s katerimi razpolagajo indijski in mednarodni krogi, ki se ukvarjajo s pobijanjem tihotapljanja mamil, je tihotapljenje mamil ena od zelo dobro organiziranih dejavnosti državnega sektorja na Kitajskem. Kitajska je danes največja proizvajalka opija na svetu. Prvorazredni kitajski opij se prodaja pod •ju., raznimi nazivi: «zlati slon«, ((južni tečaj a, «ena-tri-devet». Drugorazredna kakovost pa nosi nazive «rdeča stena«, «rdeče zlato« itd. Kitajski opij Je preplavil svet, v zadnjih letih tudi Indijo. Računajo, da 90 odstotkov pretihotapljenega opija prihaja iz Kitajske. Strokovnjaki menijo, da se steče na leto v kitajsko državno blagajno samo od tovrstnega izvoza okoli 500 milijonov dolarjev. Razne specializirane ((ljudske komune« na Kitajskem so se opredelile za pridelovanje maka in za proizvodnjo opija. Razni odseki ((nacionalnih gospodarstev za raziskovanje mamil« skrbijo tudi za proizvodnjo morfija in heroina, prevozna in trgovska organizacija pa pazi, da «blago» dospe do zelo razčlenjene mreže tihotapcev. Od enajstih dežel na svetu, v katerih pridelujejo opij, ni komisija za mamila pri Združenih narodih dobila točnih podatkov le iz štirih dežel, in sicer iz Burme, Vietnama, Severne Koreje in — Kitajske. Med temi deželami in na 6vetu nasploh pa je Kitajska največja proizvajalka, kot smo že prej rekli. Računa se, da se je njen izvoz v zadnjih desetih letih dvignil od nekdanjih 8.000 na sedanjih 30.000 ton. Za nestrokovnjaka, ki mu te številke ne pomenijo vsega, bomo povedali, da potrebuje ves svet v zdravstvene namene komaj 300 ton opija na leto, to se pravi komaj eno stotinko tega, kar izvozi Kitajska. Po ocenah strokovnjakov največ pretihotapljenega mamila porabijo v ZDA. Skozi Hongkong in portugalsko kolonijo Makao na sami kitajski obali vodijo glavni kanali te nečedne 'trgovine. Okoli polovica rednega kitajskega izvoza gre skozi hongkonško pristanišče. Iz Kitajske prihajajo vsak dan veliki tovori hrane in zato Je prikrivanje ilegalnih dobav mamil kaj lahko. Ladje iz Šanghaja in Tiencina vzdržujejo stalno zvezo s Hongkongom, železniška arterija Kan-ton-Koulun pa je prav tako preizkušeni kanal za izvoz opija. Kraji prekladanja blaga se stalno menjujejo in tudi pekinški agenti v Hongkongu se pogosto menjujejo, da bi jih ustrezne policijske oblasti ne odkrile. En kilogram opija stane danes okoli 200 dolarjev, heroin in morfij pa sta dražja — okoli 1.200 dolarjev. Posamezne količine, ka-muflirane kot cement ali moka, niso nikoli manjše od 500 kilogramov in zato ni težko si zamisliti, kako skrbno je zakrinkan organizirani tihotapski aparat, ki ima opravka s tako dragocenim blagom. Mreža razpečevalcev v Hongkongu ima svoje predstavnike v glavnih «potrošniških» središčih. Te zveze segajo vse do Tokia in New Yorka. Indijski in cejlonski agenti mreže ob obalah teh držav pa skrbijo, da bi Indija ne ostala brez mamil. Kitajski mornarji so pravzaprav glavna zveza za dobavljanje tega blaga Indiji. Njihov akcijski radius sega vse do pristanišč Kolombo. Trinkomali in Gali. Drugi pomemben kanal Je severovzhodna meja Indije. Težko prehodni in zato težko nadzirani prelazi na Himalaji so tradicionalne poti tihotapskih karavan. Pravzaprav so to poti, ki so bile nekoč znane kot »pot svile« ali «pot čaja« iz dobe Marca Pola, pred njim in za njim. Kljub izjemnemu stanju na indijsko-kitajski meji so ti kanali še vedno živi in aktivni in v samem Asamu in Nagalendu je poraba mamil precej velika. Blago, ki prihaja sem po morski poti, se v pretežni večini ponovno — izvaža. Skoraj ne mine teden, da z indijsko-pakistanske meje ne prispe vest o zajetju tihotapcev, ki na tem področju prenašajo mamila proti zahodu — proti zahodni Aziji in Srednjemu vzhodu. Dosedanji razvoj navaja k prepričanju, da bo jedrska energija v bodočnosti imela zelo pomembno vlogo, posebno v odstranjevanju razlik v življenjski ravni posameznih narodov« — je nedavno izjavil eden najpomembnejših atomistov, ameriški strokovnjak Glenn T. Seaborg. Za razliko od jedrskega orožja, ki več ali manj postaja monopol nekaterih največjih dežel sveta, je miroljubna uporaba jedrske energije že prešla meje svetovnih velesil in se vedno bolj širi tudi v manj razvitih in celo nerazvitih deželah. V zadnjih letih se tudi izven kroga velikih sil (SZ, ZDA/ Velika Britanija, Francija in Kitajska) pojavlja nova oblika uporabe jedrske energije v miroljubne namene — in sicer kot jedrska energetika. Dokazano je, da bo to energetski temelj, na katerem se bo razvijalo ostalo gospodarstvo predvsem ali vsaj v mnogih manj razvitih deželah, ki nimajo prirodnih virov energije, hkrati pa ne razpolagajo s finančnimi in z drugimi možnostmi za tranejši uvoz premo- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne izgubljajte se v podrobnostih, ko imate pred seboj velike opravke. V svojih čustvenih zadevah niste preveč trdni. BIK (od 21.4. do 21.5.) Več bo ponudb kot možnosti, da jih uresničite. Zelo veliko sreče v ljubezni, le da je vi ne znate ceniti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Veliko bi bilo dela, če bi hoteli zavihati rokave. Prosti čas posvetite svojcem. RAK (od 23.6. do 22.7.) V odgovornih krogih vam bodo dali priznanje. Sreča v ljubezni, ki je niste pričakovali. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pripravite se tudi na kako neprijetno presenečenje. Preveč zaverovani ste vase. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne upoštevajte alarmističnih glasov, ki ne držijo. Neka oseba se vam skuša približati pa tega ne opazite. ga, nafte in plina za pogon električnih central. Pomanjkanje teh goriv in vodnih tokov v takšnih deželah more zavreti njihov razvoj. Da bi dosegle življenjsko raven, kakršno imamo V bolj razvitih deželah, bodo te dežele morale čim bolj izkoristiti jedrsko energijo. To, kar se danes zdi še vedno predrago, bo z razvojem tehnologije že v prihodnjem desetletju tako poceni, da bo dostopno tudi deželam z nizkim nacionalnim dohodkom. Pri atomskih e-lektrarnah, grajenih v minulih štirih letih, so se investicijski stroški za kilovatno uro elektrike zmanjšali ,že na ponvico. Ena od prvih nerazvitih dežel, ki je spoznala prednosti jedrske energije, je Indija. Tam gradijo tri velike atomske elektrarne. Prva je v Tarapuru, kakih 100 kilometrov severno od Bombaja. Ta ima dva reaktorja s skupno močjo 380 megavatov (MAV). Gradi pa jo neka ameriška družba. Drugo gradi Indija po kanadskem načrtu in bo ta imela silo 400 MAV. Sedaj pa so začeli graditi tudi tretjo atomsko elek- TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odlična priložnost za večji zaslužek. Držite na vajetih svoje živce. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V poslovnem življenju ste se preveč omejili. Ni prav. Razčistili boste neki nesporazum. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nakazuje se vam finančno izboljšanje. Ce boste razmere pravilno dojeli, boste preprečili nesporazum. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Svoj stari predlog obnovite, ker je čas primeren. V nevarnosti je neko staro prijateljstvo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vse možnosti imate, da se uveljavite. Na vas Je, če vam bo uspelo. V družini krasna harmonija. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Možna večja uveljavitev na delu ali v poslih. Nepričakovano zadoščenje v družini. trično centralo. Vse tri centrale bodo dograjene do leta 1970. Tudi Pakistan gradi svoje a-tomske centrale, ki bosta dograjeni do leta 1969. Prvo gradi neka kanadska družba v bližini Karačija. Centrala bo imela 132 MAV in gradbeni stroški bodo veljali okoli 55 milijonov dolarjev. Drugo atomsko centralo gradi v Vzhodnem Pakistanu. Ta bo imela le 70 MAV in bo prav tako začela z obratovanjem leta 1969. Vlada Združene arabske republike je lani sklenila graditi prvo egiptovsko jedrsko centralo z zmogljivostjo 150 MAV. V njeni neposredni bližini pa bodo postavili tudi velikansko napravo za raz-soljevanje morske vode s pomočjo atomske 'energije.' Tudi Grčija je izdelala program o vključevanju jedrskih električnih central v splošen grški elektroenergetski sistem, vendar bo tega začela konkretno izvajati po letu 1C72. Tedaj se bo proizvodnja e-lektrične energije povečala z lanskih 4,6 milijard kAVh na 16 milijard, kolikor bo električne energije Grčija proizvajala po letu 1974. Proti koncu Julija letos je v Toka! Mura na Japonskem začela s poskusnim obratovanjem prva Japonska atomska centrala, ki jo je zgradila neka angleška družba. Ta centrala ima zmogljivost 149 MAV. Na Japonskem pa imajo v gradnji še eno podobno elektrarno. Zorita de Los Canes Je 65 km vzhodno od Madrida. Tu so postavili prvo atomsko elektrarno v Španiji. Centralo so začeli graditi pred približno dvema letoma in gradnjo vrši neka ameriška družba na račun španske «Union Electric Madrilena«. Španija si sicer želi, da bi v bodoče atomske elektrarne oskrbovala z lastnim gorivom, ker razpolaga z bogatimi nahajališči uravnove rude, vendar pa nima naprav za predelovanje urana. Finska se pogaja z britansko upravo za atomsko energijo glede dobave atomske elektrarne z zmogljivostjo 300 MAV. V Belgiji pa so se že začele priprave za gradnjo velike atomske centrale, ki bo dvakrat večja od pravkar omenjene finske centrale. Belgijci nameravajo to velikansko centralo zgraditi blizu Antwertena. Približujejo pa se že koncu dela pri atomski centrali SENA z zmogljivostjo 226 MAV, ki jo Belgija gradi skupaj s Francijo na francoskem ozemlju. Do leta 1968. pa bodo dogradili tudi prvo a-tomsko centralo na Nizozemskem. Gre za razmeroma majhno centralo od 50 MAV, za katero so napravili načrte pri družbi General Electric v ZDA, gradijo pa jo predvsem nizozemska podjetja. Švedska razpolaga z velikanskimi hidroenergetskimi napravami in spada med povprečno največje proizvajalce električne e-nergije v Evropi. Kljub temu bo že 1970. mogla vključiti tudi nov energetski izvor. V začetku 1964. l-la je začela s poskusnim obratovanjem prva atomska centrala v mestu Agesta, ki ima zmogljivost 10 MAV. Drugo atomsko e-lehtramo grade v Marvikenu, tretjo pa severovzhodno od O-skarshamna na obali Baltiškega morja. Tudi Norveška pripravlja načrte za bodočo jedrsko električno centralo. «Naš namen Je, da Jedrske e-lektrarne do 1980. prispevajo z največjim delom pri povečanju proizvodnje električne energije, ki ga imamo v načrtu« — je izjavil predsednik češkoslovaške komisije za atomsko energijo. 1 a atomska centrala na Češkem se končuje pri kraju Ja-slovske Bohumice v jugozahodne: i delu Slovaške. Njena zmogljivost bo 150 MW, hkrati pa pripravljajo gradnjo atomskih elektrarn «A 2» in «A 3» z zmogljivostjo od 300 in 500 MAV, ki morata biti dokončani do 1975. leta. Tudi druge vzhodnoevropske države pripravljajo ali že gradijo atomske električne centrale: Vzhodna Nemčija je že dokončala svojo prvo atomsko e-lektrično centralo, Poljska je iz-d.lala načrt skupno s Svedko in Jugoslavijo, Bolgarija bo začela graditi svojo centralo letu 1970., Romunija pa ima v načrtu prvo citralo do 1975. leta. Tudi Madžarska ima v načrtu atomsko centralo od 800 MAV, ki bo morala začeti z obratovanjem leta 1975. , .a„... V Italiji obratujejo tri centrale s skupilo mbčjo 800 MAV in letno proizvodnjo 4,2 milijarde kAVh. V Zahodni Nemčiji prva atomska centrala že deluje, v prihodnjih desetih letih pa bodo izdelali na-daljnih 8 ali 10 velikih atomskih central. V Franciji imajo že sedem a-tomskih elektrarn s skupno 1300 MAV, v gradnji pa imajo tako imenovano ((drugo generacijo« a-tomskih central. V prihodnjih treh letih pa bodo začeli z gradnjo ((tretje generacije«. Kanada je prvo atomsko elektrarno zgradila 1961. leta, pravkar so zaključili dela na drugi; v gradnji pa je velikanska atomska elektrarna v Pickeringu z zmogljivostjo 1000 MAV. Za ZDA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo lahko rečemo, da so na tem področju precej daleč. Velika Britanija je sorazmerno na prvem mestu, saj ima že 15 elektrarn: 11 v obratu in 4 v gradnji s skupno zmogljivostjo nad 5300 MAV. V ZDA imajo 18 elektrarn s skoraj 2000 MAV zmogljivosti, 7 elektrarn te vrste pa je v gradnji. Sovjetska zveza ima v obratovanju 7 atomskih elektrarn 3 v gradnji, za 8 pa se gradnja pripravlja. Z. G. V soboto, nedeljo in ponedeljek je bila v Ohridu v Makedoniji svečanost v čast Klimenta Ohridskega. Slavje je bilo ob 1050-letnici smrti tega velikega makedonskega in slovanskega prosvetitelja, človeka, o katerem še danes žive med narodom legende in čigar ime se srečuje tako rekoč v vsakem domu na področju okoli Ohridskega jezera. Razen komemoracije na Klimentovem grobu je bila tu tudi akademija v dvorani sindikalnega počitniškega doma «Oroe Nikolovi», kjer je bilo slovesno znanstveno srečanje, na katerem je o osebnosti in življenjskem delu velikega makedonskega prosvetitelja govorilo več uglednih znanstvenih delavcev iz Jugoslavije in štirinajstih drugih držav. V okviru tega programa je bil prvič izveden «0-ratorij, posvečen Klimentu«, glasbeno delo makedonskega skladatelja Vlastimira Nikolovskega; skopska univerza pa je odprla tudi razstavo slovanske pismenosti. Kdo je bil Kliment Ohridski? Ko se je konsolidacija slovanskih plemen dodobra utrdila in je zato Bizanc moral z njimi računati, in ko je obračunavanje med Rimom in Carigradom doseglo že kritično točko, sta bila v glavno mesto vzhodnega cesarstva, v Carigrad poklicana sv. Ciril in Metod, ki jima je bilo poverjeno poslanstvo, ki je pozneje postalo osnova za ohranitev slovanstva skozi vrsto burnih stoletij. Bilo je to leta 863. Sveta brata sta zbrala okoli sebe veliko nadarjenih učencev, s katerimi sta se 868. leta napotila v Rim. Leto pozneje pa je v Rimu Ciril umrl, njegov brat Metod pa je s skupino najbolj talentiranih učencev odšel na Moravsko, da bi tam širil slovansko pismenost in krščanstvo. Leta 885 pa je umrl tudi sv. Metod in tedaj sta vodstvo nad učenci prevzela Kliment in Gorazd. V to dobo spada tudi vrhunec spora med latinskim duhovništvom in Metodovimi učenci. Leta 886 je Kliment odpotoval proti zahodu in sicer na področje, ki so mu tedaj pravili Kutmičevica. Kliment ostane v tem predelu tedanjega bolgarskega cesarstva tudi tedaj, ko je prevzel krono car Simeon. Leta 893 so Klimenta imenovali tudi za škofa in čeprav Kliment tega ni hotel, je moral ohraniti ta položaj vse do svoje smrti, do 27. julija 916. Na slovesni akademiji v Ofirldu je o življenjskem de tu Klimenta Ohridskega govoril tudi vseučilišč-ni profesor iz Skopja in predsednik jugoslovanskega odbora za to proslavo Blažo Koneski. Po njegovem izvajanju je bil Kliment na čelu generacije, ki je v dokaj težkem razdobju nadaljevala delo, ki sta ga začela slovanska prosvetitelja Ciril in Metod. V svojem govoru je Koneski poudaril, kako so najožji učenci slovanskih bratov hudo trpeli, nato pa je opisal izgon Klimenta Ohridskega iz Moravske. O tem je Koneski dobesedno rekel: «Po tistem, kar piše o Klimentu v Žitju, so vojaki izgnance, ki so zgradili osnovo slovanske kulture, gole gnali po ledeni podonavski megli, jih z meči zbadali v vratove, s sulicami pa v prsi, da ne bi umrli samo enkrat, temveč tolikokrat, kolikor-krat bi začutili smrtno grozo in kolikorkrat so jo pričakovali.» Od leta 866 je Kliment nadaljeval svoje pionirsko delo v zahodni Makedoniji. Od tedaj je njegovo delo bilo največ povezano z Ohridom, ki je postal eden prvih in najpomembnejših žarišč slovanske književnosti in v katerem so se stiki z bizantinsko kulturo reševali na ustvarjalen način. Kli- ment je tam zgradil svoj samostan in 30 let, vse do svoje smrti, delal najprej kot učitelj, nato pa kot cerkveni dostojanstvenik. «Vso njegovo prosvetno dejavnost — je dobesedno rekel Koneski — lahko ocenimo po tem, da je iz njegove šole prišlo 3.500 učencev. S svojim književnim delom in z vsem, kar je storil za razvoj slovanskega jezika, je bil Kliment oseba vseslovanskega pomena. Zapustil je globoko sled v najstarejši slovanski kulturi kot organizator in glavni predstavnik ohridske književne šole.« Po izvajanjih prof. Koneskega je za ohridsko književno šolo, ki jo je ustvaril Kliment, značilno dosledno nadaljevanje naukov Cirila in Metoda. Tedaj je bilo vprašanje književnega jezika in slovanske besede eno izmed bistvenih in še vedno nerazčiščenih vprašanj. Po besedah Koneskega se je glavno delo generacije, ki jo pred- Kliment Ohridski na freski v cerkvi sv. Spasa Ko je pred časom AVashington omenil, da bi morale tudi zavezniške sile nositi nekaj bremena v vietnamski vojni, se je v Evropi praktično odzvala temu pozivu le Zahodna Nemčija. Sicer je res, da ni poslala v Južni Vietnam svoje vojaške enote, zato pa se Je potrudila, da bi «breme te vojne« kako drugače olajšala A meriki. V Bonnu so sklenili, da bodo preuredili v vojaško bolnišnico ladjo ((Helgoland«. In po tipični nemški sistematičnosti so se takoj lotili dela, tako je bila ladja pred nedavnim nared. Po značilni nemški sposobnosti in točnosti, po sredstvih, ki jih ima Zahodna Nemčija na razpolago, bi bilo pričakovati, da do to za res zgledna ladja. In vendar kaže, da se je ladja rodila pod nesrečno zvezdo. Se preden je prispela v Južni Vietnam, je doživela vrsto ((nevšečnosti«, ki grozijo celo z manjšim škandalom. Nemška ladja — bolnišnica «Helgoland» je bila na poti v Južni Vietnam v dneh tik pred ■s/////; stavlja Kliment Ohridski, izražalo predvsem v utrjevanju zavesti, da se morajo Slovani vključiti v kulturni svet kot aktivni subjekt. Tako so že v 9. stoletju postali vidni rezultati tega procesa, iz slovanske sredine so se v tem obdobju že pojavile kulturno oblikovane osebnosti, med katerimi je bil po splošnem priznanju Kliment Ohridski najuglednejši in najbolj izobražen. V krogu izobražencev in književnikov tistega časa, ki je nastal ob Klimentu, so sprejeli obliko ciril-metodijskega jezika z njegovimi slovničnimi značilnostmi, kar je bilo povsem naravno tudi zaradi tega, ker je imel ta jezik za osnovo govorico makedonskih Slovanov. Se posebej je treba poudariti, je rekel Blaže Koneski, da se je Klimentov literarni krog zavzemal tudi za prvotno slovansko abecedo — glagolico, ki jo je sestavil Ciril. Zato ni naključje, da so najstarejši slovanski rokopisi makedonskega izvora iz konca 10. in 11. stoletja pisani v tej pisavi. Tistim, ki so napadali slovanski jezik in abecedo, je Kliment odgovoril predvsem s tem, da je v slovanskem jeziku napisal takšna dela, kakršna tisti, ki so izpodbijali slovansko književnost in jezik, niso bili sposobni napisati v grščini ali latinščini. Kliment je pisal v jeziku, ki ni bil izumetničen in primitivnega izraza, temveč bogat, pester in sugestiven, pri čemer preseneča zrelost pripovedovanja. Ta zrelost, je zaključil Koneski, se ne more pojasniti, če Ji ne predstavljamo, da je bil že v sami slovanski sredini storjen viden kulturni napredek, v katerem so bili Kliment in drugi njegovi sodobniki takšne osebnosti, ki so dosegle polno mero največje izobrazbe svojega časa. Z njimi so prvič stopili iz mraka anonimnosti pionirji neke kulturne ureditve z velikim potencialom. Kot takšni niso na robu, temveč v sami sredini tedanje evropske kulture. nedeljskimi «volitvami». Prav gotovo so si v Bonnu zamišljali s tem svojim «darilom» pripomoči Jugovietnamskem premierju Kiju v volilni kampanji, kaže pa, da se bonski načrti niso -ako razvijali, kot so bili zamišljeni. Prišlo je namreč na ladji med vožnjo proti Južnemu Vietnamu do večjih okvar in je bilo treba ladjo popraviti. V Bonnu so sl v tem primeru takoj izmislili opravičilo. Rekli so, da naj ladja ne prispe v Sajgon pred volitvami, da bi njena prisotnost ne vplivala na volitve. Hkrati so iz Bonna poročili kapitanu ladje, naj ne pluje v Singapur, kjer bi mogli ladjo popraviti, pač pa da naj se zadrži nekoliko na širokem morju. Brzojavka je dobesedno zahtevala: «Krožite na širokem morju, kakorkoli potratite čas«. V čem Je bila napaka na ladji? Naprave za kondicioniran zrak so se pokvarile in na ladji so i meli okoli 40 stopinj vročine. Zaradi te okvare se je pokvarila vsa zaloga zdravil, ki so Jo peljali s sabo. Neki zdravnik je ob tej neznosni vročini izjavil, da bi bil kmalu ponorel. Napaka, ki smo Jo omenili, pa ni edina »šibkost« zahodnonem ske ladje-bolnišnice »Hergoland«. Neki nemški zdravnik, ki so ga a ladjo poslali v Južni Vietnam, je rekel, da je tudi bolniško osebje na ladji slabo pripravljeno. Rekel je, da bolničarjem in ostalemu bolniškemu osebju sploh niso dali možnosti, da bi se strokovno pripravilo, ter da so jih le v petih dneh v vsej naglici «poučili» nekaj o morebitnih boleznih in zdravstvenih razmerah, ki so značilne za trn-iska področja in za področja džungle. Tako zdravniki kot bolničarji so v ta namen imeli le petdnevni »hitri teč'j». K tema dvema problemoma pa se pridružuje še tretji. Ladja ni pripravljena za rečno plovbo in zato pravijo, da bo s težavo služila svojemu namen. Ob tem pa bi mogli dodati ša nekaj. Bonn ja s svojim dejanjem dokazal svojo solidarnost z ameriškim napadalcem. Zdi se pa, da to Bonnu ni bilo niti potrebno, kajti iz Vietnama prihajajo vesti, da je tam več Nemcev, ki se kot plačani inštruktorji ukvarjajo z vežbanjem sajgonsice regularne vojske, posebno v saj-genskem letalstvu. To se zdi sicer čudno, saj ima sajgonska vojska na razpolago ameriške »svetovalce«, ki Jo vadijo že dolga leta. Toda tuji dopisniki so velikokrat že poročali o svojih srečanjih tudi s kakim Nemcem, ki je prišel sem kot vojaški inštruktor. Na koncu pa bomo dodali, da Je bila bonska vlada vendarle tako previdna, da je svojo ladjo — bolnišnico »Helgoland« prepustila ali izročila Rdečemu križu, da bi se njena vojaška vnema kolikor-toliko zakrinkala. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Glasbila in barve; 12.15 Turistični razgledi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov; 17.00 Orkester p.v. Giannija Safreda; 17.20 Glasbeni kaleido-skop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorna glasba E. Prokofjeva; 19.15 Garavaglia: «0 raku«; 19.30 Motivi, ki so mladim všeč; 20.00 Šport; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični koncert; 22.30 Guerra Peixe in njegov ansambel; 22.45 Sentimentalne pesmi. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.15 Juke box; 13.40 Opera »La Perichole« — drugo dejanje; 14.25 Tržaške rapsodije; 14.45 B. Croce in Julijska krajina. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.15 — Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod, senčnikom; 10.15 Baletna glasba; 11.00 Glasbeni spored; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Štirje simfonični plesi; 14.15 Tretja stran: O] SREDA, 14. SEPTEMBRA 1966 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Priložnostna glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetni spored; 9.30 Griegova sonata opus 45; 10.05 Popevke; 10.30 Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00 Ob judovskem prazniku; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 13.30 Solisti lahke glasbe; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simf. glasba; 17.25 Rubinstein izvaja Chopina; 18.00 Umetnost in književnost; 18.35 Glasbena prizma; 19.15 Oddaja o morju; 20.25 Mascagnljeva opera «L’amico Fritz«; 22.30 Plesna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.15 Orkester Ellis; 9.40 Nove ital. pesmi; 10.00 Operni zbori; 10.35 Nove plošče; 11.35 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. zbori; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Sopranistka L. Priče; 16.00 Rapsodija; 16.38 Glasbeni spored za mladino; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Mali ansambli; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pisan glasbeni spored; 21.40 Plesna glasba. III. program 14.40 Operna panorama; 16.00 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Slov. narodne; 17.15 Plošče tedna; 17.30 Pevci lahke glasbe; 18.00 Strani iz oper; 18.45 Tamburaški orkester; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport: 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkester Carroll; 23.35 Schubertova sonata št. 5. 18.30 Dve Muffatovi toccatl; 18.45 Pregled ruske kulture; 19.00 Koncert; 20.50 Revija revij; 22.05 Orkester Berlinske filharmonije. Slovenijo 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 14.00, 16.00 in 20.30 — Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 9.55 Pravljice In zgodbe; 10.10 Otroški in mladin- ski zbori; 10.25 Godala v ritmu; 11.15 Recital flavtista Miloša Pahorja; 11.45 Človek in zdravje; 12.00 Turistični napotki za tuje goste; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 B. Arnič: Gozdovi pojo; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Iz narodne zakladnice; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Lahka glasba; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Pesmi iz ameriške državljanske vojne; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Na obisku pri Cajkovskem; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Ansambel Boruta Lesjaka; 19.50 Naš razgovor; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 »Jesenski nokturno«; 21.30 Rossini: «Seviljski brivec«; Ital. televizija 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Prosti lov in lovski rezervati; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 športna sreda; 23.00 Dnevnik. //. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 G. Fey Deau - M. Vergoz: »Dottor Foll-brauguet — dentista«; 22.00 Oddaja «Giochi senza frontiere«. Jug. televizijo 10.40 TV v šoli; 11.40 Angleščina; 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.50 TV v šoli; 16.50 Angleščina; 17.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.55 Glasbeni pouk: Jovan Jovičič: Kitara; 18.35 Poročila; 18.40 Kje živijo pravljice; 18.55 Pionirski TV studio; 19.25 Obzornik; 19.45 Biro; 20.05 Od zore do mraka; 20.35 TV pošta; 21.00 Dnevnik; 21.35 Ruzzante: La Moscheta — TV igra; 23.05 Kolesarska dirka po Jugoslaviji in Olimpija-Ferenc-varoš; 23.25 Poročila. Staro indijansko ljudstvo Azteki je imelo zelo razvit umetniški čut. Na sliki glava njihovega vojščaka, izklesana iz bazalta. iiiiiiiiuiiuiuiiiiuiiimiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiHiimiiuiimmniiimimmiiiiiimiiimimiiimiiiimiiiminii HOROSKOP ............. NOV PRIMER BONSKE VOJAŠKE VNEME Ladja-bolnišniea «HELGOLA AD» zares nima sreče PO PODATKIH MESEČNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA JULU Specializacija ladjedelnice GRDA v Tržiču Tudi združevanje podjetij z državno udeležbo utegne zmanjšati število zaposlenih delavcev Stanje v industriji goriške pokrajine Je bilo po mesečniku trgovinske Gornice za julij v bistvu enako stanju v juniju. Stavke v zasebnih in državnih kovinarskih podjetjih zaradi obnovitve delovne pogodbe niso bistveno vplivale na proizvodni proces. V gospodarskih krogih vlada še vedno zaskrbljenost zaradi predvidenega združenja podjetij z državno udeležbo, ki zaposlujejo v naši pokrajini veliko število delavcev. Kar zadeva samo proizvodnjo, naj omenimo, da je v ladjedelnici povsem normalna in da je v teku uresničevanje načrta za modernizacijo naprav in njihovo okrepitev. Vse to teži k specializaciji dela, ki pa ni docela v skladu s potrebami pokrajinskega gospodarstva. S polno paro delajo v obratu za izdelovanje tekstilnih strojev SA-POG, zadovoljiva Je tudi proizvodnja jeklarne, ki deluje v Istem obratu. Za oba obrata se predvideva povečanje dejavnosti v okviru programa za modernizacijo naprav ter novo usmeritev probcvodnje. Ne povsem zadovoljiva je proizvodnja v podjetjih elektromehanič-nih izdelkov ter kovinske embalaže. Brez dela je podjetje za demon-tiranje ladij, medtem ko imajo dovolj naročil v obratu za proizvodnjo hladilnikov. V tem mesecu je začela s proizvodnjo vijačnica v Tržiču, kjer Je našlo zaposlitev prvih 25 delavcev. V tekstilni tovarni normalno proizvajajo bombažne tkanine in tkanine iz umetnih vlaken, tako da ao zaposlili prav vso svojčas odpuščeno žensko delovno silo. V preteklem mesecu so obnovili proizvodnjo v svilami, kjer se je zaposlilo 24 delavcev. Na poprejšnjem nivoju je proizvodnja v lesnih obratih, vštevši obratih za izdelovanje papirja in kemičnih iz- Gortca VERDI, ms—22.: «Le soldatesse». Lea Massari In Tomas Millan; italijanski film prepovedan mladini pod 18. letom. GORSO. 17.00: «Tutte le ragazze lo sanno». D. Niven in S. MčLai-ne; ameriški kinemaskope v bar-vah. MODERNISSIMO. 16.15 — 22.30: »Arizona Oolt». Glullano Gemma in Ferdinando Sancho; italijanski kinemaskopskl film v barvah. VITTORIA. 17.30—22.: «Iwo Jima». j. Walne in J. Agar; črno beli ameriški film. CENTRALE 17.00: «007 e mezzo, agente per forza contro gli assas-sini degli JE». J. Dally in K. Jen-sen: ameriški cinemasoope film v barvah. Tržič AZZURRO. 18 — 22.: «La colt č la mla legge». A. Clark in L. Gilly; v barvah. EXCEL8IOR. 17.30—22.: «Awentu-re nella fantasia*. R. Tamblln; kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 18,—22.: «Obiettivo To bruk». R. Burton in J. Mason. H on ko EXCELSIOR. 19.30—22.: «La fuga«. G. Ralli in A. Aymeč. RIO. — Zaprto. delkov. Nič posebnega se ni zgodilo v obratih za proizvodnjo slaščič in likerjev, ki, kakor vsako poletje, nmajo naročil. V gradbeništvu prevladuje zasebna pobuda, ki pa Je še vedno zelo omejena. Zavoljo številnih gradbenih dovoljenj, ki so Jih izdale krajevne ustanove, pričakujejo povečanje gradbene dejavnosti v bližnji prihodnosti. S tem v zvezi naj podjetjih za proizvodnjo gradbenega materiala, ki utegne zavzeti večji obseg zaradi naročil iz drugih pokrajin. Zastoj in slabše kupčije so zabeležili v prevozništvu zavoljo inozemske konkurence in počasnosti v carinjenju blaga v Gorici. Ob koncu naj omenimo še trži-ško pristanišče, ki je premagalo daljšo krizo prav zaradi dovoza omenimo malenkostno poživitev v večjih količin lesa. inMiiiMMiiaiimiiiiMiiimiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiaiiiiiiiimiifiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii V PARKU POSESTVA TACC0 V ŠTEVERJANU Uspela zabavna prireditev prosvetnega društva ^Briški grii» Nastop kotalkarjev, tekmovanje 64 parov v bri-školi ter izvolitev najlepše mladenke in družic Z izvolitvijo najlepše mladenke in družic se Je v ponedeljek zvečer zaključila v Steverjanu v Brdih tridnevna zabavna prireditev, ki Jo je pripravilo prosvetno društvo «Briški grlč». Za zvezdico so izbrali prodajalko 17-letno Aldo Knez z Britofa, za družici pa dijakinji Branko Koren in Adrijano Klanjšček. Pred izvolitvijo so udeleženci ponedeljske zabave sodelovali pri brezplačni trgatvi grozdja, ki Je viselo nad plesiščem. Bilo ga Je za vse dovolj ter so udeleženci pobudo podjetnih in pridnih organizatorjev nadvse pohvalili. V nedeljo popoldne je ob veliki udeležbi nastopila skupina kotalkarjev CRA iz Tržiča, ki so se na prireditev pripeljali s fordi nekega goriškega podjetja, ki Je to uslugo opravilo brezplačno ter na prireditvenem prostoru razstavilo tudi nekaj svojih vozil. Kotalkarje in njihove voditelje je v imenu društva pozdravil Sa-verij Rožič, ki jim Je želel prijetno bivanje in uspešen nastop, udeležencem, ki jih je bilo kakbf ponavadi izredno veliko, pa prijetno zabavo. Skupina 17 kotalkarjev, starih od 4 do 17 let, je prikazala zelo lep program ter bila deležna iskrenega priznanja. V nedeljo popoldne je bilo tekmovanje v briškoli, na katerem je sodelovalo 64 parov. Za izid je vladalo veliko zanimanje, ker so bile nagrade izredno zanimive, morda najdražje, kar so Jih kdajkoli dali za nagrade pri takšnih tekmah na Goriškem. Prvo mesto in vsak svoj hladilnik sta dobila Leopold Maraž in Albert Gravnar, oba iz Steverja-na, drugo mesto in vsak svoj pršut Bruno Ožbot iz Rubij in Franc Tomšič iz Sovodenj, tretje mesto in salame sta si pridobila dva predstavnika CRA iz Tržiča, četrto mesto in salam ter vino pa spet dva Steverjanca, in sicer Bruno Gravnar in Alojz Gravnar. Na zabavišču je Anton Koršič z Jazbin razstavil vinsko posodo, prodajali pa so grozdje, pristno domače vino, čevapčiče in domače klobase: za razvedrilo in ples je igral orkester iz Gorice. Izredno uspela prireditev je vse tri dni privabila v Steverjan več tisoč ljudi DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna PONTONI BASSI v Raštelu St. 26 tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Naj višja 27.2 stopinje ob 16.15 In najnižja 13,8 ob 6. uri; povprečna vlaga 77 odst. Rojak iz Štandrcža je umrl v Kanadi Svojci v Standrežu so prejšnji teden prejeli iz Kanade vest, da Je v mestu Vancouver, kjer Je živel zadnja leta s svojo ženo in sinom, umrl znani gradbenik Jožef Rusjan. Ko so mu začeli gradbeni posli doma iti slabo, se Je pred štirimi leti odločil, da se bo preselil v Ameriko, kamor Je že dve leti prej odšla njegova druga žena s sinom. Mož pa, ki Je imel takrat že 61 let, se ni mogel vživeti v kanadske razmere ter ga Je mučilo domotožje. Letos poleti se Je odločil, da bo prišel za nekaj mesecev v domače kraje ter Je menda že naročil prostor v letalu, ki naj bi ga popeljalo v Evropo, ko ga Je pobrala smrt. Pokojni Rusjan se Je rodil v Vrtojbi, kmalu pa se je družina preselila v Standrež. Med zadnjo vojno je tudi on sodeloval s te-renci v NOB ter dajal podporo za borce. Zapustil Je dve hčeri, ki sta poročeni v Standrežu odnosno v Sovodnjah in sina, ki Je ostal z materjo v Kanadi ter ima sedaj 21 let. Družini izrekamo naše sožalje. NA SEDEŽU CIFAP Strokovni tečaji za usposabljanje delavcev Nagradili so najboljše obiskovalce lanskih tečajev Pred dnevi so na sedežu šole za strokovno usposabljanje delavcev (CIFAP) na Korzu Italija 65 v Gorici odlikovali najboljše učence, ki so obiskovali tečaj za električarje in radijske tehnike, ki je bil namenjen vajencem v šolskem letu 1965-66. Za dobre učne uspehe so nagradili 6, za reden obisk tečajev pa drugih 6 učencev. Nagrade so bile v denarju in diplomah. Na sedežu te šole nadaljujejo z vpisovanjem v normalne in večerne tečaje za zaposlene in brezposelne delavce. Med drugim pripravljajo dva dnevna tečaja za steno-daktilografe in dva večerna tečaja za strojepisje in stenografijo. Ti tečaji so primerni za trgovsko stroko. Za industrijo bodo pravtako odprli dnevni in večerni tečaj za radijske tehnike, in za popravilo televizorjev. Vpisovanje v posamezne tečaje na sedežu na Korzu Italija 65 vsak delavnik od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah samo od 10. do 12. ure. Jutri zopet dražba v mestni zastavljalnici V mestni zastavljalnici v Gorici, ali Montu, kot Jo imenujejo Goričani, bo po daljšem poletnem presledku Jutri dopoldne zopet dražbe-na prodaja zastavljanih dragocenih in navadnih predmetov. V poštev pride blago, katerega zastavne police so zapadle preteklega julija, pa jih niso obnovili. Kot je že v navadi, bodo ob tej priliki prodajali tudi drugo blago, ki so ga postavili na dražbo nekateri trgovci. Iz tržiške bolnišnice Na svojem domu je padla včeraj 80-letna Erminia Longo iz Tržiča, Ul. Aris 65. Odpeljali so jc v tržiško bolnišnico, kjer so jo pridržali za 45 dni na zdravljenju zaradi udarca na lobanji s pretresom možgan 10 dni Se bo moral zdraviti prav tako zaradi padca na domu 60-letni Domenico Busan iz Stivana. Pri padcu se je udaril v glavo in si pretresel možgane. Na delu se je ponesrečil 23-letni zidarski delavec Duilio Persich ij Škocjana ob Soči. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na glavi; okreval bo v nekaj dneh. N0C0MCT 9. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Kdo v finale turnirja Primorje ali Zarja? Tekma bo danes ob 17.45 na stadionu «Prvi maj» Predvidevanja za današnjo tekmo med Primorjem in Zarjo so skoro nemogoča. In to iz raznih razlogov: obe ekipi Imata dobra režiserja, Primorje Fragiacoma, Zarja pa Baldasina. Prosečani razpolagajo z goleadorjem Verginello, bazoviška ekipa pa ima najuspešnej- Zaradi koščka lesa je padla s kolesa Okrog 15. ure včeraj popoldne se je peljala 53-letna Amabile Zorat-to iz Ogleja, ki pa stanuje sedaj v Gorici, s kolesom po Kraški ulici. Zapeljala je na cestišču čez košček lesa, ki je odskočil med špice kolesa in povzročil padec kolesarke. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili poškodbo na desni roki z verjetnim zlomom zapestja; pridržali so jo na zdravljenju. ............................................................. šega strelca Kalca. Primorje igra s prostim igralcem Zuzlčem, ki precej dobro pozna svoje delo, a tudi Zarja ima na tem mestu solidnega branilca, in sicer Vojka Krlžmanči-ča. Skratka, popolno izenačenje. Za te igralce smo gotovi, da bodo kot vedno dobro zaigrali. Končni uspeh bo torej odvisen od dneva ostalih nogometašev. Zarja Ima dva mlada beka, ki sta močnejša od branilcev mesmrvo DIRKA PO JUGOSLAVIJI Skozi Trst v N. Gorico: Grac (ČSSR) prvi na cilju Brez obmejnih formalnosti čez bloka pri Škofijah in Rdeči hiši NOVA OORICA, 13. — Danes je bila na sporedu 10. etapa kolesarske dirke po Jugoslaviji. Proga je bila dolga 170 kilometrov in je vodila prek Pulja čez Hrvatsko ln Slovensko Istro, čez mednarodni blok na Škofijah ter mimo Trsta-------- in Opčin v Staro in v Novo Gorico muiimiiMMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiimiuuiuiiMiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiNiniuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuniiiimiMi IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Kos žerjava se je odtrgal in treščil na gradbišče Na srečo je bil samo eden lažje ranjen - Vespist iz Fogliana se je ponesrečil na Trnovem Na gradbišču, kjer je bila stara Ribijeva avtobusna postaja v Ui. IX. agoito ae je pripetila včeraj popoldne nesreča, ki pa ni imela hujših posledic. Na omenjenem gradbišču so postavili velik gradbeni žerjav, pri katerem se je okrog 14. ure odtrgal prečni kos in treščil na gradbišče. Na srečo, ni bilo na kraju, kamor je padel kos železa, ki meri v dolžino preko 10 metrov, nobenega delavca. Pač pa je delal v bližini 26-letni kovinar Franco Fumis, doma iz Bagnaria Arsa v videmski pokrajini. Ko je videl železno gmoto padati, je skočil s svojega delovnega prostora v 3 metre globoko jamo za klet ter se pri tem laže poškodoval. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer bo mu ugotovili le nekaj prask. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v nekaj dneh. Z avtom jugoslovanskega Rdečega križa so nekaj po 15. uri pripeljali v goriško civilno bolnišnico 53-letnega Amelia Cecchetta iz Fogliana, Ul. S. Michele 2-2. Pri- držali so ga na zdravljenju za 10 dni zaradi rane na desni nogi. Ponesrečenec je povedal, da se je peljal z vespo 125 skozi Trnovo, ko mu je nenadoma počila sprednja guma; izgubil je kontrolo nad vozilom in zavozil s ceste ter padel. Domačini so poklicali rešilni voz RK, ki ga je nemudoma odpeljal v Gorico. V UGG so našli orožje Delavci, ki so zaposlena pri popravilih velike dvorane v UGG na Trgu Battistl, so našli pri razkopavanju nekega podzidja pod odrom v zemlji več orožja. Ravnatelj UGG Je o najdbi obvestil leteči oddelek goriške policije, ki je pregledala orožje, med katerim je bilo 13 pušk in ena brzostrelka ter več drugih kosov. Policija Je najdeno orožje izročila topniškemu poveljstvu v Gorici. Sodijo, da Je ostalo orožje tam še iz druge svetovne vojne, ko Je imela v UGG sedež protiletalska obramba. Ob 13. url ln 8 minut Je prvi tekmovalec, Poljak Jan Kudra, prevozil čez mednarodni blok na škofijah. V tej skupini je bilo še 9 tekmovalcev, med njimi tudi član prve jugoslovanske ekipe Tone Ukmar. Od favoritov Je bil v vodilni skupini vzhodni Nemec Guenter Hoffman. 3’20” za prvo skupino je privozila čez blok skupina petih kolesarjev, ki Jo je vodil Tržačan Edoardo Gre-gori. Približno 6’ za prvo skupino pa je prešla blok glavnina. Skupino je vodil Fran Skrij, v njej pa so bili vsi favoriti, med njimi tudi Valenčič, čubrič in Bilič. Zmagovalec današnje etape od Pulja do Nove Gorice je Cehoslovak Grac s časom 4 ure 32’25" pred Hoffmanom (Vzhodna Nemčija), 4 ure 32’55" in Del Blancom (Italija) 4.33’25”. V lestvici posameznikov vodi še vedno Valenčič s časom 38.00’33” pred Cubrlčem 38.00’41” ln Biličem 38.0T32”. Te resno ogroža vzhodni Nemec Hoffman, ki je na četrtem mestu s časom 38.02'49’\ V ekipni lestvici pa vodi Jugoslavija s časom 113.55'09" pred Vzhodno Nemčijo 114.13’39”. Jugoslovani Valenčič, Cubrlč i. Bilič so danes brez borbe dovolili tekmovalcem Vzhod ne Nemčije, da se jim nevarno približajo in da Jih ogrožajo v obeh lestvicah. Prva skupina se Je ločila od glavne že 10 km od Pulja in Je do kraja diktirala oster tempo. Bilič, Valenčič ln čubrič so vozili skupno ln so prispeli na cilj šele z drugo skupino. O prehodu čez blok naj povemo, da Je šlo brez vsakih zatlkljajev in da Je bila organizacija odlična, čeprav se Je prvič v zgodovini dirke po Jugoslaviji zgodilo, da so del proge prevozili po tujem ozemlju. Na bloku so bili zbrani številni novinarji in fotoreporterji, hkrati pa seveda funkcionarji Jugoslovanske ln italijanske kolesarske zveze ter zastopniki Jugoslovanske in italijanske cestne policije. Italijanski funkcionarji so nam zatrdili, da so storili vse, da bi dirka po njihovem ozemlju kar najbolj nemoteno potekala. Hkrati so izrazili svoje zadovoljstvo, da je del mednarodne dirke po Jugoslaviji na Italijanskem ozemlju, kar bo nedvomno prispevalo k že itak dobrim športnim in vsestranskim odnosom med obema deželama. Pred prihodom kolesarjev so se na italijanski strani zbrali poveljnik IV. obmejnega področja dr. Ci-mino, poveljnik obmejne policije za tržaško področje dr. Patavino, poveljnik miljske karabinjerske tenen-ze por. Lembo n višji vodnik Sche-pis ter poveljnik cestne policije z velikim številom motociklistov in avtomobilov. Cestna policija je vozila pred vsako skupino kolesarjev ln sproti vzorno urejala promet, na križiščih pa so policijski agenti in karabinjerji sur beli za red. Kolesarji so zavili z Ul. Flavia na trbi-ško avtocesto in se po njej povzpeli do Opčin, kjer je bil cilj goitk« nagrade. Pot jih je nato vodila ob bodrenju številnih gledalcev, ki so se zbrali ob robu. vedno po avto cesti mimo Sesljana in dalje skoraj do vstopa v avto cesto Trst-Videm, kjer so zavili na desno pro ti Jamljam. Tudi po Goriškem s< bili udeleženci dirke po Jugoslavij: deležni aplavzov. Največ Jih je se veda čakalo na cilju v Novi Gorici, kjer Je bil predstavnik ČSSR Da nijel Grac najhitrejši. Primorja. Ražen bo tokrat moral paziti na Verginello in vsako tvegano spuščanje v napad bi bilo lahko usodno, če nisi namreč Ver-ginelli vedno za petami, Je skoro gotov gol. Kaj pa s kriisso vrsto? Metlika (Zarja) odvija igro stopperja in bo gotovo za petami Puntarja. Pro-seški napadalec se bo moral stalno pomikati na mesto levega krila in si tako «potegniti» tudi stopperja za seboj, v sredino -pa bi lahko v tem primeru stopil Verginella, ki bi bil neposredno v kazenskem pro-sotru zelo nevaren. Teoretično Je stvar precej lahka, na igrišču pa se bodo pojavile seveda težave. Na sredini igrišča bo danes izredna borba. Spoprijela se bosta namreč dva najboljša igralca tega turnirja: Baldasin in Fragiacomo. Po našem mnenju je bazoviški predstavnik za las boljši, toda Primorje ima več izkušenih Igralcev na sredini Igrišča. Pravijo, da Milič ne bo igral, zato bo moral Puntar v največji meri pomagati Fragia-comu. Napada obeh ekip pa sta precej različna. Fizično močnejši napadalci Primorja na eni strani, na drugi strani pa bodo mladi ln hitri napadalci Zarje skušali prodreti skozi močne obrambe. Sicer je bazoviška ekipa prišla v polfinale z večjo lahkoto in z obilnejšim količnikom (8:0 v treh tekmah), medtem ko so bili Prosečani enkrat celo premagani in to po zaslugi Bar-kovelj. Količnik Primorja je slabši od Zarje (5:3 v dveh tekmah), toda nedvomno je bila njihova skupina močnejša od bazoviške. Predvidevanja so torej povsem tvegana in nemogoča. še nekaj mnenj nekaterih igralcev in kritikov: B. Rupel (sodil več tekem): «Na papirju so močnejši Prosečani, toda trenutno doživlja Primorje hudo psihično krizo, iz katere se je v nedeljo deloma opomogla. Verginella bo gotovo ime! najvažnejšo besedo v tem srečanju. Zarja Je mla- da ln zato še neizkušena ekipa, ki pa lahko preseneti.* Strekelj (predsednik Primorja): «Danes bo igralo Primorje bre* dveh ali celo treh stalnih igralcev. Vsekakor mislimo zmagati. Vse naše upe postavljamo na sredino igrišča, kjer bo ponovno imel glavna besedo Fragiacomo.* Skupina navijačev Brega: «Zma-gala bo Zarja*. Tekma bo na igrišču »Prvi maj* ob 17.45. Sodnik: Vito Svetina (Kolarič). Stranska sodnika: Vladimir Ota (Breg) in Janko Budin (Kras). Delegat: Vojko Cesar (Cankar), —edson— Junlorsko in mladinsko nogometno prvenstvo Primorjc-CRDA 3:1 Primorje-Ponziana 2:2 V nedeljo sta enajsterici Primorja nastopili v juniorskem in mladinskem prvenstvu. Juniorji proseškega kluba so premagali CRDA 3:1 z goli Rustje, Depaseja in Daneua, mladinci pa so zaključili tekmo s Ponziano B neodločeno 2:2. Za Primorje sta bila u-spešna Metlika in Cemjava. SD UNION Sporočamo vsem članom SD UNION, da bo v sredo, 14. septembra občni zbor v gostilni «Pertot», Lonjerska cesta it. 177. Na občnem zboru bodo prisotni tudi predstavniki drugih društev. NniiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiMiiiiiiMMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiniiniiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiMiitMI V SOBOTO IN V NEDELJO MEDNARODNE DIRKE «ZA NAGRADO PRIMORSKE PORTOROŽ^ 1966* Tekmovalci iz 27 držav v borbi za lovorike Tudi Tržačan Parlotti najavil udeležbo Včeraj je bila v Kopru tiskovna konferenca pred bližnjo mednarodno motociklistično ln avtomobilsko dirko «Nagrada Primorske Portorož 1966». V imenu organizacijskega odbora je zbrane novinarje, med katerimi Jih Je bilo več tudi iz Trsta, pozdravil — namesto predsed- nika inž. Zlatka Pajka, ki Je bolan — podpredsednik odbora inž. Franc štular. V uvodnih besedah Je poudaril, da se letos dirka ponavlja že desetič. Podčrtal pa je tudi njen mednarodni značaj, saj je med doslej prijavljenimi razmeroma malo domačih dirkačev; tuji dirkači pa so iz 27 držav. V Portorožu se že zbirajo prvi dirkači; tako so prispeli tekmovalci iz Avstralije. Dirkači sami ocenjujejo progo v Portorožu kot eno najboljših, ker ima na 5750 m dolžine dovolj levih in desnih ovinkov ter strmin. Letos bo popravljen še neki ovinek, tako da bo mogoča še večja hitrost in pričakovati Je, da pride do novega rekorda. Med prijavljenimi dirkači so Ste-vilna znana imena, med katerimi Je več Italijanov: Parlotti, Vlila, Vi-senzl, Rinaudo, Pasolim, Grassetti, Campanelli in drugi. Prišli pa bodo tudi še drugi znani tekmovalci, med katerimi Je treba računati na nekatere kot favorite, n pr. Kunz (ZRN), Scheimann (ZRN), Duff (Kan.), Lenz (Av.), Flnley (Avstr.), Marszowskl (Sv.), Koller (ZRN), Butschar (ZRN), Attemberger (Avstrija) itd. V kategoriji prikolic bo posegel v borbo za najboljša mesta tudi Jugoslovan Boško šnajder. že v petek popoldne ln potem v soboto bodo uradni treningi in bo zaradi tega cesta, po kateri gre pro- ga, zaprta v petek od 14.30 do 18. ure po Jugoslovanskem času, v soboto pa od 9. do 19. (Tisti, ki bi hoteli naprej od Portoroža, bodo vozili po cesti Koper - Šmarje - Buje, za Piam pa skozi Strunjan ln čez Bell križ.) V nedeljo bo cesta zaprta od 9. do 18.30; za občinstvo, ki bo prišlo gledat dirke, pa bo dohod možen vse do pol ure pred začetkom. Ob progi bo za okrepčilo občinstvu na razpolago več kioskov poleg nekaterih stalnih gostiln. V soboto 17. t.m. bodo vožnje motociklov do 125 ccm, 350 ccm ln trening vožnja avtomobilov F 3. Tekmovanje v soboto se prične ob 15,30. V nedeljo, 18. t.m. pa se tekmovanje prične ob 14.30 z vožnjami motociklov do 50 ccm, 250 ccm, 500 ccm, 500 ccm s prikolicami ln avtomobili F 3. Vstopnina Je za sobotne tekme 400 din, za nedeljske 500 dinarjev. ii □ 17 pisem »i smrti in ljubezni -ar ' ec Na koncu Te prosim, ne izgubi zaupanja vame, čeprav te-?a morda ne zaslužim. Nikar ne išči vsak dan med pošto mojega pisma. Ce bo kaj nujnega, Ti ga bom že poslal ekspresno. Bodi brez skrbi Vaš očka. 14. PISMO — ekspres, poštni žig 11. aprila 1944. Zal mi je, ker Ti niso dovolili, da bi me videla. Hotel sem D samo povedati, la je odločitev sodišča padla. Meni Je vseeno kdaj nama bodo dovolili srečanje za ta mesec Samo, tukaj ’ bom ostal približno do konca aprila, toda tega nihče natanko ne ve. Zato se mi zdi, da je bolje, če bi prišla malo poprej. Ali ne bo prepozno, če bi prišla 14. aprila? (Pojasnilo gospe Vukelič: 14 aprila je bila desetletnica mojega prvega srečanja z Brankom v Tokiu). Mislim, da bo do desete obletnice najinega prvega srečanja položaj jasnejši. Lahko prideš brez sina Za otroka ni dobro in samo oviral bi najin razgovor. Lahko me bo videl na svoj prihodnji, četrti rojstni dan Moraš videti tožilca in se pogovoriti z njim o Tvojem finančnem položaju, življenju in ostalih stvareh. Vsa sreča je v tem, da mi denar ni več potreben. Razen tega pa ne morem biti za Vas koristen. Samo predvsem moram reči, da moraš ozdrave- ti, kajti zdravje je veliko koristnejše od denarja. Seveda imam zaupanje vate. Od tukaj lahko pišem pismo samo enkrat v dveh mesecih, po sklepu, sprejetem po obsodbi, toda Ti mi lahko pišeš, kolikor hočeš. Zato ml moraš, ko me boš prišla obiskat, predhodno o vsem tem pisati, da bi med srečanjem lahko odločala o najvažnejših zadevah. Zdaj pa druga stvar, ki zadeva nas tri. Hvala za nasvete, ki si ml jih dajala do sedaj, toda zdaj bi Te jaz prosil, če bi ml podarila zaupanje za še kaki dve leti. (Pojasnilo gospe Vukelič: Tudi tukaj je Branko napovedal, da se bo vojna končala z Japonskim porazom v teku dveh let.) Tedaj, ko bo prišel čas, v katerem bodo ljudje razumni, bo dobro, če bomo dobili pomilostitev. Seveda, v takšnem času se bova končno lahko pogovarjala o tistem, kar bova hotela. Ne morem vaju tukaj vezati neskončno, čeprav dosmrtna obsodba vendar pomeni, da nekakšno upanje Je. Zdaj moram na delo. Zdravo do najinega srečanja. Vaš očka. PJ3. Vrnil sem vse stvari, razen knjig in obleke, ki Jo nosim zdaj. Ti boš preverila denar, ki sem ga prav tako poslal. 15. PISMO — poštni žig 10. julija. (Važno pismo) Kmalu bom moral oditi. Zato Te prosim, da prideš na srečanje «sajonara» (na svidenje ali zbogom v japonščini), za katero sem dobil posebno dovoljenje. Tudi zaradi Vaju bo bolje, če boš prišla prej, da bi lahko odločila o nekaterih stvareh. S stališča mojega zdravja je bolje, da se ukvarjam z delom, na katerem lahko uporabim svoje mišice, kakor lahko domnevaš. Zato se morava veseliti. Se ne vem za kraj, kamor me bodo poslali, ko pa bom zvedel, potem boš lahko najbolje sama odločila, ali me boš spremljala tja. Za to pa moraš vprašati odgovorne ljudi. Jaz Ti bom pisal iz tistega kraja. Zaradi hrane in zdravljenja bo kak kraj zelo dober zate in morda se bo število najinih srečanj povečalo in tudi potekalo pod ugodnejšimi pogoji. Zato bom lahko mimo odšel. O ostalih stvareh se lahko pogovoriva ob najinem srečanju, toda samo odgovorim naj na Tvoje pismo. Nikakor mi ni všeč, ko praviš, da je Tvoje življenje brez kakršnegakoli smisla. Ti si, vsaj zame, dobrodelnež, ki govori slepim o lepotah sveta, za sina pa si vse. Ti si vse. Za domovino in družbo trenutno ne moreš uporabljati svojih sposobnosti zaradi bolezni, toda dobro je, če se ne ukvarjaš s slabimi deli in ne oviraš drugih ljudi Kasneje, na vasi, boš morda imela priložnost, da boš koristila Mislim, da Je čisto v redu, če lahko Izrabiš ta čas za svoje Izpopolnjevanje. Zdaj si stara trideset let in prav toliko jih boš gotovo še doživela. In, če zdaj izkoristiš svoj prosti čas za to bodoče življenje, potem Ti je lahko celo bolezen v korist. Kar zadeva denar, ne bo nobenih skrbi, če bo tožilstvo odobrilo, da Ti vrnejo zaplenjene stvari. In tako Te prosim, da takoj prideš na najino srečanje «sajonara». Sinov očka. Tako so minevali dnevi, meseci, leta... Upanje Branka Vukeliča, da ga bodo izpustili iz zapora (v kolikor je zares bilo, pa ni bilo zapisano v pismih samo zaradi njene utehe in ohra britve) se je izkazalo za brezupno, čisto pa Je bilo razpršeno, ko so ga najprej obsodili na smrt, potem pa na dosmrtno ječo Edina Brankova zveza s svetom izven zapora so bila njegova pisma soprogi in njena pisma njemu. Edini radostni trenutki — srečavanja z njo in malim sinom, srečavanja, ki so jih jetniške oblasti zelo redko dovoljevale. In vendar vsemu temu nakljub pričajo vsa Brankova piesma predvsem o tem, da se mu Je vendar posrečilo ohraniti moč in vedrino duha in da ni izgubljal poguma niti upanja, da bo nekoč prišel iz ječe. Julija 1944. leta so Branka iz zapora v Tokiu premestili v novi zapor, v kraj Abaširi na najsevernejšem japonskem otoku Hokaido. Danes Je ta kraj znano središče za zimske športe, toda takrat Je bilo to majhno, pusto naselje, znano samo po tem, da je najsevernejši kraj Japonske, koder vlada večna zima, ln po zaporu, kamor so pošiljali na prestajanje kazni najhujše kriminalce. Premestitev v ta zapor ni obljubljala ničesar dobrega. (Iz pisma gospe Vukelič materi Branka Vukeliča: »Dovoljeno mi je bilo, da sem ga videla samo pol ure pred premestitvijo iz Tokia. 8 seboj sem popeljala tudi najinega malega, slabotnega sinka. Kako sem le mogla vedeti, da je bilo to naše zadnje srečanje?! Nisem mogla zaustaviti solz, ko sem ga videla, kako Je bil suh in izčrpan. Toda imel je svoj optimistični nasmeh in tolažil me Je kot vedno.. Nikoli si ne bom odpustila, da sem ga poslušala ln čakala in da sem ga obiskala v zaporu šele prihodnjo pomlad. Ni preživel zime...*) Novembra tega, 1944. leta, sta bila Richard Sorge in japonski učenjak ter državni svetnik Osaki Osumi obsojena na smrt in usmrčena. V tistem času je bil Branko Vukelič, potem ko so mu smrtno obsodbo spremenili v dosmrtno ječo, že v za do-ru Abaširi. Razmere za življenje zapornikov so bile tam mnogo hujše kot v tokijskem zaporu. Hrana je bila bedna, jetniki v kamnitih celicah pa so najbolj trpeli za mrazom. Majhno peč so milostno dovolili samo najtežjim bolnikom. V enem izmed zadnjih Brankovih pisem iz zapora je razvidno, da ga je začel mučiti nenavaden privid: po dolgem sedenju na kamnitih tleh, skoraj vedno skrčen, da bi manj občutil mraz, si Je strahotno želel, da bi lahko sedel na stol in se stegnil v postelji. Obiski svojcev niso bili dovoljeni. Pisanje pisem družini pa je biilo dovoljeno samo enkrat mesečno. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOCH1 8, 11, TELEFON »3-808 U> »4-638 - PoStni predal 55» - PODRUŽNICA: DORICA: Ulica Simo Pellloo l II, Telefon 33-82 - UPRAVA) TRSI - UL. SV FRANČIŠKA it 20 - Telefon 31-338, »5-823 - NAROČNINA: nieaei-nu w ,n Vnaprej Četrtletna 3 260 lir polletna 4.400 ur. oeloietr.a 7 700 Ur - SFRJ posamezne »revirne » tednu m nedeljo 50 para (50 starin dinarjev), mesečne 10 din (1 (KK) starin dinarjev), letno 100 Jln (lO.OOo starih dinarjev) - PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-0374 - tl SFRJ ADIT DZS Ljubljana Stan trg 3-1, telefon 22-307, tekoči račun pn Narodni Dank) v Ljuoljanl - 503-8 KS - OGI.ASI: (.ena »glasov. Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravn) 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglaal 40 Ut beseda - Oglas) tržaška to gorlSke pokrajine se naročajo pri upravi - D vseh drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubhlicltš It.allana* - Odgovorni urednik: STAN D ’ - v RKNKO - Izdata In tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst