GLAS
LETO XXV. ŠT. 25 (1184) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 25. JUNIJA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Razumeti
bolečino
drugega!
    sak narod naj gleda in razume bo-
lečino drugega naroda in zagotovo
bo zavladal mir! /... / Smo v vrtincu
krize človeštva, ki izničuje vezi solidarnosti
vsega tistega, kar ima podobo človeškega
obraza. /... /
Spomin na dolgoletno trpljenje je hrana za
sovraštvo v trenutku, ko je samo spomin na
naše trpljenje, ko je samo spomin na trpljen-
je neke določene skupine ljudi, ko je spomin
samo na trpljenje za naše pravice...
Če bo vsak narod gledal samo na svoje
trpljenje, na svojo bolečino, bo vedno pre-
vladoval občutek zamere in jeze, nasilnih
povračilnih ukrepov, maščevanja. Če pa bo
spomin na bolečino tudi spomin na trpljen-
je drugega, tujega človeka in celo sovražni-
ka, bo lahko ta spomin postal začetek med-
sebojnega razumevanja.
Ko damo besedo bolečini drugega, posta-
vljamo temelje vsaki mirovni politiki pri-
hodnjih dni”! so besede, ki jih je 27. avgusta
letos v dnevnik Corriere della Sera zapisal
nekdanji milanski kardinal Carlo Maria
Martini, ki danes spremlja v Jeruzalemu od
blizu trpljenje Palestincev in Izraelcev, ki so
ujeti v navidez brezizhoden vrtinec smrto-
nosnega sovraštva in nasilja.
Te besede naj danes odmevajo v naših srcih
tudi na bazoviški gmajni, ker smo pre-
pričani, da je res to, kar je dejal ta veliki ita-
lijanski mož! Kot kristjan bom torej najprej
od sebe zahteval, da bom spoštoval dru-
gačnega in drugače mislečega, a bom
istočasno zase zahteval dostojanstvo, ki ga
imam in mi pripada.
Za človeško dostojanstvo namreč gre! ”-
Gornje besede sem napisal in jih povedal
kot govornik na osrednji slovesnosti pred
spomenikom našim junakom na bazovski
gmajni leta 2003.
Hvala Primorskemu dnevniku, ki je takrat
celoten govor objavil, da sem lahko ponov-
no našel te pomenljive besede nepozabnega
kardinala Carla Marie Martinija, izjemnega
moža, vidca, predvsem pa moža Besede. Na-
pisal jih je za prvo stran dnevnika Corriere
della Sera iz Svete dežele, kamor je po upo-
kojitvi šel na novo prebirat Knjigo vseh
knjig in je od blizu gledal trpljenje in med-
sebojno krvavo nasilje sprtih Palestincev in
Izraelcev.
Te besede naj bodo tudi po 17 letih vodilo
vseh, ki pripravljajo srečanje italijanskega
predsednika Sergia Mattarelle s slovenskim
predsednikom Borutom Pahorjem 13. julija
letos.
S temi besedami v srcu bo pot na Kras za oba
lažja, tako k našim junakom kot k šohtu!
-“V
EZTS GO
Mara Černic, nova
članica skupščine,
o delovanju
združenja in
prihodnosti
goriškega
območja 2
Ravnateljica
O letošnji maturi,
razmerah na
višjih šolah in še
marsičem smo se
pogovorili z
ravnateljico Maro
Petaros 3
Ravnatelj
Ravnatelj Peter
Černic o
neobičajnih
zrelostnih izpitih
na višjih šolah in
izzivih za novo
šolsko leto 3
www.noviglas.eu
Drugačna matura,
vedno matura
Foto damj@n
Gostinca
Hadrijana Corsi
in Damjan
Miklus uspešno
upravljata
družinsko
gostilno z več kot
stoletno tradicijo 6
Trgovec
Giuseppe
(Mauro) Klavcic
o svoji trgovini
Sprintauto, njeni
preteklosti in
današnjih
razmerah 7
Študentka
Študentka Petra
Pahor o
nastanku in
delovanju
Devinskega
mladinskega
krožka 10
Zrelostni izpiti na liceju Prešeren v Trstu
Svet okrog nas25. junija 20202
Povejmo na glas
Gorica, Nova Gorica, Evropa
  Mara Černic, nova članica pri EZTS GO
Vprašanj in izzivov je veliko, eden od teh je gotovo
skupno ustvarjanje prihodnosti našega območja
POGOVOR 
  bčinski svet je v
torek, 16. junija, z
volitvami potrdil
nove člane za skupščino
EZTS GO (Evropsko
združenje za teritorialno
sodelovanje). Nova članica
je tudi Mara Černic, dolgo-
letna podpredsednica Po-
krajine Gorica in izveden-
ka na področju evropskih
načrtov in čezmejnih pro-
jektov; z njo smo se pogo-
vorili o pomenu, ki ga ima
ta ustanova za čezmejni
prostor.
Pozdravljena Mara, naj-
prej čestitamo! EZTS je
pomembna ustanova,
na katero marsikdo po-
zabi; bi nam na kratko
povedala, kako deluje in
katere cilje ima?
Hvala za čestitke! EZTS je
oznaka za združenje, pri
katerem čezmejno sodelu-
je več občin, dežel oz. držav. V
našem primeru so ustanovitelji
EZTS GO Občina Gorica, Mestna
občina Nova Gorica in Občina
Šempeter-Vrtojba. V začetku leta
2010 so sklepe o ustanovitvi spre-
jeli občinski sveti vseh treh občin
ustanoviteljic. To je organizacija,
ki jo pravno priznavajo države,
članice Evropske unije, v katerih
se nahaja. V primeru našega
združenja sta ga priznali sloven-
ska in italijanska vlada. Združen-
je je bilo kot pravna oseba regi-
strirano septembra leta 2011,
skupščina pa se je prvič sestala na
začetku leta 2012.
EZTS je v bistvu instrument za iz-
vajanje politike evropskega ob-
močnega sodelovanja, to se pravi
izvajanje evropske politike za raz-
O
voj regije. EZTS GO je sestavljen
iz različnih organov. Ima direk-
torja, ki je od februarja dr. Ivan
Curzolo, in poddirektorja, to je
dr. Tomaž Konrad, revizorje, ad-
ministrativno strukturo za delo-
vanje ter skupščino, v katero tri
občinske uprave imenujejo svoje
predstavnike. Združenje ima fi-
nančna sredstva v višini 10 mili-
jonov evrov, ki prihajajo iz ope-
rativnega programa Italija-Slove-
nija (Interreg), to je finančni in-
strument, ki ga ima Evropska
unija za razvoj območja med
državami. Ta znesek je razdeljen
na dva sklopa, na zdravstvo in tu-
rizem. Cilj EZTS GO je prav ta, da
s to vsoto in z razpisi razvija pro-
jekte na teh dveh pomembnih
področjih.
Lahko poveš kaj več
o projektih na teh
področjih?
Nadaljuje se zdrav-
stveno sodelovanje
med Gorico in No-
vo Gorico oz. Šem-
petrom, predvsem
na področju porod-
ništva. Cilj je tudi
čim boljša vzposta-
vitev mreže čezmej-
nih zdravstvenih
storitev in odpra-
vljanja birokratskih
ovir.
Tudi na področju
turizma bo v okvi-
ru projekta izvede-
na študija o odpra-
vljanju pravnih in
administrativnih
ovir pri mestnem
javnem prevozu,
pri čemer bodo za-
snovane rešitve za
vzpostavitev skup-
nega čezmejnega sistema.
Združenje namenja veliko pozor-
nost kolesarskim potem, poleg
razvijanja le-teh je cilj tudi spod-
buditi ljudi, da začnejo za kratke
razdalje namesto avtomobila
uporabljati kolo in pešačiti, kar
naj bi zagotovili z izboljšanjem
razmer in dostopnosti za kolesar-
je in pešce. Vredna omembe je iz-
gradnja nove brvi čez Sočo za ko-
lesarje, ki bo povezala kolesarsko
progo iz Plavi do Solkana z itali-
janskim sistemom kolesarskih
poti in je zelo konkreten in po-
memben primer projekta.
Pomembno je tudi sodelovanje
pri kandidaturi Nove Gorice in
Gorice za Evropsko prestolnico
kulture 2025. V vseh fazah te
kompleksne kandidature bo
Ministrica Jaklitscheva na obisku na avstrijskem Koroškem
Govor je bil o izzivih manjšine
  inistrica za Slovence
v zamejstvu in po
svetu Helena Ja-
klitsch je bila 19. junija na
obisku pri slovenski narodni
skupnosti na avstrijskem Ko-
roškem. Po prvem delu
srečanja je v izjavi za javnost
izrazila zadovoljstvo zaradi
konstruktivne razprave, v ka-
teri so se odprle številne po-
membne teme za manjšino. V
razpravi so predstavniki ko-
roških Slovencev izpostavili
teme, ki so pomembne. “Te-
me, ki jih je treba tako odpre-
ti kot tudi v uglednem času
zapreti”, je dejala ministrica.
Glede razmer za slovensko
narodno skupnost na avstrij-
skem Koroškem je povedala,
da se na deželni ravni vsi za-
vedajo, kako pomembni so
dvojezični vrtci, saj je to po-
membno za pridobivanje je-
zikovnih kompetenc. Po nje-
nem Slovenija kot prijateljska
in sosednja država na pogo-
vorih z Avstrijo vedno odpira
temo narodne skupnosti in
teme, ki so zapisane v avstrij-
ski državni pogodbi in drugih
avstrijskih dokumentih.
Ministrica se je srečala s pred-
M stavniki krovnih organizacijkoroških Slovencev, Narodne-ga sveta koroških Slovencev,
Zveze slovenskih organizacij
in Skupnostjo koroških Slo-
vencev in Slovenk, politične
stranke koroških Slovencev
Enotne liste ter obeh osred-
njih kulturnih organizacij,
Slovensko prosvetno zvezo in
Krščansko kulturno zvezo.
Sledili sta srečanji s predstav-
niki civilne pobude Slovenski
konsenz za ustavne pravice
(SKUP) in slovenskih medijev
v Avstriji. Ob svojem obisku v
Celovcu je ministrica obiskala
tudi koroškega škofa, koroške-
ga Slovenca Jožeta Marketza.
Obisk ministrice pri zamejcih
v Avstriji se je dogajal ravno
tri dni pred prvim obiskom
avstrijskega zunanjega mini-
stra Alexandra Schallenberga
pri slovenskem kolegu Anžetu
Logarju v Ljubljani. Vprašanje
narodnih manjšin je vedno
ena od tem pogovorov na
srečanjih predstavnikov obeh
držav.
Nedavna slovesnost ob ponovnem odprtju
meje, ki se je zgodila med Gorico in Novo Go-
rico, je bila upravičeno izjemno doživeta in
polna navdušenja. Ne gre samo za zadovol-
jstvo ob oslabitvi koronavirusa, kar je brez vsa-
ke sence dvoma veliko olajšanje, saj omogoča
vrnitev v običajne tirnice našega življenja. Gre
za ponovno obuditev lepe resnice o visoki
stopnji sodelovanja med sosednjima istoimen-
skima mestoma, ki je zaradi zdravstvenih
ukrepov za tri mesece zastalo. Zato ne more
biti slučajno, da je ob nedavni sprostitvi meje
prav tesno prepletanje Gorice in Nove Gorice
vsaj v Sloveniji vzbudilo veliko pozornost in
priznanje z besedami, da “sta mesti spet celo-
ta”, kot je poročal osrednji slovenski dnevnik
Delo. Morda doslej še nismo bili priča tako
širokemu prepoznanju, kako sta ti naši mesti
na južni slovenski meji zanimivi in dragoceni
po svojem zgodovinskem izvoru in toliko bolj
po pomenu, ki ga imata danes. Seveda velja
zaslugo za ta pomen pripisati obema občin-
skima upravama, ki ju predstavljata župana
Rodolfo Ziberna in Klemen Miklavič. V raz-
meroma zelo kratkem času sta dvignila raven
sodelovanja med mestoma na res veliko višino
in prelomno nadgradila vse tisto, kar je bilo v
isti smeri storjenega ali hotenega že prej, pa
se ni moglo uresničiti do takšne mere, kot se
je zdaj. Lahko je bilo na delu preveč obreme-
nitev nelahke preteklosti, lahko ideja nove
Evrope še ni prodrla dovolj, v vsakem primeru
sta obe mesti v sedanjem času ugotovili, da je
najbolje in najbolj koristno za vse uresničiti
kar največjo možno povezanost, kar največ so-
delovanja oziroma kar največ oblik skupnega
življenja. Odveč je dodajati, da takšna usme-
ritev vse bolj ustvarja prijetno vzdušje vsakod-
nevnega življenja prebivalcev obeh mest, kar
ni majhna dobrina, nasprotno, je dobrina le-
pega pomena in slej ko prej že vrednota, za
katero si velja prizadevati povsod in v vsakem
trenutku. Poleg tega s sedanjo usmerjenostjo
Gorica in Nova Gorica izpričujeta način, kako
je edino mogoče preseči težke preizkušnje pre-
teklosti in njihove posledice, in to ni majhna
stvar. Posledice nelepega dela preteklosti nam-
reč, v kolikor so nerazrešene, trajajo desetletja
in desetletja, vedno na novo odpirajo stare ra-
ne in delijo ljudi tukaj in zdaj, obremenjujejo
sedanjost in zapirajo pot v prihodnost. In z
odločitvijo za sodelovanje in skupno pot sta
obe Gorici preprosto stopili v prihodnost,
okrepili lastno sedanjost ter se odlepili od teže
preteklosti, ki še nikoli ni nikomur prinesla
nič dobrega. Obe mesti sta tako postali enkrat-
no lep primer nove Evrope, ki gradi na med-
sebojnem sodelovanju in skupnem načrto-
vanju in je torej kot prostor umirjenosti vsa
usmerjena v prihodnost in v odgovore na pri-
hajajoče izzive. V tej luči je umestno izraziti
prepričanje, da je vidljivost Gorice in Nove Go-
rice tako velika, da bi bil njun izbor za Evrop-
sko mesto kulture 2025 več kot utemeljen,
smiseln in več kot zaslužen.
Janez Povše
Evropsko združenje za teritorial-
no sodelovanje imelo prednost
pri usklajevanju dejavnosti. EZTS
GO namreč lahko neposredno iz-
vaja skupne projekte v Italiji in
Sloveniji in torej lahko izvaja na-
ložbe na skupnem ozemlju mest,
ne da bi bil omejen z državnimi
ali administrativnimi mejami.
Zdi se mi, da ima tako po-
membna ustanova premalo
pozornosti, kajne? Odkar ni
več Pokrajin, ki so izvajale čez-
mejne projekte, ni več takih
ustanov … Misliš, da bi bilo
potrebno povečati promocijo
in pozornost v javnosti?
Se strinjam. Med drugim se za
Evropsko unijo začenja novo pro-
gramsko obdobje, ki traja sedem
let. EZTS bi moral biti zdaj tisti
subjekt, ki za naše območje obli-
kuje smernice razvoja in projek-
te, ki jih je treba financirati. Mi-
slim, da občinske uprave za zdaj
niso še dale prave vloge in teže
združenju. Obravnavajo ga bolj
kot izvajalni organ, v resnici je
dosti več kot to, saj lahko načrtu-
je razvoj in tudi razmišlja o pri-
hodnosti našega območja. Me-
nim, da ni prihodnosti na našem
območju, če ne razmišljamo in
nato udejanjimo skupno čezmej-
no mesto in prostor. To velja na
vseh področjih, predvsem pa na
gospodarskem, ki je bistvenega
pomena. Občinske uprave ne
verjamejo dovolj v Evropo, dru-
gače bi bila struktura EZTS bolj
solidna in posledično bi lahko
naredili tudi bistveno več. Žal
župani in občinski sveti niso še
pripravljeni poveriti EZTS-ju fun-
kcijo načrtovanja območja. Res,
z besedami vsi podpirajo skupno
sodelovanje, te ideje pa bi bilo
treba tudi konkretno udejanjiti.
Kako doživljaš imenovanje v
skupščino?
Sem zelo zadovoljna zaradi te pri-
ložnosti in zaupanja, ki so mi ga
dali vsi. Zahvaliti se moram tudi
stranki Slovenska skupnost, saj
gre ne nazadnje tudi za neko po-
litično dogovarjanje. Doživljam
jo kot programsko vlogo ter vlo-
go razmišljanja in izvajanja. Z
osebno izkušnjo, tako politično
kot poklicno, bi rada dala poziti-
ven doprinos. Skupščina je sesta-
vljena iz članov, ki imajo različne
profile, in zato bodo sestanki tu-
di priložnost za raznoliko raz-
mišljanje in poglabljanje.
Vprašanj in izzivov je veliko,
eden od teh je gotovo skupno
ustvarjanje prihodnosti našega
območja. Verjamem, da je EZTS
ustanova, ki bo prav v tem odi-
grala odločilno vlogo.
Matevž Čotar
Predsednik vlade Janez Janša je v
ponedeljek, 22. junija, sprejel
apostolskega nuncija in doajena
diplomatskega zbora v Sloveniji,
nadškofa Jean-Marieja Speicha. V
pogovoru sta potrdila velik pomen
odnosov med Slovenijo in Svetim
sedežem. Odnose med državama
sta potrdila v luči dveh bližajočih se
obletnic, in sicer 30. obletnice
priznanja Slovenije leta 2022 in 20.
obletnice sporazuma med Slovenijo
in Svetim sedežem o pravnih
vprašanjih, ki bo prihodnje leto.
Dotaknila sta se tudi vsestranskega
izziva pandemije covida-19.
Apostolski nuncij je izrazil svoje priznanje zelo uspešnemu soočenju slovenske vlade s pandemijo
in njenemu učinkovitemu kriznemu upravljanju. Janša je s Speichom, ki je tudi apostolski delegat
za Kosovo, izmenjal še poglede na razmere na območju Zahodnega Balkana.
Predsednik vlade RS Janez Janša z apostolskim nuncijem
o odnosih med Slovenijo in Vatikanom
Aktualno 25. junija 2020 3
  Prof. Mara Petaros 
“Z veseljem sem videla
dijake, ki so zablesteli!”
POGOVOR 
  rof. Mara Petaros se
bliža koncu prvega šol-
skega leta v vlogi rav-
nateljice tehničnega pola v
slovenskem šolskem centru
v ulici Puccini v Gorici, v teh
tednih pa je tudi predsednica
ocenjevalne komisije na za-
vodu France Prešeren v Trstu.
Postavili smo ji nekaj
vprašanj o maturitetnih izpi-
tih, ki potekajo tu in tam, saj
je letošnja izkušnja prav po-
sebna.
Kakšne vtise vam pušča le-
tošnji maturitetni izpit na
šolah, kjer ste ravnateljica
in predsednica komisije?
Z organizacijskega vidika je
bilo vse skupaj zelo zapleteno.
Upoštevati smo morali vsa na-
vodila, ki nam jih je znanstve-
no-tehnični odbor dal že sredi
meseca maja. Da bi izničili
možnost kakršne koli okužbe,
moramo spoštovati razdaljo
med komisarjem in kandida-
tom, ne smemo imeti papirjev,
vhod in izhod iz šole sta
ločena, vsi moramo nositi ma-
ske, na razpolago imamo raz-
kužilni gel, na šoli je stalno pri-
soten prostovoljec Rdečega
križa, imamo izolacijsko sobo,
če bi kdo kazal znake okuženo-
sti, itd. Poleg komisije in kan-
didata sta v učilnici lahko pri-
P
sotna samo en poslušalec, ki ga
povabi kandidat, in inšpektor
deželnega šolskega urada. Ni
več množic, ki smo jih bili va-
jeni... Organizacija je bila torej
kar zahtevna. Hvala Bogu sem
pri tem tesno sodelovala s ko-
lego Petrom Černicem. Zelo
sem hvaležna tudi trem tehni-
kom, ki so bili vedno na razpo-
lago za vse. Tehnično osebje je
ogromno pomagalo!
Kako so to pomembno
življenjsko preizkušnjo po
vašem mnenju doživljali štu-
dentje?
Dejstvo, da ni pisnih nalog, go-
tovo pomeni veliko razbreme-
nitev. Izpit traja eno uro, v
kateri mora kandidat seveda
pokazati vse, kar zna. V Trstu
sem kot predsednica komisi-
je z velikim veseljem videla
dijake, ki so zaradi glasbe ali
športa očitno vajeni nasto-
panja in so se odlično izka-
zali. Bili so “v svojem ele-
mentu”. Lepo so se predsta-
vili, pripravili so zanimive ra-
ziskave, govorili so
sproščeno, res v redu! Neka-
terim se je poznalo, da dolgo
niso bili v šoli in da prav to-
liko časa niso bili izprašani.
Niso bili vajeni nastopiti
pred občinstvom, manjkalo
jim je medpredmetno pove-
zovanje. Marsikateri otrok
tudi izhaja iz povsem italijan-
skega okolja in tri mesece ni va-
dil slovenščine, kar se je tudi
poznalo. So me pa res presene-
tili nekateri, ki so nastopili zelo
suvereno. So prav zablesteli!
Kaj pa pravijo člani komisi-
je?
Pač sprejemajo navodila in so
se prilagodili, nimajo kaj dru-
gega. Dejstvo, da so notranji ko-
misarji, veliko pomeni, saj poz-
najo dijake, vedo, kako se ti od-
zivajo, jim tudi pomagajo, da se
pri preizkušnji čim bolje
počutijo.
/ str. 15
DD
Razmišljanje o našem času
Za pravičnejši svet
  ekateri bi pandemijo
covid-19 izkoristili, da
se spremeni družbeni
sistem, odpravi kapitalizem,
ukine svobodno tržno gospo-
darstvo.
Naj bo problem kar koli, levica
bo rekla, da je kriv sistem in da
ga je treba zamenjati. Pa naj gre
za drugo svetovno vojno, hlad-
no vojno, študentske nemire
1968, gospodarsko krizo 2008,
za podnebne spremembe, epi-
demijo covida-19 ali pa za ra-
sne konflikte v ZDA. Zamenjati
kapitalizem s socializmom ali
čim, kar se sliši bolj “pravično”
in je manj diskreditirano. Edini
dogodek, ki je res pripeljal do
menjave sistema, pa je bil pa-
dec Berlinskega zidu leta 1989.
In ta je padel na drugo stran,
kot naj bi padali sistemi zaradi
naštetih izgovorov.
Vsakih nekaj mesecev nov iz-
govor
Novi izgovori za menjavo siste-
ma se pojavljajo tako hitro, da
jih kolumnisti komaj dohaja-
mo. Ta kolumna je še o idejah,
da menjavo sistema terja pan-
demija covid-19. “Terja” v smi-
slu tiste marksistične nujnosti
vrtenja kolesa zgodovine. Ki je
seveda zabloda. Zgodovina se
nikamor ne vrti, niti nima no-
bene smeri, razen tiste, da
uspešno na dolgi rok raste,
neuspešno pa na dolgi rok od-
mira. Da bi se moral sistem
menjati zaradi sistemskega ra-
sizma, to še pride na vrsto, am-
pak dajmo času v avtonomnih
antifašističnih conah po ZDA
čas, da se pokažejo v vsej svoji
zmoti.
Med epidemijo smo brali raz-
mišljanja, kako je vendar mo-
goče, da so tisti, ki so škodljivi
N (npr. finančniki), plačani boljeod tistih, ki so koristni, celo ne-pogrešljivi, recimo medicinske
sestre (vir). Kako je vendar mo-
goče, da družba slabše plačuje
tiste, za katere meni, da so bolj
koristni (recimo čistilke v bol-
nišnici), kot tiste, ki menda de-
lajo škodo (recimo davčni sve-
tovalci). Vse skupaj izpade pre-
cej bistroumno, dokler ne po-
stavimo manj čustveno nabite-
ga primera: kako je mogoče, da
je klobasa dražja kakor kruh, če
pa je kruh vendarle dosti bolj
pomemben za preživetje.
In seveda: menda smo se med
epidemijo navadili, kaj je res
pomembno in vredno v
življenju, zdaj pa naj bi se si-
stem obrnil na glavo. Zadeve
postanejo kristalno jasne v tre-
nutku, ko izstopimo iz zablode,
da imajo reči neko vrednost sa-
me po sebi, da imajo vrednost
same v sebi, in dojamemo, da
vrednost določa menjava. Če
imate zaščitno masko raje kot
pet evrov, potem je maska za
vas vredna vsaj pet evrov. Če
imate pet evrov raje kot masko,
potem maska za vas ni vredna
celih petih evrov. Isto velja za
kruh, potico, klobase, uro dela
davčnega svetovalca ali uro de-
la snažilke v bolnišnici.
Sistem določanja vrednosti
odlično deluje, in če ga bomo
kaj spreminjali, se bo zgodilo
isto kot povsod, kjer so modre-
ci določali, koliko je kaj vredno
– tiste zadeve je bilo premalo,
če je bila predpisana prenizka
vrednost (npr. kave v SFRJ) ali
preveč, če je bila predpisana
previsoka vrednost (npr. delav-
cev, ki bi delali za minimalno
plačo).
Finančni trgi in finančniki
skrbijo, da mehanizmi do-
ločanja vrednosti čim bolje de-
lujejo, in seveda bi se komu
zdelo, da je današnji kapitali-
zem preveč pod vplivom fi-
nančnih trgov. Pod vplivom
katerih trgov naj bi pa bil? Ti-
stih, ki anketno določajo, ali se
ljudem zdijo bolj koristni gasil-
ci ali politiki, in bi temu pri-
merno oblikovali plače?
Obojestransko zadovoljstvo
V krščanski moralni tradiciji je
nekaj ljudskega nezaupanja v
trgovce in finančnike, ki meri-
jo trak na vatle, potem si pa ku-
pijo graščino. Za pravo delo
velja okopavanje na polju ali
kovanje v kovačnici, ne pa, da
kdo poceni kupi in dražje pro-
da, ali, še huje, da posodi denar
in bi ga rad več dobil nazaj. In
če kdo posodi sto, da bi dobil
čez leta sto deset, to samo po-
meni, da ima raje čez leta sto
deset kot danes sto. In kdor si
izposodi, ima raje danes sto kot
čez leta sto deset.
In kar je pri vsem skupaj na-
jlepše: vsakič posebej sta oba
zadovoljna. Kupec in trgovec
sta po prodaji oba zadovoljna.
Kupec ima raje klobaso kot de-
nar, trgovec ima raje denar kot
klobaso. Delodajalec ima raje
delavčevo delo kot denar, dela-
vec pa ima raje denar kot prosti
čas. Nikogar ni treba spraševati,
kaj je dobro in koristno in kaj
ni. Več kot se menja, več je za-
dovoljnih ljudi, ker so po vsaki
menjavi na boljšem. Sicer ne bi
menjali. To so dejstva.
Propaganda, ki nam jo ob tem
vrtijo “napredne” sile, pa je, da
s tem ne smemo biti zadovol-
jni. Da moramo že kje do koga
ali česa gojiti zamero in biti ne-
srečni. In smo spet pri dveh ra-
zličnih pogledih na svet – kon-
servativnem, ki pravi, da je svet
v glavnem v redu, in progresiv-
nem, ki pravi, da je v glavnem
zanič. In da je treba sistem
menjati.
Zadovoljstvo je bolj verjetno,
če je mogoče izbirati med
trgovci, klobasami, kupci, de-
lavci in delodajalci. In da je iz-
bira svobodna. Da imaš izbiro,
kaj in kje kupuješ, in izbiro, kaj
in kje delaš. Prisila prinaša kri-
vice in nesrečo. Zato tako pou-
darjamo “odprto in svobodno”
tržno gospodarstvo.
Recipročni altruizem
A vseeno se najdejo “do-
brosrčneži”, ki pravijo, da bi
morali lastnino oz. kapital
uporabljati bolj družbeno od-
govorno. Kaj je odgovorno, bi
verjetno spet izvedeli iz ankete.
Namesto da bi se kapitalist pro-
sto odločil, ali bo dobiček za-
pravil ali pa ga vložil zato, da
bo prihodnje leto zaslužil še
več. In zaslužil bo, če bo delal
kaj koristnega, kar bodo kupci
imeli rajši kot svoj denar. Če bo
torej z lastnino ravnal tako, kot
hočejo drugi posamezniki, in
jih osrečeval. Recimo jo vložil
v mesnico, in če bodo ljudje
kupovali klobase, bo s tem
mnogim naredil veselje in bo
to nadvse “družbeno odgovor-
no”.
Seveda bo kdo rekel, da ni pra-
vično in solidarno, da nekdo
ima mesnico, nekdo drug pa
ne; po epidemiji bi zgradili si-
stem, ki bi bil bolj pravičen in
solidaren. In kjer ne bi bilo me-
snic, ker tudi mesa in klobas ne
bi bilo. Pri nas se je razpaslo,
da sta besedi enakost in pra-
vičnost sopomenki, kar pa je
zgolj posledica dolgotrajne in-
doktrinacije v šoli in spomin
na družinsko okolje, kjer je res
pravično, da če en otrok v
družini dobi liziko, jo dobijo
vsi.
Pravičnost in solidarnost pa v
resnici pomenita recipročni al-
truizem – pripravljen sem kaj
narediti za drugega, če bodo
tudi drugi kaj naredil zame.
Bolje se obnesejo družbe in si-
stemi, kjer smo drug drugemu
pripravljeni kaj dati tudi v pri-
meru, da ne gre za menjavo.
Posebej kadar gre za preživetje.
Recipročno medsebojno skrb
dojemamo kot pravično. Ne-
pravično se nam zdi izko-
riščanje tega – življenje na
račun drugih brez resnične po-
trebe.
Več ko je stvari prepuščenih
svobodnemu trgu, manj je iz-
koriščanja, več je menjav, ki se
zgodijo v obojestransko zado-
voljstvo, in večja postaja po-
gača, ki si jo delimo. Če se ko-
mu zalomi in nima za preživet-
je, pa mu moramo pomagati.
Človeškim skupnostim se je to
skozi zgodovino obneslo in
konservativci nismo za to, da
se menja, kar deluje. Če je kak
vulgarni liberalec izračunal, da
se to ne splača, gledamo na to
s podobnim nezaupanjem, kot
če bi se kak socialist domislil,
da bi tudi barvne televizorje,
ne samo kruha, morali deliti
bolj solidarno.
O drugačni, humani ekonomi-
ji veliko govori tudi papež
Frančišek. Ideja, da je Cerkev
ločena od države in da se Bogu
daje, kar je božjega, in državi,
kar je cesarjevega, ima večpla-
sten pomen. Božje kraljestvo ni
od tega sveta in vloga Cerkve
ni v tem, da osrečuje in lepša
življenje na tem svetu, ampak
naj bi ljudi pripravljala na
večnost. Ukvarjati se mora s
tem, da smo dobri ljudje, ne da
bomo imeli dobro državo ali
nov politični sistem, ki bo “de-
lal dobro” namesto ljudi.
Tržna ekonomija je humana,
kolikor zadovoljuje interese lju-
di. So pa ljudje pozabili, da so
pohlep, napuh, požrešnost, le-
noba, zavist … grehi. Če bodo
ljudje manj grešni, bodo tudi
manj grešili v ekonomiji. Tako
pa je občutek, da so nekateri
grehi postali kreposti, npr. za-
vist in lenoba.
Skratka
Prav nobenega razloga ni, da bi
zaradi pandemije spreminjali
gospodarski in družbeni si-
stem. Nasprotno, še bolj je to
kombinacijo inovacij in inve-
sticij treba podmazati, da bo
odkrila in dala na voljo zdravila
in cepiva za bolezni; ter zelene
tehnologije, ki bodo upošteva-
le tudi ceno onesnaženega
okolja.
Žiga Turk
  Prof. Peter Černic 
Nabrali smo si izkušnje, na
osnovi katerih lahko gradimo
POGOVOR 
  rof. Peter Černic, ravna-
telj slovenskega licejske-
ga pola v ul. Puccini v
Gorici, letos predseduje komi-
siji na tehniškem polu. Z njim
smo se pogovorili o zrelostnih
izpitih in izzivih za novo šolsko
leto.
Kakšne vtise vam kot ravna-
telju in predsedniku komisi-
je pušča letošnji maturitetni
izpit?
Izpit je bil neobičajen. Po treh
mesecih, ko si bili dijaki v bi-
stvu doma in so se z učnim
osebjem pogovarjali izključno
prek spleta, so imeli končno
spet govorni nastop pred publi-
ko. Zato so bili izpiti “lep tre-
nutek”, saj so se iz digitalnega sve-
ta vrnili v bolj človeško stvarnost.
Glede na okoliščine izpit ni bil ni-
ti tako slabo zastavljen, saj je dal
kandidatom možnost, da so po-
kazali svoje kompetence in spret-
nosti ter svojo zrelost v odnosu do
profila, ki ga ima vsaka šola. Ko-
misija si je lahko ustvarila idejo o
kandidatu. Zaradi obveznega
spoštovanja protokolov - morali
smo si stalno umivati roke, dajati
izjave, imeli smo točno določen
urnik prihoda, nadzor Rdečega
križa … - je bilo stanje lahko malo
napeto tako za komisijo kot za di-
jake. Vse to je dajalo občutek ne-
navadnosti, izrednosti. Problem
P
teh ukrepov je, da niso aktualni.
Norma je nastala v drugi polovici
meseca maja; v enem mesecu se
je marsikaj spremenilo... Imamo
torej protokole, ki veljajo za šolo,
ne pa za okolje: absurdno je, da
so dijaki pred glavnim vhodom v
šolo lahko brez maske; ko prečka-
jo porton, si morajo nadeti ma-
sko, tudi če so oddaljeni tri metre
eden od drugega. Ni bilo dovolj,
da smo prejeli navodila tehnično-
znanstvenega odbora; protokole,
ki smo jih morali udejanjati z od-
govornim za varnost, smo morali
potrditi na sindikalnih pogajan-
jih. Imamo zelo toge mehanizme,
ki ne omogočajo, da bi se prilaga-
jali realnosti. Šola je ostala en
mesec nazaj.
Kar se tiče uresničevanja ukre-
pov, imamo s tehničnim po-
lom skupno službo za varnost.
Z ravnateljico Maro Petaros ze-
lo dobro sodelujeva, na noge
sva postavila elemente struk-
turnega sodelovanja med zavo-
di.
Kako so to pomembno življen-
jsko preizkušnjo po vašem
mnenju doživljali študentje?
Glede tega imam mešane
občutke. Ko so dijaki prihajali,
so bili precej napeti. Med dru-
gim niso imeli možnosti opra-
viti običajne simulacije izpita.
Izpit je zahteval določene na-
pore, ni jim pa dal občutka, da
obvladajo to, kar naj bi bilo zna-
no. V nekem smislu so doživeli
skok v neznano, čeprav ima izpit
v sebi mehanizme, ki so dijakom
lahko dali neko gotovost. Ne vem
pa, koliko so se oni tega zavedali.
Vse je bilo novo, na izpitu nastopi
trema... Pogovor je zato zanje lah-
ko bil prava katarza, ko so se malo
oddahnili in razumeli, da so pa le
opravili neko pot.
Kaj pa pravijo člani komisije?
Dejstvo, da so bili člani notranji,
je bilo jamstvo za dijake. Take ko-
misije dajejo dijakom večji
občutek varnosti.
/ str. 15
DD
Žiga Turk
Kristjani in družba25. junija 20204
  G. Gabriel Kavčič gost “ivanovanja” v duhovniji sv. Ivana
“Janez Krstnik nam ima
tudi danes veliko povedati!”
GORICA 
  raznovanje rojstva sv. Jane-
za Krstnika, zavetnika du-
hovnije sv. Ivana v Gorici,
je bilo letos okrnjeno, neobičaj-
no. T. i. ivanovanje, ki je bilo v
zadnjih letih priložnost za več ra-
zličnih srečanj
formativnega,
glasbenega in
družbenega
značaja, je tokrat
potekalo v enem
samem dnevu,
21. junija, je pa
bilo res prijetno
in praznično.
Nad sto ljudi se je
zbralo pri jutranji
nedeljski maši na
travniku za cer-
kvijo, kjer sta jih
pri vhodu spreje-
la dva lepa svetoi-
vanska šopka rož.
Mašo je daroval
župnik Marijan Markežič skupno
z letošnjim gostom, mladim du-
hovnikom Gabrielom Kavčičem
(na mali sliki) , študentom mo-
ralne teologije v Rimu. V homiliji
je pokomentiral evangelij o Jane-
zu Krstniku in se osredotočil na
pojem imena. “Ime je zelo po-
membno”. Ime zavetnika goriške
duhovnike bi lahko prevedli v
“Bog je milostljiv”. Vsako ime
ima za seboj svojo zgodbo, zato
je nekaj dragocenega. Dobro je,
da se tega zavedamo. Ko nam je
dano ime, se začenja naša zgodba
v naši družini, v našem narodu.
P Smo izredno pomembni zastarše, za družino, za našo skup-nost, za Boga. On pozna vsakega
izmed nas po imenu. “Nismo šte-
vilke, nismo inventar”. Ime nam
daje tudi vlogo v našem življen-
ju, družini in narodu. “O Janezu
Krstniku govorimo še po dva ti-
soč letih”.
Po maši je g. Gabriel zbrani skup-
nosti o sebi povedal, da je doma
iz cerkljansko-idrijskega konca.
Še vedno je “baby v duhovniških
vrstah”, saj je bil posvečen šele
pred tremi leti; še vedno tudi ni-
ma pastoralne izkušnje. V Rimu
je sklenil študij moralne teologi-
je, ima opraviti s tem, “kaj je prav
in kaj ne”. V nagovoru se je nato
spet navezal na Janeza Krstnika,
ki je “izjemna oseba”. “To ni ne-
ka pravljica”. Svetniki “se nam
zdijo kot legende”, saj se v zgo-
dovini okrog njihovih likov na-
bira veliko navlake, vendar ne
gre za Sneguljčico in sedem
palčkov. Svetniki so “realne oseb-
nosti svojega časa”. O Janezu
Krstniku, ki je “ze-
lo bogata zgodo-
vinska osebnost”,
imamo kar veliko
podatkov. Umrl je
tako, da je “izgubil
glavo, ker je govo-
ril resnico”: to po-
meni, da je bil
“prvi moralni teolog, saj je razla-
gal, zakaj je nekaj prav in nekaj
ni prav”. Od očeta ni prevzel ne
imena ne poklica, šel je v
puščavo, “danes bi rekli, da se
mu je utrgalo”. Janezov krst je bil
“bolj simboličen”, krst spreo-
brnjenja. Sploh pa lik Janeza
Krstnika lahko povežemo s celo
vrsto zelo zanimivih argumen-
tov, kot so npr. naš odnos do po-
sta, nerojeno življenje in podob-
ne teme moralne teologije, od-
nos krščanstva do vojne, spreo-
brnjenje, spoved, odnos do svete
maše itd. O vsakem je g. Gabriel
nekaj malega povedal, marsikaj
v živahnem dialogu s številnimi
otroki. “Janez Krstnik nas vabi,
da naredimo korak naprej v du-
hovnem življenju, da ne ostane-
mo celo življenje na istem nivo-
ju”. Treba je iti v globino. Zelo
moramo paziti, kako nastopa-
mo kot kristjani, “biti mora-
mo najboljši, ker smo kristja-
ni”. Herod je vedel, da je Janez
“pravičen in svet mož”. Mnen-
je kristjana je pomembno, ko
gre za pomembna vprašanja.
Zelo lepo je g. Gabriel še pove-
dal, da so za Cerkev in duhov-
ništvo “največja antireklama
nesrečni kristjani in nesrečni
duhovniki. Če
imaš v življenju
stike z zadovoljni-
mi duhovniki in
zadovoljnimi kri-
stjani, to mladega
človeka vleče”.
Kot vsako leto, se
je g. Marijan tudi
ob letošnjem
prazniku zahvalil
vsem faranom, ki
skrbijo za Sloven-
sko pastoralno
središče, tistim, ki
skrbijo za cerkev
in okolico, pev-
cem, pevovodkinji in organisto-
ma, strežnikom, ki so bili spom-
ladi nekaj časa “na dopolnilni
blagajni”... Praznično slavje se je
nadaljevalo ob bogato obloženih
mizah. V živi skupnosti.
DD
Letos je praznoval 100 let izhajanja
Slovo tednika 
Vita Nuova
  red dnevi nas je pretresla
nepričakovana novica, da
bo tržaški škofijski tednik
Vita Nuova prenehal izhajati.
Tako je sporočil odgovornemu
uredniku g. Paolu Rakicu in za-
poslenim nadškof Giampaolo
Crepaldi. V zadnjih mesecih je
stanje tednika močno po-
slabšal koronavirus, saj je bila
tiskarna, v kateri so tiskali, za-
prta. Po besedah škofa tudi
škofija in posamezne župnije
ne morejo nuditi pomoči, saj
jih je prav tako prizadelo le-
tošnje kočljivo, izredno stanje.
Tednik je neprekinjeno izhajal
100 let in prav pred kratkim za-
beležil ta pomembni mejnik.
Opisoval je življenje našega ob-
močja in bil dragocen za ver-
sko skupnost in tudi širše za ce-
lo Tržaško. Zaprtje je gotovo
P hud udarec in osiromašenje ka-toliškega tiska naše dežele.“Izvedeti iz dneva v dan, da nas
časnik, ki je bil z nami celo sto-
letje in nas stalno seznanjal s
temnimi in srečnimi zgodovin-
skimi trenutki Trsta, zapušča,
ne da bi prej poskusili vse
možne rešitve, nas boli in pusti
v mestu veliko praznino, in ne
le v mestu, ampak tudi v tisku,
demokraciji, bralcih in delav-
cih”, je zapisala v tiskovnem
sporočilu deželna časnikarska
zbornica, ki je tudi izrazila
bližino in solidarnost petim
delavcem tednika, ki so zdaj v
dopolnilni blagajni.
Vsem zaposlenim in sodelav-
cem izražamo solidarnost, kot
tudi upamo, da bo tednik, tudi
v drugačni obliki, zaživel na
novo.
Misel na 13. nedeljo med letom
Odpoved sebi
  anašnji človek živi v pre-
cejšnjem udobju, katere-
ga krizno obdobje, ki
smo ga nekako zdaj prebrodili,
ni kaj preveč načelo. Ameriški
eksorcist Chad Ripperger pravi,
ko govori o poženščenih
moških, da je poženščen tisti
moški, ki se namesto križa raje
odloči za udobje. Naš Gospod
nas v evangeliju
ves čas opozarja,
da ga nismo vred-
ni, če se ne v pol-
nosti, torej tudi s
križem, odločimo
zanj. Prav zato
nam mora biti Kri-
stus pomembnejši
od vseh na tem
svetu. Uporabljena
je, če dobesedno
pogledamo, besed-
na zveza “imeti
rad” in ne “ljubiti”
v odnosu do očeta
in matere, kar je
zelo zanimivo. S
tem v povezavi bi
predlagal branje dela C. S. Lewisa
Štiri ljubezni, a vendarle lahko
rečemo, če povežemo še z drugi-
mi evangeljskimi izjavami, da je
treba zelo paziti na to, kateri od-
nos postavljamo na prvo mesto.
Ne gre za to, da naši starši ne bi
bili pomembni, ampak gre za to,
da je treba gledati tudi na naše
medčloveške odnose skozi
večnost. Tu pa velja dejstvo, da
bomo na zemlji starše slej ko prej
sicer izgubili, vendar pa ni nuj-
no, da jih bomo za večno izgu-
bili, pač odvisno od njihove in
naše večne usode. Če pa v tem
življenju izgubimo Kristusa, ga
D izgubimo za večno, s tem pa zavečno izgubimo tudi vse našemedčloveške odnose. Tako, da se
resnično postavlja vprašanje o
tem, koga ali celo kaj imamo
rajši. Ne smemo biti do sebe pre-
več prizanesljivi in moramo kar
po pravici povedati, da imamo
marsikoga rajši kot našega Go-
spoda Jezusa Kristusa. Pojdimo
pa še naprej, ker drži tudi, da
imamo pravzaprav marsikaj rajši
kot marsikoga. Tu pa ne nastrada
samo naš Gospod Jezus, ampak
poleg njega še ljudje ob nas.
Vrnili smo se k vprašanju udob-
ja, ki je današnjemu človeku
izrednega pomena, velikokrat
bolj od časa in “energije”, ki bi
ju sicer lahko vložil v Boga in
bližnjega. Že tako nastopi tu
vprašanje križa, torej vprašanja
sprejemanja trpljenja v svojem
življenju. Da bi to zaradi Kristusa
radovoljno sprejel na svoje rame,
je danes kaj malo verjetno. So-
dobni človek bi tako sprejel le
eno plat medalje življenja, torej
uživanje, ne pa tudi druge, ki je
trpljenje. Oba hodita z roko v ro-
ki in ni enega brez drugega. Tako
sodobni človek pogosto ostane
razočaran in celo obupan, kar pa
je izredno nevarno. Trpljenje je
namreč zlo in tega dejstva ni
možno spremeniti. Prek Kristusa
pa velja, da zlo nima zadnje be-
sede in se lahko še tako veliko zlo
spremeni v dobro za nas. A ne
brez Kristusa. Brez njega ostane-
mo, ko se razblini milni me-
hurček užitka, sami. Zato pa je
potrebno nositi svoj
križ za Kristusom –
nihče ne more pred
njim, ker je on prvenec
tudi v tem, da bi bili
obenem z njegovim
trpljenjem in smrtjo
deležni tudi tistega,
kar pride za tem. Za
tem pa prideta vstajen-
je in vnebohod, ki je
krona vsega. Kakor je
Kristus sedel na Očeto-
vo desnico, tako lahko
da tudi nam sesti na
svojo desnico. Pod tem
pogojem, da mu na-
klonimo prvo mesto,
zatem pa damo prostor
svojim bližnjim, seveda vselej
začenši doma, ne pa v Afriki ali
ne vem kje še. Svoje življenje v
vseh vidikih moramo namreč
izročiti Kristusu, ga položiti po-
polnoma na njegov oltar, ki je ol-
tar križa. Iz njegovega prebode-
nega Srca so nam namreč privre-
le vse milosti. Od tam pridejo tu-
di vsi potrebni blagoslovi. Naj-
prej za naše bližnje, a smo jih
obenem z njimi deležni tudi sa-
mi. Gre za darovanje svoje volje,
da bi se zgodila Božja volja. Pri
tem se zgledujmo po naši ne-
beški Materi Mariji.
Andrej Vončina
Ozdravljeni po ljubezni
V življenju je temeljnega pomena, da občutimo,
da smo ljubljeni, in sicer s človeško in Božjo
ljubeznijo. Krščansko razodetje govori o osebnem
Bogu, ki je izvir življenja in ljubezni. Kar je v ljubezni,
živi.
Toda k tej ljubezni sta se že od vsega začetka
privlekli hudobija in nevoščljivost. Hudič je
neizkušenega človeka spravil na limanice, da se je
uprl Bogu in njegovim zahtevam. V svojem napuhu
je želel biti na njegovem mestu. Seveda je padel in
se potolkel, vendar Bog ni dopustil, da bi ostal v
njegovem polomu. Začel se je boj med poslušnostjo
Bogu in upornostjo ter
samozadostnostjo. Ta je
dosegel vrh v Jezusu
Kristusu, učlovečenem
Božjem Sinu. Hudobni duh
je želel razvrednotiti vse, kar
je dobro in živi. Iz ljudi je
hotel narediti slabiče in jim
pokazati, da je normalno
živeti v grehu in duhovnih
ranah. Jezus Kristus je sicer
premagal to hudičevo
zavajanje, vendar ostaja ta
še močan. Nekateri govorijo,
da je v današnjem času šel
iz verig in razgraja po svetu.
Drugače si ne moremo
predstavljati vojn, migrantov, izgredov pri nas, v
Zahodni Evropi, v Severni Ameriki, v Hong Kongu in
drugod. Hud boj se bije proti življenju in naravi ter
vsemu, kar je povezano s krščanskimi vrednotami.
Marsikje je še ostala negativna podoba Boga kot
krutega Sodnika, ki zatira veselje človeka in ga drži
v slepi pokorščini. Bog ne more biti jezno in
zamerljivo bitje, ki ogroža človeka, ampak njegov
sopotnik, podpornik in prijatelj. Bog je v Jezusu
Kristusu razodel svoje usmiljenje, ki z
naklonjenostjo stopa v krhkosti, nemoči in rane
človeškega življenja. Tudi, ko se čutimo zlomljeni
in vstajamo, se nam Jezus bliža s svojim
usmiljenjem. Blizu nam je, ko nas je strah, da
bomo zavrnjeni, pozabljeni, obsojeni. Budi nas iz
stanja duhovne ravnodušnosti, da se ne bi smilili
samim sebi. Predvsem pa odganja skušnjave
hudobnega duha, ki izpostavlja le negativne vidike
življenja. Gospod želi, da pridemo k njemu s svojo
revščino. Joče z nami in nam je blizu, želi nas
pozdraviti in dvigniti po padcih. Predvsem pa nas
sprejema takšne, kot smo. Pri tem nas opozarja,
naj si v življenju ne nalagamo bremen, ki jih ne
moremo nositi. Dovolj je tisto osnovno, kar je naše
poslanstvo, in odgovornost, ki nam je naložena, da
se ne sekiramo za mnoge stvari, ki jih ne moremo
spremeniti, popraviti in nas obremenjujejo. Velika
nevarnost je, da se utopimo v delu in skrbi, nimamo
pa časa zase, za svoje bližnje in za Gospoda. On
nas dviga z ljubeznijo in celi rane naših grehov. Tudi
vse stvarstvo je poklicano, da po nas prihaja v
oseben odnos z njim.
Bolezni tako ostajajo in imajo različne vzroke. Eden
od njih je, da ne sprejmemo
sebe in svoje poklicanosti,
da pretiravamo ali
nepotrebno pritiskamo na
telo in živce. Toda vsaka
ranjenost potrebuje
ljubezen. Marko Rupnik
pravi, da je mogoče bolezen
in celo hudobijo obvezati s
povoji ljubezni. Tako se
trpljenje spremeni v dar.
Za kristjane je pomembno,
da trpljenje darujemo s
Kristusom v njegovi ljubezni,
ki je Sveti Duh. Jezus je
sprejel trpljenje, ki smo ga
mu povzročili grešniki, in ga
prežel z ljubeznijo, da je
dobilo mesto v srcu Boga.
Ob Jezusu grešniki odkrivajo usmiljeno ljubezen in
začenjajo živeti sinovski ter hčerinski odnos do
Boga. On jih sprejema z naklonjenostjo, da se po
spreobrnjenju združujejo v nove skupnosti. Vsak
človek ima do konca življenja milost, da se odpre
Bogu in sprejme njegovo usmiljenje. Prav tako je
poklican k pogledu upanja, ko gleda na cilj, ki ni
smrt, ampak življenje z Jezusom pri Očetu. Pri tem
pa še vedno ostaja dilema med strastnim
uveljavljanjem sebe in odprtostjo v ljubezni. Tako
bolečina ni več prekletstvo, ampak dar. Telo se sicer
troši, ampak ohranja, kar je nerazpadljivo.
Ljubezen nas zdravi na duši in na telesu. Rupnik
pravi, da moramo bolečino in trpljenje razumeti kot
porod. Človek, bolnik in trpin, se reši greha in
bolečine ter se izroči Kristusu. Kar je posvečeno s
Svetim Duhom, bo odrešeno, rešeno smrti in
propada.
PRIMOŽ KREČIČKAJ NAM HOČE POVEDATI KORONAVIRUS? (11)
C. S. Lewis
Kristjani in družba 25. junija 2020 5
  Srečanje ob Lipi sprave
Na poti k resnici in spravi
LJUBLJANA 
  bjavljamo govor, ki ga
je imel slovenski teo-
log, filozof in peda-
gog dr. Janez Juhant ob Lipi
sprave v Ljubljani 16. junija
2020.
Justin Stanovnik je zapisal:
“Za spravo je najprej treba
reči, da je mogoča. Ta trditev
predpostavlja samo en pogoj,
da obvelja, da stvari, pa naj že
mirujejo ali se premikajo, ob-
stajajo na en način. Ali dru-
gače: da obstaja v svetu zunaj
nas ena resnica. Sprava ni nič
drugega kot to, da zunanja de-
janskost vstopi v nas in posta-
ne naša dejanskost. Sprava ra-
ste iz priznanja resnice, ne gle-
de na to, ali resnica moje sa-
mopojmovanje podpira ali ne.
Za to spoznanje in priznanje
pa je potreben tako velik no-
tranji napor, da moramo zgor-
njemu pogoju dodati še ene-
ga, spreobrnitev. Spreobrnitev
pa ni nič drugega kot po-
slušnost notranjemu ukazu, ki
človeku spričo njegove osnov-
ne konstitucije ne bi smel biti
povsem neznan: živeti v resni-
ci”.  (Stanovnik, Slovenija v
senci nedokončane preteklo-
sti, Ljubljana 2008, str. 23).
Ne glede na to, kako vrednoti-
mo medvojno dogajanje, je re-
snica, da je bilo po vojni okoli
petnajst tisoč Slovencev izven-
sodno pobitih kot posledica
O revolucije. Ta je že tako težekpoložaj naših rojakov med voj-no vodila v še hujšo stisko
večine naroda in v povojni ge-
nocid. Iz narodne sredine je
trajno izločila ali uničila izo-
bražence, gospodarstvenike,
lastnike premoženja,
tudi duhovnike in
druge samostojne in
svobodoljubne
državljane, predv-
sem katoliške verni-
ke. Resnica je tudi,
da so se ves čas do
leta 1990 poudarjale
revolucija in njene
pridobitve. Po oceni
Borisa Kidriča je bila
ta v Sloveniji zelo
krvoločna, kar neka-
teri povezujejo z nje-
govo zgodnjo
smrtjo. O trpljenju
revolucionarjev ne
vemo veliko, ne go-
vori se o samomorih
njihovih potomcev.
Jože Javoršek je ob
samomoru sina na-
pisal knjigo: Kako je
mogoče? Pristop človeški bo-
lečini na obeh straneh pa bi
nam olajšal pot do sprave. A
ponavadi se je in se še govori
le o njenih uspehih in o pri-
dobitvah, manj o izgubah. Da-
nes se javno komaj ali sploh
ne več govori o revoluciji in
njenih senčnih straneh,
čeprav še strašijo njeni simbo-
li. Poznavalci menijo, da bi bi-
lo dobro, če bi Zveza borcev
sama opredelila, kaj je bilo re-
volucionarno oziroma boj za
oblast in kaj je bila Osvobodil-
na fronta, v kateri so bili šte-
vilni zavedni Slovenci raznih
prepričanj, tudi verni, čeprav
se je vera taktično le tolerirala,
po vojni se je z njo obračuna-
lo, kar potrjuje tudi Edvard
Kocbek. Povsod pa so se ljudje
borili za svobodo in narodno
samostojnost, čeprav so
odločevalci imeli svoje računi-
ce. Njihova razčlenitev bi nam
omogočala celovito vredno-
tenje zapletene zgodovine in
nas vodila k tragični resnici
slovenskega naroda, saj bi sku-
paj lahko izoblikovali kriterije
za presojo partizanskega boja
in revolucije. Ti so nujni za ne-
razumne poboje narodoljub-
nih Slovencev od leta 1942
dalje in čistke tudi v partizan-
skih vrstah. Verjetno je že ne-
kaj dejstev razvidnih, marsikaj
V današnjem zmedenem času
Še vedno aktualne misli Jakoba Ukmarja
  stari hiši, v kateri je po-
tekalo moje otroštvo, je
v edini sobi, kjer smo
spali vsi skupaj, vzidana oma-
ra, ki jo je po vojni zgradil oče
iz potrebe po dodatnem pro-
storu za obleke štirih
odraščajočih otrok. Tja smo
po preselitvi v novo hišo odla-
gali raznovrstno šaro. V tem
zadnjem deževnem
obdobju se je poka-
zala priložnost, da
pogledam stanje v
stari hiši in kaj se v
tej zaprašeni omari
skriva. Na dan so po-
leg drugega prišli di-
jaški listi – Literarne
vaje, Izvestja – sred-
njih šol, v katerih
sem podoživljal di-
jaška leta Nižje indu-
strijske strokovne
šole v Trstu. Z zani-
manjem sem prebi-
ral imena sošolcev
in prešteval, koliko
nas je bilo v tistih le-
tih na tej šoli, ki je
usposabljala učence
za poklicno pot v
življenju. Izvestje iz
leta 1953 kaže, da je
imela šola tedaj kar
pet prvih razredov,
pet drugih razredov
in tri tretje, polno za-
sedene razrede. V
vsakem razredu je bi-
lo okrog trideset
učencev. A to je bilo
obdobje, ki je nepri-
merljivo z današnjim časom.
Med brskanjem mi je prišel v
roke mesečnik Vera in dom –
za družino in prosveto iz leta
1954, ki ga je izdajala Mohor-
jeva družba v Celovcu, z ured-
niškim pododborom, ki je de-
loval v Trstu. V osmi številki
tega mesečnika je zabeleženo
V predavanje, ki ga je imel dr.Jakob Ukmar 29. avgusta naslovenskem taboru na
Opčinah.
Svojemu posegu je dal naslov
Bog in narod. Že na samem
začetku je nakazal misel, ki ga
je vodila na tem taboru, in si-
cer, da spregovori o temah, ki
so kljub časovni oddaljenosti
še vedno prisotne v našem
prostoru. “Že nekaj let sem se
obmejni Slovenci zbirajo na
slovenskih taborih, da se ob
teh shodih zopet navdušijo za
slovensko besedo, slovensko
pesem in druge narodne ter
kulturne dobrine. Brezdvom-
no so ti tabori za naš obstoj tu
na mejah velikega pomena,
saj ponesejo zborovalci na
svoje domove zopet nov po-
gum, da morejo vztrajati na
ogroženih postojankah
našega, pod razne gospodarje
razkropljenega ljudstva”.
Izhodišče njegovega preda-
vanja sta bili krščanska mora-
la in božja postava; razdelil ga
je na štiri
sklope. V
prvem je
obravnaval te-
mo Ljubezen
do naroda je
naravna pra-
vica. V njem
je poudaril:
“da smo v
pravični de-
fenzivi, ko
branimo svo-
je narodne
dobrine, ki
nam jih nihče
ne sme krati-
ti”. Materni
jezik, narod-
na kultura,
domače slov-
stvo so drago-
ceni zakladi,
ki slonijo na
naravnem
pravu. “Upra-
vičeno torej
branimo to,
kar nam gre
po božjem na-
ravnem pra-
vu”. Glede
pritiskov in
asimilacije s strani večinskega
naroda nad manjšino je nje-
gova misel tale: “Blagostanje
države ne sloni na enotnosti
jezika, pač pa na pravičnosti,
ki zahteva, naj državljani, ki
nosijo ista bremena, uživajo
tudi iste pravice. /…/ Kdorkoli
v teh dneh tako hude socialne
krize in mednarodne napeto-
sti še oznanja sovraštvo proti
sodržavljanom drugega jezi-
ka, zagreši hud zločin proti
socialnemu redu in proti
državi. Ljudstvo ne potrebuje
sovraštva, temveč potrebuje
miru, dela in kruha”. V dru-
gem delu je njegov pogled v
različnost. Različnost narodov
je od Boga. Že splošen načrt
Stvarnika je različnost v stvar-
stvu, ki se razodeva v
dovršenosti stvarstva. Dovolj
je pogledati v zvezdnato ne-
bo, v rastlinje na zemlji, da se
prepričamo o “načrtu Stvarni-
ka, ki hoče v vsem stvarstvu
raznoličnost v enotnosti.
Hoče, da so tudi ljudje razno-
lični po jezikih, po običajih …
in vendar tudi enotni v svoji
človeški naravi”. Pod naslo-
vom Vsak narod ima svojo na-
logo nadaljuje svojo misel:
“Kakor so v telesnem organiz-
mu nekateri organi navidez-
no neznatni, v resnici pa veli-
kega pomena za telesno
zdravje in moč, tako imajo v
veliki družini narodov tudi
majhni narodi svojo važno
vlogo, posebno kot prehodna
vez med večjimi narodnimi
skupinami”. Svoj poseg
končuje z narodno nestrpno-
stjo. S svojim razmišljanjem
se ozira na večinske narode, ki
se ponašajo s svojo katoliško
vero in krščansko demokraci-
jo, z demokratskimi vladami,
a so skoro brez smisla za
krščansko pravičnost in ljube-
zen do drugega naroda, pose-
bej do narodnih manjšin na
svojem lastnem ozemlju.
“Želimo torej, da bi ti tako
imenovani kristjani postali
pravi kristjani, /…/ pravični
do narodnih manjšin na la-
stnem teritoriju”.
Pavel Vidau
bi nam pa pomagali še arhivi,
za katere še vedno čakamo. O
tem bi nam lahko povedali tu-
di še živeči akterji in njihovi
prijatelji, npr. Zdenko Roter in
Milan Kučan. Zakaj npr. še
vedno ne vemo, kje so leta
1946 oskrunjena iz grobov na-
silno vzeta trupla Lamberta
Ehrlicha, bana Natlačena in
drugih med vojno pobitih ro-
jakov?
V tem zahtevnem medseboj-
nem dialogu bi lahko pogle-
dali na ta čas prisebno, z med-
sebojnim vživljanjem v usodo
vseh žrtev in v celotno naro-
dovo tragedijo. V dogovorni
poti k resnici in spravi bi lah-
ko odprli tudi bolj zanesljivo
pot demokratičnemu reševan-
ju sedanjosti. Od tega nas ne
more odvezati nihče, kajti to
je podlaga za mirno sožitje
prihodnjih rodov. Ali pa to res
hočemo?
Ob 75-letnici konca vojne in
izvensodnih pobojev po njej
je čas, da državni organi opra-
vijo svojo dolžnost za odpravo
posledic te boleče preteklosti.
Združeni ob Lipi sprave smo
že večkrat vložili Izjavo, ki jo
je pripravil naš ustanovitelj g.
Stanislav Klep. Njene osnovne
točke so skupno iskanje resni-
ce in priznanje zločinov ter
prevzem odgovornosti zanje s
strani organizatorjev in danes
v imenu njih naslednikov ozi-
roma države. Mednje sodi do-
stojen pokop mrtvih. Z Novo
slovensko zavezo, Komisijo
pravičnost in mir in našim
društvom Združeni ob Lipi
sprave smo to prek Urada ZN
za človekove pravice v Ženevi
naslovili na slovenske organe.
Ali je to v teh pregretih časih,
ko naj bi se ne ukvarjali z ideo-
loškimi temami sploh mo-
goče? Kljub njihovemu dom-
nevnemu odklanjanju pa se
politiki, mediji in celotna jav-
nost z njimi stalno ukvarjajo
in ravno zato bi bil tak dogo-
vor o resnici preteklosti nujen
za demokratično delovanje
države, njenih družbenopoli-
tičnih uredb in za preživetje in
blagor državljanov. Brez tega
dogovora se bomo razvojno
težko premikali naprej. Nihče
ne bo namesto nas prevzel te
naloge, zato si dajmo poguma
in stopimo na pot sprave,
začnimo se v državi pogovar-
jati o konkretnih zadevah
našega sobivanja in prenehaj-
mo metati polena pod noge ti-
stim, ki delujejo v to smer.
Hvaležen sem vsem, tudi
Vam, spoštovani gospod pred-
sednik Pahor, za pogum na tej
poti. Želim ga vsem odgovor-
nim v državi in nam državlja-
nom, saj to vodi k resnici in
spravi.
Dve domovini 
Korenine
  ačelo se je zelo
preprosto. Ona je bila
med vojno partizanska
kurirka in aktivistka, on pa
postaven Nemec in esesovski
major. Vojna se je bližala h
koncu in on jo je predčasno
popihal v rajh, ona pa je z
njim zanosila. Ko se ji je
rodil sin, mu je po očetu dala
ime Peter. Po dveh letih je
odšla v Nemčijo, da bi ga
našla. Ko mu je predstavila
otroka in še povedala, da mu
je dala ime Peter, se je v
družbi kolegov od veselja
napil. Na poti domov se je
zaletel in bil na mestu mrtev.
Ona pa, verjetno zaradi skrbi
in žalosti, je po slabem letu
umrla. Otroka se je usmilila
neka kmetica, češ da bo za
hlapca, ko doraste.
V tistem kraju so župnijo
vodili piaristi. Starejši
redovnik je opazil, da je Peter
nadarjen in tudi vesten.
Redovniki so poskrbeli, da je
dobil štipendijo, mu
pomagali pri šolanju, ga
spremljali in tako je Peter
dokončal univerzo.
Vnuk te partizanske kurirke
in nemškega oficirja me je
pred leti, po priporočilu
znanca, obiskal. S seboj je
privlekel obsežno doktorsko
disertacijo, češ da naj bi jo še
zadnjič “dala skozi”, preden
gre v tisk. Pritegnil me je
naslov Psihološki aspekt
nacizma v času druge
svetovne vojne v rajhu
(Nemčiji). Kot pri vsaki
podobni stvari smo se tudi
tokrat mučili, jezili, stikali po
slovarjih, in ko sva končala,
sva bila zadovoljna, da je tudi
ta mora končana. Bil pa sem
vesel, ko sem ponovno
spoznaval, kako smo ljudje
pogojeni od okolja,
Z dogodkov, spoznanj, čutenjpa tudi ljudi, ki jih tako alidrugače srečujemo … Kaj vse
vpliva na nas, na naš način
življenja, mišljenja, na kar
sploh ne mislimo …
“Najedel” sem se nacizma,
njegove psihologije in
pedagogike. Proti koncu
omenjenega teksta pa me je
razveselil stavek: “Človekova
usoda se odloča v tem
zemeljskem življenju in po
njem z nepreklicnim
dejanjem milostnega
Gospodarja”. To je misel
teologa Hansa Künga, ki jo je
Peter verjetno staknil v enem
od njegovih del.
Fant me je tudi iznenadil.
Dejal je: “Pri nas je navada,
da se delo nekomu posveti.
Jaz bom posvetilo napisal
takole: Delo posvečam
svojemu staremu očetu, ki ga
moj oče ni poznal, in moji
babici, ki je mojega očeta
prinesla iz tujega naroda v
Nemčijo. Ko sta se našla,
jima ni bilo usojeno daljše
skupno življenje, ker sta
hitro drug za drugim odšla v
večnost. Kot Nemec vem, da
se po mojih žilah pretaka
tudi slovenska kri. Tako
imam dve domovini in obe
ljubim. Naj to v srcu nosijo
tudi moji otroci”! Pa še
pripomni: “Posvetilo bom
napisal v slovenskem in
nemškem jeziku”.
Ko sva se pred odhodom
poslovila, sem mu obljubil,
da mu bom drugič, ko pride,
še nekaj podaril. Šel sem na
njivo, kjer je ta nona kot
dekle plela, in sem v
tamkajšnjo zemljo vsadil
rožmarin in nagelj. Naj bo to
darilo temu mladeniču kot
spomin na njegove korenine.
Ambrož Kodelja
Dušan Jakomin in Jakob Ukmar
Goriška25. junija 20206
  ostilna Koršič je vabljiv
lokal v Števerjanu, v za-
selku Sovenca, kjer lah-
ko uživamo ob pogledu na hri-
be, na lepo urejen vrt, popol-
noma utopljeni v Goriška Brda.
Hadrijana Corsi in njen mož
Damjan Miklus se pri svojem
delu naslanjata na več kot sto-
letno družinsko tradicijo in za-
puščino nonotov in pranono-
tov - iz nje črpata znanje, mo-
drost in navdih za novo. Hadri-
jana in Damjan ljubita domačo
zemljo, tipična in avtohtona vi-
na; jedi, ki se spreminjajo glede
na letni čas, so pa vedno kako-
vostne in sveže.
Hadrijana, prosim, da našim
bralcem poveste kaj o vaši
gostinski dejavnosti. Ka-ko
in kdaj je nastala?
Naša dejavnost je družinska,
stara že več kot sto let. Ustano-
vili so jo moji pranonoti v
začetku 20. stoletja. Gostilna je
bila v isti stavbi, kjer je danes,
kasneje sta jo vodila nono Ivan
in nona Pavla: nono se je uk-
varjal tudi z vinogradništvom,
stavbo pa je prenovil moj oče.
Po nonotovi smrti je bila dejav-
nost zaprta približno dvanajst
let, nato pa smo njeno upra-
vljanje prevzeli vnuki - nova,
četrta generacija Koršičev je
začela z delom v družinski go-
stilni. Od leta 2009 upravljam
gostilno s svojim možem Dam-
janom, seveda ob podpori ce-
lotne družine, predvsem svoje
sestre Kristine in mame Jolan-
de, pa tudi brat Mihael nam
priskoči na pomoč ob potrebi.
Z možem nisva korenito pre-
novila prostorov gostilne, svo-
jim družinskim potrebam pa
sva prilagodila način dela.
Kako sta si z Damjanom razde-
lila delo? 
Damjan je poklicni kuhar, po-
leg tega skrbi za vse administra-
tivne zadeve, za račune, jaz pa
za urejanje prostorov, za bar in
strežbo. Imava tudi tri otroke,
Franca, ki je najstarejši, Milo in
Vido - z njimi imam tudi veliko
dela. Trenutno imamo dve ose-
bi zaposleni na polovičnem de-
lovnem urniku in eno na pol-
nem urniku.
Koliko časa je bila vaša go-
stilna zaprta?
Na začetku marca smo bili na
dopustu, odprli smo za prazno-
vanje dneva žena, zaprli pa 11.
marca, takoj ob izidu zakonske-
ga odloka, ki je to določal, torej
od vsega začet-ka epidemio-
loške krize. Ponovno smo od-
prli v petek, 22. maja. Trenutno
delamo samo ob petkih, sobo-
tah in nedeljah, pred krizo pa
smo imeli le dva prosta dneva,
in sicer torek in sredo.
Kako so se spremenili vaši
dnevi v času pandemije?
Imela sva več časa za naju in
družino. Brala sva knjige, a
opravila tudi veliko dela: pre-
pleskala sva stanovanje, prebar-
vala lesene mize in klopi, ure-
dila vrt, Damjan je zgradil tudi
gugalnico za otroke - naredila
sva veliko takih stvari, za katere
v navadnih razmerah ne bi
imela časa. Veliko sva se ukvar-
jala z otroki in s “šolo na dalja-
vo” - jutra smo navadno po-
svečali šolskim obveznostim,
popoldneve pa spravljanju in
G čiščenju.Damjan, med zaprtjem stezačeli z dostavo na dom. Ko-
mu ste dostavljali vaše jedi?
V času koronavirusa sva s Ha-
drijano delala sama: jaz sem
kuhal, ona pa je prevažala jedi
naročnikom. Priznati moram,
da so nas v času zaprtja naši so-
vaščani zelo podprli. Jedi smo
vozili tudi v Gorico in se-
veda našim zvestim, sta-
rim in novim klientom.
Več velikonočnih kosil
smo dostavili na domo-
ve, začel sem peči tudi
pice in to je naše stranke
navdušilo - bilo je pe-
stro!
Kako lahko naročimo
pri vas kosilo ali večer-
jo?
Naši gostje lahko še da-
nes naročijo jedi po tele-
fonu. Na naši facebook
strani je objavljen meni
- prijatelji in znanci nam
napišejo sporočilo kar na
whatsapp. Trenutno se v
gostilni ne ukvarjamo
več z dostavo na dom,
nudimo pa možnost, da
nam naši gostje naročijo
svoje najljubše jedi in jih
odnesejo s seboj.
Kako bi ocenil tak način de-
lovanja?
V obdobju epidemiološke krize
sva pripravila in dostavila lepo
število kosil - tudi do petindvaj-
set menijev sva sama pripravi-
la. Tak način dela nama je
ustrezal. Jedi so bile preproste,
delala sva v miru, ritem je bil
sprejemljiv in hitro sva za-
ključila naš delovni dan. Naše
stranke so naročale večerjo že
za 18. uro, zadnje dostave pa
smo opravljali okoli 20.30 - ku-
hinja je bila ob 22. uri že čista,
nato pa smo lahko uživali mir-
ne večere v družini.
Hadrijana, kakšne posledice
je prinesel koronavirus v
vaše poslovanje? V tem času
bi morali verjetno gostovati
svatbe za poroke in druge
pomembne priložnosti…
Meseca maja imamo navadno
vse nedelje zasedene s prazno-
vanji za prva sveta obhajila, ta
predstavljajo velik del našega
letnega dohodka - vse smo iz-
gubili. Pričakujemo pomoč
države, vložili smo prošnjo za
prispevke in vsekakor upamo,
da bodo obhajila in birme pre-
loženi na mesec oktober. Žal se
moramo zavedati, da je eko-
nomska kriza, ki jo je povzročil
koronavirus, prizadela veliko
družin, ki trenutno nimajo več
dovolj sredstev, da bi si lahko
privoščile velika praznovanja
in to bo seveda vplivalo tudi na
našo kategorijo.
Damjan, katere so največje
težave v vsakdanjem delu?
Na prvem mestu so birokracija
in seveda davki, ki jih moramo
v vsakem primeru izplačevati
državi. Tudi nejasnost zakon-
skih odlokov in vseh predpisov
v zvezi s preprečevanjem
okužbe s koronavirusom je
predstavljala za nas velik pro-
blem. Naj povem še, da smo v
dneh, ko so v javnost pronicale
najrazličnejše informacije v
zvezi z novimi predpisi, preje-
mali po elektronski pošti veliko
sporočil podjetij, ki so nam po-
nujala razkuževalna sredstva in
storitve v zvezi z razkuževan-
jem in preurejanjem prostorov.
Ta sporočila pa so bila tako na-
pisana, da bi marsikoga lahko
zavedla - zdelo se je, da bi se
morali gostinci nujno po-
služevati storitev teh podjetij, v
resnici pa lahko sami poskrbi-
mo za razkuževanje in urejanje
prostorov. Hvala Bogu smo se
v Števerjanu pridružili what-
sapp skupini, v kateri so še ne-
kaj drugih števerjanskih go-
stincev, maršal orožnikov An-
gelo Sammarco in županja
Franca Padovan - oba sta nam
zelo prijazno skušala razjasniti
vse dvome v zvezi z zakonskimi
odloki, nastal je koristen pre-
tok informacij, čudovita akcija,
izraz medsebojne solidarnosti.
Kaj menite o predpisih, ki
jih zakon določa glede pre-
prečevanja okužbe s korona-
virusom?
Nekateri predpisi se mi zdijo
pretirani. Naj povem le, kako
težko je pri našem delu toliko
ur nositi zaščitno masko. Težko
je v kuhinji in tudi za osebje, ki
se ukvarja s strežbo, saj se mo-
rajo natakarice zelo hitro pre-
mikati po zunanjih prostorih,
med mizami in kuhinjo.
Večkrat se zgodi, da jim pri-
manjkuje svežega zraku.
Kako ste uredili prostore
vaše restavracije, da lahko
spoštujete vse varnostne
predpise? Imate mize tudi
zunaj?
Vse prostore smo razkužili, v
notranjosti smo odstranili do-
ločeno število miz, da lahko
spoštujemo varnostno razdaljo
enega metra med gosti (od pri-
bližno 45 imamo se-
daj 25 mest). Vsi no-
simo maske in tudi
naši gostje jih mora-
jo nositi ob vstopu v
gostilno in vsako-
krat, ko zapustijo
svoj prostor ob mizi.
Razkužilni geli za
roke so na voljo v
vseh prostorih. Na
vsaki mizi je nati-
snjen jedilnik za en-
kratno uporabo, ne-
kaj jedi smo sicer
napisali na velike table, večino-
ma pa našim strankam ustno
predstavimo vso ponudbo jedi,
med katerimi lahko izbirajo, in
vina, ki jih imamo na razpola-
go. K sreči imamo v zunanjosti
veliko miz, h katerim se največ
ljudi usede, tudi v tem primeru
pa se je število mest zmanjšalo.
Hadrijana, od kod prihajajo
vaši gostje?
Zadnja leta so se Goriška Brda
spremenila, zelo je naraslo šte-
vilo turistov, kar 60-70 % naših
gostov prihaja iz drugih, sosed-
njih in daljnih držav. Veliko je
Avstrijcev in Nemcev, resnično
pa prihajajo k nam tudi iz bolj
oddaljenih držav, npr. iz Angli-
je, Španije, Francije, celo iz
Amerike - v našem dvorišču
smo slišali veliko različnih je-
zikov. Tudi po odprtju mej tu-
jih gostov še vedno nimamo,
zato je naša gostilna odprta le
tri dni na teden.
Kdo upravlja vašo spletno
stran? Mislite, da je za vašo
dejavnost pomembna pri-
sotnost na spletu in družbe-
nih omrežjih?
D. M.: S spletom in družbenimi
omrežji se ukvarjam jaz. Je pa
zahtevno delo, ki terja veliko
truda in časa. Prepričan sem,
da je nujno potrebna prisot-
nost na spletu, saj se je gostin-
stvo zelo spremenilo - ni več
dovolj nuditi kvalitetne jedi in
lepo urejene prostore, potreb-
no je, da te čim
več ljudi spozna,
in splet igra da-
nes v tem neza-
menljivo vlogo.
H. C.: Pomem-
bno je tudi sode-
lovanje z drugi-
mi gostinci in vi-
narji iz naših
krajev. Mi smo prisotni na šte-
verjanskem Likofu in na praz-
niku Brda in vino v Šmartnem,
poleg tega pa smo letos sode-
lovali pri zelo zanimivi pobudi
občine Miren - Kostanjevica, ki
je ob prazniku špargljev izdala
publikacijo “Šparglji-Beluši” z
izborom edinstvenih receptov
gostincev iz Vipavske doline, s
Krasa in iz zamejstva.
Gospod Damjan, kdaj ste se
odločili, da boste postali ku-
har?
Že kot otrok. Sanjal sem, da bi
postal pek, saj sem svojo mamo
Magdaleno vedno rad opazo-
val, ko je pekla v domači ku-
hinji. Po opravljeni nižji srednji
šoli sem se odločil za petletno
kuharsko šolo v Vidmu. V letih
študija sem opravil veliko de-
lovnih praks, kjer sem pridobil
dragocene izkušnje in znanje.
Tak način dela je zelo koristen
za gostince in za mlade kuhar-
je. Kasneje sem bil zaposlen za
poletno sezono tukaj, v gostil-
ni Koršič, in tedaj sva se s Ha-
drijano dobro spoznala in zal-
jubila.
Se vam zdi pomembno, da
vaš meni prilagajate novim
okusom oz. da ga od časa do
časa modernizirate?
Meni ostaja zvest naši kulina-
rični tradiciji, vsekakor do-
ločene jedi skušam včasih pri-
praviti na drugačen način, po-
skusiti kaj novega. Vse je v
iskanju najboljšega načina ku-
hanja in ravnovesja med ra-
zličnimi okusi.
Koliko je za vaju pomembno
ostati zvesti kulinarični tra-
diciji našega ozemlja?
H. C.: Tradicija je osnova, na
kateri gradimo - za meso na
žaru je bila naša gostilna znana
že v času mojih nonotov. Moja
mama še vedno pripravlja veli-
konočne fulje, gubanco in
žolc. Danes, tako kot v prete-
klosti, ponujamo sezonske jedi
iz kakovostnih, svežih, krajev-
nih surovin.
D. M.: Zelenjavo kupujemo na
goriški tržnici, meso v Italiji in
večinoma v Sloveniji, tako kot
sire. Veliko jedi, ki jih pripra-
vljam, je bilo na meniju že pred
mojim prihodom in naši gostje
še vedno sprašujejo po njih. To
so naše ‘klasične’ jedi, pripra-
vljene po starih receptih. Ključ
za uspeh je po mojem mnenju
uporaba visokokakovostnih,
svežih sestavin in priprava jedi
v hipu, ko jih gostje naročijo -
mi delamo “express” kuhinjo,
ne pripravljamo jedi, ki zahte-
vajo zelo dolgo kuhanje, in to
je pomeni, da lahko pridem v
kuhinjo kasneje, delam pa pod
večjim stresom. Svežina je filo-
zofija našega dela!
Damjan, kakšne lastnosti
mora imeti danes dober ku-
har?
Ljubiti mora svoj poklic in hra-
no. Biti mora radoveden in si
vzeti čas za eksperimentiranje,
samo na tak način lahko najde
najboljšo pot do odličnih re-
zultatov. Biti mora iznajdljiv in
iskati primerne rešitve. Osebno
skušam čim bolj poenostaviti
svojo kuhinjo in način dela ter
svoje izkušnje posredovati mla-
dim, ki se zanimajo za ta po-
klic. Všeč mi je poučevanje, pet
let sem tudi vodil kuharske
tečaje pri zavodu Ad Forman-
dum. Prepričan sem, da dobre-
ga kuharja oblikujeta tudi trdo
delo in večletna praksa. Danes
iščejo mnogi gostinci že uspo-
sobljeno delovno silo in si ne
vzamejo časa, da bi mlade
naučili dela.
Pripravljate tudi jedi za vega-
ne, vegetarijance ali za ljudi
s posebnimi prehranskimi
intolerancami?
Od nas ne gre nihče lačen do-
mov. Pripravljamo jedi za vse
okuse in za vse potrebe. S Ha-
drijano sva sledila tečaju o ku-
hanju jedi za bolnike s celiakijo
in sodelujeva z italijan-skim
združenjem AIC (Associazione
Italiana Celiachia).
Gospa Hadrijana, če bi mo-
rali izbrati, katera je najbolj
reprezentativna jed za vašo
gostilno?
Težko bi rekla, da imamo samo
eno tako jed, lahko bi bili to
“špacli” ali “toč” - polenta s si-
rovo omako in ličnico, vendar
sem prepričana, da ljudje ne
prihajajo k nam samo za eno
jed, pač pa za lastnosti naše ku-
hinje, ki je sveže pripravljena.
Upate, da vas bodo vaši otro-
ci nasledili pri upravljanju
vaše dejavnosti?
D. M.: Največji, Franc, pravi,
da bi rad postal kuhar.
Večkrat pride v kuhinjo, jaz
pa mu skušam razložiti, ka-
tere so težave tega poklica,
naj omenim le pomanjkanje
prostega časa, ki je za mlade
včasih nepremostljiva
težava. Danes veliko mladih
sledi televizijskim oddajam
o kuhanju in vsi bi radi po-
stali znani, kuharske zvezde,
realno življenje pa je nekaj dru-
gega. Če se bo najin sin odločil
za ta poklic, mu bom svetoval,
naj pet let potuje po svetu in
dela v različnih restavracijah,
tako da, ko se bo vrnil in v pri-
meru, da bo boljši od mene,
bom jaz njega poslušal.
H. C.: Vsak od najinih otrok
ima svoj potencial in srčno
upam, da ga bo izkoristil na
najboljši način. Najini otroci
bodo prosto odločali in izbirali
svojo pot, upam le, da bodo
srečni.
Kaj načrtujete za prihod-
nost?
D. M.: Potrudili se bomo v mar-
ketingu, da nas bo spoznalo še
več ljudi. V kuhinji namera-
vam uporabljati več divjačin-
skega mesa, ki je kvalitetno,
biološko, ki je raslo v naravi. In
ker je naša pica dosegla zelo ve-
lik uspeh, razmišljam, da bi jo
lahko redno pekel ob petkih.
H. C.: Želim si, da bi bili čim
bolj neodvisni od drugih doba-
viteljev. Rada bi imela na raz-
polago več zelenjave iz svojega
vrta. Moj nono je bil vinar,
imeli smo klet in tega žal ni-
smo nadaljevali, zato je moja
pobožna želja tudi ta, da bi v
prihodnosti ob vinu briških vi-
narjev lahko ponudili tudi
naše vino. Seveda si želim, da
bi bili v naši družini vedno
složni, kot smo bili do sedaj.
Katja Ferletič
  Hadrijana Corsi, Damjan Miklus
Tradicija je osnova, na kateri gradijo, svežina
pa je glavna lastnost njihove kuhinje
POGOVOR 
Goriška 25. junija 2020 7
  Giuseppe Klavcic, gospodar trgovine Sprintauto
“Ni enostavno, treba je
vztrajati, sem pa optimist”
POGOVOR  
  ulici Bellinzona v Go-
rici, nekaj korakov od
našega uredništva in
glavnega mestnega trga, Trav-
nika, je mnogim ljudem na
Goriškem in tudi v širšem pro-
storu znana trgovina avtode-
lov Sprintauto. Gospodar Giu-
seppe Klavcic, “za prijatelje”
Jožko ali tudi Mauro, po rodu
iz Podgore, je prijazno pristal
na pogovor za naše bralce in
nam v zelo prijetnem pogovo-
ru razkril marsikaj zanimivega
o trgovini in njeni preteklosti.
Vaša trgovina avtodelov v
središču Gorice obratuje že
veliko let...
To je prva, najstarejša trgovina
z avtodeli v Gorici. Od
prejšnjih lastnikov, gospe Cu-
mar, sem jo odkupil leta 1982
in ji dal ime Sprintauto. Vo-
dim jo torej že 38 let. Leta
2001 smo se preselili v prosto-
re v ulici Bellinzona; prej je
trgovina bila le nekaj metrov
stran, v ulici Arcivescovado
13.
Kaj nam lahko poveste o
trgovini, ki je delovala pred
letom 1982?
(G. Klavcic nam pokaže staro,
zgovorno črno-belo fotografi-
jo, obešeno na zidu; op. p.)
Trgovina je nosila ime Auto
Rifornimenti, gospodar je bil
Giovanni Cumar. Pred njo je
stala prva goriška bencinska
črpalka. Fotografija, na kateri
so gospodar, hčerka in vaje-
nec, naj bi bila posneta v letih
1935-1940. To nam je poveda-
la hčerka omenjenega vajen-
ca, ki je na posnetku spoznala
svojega očeta. To je bilo torej
v času, ko so v Gorici krožili
prvi avtomobili in je bil svet
seveda še zelo drugačen. Imeli
so telefonsko številko 110 …
Točnih podatkov o tem, kdaj
je bilo izdano prvo trgovsko
dovoljenje, sicer nimam, saj
jih nisem iskal ne na občini
ne na Trgovinski zbornici. Ve-
mo pa, da ima trgovina goto-
vo vsaj 80 let.
Ste zadovoljni z delom?
To delo mi je všeč. Od leta
1982 do danes sem videl
ogromno sprememb. Spreme-
nil se je sistem prodaje, v pre-
teklosti smo vse delali na ka-
talogih; računalnik je delo se-
veda olajšal, vse se “obrača”
hitreje, dostop do podatkov je
V lažji in hitrejši.Je več dela danes ali ga je bi-lo več v prejšnjih desetlet-
jih?
Do razpada Jugoslavije in osa-
mosvojitve Slovenije sem v
glavnem delal z vso Jugoslavi-
jo, veliko sem tudi izvažal.
Kupci so prihajali v Italijo
kupovat to, česar v svoji
državi niso našli. Z osamo-
svojitvijo in odprtjem
tržišča ter vstopom Sloveni-
je v EU je prišlo do velikih
sprememb, tržišče v Slove-
niji ponuja veliko več in
ljudje nimajo več tolikšne
potrebe hoditi v Italijo. Do
vstopa Slovenije v EU je bilo
75% strank iz Slovenije,
25% iz Italije; zdaj jih je pri-
bližno pol in pol.
S strankami ste vedno ze-
lo razpoložljivi in prijaz-
ni, marsikaj jim naredite
kar na parkirišču pred
trgovino …
Poleg tega, da stranki kaj
prodam, če me zaprosi za
kakšno manjše delo, kot npr.
zamenjavo brisalcev ali žarni-
ce, to naredim kar tu na par-
kirišču. Stranki rad naredim
uslugo, da je potem zadovol-
jna. In opažam, da se nato ra-
da vrača. Naredim, kar mo-
rem. Če ima kdo večje potre-
be, ga usmerim v razne meha-
nične delavnice v Italiji ali
Sloveniji, kjer lahko reši pro-
blem. Imam veliko stikov z ra-
zličnimi mehaniki, v ne-
kakšni “mreži” dobro sodelu-
jemo.
Kako je šlo v zadnjih mese-
cih? Ste imeli zaprto trgovi-
no?
Ob začetku “lockdowna”, pri-
silnega zaprtja zaradi epide-
mije koronavirusa, smo prva
dva tedna lahko obratovali sa-
mo za mehanične in klepar-
ske delavnice; blago so mi na-
ročali telefonsko ali po mailu,
sami so ga prihajali iskat, lah-
ko smo jim ga dostavljali tudi
mi. Prometa je bilo, kar je bi-
lo. Ko smo bili vsi prisiljeni
ostati doma, so avti ostajali v
garaži … Kvečjemu je bilo tre-
ba zamenjati baterijo ali
ploščice, torej najnujnejše.
Trgovino smo imeli odprto sa-
mo do 15. ure. Normalno smo
začeli obratovati po prvomaj-
skih praznikih, ko smo lahko
spet prodajali tudi zasebni-
kom. Tudi takrat ni bilo kaj
dosti prometa. Posle smo ma-
lo bolj zagnali prve dni junija.
Seveda ni še tako, kot je bilo
januarja ali februarja, je pa le
opaziti neki premik.
Ste utrpeli veliko škodo?
V mesecu aprilu smo imeli
okrog 60% prometa manj, v
maju je šlo malo bolje, v juni-
ju počasi še bolje.
Upate, da bo država kaj po-
magala vašemu sektorju?
Država je nekaj pomagala,
osebno sem doslej dvakrat
prejel prispevek 600 evrov. Za
zdaj to. Vložili smo tudi druge
prošnje, a v tem trenutku še
čakamo in upamo v pozitiven
odziv. Je treba čakati. Italijan-
sko birokracijo poznate, vse se
vleče. Te stvari bi morali rešiti
takoj, kot to delajo v Sloveniji,
Avstriji, Nemčiji itd.
V trgovini morate seveda
upoštevati varnostnime
predpise …
Ker trgovina ni velika, lahko
vanjo vstopa po ena oseba.
Obvezno je nošenje maske, na
razpolago je razkužilo za roke
itd. Spoštujemo pač vsa pravi-
la, ki veljajo za trgovine. Težav
nismo imeli. Nekatere stranke
se pravil držijo, druge mora-
mo opomniti. Če pride kon-
trola, odgovarjam jaz.
So se ljudje vrnili? Imate
dosti stalnih klientov?
Počasi se stvari normalizirajo,
stalne stranke so se vrnile,
prišla je tudi kakšna nova. Za-
sebniki ali obrtniki, mehaniki
ali avtoličarji so se vrnili.
Ostajamo v stiku po telefonu
ali mailu, poslovanje se vrača
na stare tirnice.
Ste imeli težave z dobavitel-
ji?
Nekaj smo jih imeli v začetku,
v drugi polovici marca in cel
mesec april, ker niso mogli
dnevno dostavljati blaga. Tudi
oni, veletrgovci ali proizvajal-
ci, so imeli skrčeno proizvod-
njo in dostavo. V glavnem
smo morali malo potrpeti,
počakati; če nismo prejeli po
enem dnevu, smo pa to uredi-
li po dveh ali največ treh
dneh. Nič hujšega.
Kako ste doživljali zaprto
mejo?
Zaprta meja je gotovo vpli-
vala na kupce, pa tudi name
osebno. V Slovenijo vozim
tudi štirikrat oz. petkrat
dnevno, saj blago hodim
iskat ali dovažam tudi v Slo-
venijo. Vajen sem iti skozi
naše, goriške mejne preho-
de, na Solkan, Šempeter, Er-
javčevo, Rožno Dolino. Na
Vrtojbi je bilo treba čakati v
vrsti, v začetku so merili
temperaturo, vprašali so,
kam grem, niso pa kompli-
cirali. Ko sem se vračal v Ita-
lijo, me k sreči niso nikoli
ustavili. Občutki na meji ni-
so bili prijetni; saj nisem
ničesar skrival, v Slovenijo
sem hodil samo službeno,
pa bi le ne bilo prijetno naj-
ti policaja, ki vse sprašuje, na-
redi zapisnik ali pošlje v ka-
ranteno. To bi bilo grdo.
Marsikaj se je torej spreme-
nilo. Kako gledate v prihod-
nost?
Sem optimist. Treba je potrpe-
ti in vztrajati, se vsak dan bo-
riti, saj ni enostavno. Kriza je
obstajala že prej. Brez dvoma
se godi hujše prodajalcem av-
tomobilov, saj je prodaja
močno upadla. Če ne prodaš
novih avtomobilov, je to za
moj sektor pozitivno. Ljudje
nimajo možnosti kupiti nove-
ga avta, morajo ohraniti stare-
ga, ki pa ga je potrebno
vzdrževati in popravljati, saj se
vedno kaj polomi. Moramo pa
biti vztrajni in dnevno mora-
mo spremljati spremembe,
ker se svet hitro spreminja.
Kar si dosegel danes, je to čez
leto dni lahko že prestaro. Da
bi še naprej uspešno posloval,
bi želel, da bi se virus spet ne
začel širiti. Če bo prišlo do te-
ga, se bo vse spet zapletlo,
oblasti bodo gotovo ukrepale
strožje, čeprav upam, da je bi-
lo obdobje, ki je za nami, za
vse, zlasti pa za zdravstveni
sektor, dobra šola. Če se bo
spet kaj zgodilo, upam, da bo-
do znali tudi zaradi te izkušnje
pravilno in dobro ukrepati.
Danijel Devetak
Seja občinskega goriškega sveta / Dve interpelaciji svetnice SSk  
O razstavi na gradu in razsvetljavi 
v severnem delu mesta
Obvestila
Občni zbor Slovenskega planinskega
društva v Gorici bo predvidoma v
drugem sklicu, v petek, 24. julija
ob 20. uri, v Kulturnem domu v
Gorici, Brassova ulica 20.
I tal i janska konferenca pr i
Svetovnem slovenskem kongresu
obvešča,  da zaradi  strogo
omejitvenih navodil, ki jih je vlada
v Rimu uvedla proti razšititvi
pandemije za covid-19, letošnja
proslava Dneva državnosti  v
centru L. Bratuž odpade. Vse
prosim za razumevanje, 
predsednik Italijanske konference
Karlo Bresciani.
(od 26. junija 2020 do 2. julija
2020)
Radijska postaja iz Vidma
oddaja na ultrakratkem valu
s frekvencami za Goriško
97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7,  103.9 Mhz;  za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5
Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na
sporedu vsak dan od 20.00
do 21.00. Spored:
Petek, 26. junija (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis:
posnetki z naših kulturnih
prireditev - Glasba iz studia 2.
Sobota, 27. junija (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
terskem, rezi janskem in
ziljskem narečju.
Nedelja, 28. junija, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 29. junija (v studiu
Katja Volpi): Moderen svet od
leta 1800 do danes.
Torek, 30. junija (v studiu
Matjaž Pintar) :  Utr inki  v
našem prostoru - Glasbena
oddaja z Matjažem.
Sreda, 1. julija (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Gobe,
ljubljene in osovražene 2. del.
Izbor melodij.
Četr tek, 2. julija (v studiu
Andrej Bavcon): Četr tkov
večer z glasbo - Zanimivosti,
obvestila in humor.
  ponedeljek, 15., in to-
rek, 16. junija, se je se-
stal občinski svet na vi-
deokonferenci. Na prvem me-
stu dnevnega reda so bili svet-
niška vprašanja in interpela-
cije. Pri tem so svetniki le-te
postavili v slovenščini in jih
naknadno prebrali v itali-
janščini v prevodu občinske-
ga prevajalca. Med svetniški-
mi vprašanji sta bili tudi dve,
ki ju je postavila dr. Marilka
Koršič, svetnica v goriškem
občinskem svetu iz vrst stran-
ke Slovenska skupnost. Prvo
je naslovila županu Rodolfu
V Ziberni in odborniku FabriziuOretiju glede razstave, ki jopripravljajo na Goriškem gra-
du o Maksimilijanu Hab-
sburškem. Razstava naj bi tra-
jala do januarja 2021. Ker
mnogi grajski prostori niso
ogrevani in skoraj vsi so že za-
sedeni z drugimi stalnimi raz-
stavami, povezanimi z vode-
nim ogledom, je svetnica
vprašala, kako bodo to izvedli.
Zanimalo jo je tudi, ali bo
občina razstavila povsem no-
ve eksponate ali bodo na
ogled zlasti tisti, ki so bili že
razstavljeni na prejšnjih raz-
stavah, kot je bila tista iz l.
2002 iz zasebne zbirke odvet-
nika De Grassija. Odbornik za
kulturo Oreti ji je pojasnil, da
bo razstava povsem nova in
da bodo pri tem začasno od-
stranili stalno zbirko starih
glasbil in tudi te prostore iz-
koristili za postavitev novih
eksponatov.
Drugo vprašanje je svetnica
Koršičeva postavila županu in
odbornici Arianni Bellan.
Opozorila je na popolno te-
mo, ki ovija nekatere goriške
mestne predele. Kot zgovoren
primer je navedla skrajni se-
verni del Svetogorske ulice, ki
čez nekdanji mejni prehod
vodi v Solkan. Prav tik pred
tem prehodom že pet let šest
zaporednih svetil ne sveti. Sa-
ma na to opozarja že več časa,
a vselej neuspešno. Tema re-
sno ogroža predvsem kolesar-
je, ki ubirajo to pot za kolesar-
ske izlete v Soško dolino ali se
vanjo vračajo. Kolesarjev je
zmeraj več, pa tudi turistov.
Kot so obljubili, bi morala biti
ta težava v tem mestnem pre-
delu rešena že lani v sklopu
varnostnega načrta. Svetnica
vprašuje še, ali bo letos to
končno urejeno, ker: “V prav-
kar odobreni bilanci za ob-
dobje 2020-2022, pri razdel-
ku, označenem s številko 28,
ki ima kot predmet javno raz-
svetljavo, berem, da je na-
menjenih za leto 2020
150.000 evrov”, je napisala.
Kritično je nato vprašala, ali
je v to vključena tudi razsve-
tljava na Svetogorski ulici.
Odbornica Bellan ji je zagoto-
vila, da bodo v najkrajšem
času poskrbeli za namestitev
novih luči. Koršičeva bo še
naprej vztrajno in skrbno
spremljala razvoj tega proble-
ma, ki bi moral biti že davno
rešen.
Voščilo
Silvanu
“Spet prišel bo Abraham
v gričevnati Števerjan,
ob Poberajšču se ustavil,
Škorjanca Silvana pozdravil.
Katrin cel se teden trudi,
da ob Terezini pobudi
tudi Irina jim pomaga
in Vasilij kaj predlaga.
Živio kliče številna žlahta,
prosi Boga, naj te vedno ahta,
da bi brica še mnogo pili,
bi vsi skupaj veseli bili”.
Svojci
▫ Mladinska pevska skupina VIHAR 
   Vrh Sv. Mihaela zborovodja Mateja Černic
▫ Gojenci Slovenskega centra 
   za glasbeno vzgojo Emil Komel
Kulturni center Lojze Bratuž - pod šotorom
Torek, 30. junija 2020, ob 20.30
Rezervacije:
+39 0481 531445  
info@centerbratuz.org
 
Kultura25. junija 20208
Mladinska knjiga / Vicmaher
Izpiljeni opilki
Aleša Bergerja
  e samo to, kako sem v
času pandemije, ko je bi-
la državna meja strogo
zaprta, prišel do knjižne novo-
sti slovenskega prevajalca in
pisatelja Aleša Bergerja, ki je
izšla pri Mladinski knjigi, bi
bilo vredno literarne
zgodbe, a se ta mora
umakniti v ozadje, ko
imaš v rokah književno
delo, ki zahteva od bral-
ca občudovanje in
spoštovanje. Naslovnica
knjige je opremljena z
oljem na platno Zdenka
Huzjana, odveč je pri-
pomba, da ni naključje
dejstvo, da nosi naslov
Okruški.
Aleš Berger nas je tokrat
presenetil s književnim
delom, ki sem ga zelo ve-
sel, hudomušno, kot zna
avtor, bom samo dodal,
da literarni kritiki ne bo-
do vedeli, kam naj ga da-
jo, saj presega “predalčkanje”
po literarnih zvrsteh. Ko sem
avtorju po telefonu povedal,
knjige še nisem odprl, a sem
jo imel v rokah, da jo bom
prebral še isti večer, mi je od-
vrnil, kot le on zna, brunda-
joče in šaljivo: “No, prav, ti jo
boš prebral v enem večeru, jaz
sem jo pa pisal štiri leta”!
Že to je bilo dovolj, da obljube
nisem izpolnil, knjigo sem
prebral počasi, bila je ena red-
kih, ki sem jo bral z veseljem
v času koronavirusa, in to v
najhujši osamitvi, v času, ko v
Ž jutrih nisi slišal lajati niti psovv Furlanski nižini, kjer živim.Vicmaher je knjižno delo, ki
ga je Aleš Berger napisal in z
njim postavlja slovensko
književnost ob bok velikim
svetovnim književnostim, ki
take knjige imajo, pa naj gre
za italijansko, angleško, fran-
cosko, ameriško, špansko ali
kako drugo večjo, tudi rusko.
Gre za tisto vrhunsko pisanje,
ki ga ne moreš uvrstiti niti v
poezijo niti v prozo, ne moreš
reči niti tega, da so to aforizmi
ali maksime, četudi tudi to so,
kot tudi ne moreš reči, da ni-
ma vrhunske literarne vredno-
sti.
Kar mi je pri Alešu Bergerju, ki
je na Slovenskem bolj poznan
kot prevajalec iz francoskega
in španskega literarnega sveta,
Rudarji so naleteli na antično rimsko ladjo
Pri kopanju premoga pri Kostolcu v Srbiji je bager v letošnjem marcu
nepričakovano naletel na antično rimsko rečno ladjo. Kar polovica 15
metrov dolge ladje, ki je ležala na sedmih metrih globine, je zelo dobro
ohranjena. Ob ladji so arheologi nato odkrili še dva manjša čolna.
Gre za znano arheološko najdišče v Srbiji, saj je v neposredni bližini
arheološkega parka Viminacium, vzhodno od Smedereva.
“Doslej smo našli skupaj tri plovila. A glede na to, da še naprej kopljejo
po tem delu morda starega toka Donave ali pa katerega od njenih
kanalov, računamo, da bodo sledila nova odkritja”, je ob tem povedal
arheolog Ilija Danković.
Večja ladja je dolga 15 metrov in ima leseno konstrukcijo, ojačano s
kovinskimi deli. Po prvih ocenah je stara okrog 1.600 let, torej iz časa,
ko je bil Viminacium v največjem razcvetu.
“Tukaj je bilo znano pristanišče Classis Flavia, zato imamo zdaj
priložnost, da raziščemo nekatere od ladij, ki so takrat plule po Donavi,
ter seveda vse tisto, kar se je potopilo z njimi in ostalo zakopano v
glini”, je dodal Momir Korać, direktor Arheološkega inštituta Srbske
akademije znanosti in umetnosti. Ta priznava, da je za tovrstna odkritja
potrebne tudi nekaj sreče.
Obenem dodaja, da so na ladjo naleteli sredi krize koronavirusa, zato
so se praktično prikradli na najdišče in s skupnimi močmi izkopali in
“ukradli” dragoceno najdbo. V normalnem času bi ustavili izkopavanje
premoga, kar bi rudniku povzročilo tudi visoke stroške.
Ladjo in oba čolna bodo arheologi odpeljali v arheološki park
Viminacium, kjer jih bodo konzervirali in nato predstavili javnosti. Po
prvih podatkih je že zdaj mogoče občudovati takratno tehniko gradnje
ladij, predvsem pa tesarsko spretnost ladjedelcev. Zaradi epidemije
novega koronavirusa je park zdaj še zaprt za obiskovalce.
Viminacium je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Srbiji iz
časa Rimljanov. Skupaj se razteza na velikosti 450 hektarjev in leto za
letom razkriva nove zaklade. Mesto je bilo nekoč središče rimske
province Moesia Superior, ki so jo leta 584 zavzeli Avari. Kasneje je
ostanke prekrilo rečno blato, v zadnjih desetletjih pa so arheologi med
drugim izkopali mavzolej, amfiteater, mozaike in freske ter številne
predmete iz rimskega obdobja.
Srbija / Pomembno odkritje
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (117)
Primorski spomini na brate Plečnik
(5. del)
Zdravnik prof. dr. Janez Plečnik je bil tudi velik
človekoljub in ljubitelj narave, zgodovine, glasbe -
predvsem klavirja - in slovenskega jezika. Po njem
je imenovan vsakoletni strokovno-znanstveni
memorial, mednarodni kongres klinične patologije,
ki ga prireja Medicinska fakulteta v Ljubljani od leta
1970. Na ta memorial me vežejo osebni spomini,
saj je bil eden prvih večjih kongresov, katerega sem
se udeležil leta 2000, ko sem bil še zelo mlad
zobozdravnik. S ponosom hranim potrdilo o
udeležbi, na katerem je natisnjen lep portret prof.
Janeza Plečnika. Potrdilo nosi podpisa predsednika
znanstvenega komiteja prof. dr. Blaža Rozmana
(Ljubljana, 1944) - zdravnika, doktorja znanosti,
rednega profesorja na Katedri za interno medicino
na Medicinski fakulteti v Ljubljani, mednarodno
priznanega strokovnjaka in raziskovalca na
področju revmatologije in interne klinike,
strokovnega pisca in urednika, člana in voditelja
državnih in mednarodnih zdravstvenih organizacij
ter člana SAZU - in predsednika organizacijskega
komiteja prof. dr. Dušana Ferluge (Grubišno Polje -
Hrvaška, 1934), zdravnika, doktorja znanosti,
mednarodno priznanega specialista patologa,
rednega profesorja patologije - pionirja pri uvajanju
imunohistoloških in elektronskomikroskopskih
metod v diagnostiko in raziskovanje, ustanovitelja
svetovno uveljavljenega Oddelka za nefropatologijo,
člana in voditelja državnih in mednarodnih
zdravstvenih organizacij, strokovnega pisca in
urednika, člana norveške in slovenske akademije
znanosti in umetnosti (vir: spletna stran SAZU).
Profesorja Ferlugo - rojenega v družini tržaških
Slovencev na Hrvaškem - poznamo tudi kot enega
od zdravnikov, ki so opravili obdukcijo
jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita.
Sestavek teh osebno in primorsko obarvanih
spominov na tri brate Plečnik - duhovnika Andreja
(1866-1931), arhitekta Jožeta (1872-1957) in
zdravnika Janeza (1875-1940) - želim končati z
besedami, ki jih je že omenjeni ljubljanski škof
Anton Vovk izrekel na Jožetovem pogrebu in se
delno navezujejo tudi na arhitektovo stvaritev na
Ponikvah, z opisom katere sem začel ta zapis:
“Velikemu oblikovalcu kamna, lesa in kovine
pojejo in bodo peli nesmrtno hvalo in zahvalo
pomniki in spomeniki nekdanjega cesarskega
Dunaja, zlate Prage, našega Beograda, sosednjega
Zagreba, posebej pa naše drage Slovenije od
hribovitih Ponikev na Tolminskem, kjer po
njegovih načrtih na razvalinah novo cerkev
dovršujejo, mimo Maribora, kateremu je želel z
izvirnimi potezami znamenito Slomškovo
stolnico polepšati, pa do Bogojine v Prekmurju,
kjer novo cerkev po njegovih načrtih v
potankostih že trideset let urejajo. – Hvale in
zahvale mu je posebej dolžna ljubljanska škofija.
Saj se je njegova skrb za cerkveno lepoto ustavljala
že pri sosedu njegovega domovanja – v trnovski
cerkvi. /…/ Ljubil je lepoto in spoštoval je delo
vsakega, posebej še domačega človeka. Kar
objemal in gladil je kamen, kovino in les, ki so
ga pognale korenine domače zemlje. Med
največje prijatelje je štel tiste, ki so darove rodne
zemlje spoštovali in jih s svojo roko po njegovi
zamisli oblikovali. Ko sem ga leta 1952, ob ogledu
novega škofovskega sedeža v ljubljanski stolnici
po njegovem načrtu, vprašal, če naj izrujemo
starinski žebelj, ki je držal prejšnji baldahin, je
skoraj prosil: ‘Pustite ga v zidu, kjer je že veliko
let, saj ga je skovala in v zid zabila gotovo
slovenska roka /…/” (vir: casnik. si, 2017). Od leta
2007 poteka postopek za njegovo beatifikacijo.
Grob duhovnika Andreja Plečnika v Vodicah nad
Ljubljano. Monolitni spomenik je delo njegovega brata,
arhitekta Jožeta Plečnika. Na istem pokopališču je
pokopan tudi Šimen Prešeren (1762-1837), oče pesnika
Franceta Prešerna.
Po prof. Janezu Plečniku je imenovan vsakoletni
strokovno-znanstveni memorial, mednarodni kongres
klinične patologije, ki ga prireja Medicinska fakulteta v
Ljubljani od leta 1970.
Cerkev Obiskanja Device Marije stoji na griču v
zahodnem delu idilične Šentviške planote.
Grob zdravnika Janeza Plečnika na ljubljanskih Žalah.
Nagrobni spomenik je delo njegovega brata, arhitekta
Jožeta Plečnika.
Plečnikov sosed je bil trnovski župnik, pisatelj,
jezikoslovec, prevajalec in dramatik Fran Saleški Finžgar
(Doslovče, 1871 - Ljubljana, 1962), s katerim je arhitekt
Jože navezal odlične prijateljske stike. Na sliki: skupni
spomenik na pročelju trnovske cerkve.
Dimitri Tabaj
sam mu rad rečem, da je sa-
moten, a radodaren sprehaja-
lec po duhovnih poljanah teh
jezikov, najbolj všeč, je dej-
stvo, da je gospod in zelo re-
sna oseba, v življenju in takrat,
ko piše.
Tokrat se je kot uglajeni go-
spod izkazal v tem, da je v svo-
jih kratkih opilkih včasih tako
zbodel, da človeka zaboli, a
nikdar ni s prstom pokazal
točno na koga misli, tako, da
bralec lahko pomisli na neko-
ga, ki je temu podoben, a nik-
dar točno ne ve, če je Aleš Ber-
ger mislil prav nanj. Bom po-
vednejši: Aleš Berger je vse
svoje življenje posvetil knji-
gam in književnosti, kot ured-
nik pri Mladinski knjigi je za
tisk pripravil več kot sedemsto
naslovov, največkrat vrhunske
literature. Kdor se je napajal z
zbirko Kondor, ve, o čem go-
vorim. Sam, recimo, kar na pa-
met znam kar nekaj naslovov
v tej imenitni zbirki, prvi mi
pride na misel Pri meni luč go-
ri, izbor slovenskih novel med
ekspresionizmom in social-
nim realizmom … Kondor nas
je uvajal v svetovno literaturo,
Aleš Berger je bil urednik …
Boste rekli, da vse to nima
opravka s knjižno novostjo. Pa
še kako ima!
Prav s teh duhovnih poljan je
Aleš Berger odnesel ogromno,
vse življenje je posvetil izbi-
ranju in odbiranju besed, kot
prevajalec jih je skladal, da so
potem zvenele čim bližje izvir-
niku, da smo mi, bralci, lahko
zaznali lepoto, kot urednik je
izbiral najboljše...
In to se v delu Vicmaher poz-
na, napisano je kleno, nikdar
jedko, vedno neprikrito hudo-
mušno, včasih trpko, a navse-
zadnje življenjsko sveže, saj
Aleš Berger ve, da je ironija
tista, ki premosti še take tra-
gedije, življenje naredi zno-
snejše in bolj sprejemljivo;
različne lege jezika, podtoni
in odtenki skrbno izbranih
besed dajo tisto dodano
vrednost, ki iz pisanja nare-
di umetniško delo. Slog je
izpiljen, zato naslov tega za-
pisa izpiljeni opilki.
Lepo, boste rekli, a o delu
nisi povedal veliko.
Sem, sem, predvsem to vam
polagam na srce: vzemite
knjigo v roke, berite jo po
požirkih, kot se za vrhunsko
vino spodobi.
Če se boste ob kom, ki ga
Berger označi kot “zelo pre-
poznavno nulo” nasmejali, pa
boste ob verzih “kjer so bili
kostanji, je asfalt” pomislili na
svoje otroštvo, kajti tam, “Kjer
je bila policija, je še zdaj poli-
cija”.
Imenitno branje, priporočam.
O iskanju očeta, ki je podton
in rdeča nit Bergerjeve knjige
Vicmaher, najlepše spregovori
istoimenska pesem, ki je, kot
sam avtor prostodušno prizna,
presenetila tudi njega, tako,
kot bo vas!
Jurij Paljk
Kultura 25. junija 2020 9
Podelitev prve Cankarjeve nagrade 
Prejel jo je Sebastijan Pregelj
za roman V Elvisovi sobi
  rvo nagrado za naj-
boljše izvirno leposlov-
no delo preteklega leta,
poimenovano po Ivanu Can-
karju, je 21. junija 2020 na
Vrhniki prejel pisatelj Seba-
stijan Pregelj za roman V El-
visovi sobi. Kot je oceni-
la žirija, v romanu dobro
zajame občutke genera-
cije, ki je razpad Jugosla-
vije, vojno in tranzicij-
sko obdobje doživljala v
zgodnji mladosti.
V Elvisovi sobi je roman,
prelit s spominom na
zgodovinske premike
zadnjih let. Zgodba, v
kateri se intimno prekri-
va s širšim družbenim
dogajanjem, sovpada z
obdobjem od konca 70.
let prejšnjega stoletja do
osamosvojitve.
“Pregelj proces spremin-
janja družbenih razmerij
ponazori na jezikovni ravni,
ko v sprva zamejeno prvoo-
sebno perspektivo vpleta vse
več elementov tedaj aktual-
nega diskurza, odraža pa tudi
protagonistovo postopno
ozaveščanje silnic, ki so ra-
zrahljale vezi otroškega prija-
teljstva. Z rabo 'večnega se-
danjika' avtor ohranja iluzijo
nezaključenosti in po-
P doživljanja vseh možnosti, kiso se odpirale v Elvisovi sobikot simbolu neobremenjene-
ga otroštva”, je o nagrajenem
romanu zapisala žirija.
Njegova pisava je artikulira-
na in kaže nedvomno pripo-
vedno veščino: ve, kaj hoče,
in ve, kako to tudi povedati,
je nagrado še utemeljila žiri-
ja, ki so jo sestavljali Ana
Geršak, Darja Pavlič, Matej
Bogataj, akademik Niko Gra-
fenauer in Ivan Verč kot
predsednik.
Kot je ob prejemu nagrade
povedal Pregelj, roman govo-
ri o njegovi generaciji, ki je
odraščala ob nekih prelom-
nih dogodkih. Po njegovih
besedah je prišel čas za to, da
pogledajo nazaj, zgodbe za-
pišejo in jih povedo genera-
cijam, ki prihajajo. Da jim
pokažejo čase, ki so bili “ma-
lo bolj razburljivi”. Takrat je
po Pregljevih besedah treba
držati skupaj in lahko tudi
uspe.
“Roman pripoveduje tudi o
tem - o ljudeh, ki so se ne po
svoji krivdi znašli na napačni
strani, drugi pa brez pravih
zaslug na pravi strani”, je do-
dal nagrajenec.
Nagrado, vredno 5.000
evrov, so lani ustanovili Slo-
venski center Pen, Slovenska
akademija znanosti in umet-
nosti (Sazu), Univerza v Lju-
bljani in Znanstvenorazisko-
valni center Sazu. Donatorka
je Občina Vrhnika. Podelili
so jo v Cankarjevem lazu na
Vrhniki, na zemlji, ki je bila
nekoč v lasti Cankarjevih.
Zanjo so bili nominirani še
Vinko Möderndorfer z zbirko
esejev, dnevnikov in krajših
mnenjskih zapisov Ljudom-
rznik na tržnici, Simona Se-
menič z igro To jabolko, zlato
in Brane Senegačnik s pe-
sniško zbirko Pogovori z ni-
komer.
Literarno srečanje na daljavo  
Zlata hruška in moč pravljice
  četrtek, 2. julija 2020, ob
18. uri bo na spletu prva
predstavitev italijanskega
prevoda pravljice Zlata hruška
Frana Milčinskega. Za spletno re-
vijo Fare Voci jo je prevedla Elena
Cerkvenič. Spletno literarno
srečanje, ki bo potekalo v itali-
janščini z možnostjo dvojezičnih
posegov, v italijanščini in slo-
venščini, ima naslov La pera
d'oro Di Fran Milčinski e il pote-
re della fiaba (Zlata hruška Frana
Milčinskega in moč pravljice) in
se je porodilo v sklopu prireditve
Maggio dei Libri 2020 (Maj knjig
2020). Prireja ga Centro Italiano
Femminile (Žensko italijansko
središče) v sodelovanju z Eleno
Cerkvenič in s podporo knjižnice
Bibiloteca rionale Fabio Saffi.
Pri predstavitvi bodo sodelovale
Elena Cerkvenič, prof. Cristina
Benussi in psihologinja Nevia
Monaco ter druge osebnosti iz
tržaških kulturnih krogov.
Pravljica spada h knjigam Libri
salvati (Rešene knjige), saj bila
prepovedana v času fašističnega
režima. Zbirko Zlata hruška je 2.
oktobra 1934 policija zasegla v ti-
V skarni založbe Goriška Mohorje-va družba. Od te izdaje so ostalile trije izvodi; enega hrani
knjižnica Dušana Černeta v
Trstu. Pravljica je prvič izšla l.
1917, ko ni bila še povsem tako
očitna gonja proti slovenskemu
narodu, katere krut začetek znači
požig Narodnega doma 13. julija
1920.
Pravljica pripoveduje o kralju, ki
je hčerko obljubil za ženo tiste-
mu, ki mu bo prinesel zlato
hruško. Ta je visela na vrhu viso-
kega, nedosegljivega, čarobnega
drevesa. Glavni protagonist je re-
ven pastirček, ki mu po mnogih
prigodah vendarle uspe prinesti
kralju zlato hruško. Tako si pri-
dobi kraljičino, a izgubi svobodo
javno govoriti o vseh nepoštenih
kraljevih dejanjih. Konec pravlji-
ce prikliče v spomin fašistično
prepoved izražaja v slovenskem
jeziku in fašistično zatiranje.
Na srečanju bo govor o literarni
vrednosti te pravljice (prispodo-
be za oblast, ki hoče zmeraj zma-
gati), kako pravljice vplivajo na
otroka, pa še o čem.
Kdor želi sodelovati, se lahko po-
veže na spletni naslov Join Zoom
Meeting
https: //us02web. zoom.
us/j/87052357279? pwd=TUl-
TYUk5cWU5ajFiZHQ0cyt3L2w2
UT09
Meeting ID: 870 5235 7279
Password: 447475
Prevedla in priredila
Iva Korišič
Umetnostnozgodovinski biseri Dolenjske
Grad Mirna ima novega lastnika
  rad Mirna na Dolen-
jskem, ki velja za enega
lepših in redkih obnovlje-
nih kulturnih spomenikov sred-
njeveške arhitekture na Sloven-
skem, je te dni dobil novega lastni-
ka. Kot sponzor nemškega v ZDA
živečega zvočnega terapevta, mul-
tiinstrumentalista in
umetnika Kailasha Koko-
pellija ga je kupila v Me-
hiki živeča Američanka
Tatiana Rodriguez Ander-
son.
Z mirnske občine so spo-
ročili, da dedinja profe-
sorja gledališke zgodovi-
ne Marka Marina, ki je
grad s prijatelji prenavljal
do svoje smrti leta 2015,
in kupec višine kupnine
nista želela izdati.
Dodali so, da je omenjeni
Kokopelli novo lastnico
gradu Rodriguez Ander-
sonovo za nakup nav-
dušil s svojo vizijo. Tam
načrtuje vzpostavitev šolskega, izo-
braževalnega, raziskovalnega in te-
rapevtskega centra.
Po podatkih mirnske občine Ko-
kopelli zdravilne učinke zvoka ra-
ziskuje od zgodnjih devetdesetih
let prejšnjega stoletja, preden je
odkril mirnski grad, pa je 12 let
živel in delal na Švedskem.
Na Mirni je bil prvič pred letom
G dni. Na tamkajšnjem grajskemgriču je bil “ob junijski polni luni,ravno ob sončnem zahodu”, je de-
jal ob nakupu in dodal, da je pre-
pričan, da ga je grad nekako sam
poklical, da bi nadaljeval Marino-
vo vizijo.
Mirnski grad je sicer prodajala ne-
premičninska agencija Remax,
kupca pa je zastopala nepre-
mičninska agencija Novi list, so še
sporočili z mirnske občine.
Po podatkih omenjene agencije
grad pokriva nekaj več kot 2.400
kvadratnih metrov, obdaja ga ne-
kaj manj kot 5.300 kvadratnih me-
trov zemljišča.
Grad je do svoje smrti leta 2015 s
prijatelji in podporniki prenavljal
profesor gledališke zgodovine Ma-
rin, ki je po mnenju agencije iz ne-
povezanih ruševin obnovil grad
do nekdanje podobe.
Po podatkih agencije gre sicer za
kompaktno, vase zaprto osrednjo
grajsko stavbo - palacij, ki “sodi
med najmogočnejše to-
vrstne motive v predal-
pskem prostoru”. Grad zaz-
namujejo romanske, gotske,
renesančne in baročne stil-
ne značilnosti. Zelo dobro
ohranjeni so avtentični poz-
nogotski šilastoločni portali
iz 15. stoletja in obnovljena
velikopotezna zasnova ar-
kadnih galerij iz sredine 17.
stoletja, ki na dvoriščni stra-
ni obtekajo celotno stavbo,
so še dodali.
Začetki gradu Mirna sicer se-
gajo na konec enajstega sto-
letja, kar ga uvršča med naj-
starejše listinsko izpričane
gradove v Sloveniji. Stoji na
območju, ki je leta 1016 z darov-
nico cesarja Henrika II. pripadlo
Viljemu II., sinu grofice sv. Eme
Krške. Mirnski grad viri prvič
omenjajo leta 1250, samo vaško
naselje pa leta 1180. Mirnsko žup-
nijo so ustanovili leta 1862,
Občino Mirna pa leta 2011. Na
mirnski občini so prodajo mir-
nskega gradu pozdravili.
Prva predstavitev knjige Goriške Mohorjeve
družbe o primorskih priimkih, ki je šla v tiskarno
pred začetkom epidemije, je bila v okviru Večera
pod Čavnom v Ajdovščini. Večer je vodil televizijski
novinar Igor Gošte in nato o tem pripravil
televizijsko oddajo Sledi korakov. Oddaja je na
ogled na kanalu YouTube.
Knjigo je predstavil avtor, profesor zgodovine Tino
Mamić. Knjiga Priimki, njih izvor in pomen je
nastala kot rezultat večletnega dela v slovenskih
arhivih. Med predstavitvijo je avtor spregovoril
tudi o nekaterih najbolj zanimivih priimkih. Knjiga
je zanimiva tudi zato, ker ne gre le za golo
naštevanje priimkov, ampak za poglobljene
zapise o posameznih priimkih, o tistih, ki te
priimke nosijo, in še marsikaj zanimivega izvemo
ob njenem prebiranju. Vse zapisano sloni na
trdnih, zgodovinskih in preverjenih virih in
dokumentih. Istočasno pa so zapisi o priimkih
dovolj poljudni, da so zanimivi tako za
strokovnjake kot za preproste bralce, ki o tej temi
morda ne vedo veliko.
“Tokrat je opisanih nekaj manj kot 100 priimkov,
upajmo, da bo kmalu izšla tudi knjiga, v kateri bo
popisanih spet vsaj toliko priimkov, in potem še
tretja, četrta … Ja, priimkov je pri nas veliko. Manj
takih, kot je Tino, ki bi zavihali rokave in jih
raziskali in o njih napisali knjigo”, je povedal Igor
Gošte.
LM
Krstna predstavitev knjige Priimki avtorja Tina Mamića
Poklon velikemu Goričanu
Stanič naj v Gorici dobi svoj kip!
  četrtek, 18. junija, so se
na dvorišču nekdanje
gluhonemnice (da-
našnje šole ISIS D'Annunzio,
objekta, ki žal nosi ime prav
po osebnosti, ki je sovražila
vse slovansko) v Gorici poklo-
nili Valentinu Staniču (1774 –
1847) ob 200-let-
nici njegovega pri-
hoda v Gorico
(1819). Na srečan-
ju, ki sta ga prire-
dila Kulturni dom
in Slovensko pla-
ninsko društvo
Gorica s pokrovi-
teljstvom SKGZ, so
spregovorili pred-
sednik KD Igor
Komel, časnikar,
planinec in član
SPDG Vlado
Klemše ter časni-
kar Andrea Bella-
vite.
Dobrodošlico pri-
sotnim je dal Igor
Komel, ki je dejal,
da si organizatorji prizadeva-
jo, da bi spomin na Staniča
ostal živ in da bi ga Gorica ne
pozabila. Treba je opozoriti
goriško javnost, da je Stanič
zelo pomemben lik za goriško
območje in bi ga bilo treba za-
radi tega primerno obeležiti,
saj je nesramno, da ima celo
v Nemčiji več obeležij in na-
grado, ki nosi njegovo ime, je
poudaril Komel. Predsednik
KD je izkoristil trenutek in se
sicer zahvalil občinskim svet-
nikom in članom konzulte, ki
so se pred leti borili in izbori-
li, da je parkirišče ob nekdanji
gluhonemnici naslovljeno po
Valentinu Staniču, zaslužil pa
bi si veliko več, vsaj še kip, kot
ga ima Simon Gregorčič v
Ljudskem vrtu.
Zgodovinski okvir in pomem-
V bno delovanje Valentina Sta-niča je obudil Vlado Klemše,ki je naštel vse pomembne
mejnike, ki so zaznamovali
Staničevo življenje. Pred do-
brimi dvesto leti je Stanič
sprejel mesto stolnega kano-
nika v našem mestu in nadal-
jeval in nadgradil niz novih
pobud in načrtov. Eden naj-
pomembnejših je zagotovo
ustanovitev in postavitev za-
voda za gluhoneme otroke,
prav objekt, kjer danes stoji
italijanski višješolski zavod.
Stanič je bil gotovo najpo-
membnejša osebnost na kul-
turnem, vzgojnem in social-
nem področju v Gorici v prvi
polovici 19. stoletja, je pouda-
ril Klemše. Bil je pravzaprav
tudi velik planinec, prvi alpi-
nist v Vzhodnih Alpah, kar
priznavajo tudi zgodovinarji
na nemškem območju. Podal
se je na najvišje vrhove da-
našnje dežele FJK in v okolici
Salzburga. Miril je višine in si
vse zapisoval. Klemše je
spomnil, da je bil Stanič tudi
med pobudniki nastanka vse-
splošne slovenske založbe, ki
je žal zaradi smrtne nesreče ni
dočakal. Uresničil jo je leta
1852 A. M. Slomšek z Mohor-
jevo družbo.
V italijanščini je spregovoril
Andrea Bellavite in dejal, ka-
ko je bil Valentin Stanič po-
memben za po-
vezovanje in
ustvarjanje no-
vih dragocenih
vezi na goriški
in tudi medna-
rodni sceni.
“Bil je velik člo-
vek, ki si je želel
pomagati
vsem, predv-
sem manj
srečnim”, je
poudaril Bella-
vite, ki je ra-
zložil, kako si je
želel v Gorici
pomagati prav
tistim, ki so bili
takrat na robu
družbe. Ustvaril
je šolo gluhonemim, ki je de-
lovala 160 let, preden se je ita-
lijansko šolstvo končno orga-
niziralo in poskrbelo tudi za
to družbeno skupino. Bellavi-
te ga je primerjal z Basaglio,
saj je prav kot on vrnil člo-
večnost in dostojanstvo zane-
marjeni družbeni skupini.
Velik človek, velik Goričan to-
rej, ki mora dobiti še pravo
ovrednoteno mesto v Gorici.
Upamo, da se bo to zgodilo v
kratkem. Pobude, kot je bila
četrtkova, so vsekakor dobro-
došle in hvalevredne, kajti če
ne gojimo spomina mi Slo-
venci v mestu, ki nam je Sta-
nič pri srcu, bomo tudi mi
prvi krivi, če tak pomemben
slovensko-goriški lik ne bo
primerno obeležen.
MČ
Tržaška25. junija 202010
Sredi junija je v Trstu zagledala luč peta številka revije Mladika.
Uvodno misel je zapisal Sergij Pahor; v zapisu z naslovom
Normalnost po slovensko? uvodničar razmišlja o odnosu, ki ga v
Sloveniji imajo mediji do vlade Janeza Janše in o sistematičnem
kritiziranju delovanja vlade.
V rubriki Fokus je v ospredju revolucionarno nasilje nad Slovenci na
Tržaškem in Goriškem med drugo svetovno vojno in po njej; ni šlo za
vojaške obračune, temveč predvsem za civiliste, katerih smrti
ostajajo po 75 letih nepojasnjene in neopravičene. O tem je pisal
članek v Slovenskem Primorcu iz leta 1948 (ki ga revija ponatiskuje),
na osnovi osebnih in družinskih pričevanj pa o tem v pogovoru z
Eriko Jazbar pripoveduje Silvester Metlika.
V rubriki o gospodarstvu se oglaša Rado Pezdir, ki piše o shemi
vzporednega bančništva skozi primer ljubljanskega podjetja
Elektrotehna. V članku z naslovom V Sloveniji osvobojeni
koronavirusa se analizirajo sodobno gospodarsko stanje v Sloveniji in posledice pandemije.
V rubriki In memoriam se Ines Škabar spominja akademika dr. Franceta Bernika, ki je bil en
semester tudi gostujoči profesor na tržaški univerzi.
V ekološkem članku z naslovom Narava brez človeka lahko preživi, človek brez narave pa nikakor
ne avtor razmišlja o moralnih, ekoloških in gospodarskih posledicah pandemije koronavirusa, ko
so naše prioritete postavljene na glavo, pod vprašaj je tudi delovanje številnih podjetij in tovarn,
predvsem pa se je porodila zavest, da potrošniški sistem, v katerem živimo, je obsojen na propad.
V rubriki literatura je objavljena kratka zgodba Milojke Krez Laboratorij, ki je prejela tretjo nagrado
za prozo na 48. literarnem natečaju revije Mladika.
Ivo Jevnikar piše o dobrotnikih, »angelih«, v fašističnem koncentracijskem taborišču v Monigu:
Bredi Rus, Milanu Lenarčiču in Veri Magušar. Mira Cencič piše o narodnem delovanju voditelja
goriške sredine dr. Ivu Juvančiču. Objavljen je tudi članek o družini Mizerit iz Števerjana, iz katere
izhaja Tone Mizerit, letošnji prejemnik nagrade Vstajenje, ki živi in deluje v Argentini.
Mojca Polona Vaupotič je avtorica umetniško-zgodovinskega zapisa o frančiškanski cerkvi
Gospodovega oznanjenja Mariji v Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer so v letih 2017–2019
potekala konservatorska-restavratorska dela in cerkvi dala nov sijaj.
V rubriki o primorskih glasbenikih Franc Križnar piše o glasbeniku in učitelju Avgustu Arminu
Lebanu, ki je živel v drugi polovici 19. stoletja.
Mitja Petaros je avtor članka o spominskih evrskih kovancih vrednosti 2 Ř, ki se redno izdajajo
od leta 2012.
V rubriki Prebrali so za vas objavljene recenzija Maje Smotlak romana Marija Čuka Črni obroč, ter
oceni Magde Jevnikar knjige Barbare Ane Fužir Schart Kam pa danes? in likovne razstave Melanie
Calzi v Narodni in študijski knjižnici v Trstu.
V mladinski prilogi Rast najprej preberemo uvodno misel Neže Petaros o slovenskih športnih
društvih v zamejstvu in o njihovem odnosu do mladih. V anketi, ki sta jo pripravila Nicholas Taucer
in Luna Callin, dijaki višjih srednjih šol Zois in Prešeren v Trstu odgovarjajo na vprašanje, kaj
pogojuje njihovo izbiro športnega kluba in katero vlogo imata manjšinska pripadnost in raba
slovenščine pri tej izbiri. Jernej Močnik se je o slovenščini v športnih društvih v Italiji pogovarjal s
predsednikom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivanom Peterlinom. Veronika Bordon
je pripravila članek s pričevanji nekaterih maturantov o njihovih pričakovanjih pred letošnjim
izrednim maturitetnim izpitom.
Izšla 5. številka tržaške revije Mladika
  Petra Pahor, predsednica DMK
Vrata našega društva so odprta za vse mlade, ki želijo
poživiti dejavnost na našem območju
POGOVOR 
  evinski mladinski
krožek že 5 let soobliku-
je družbeno življenje
devinsko-nabrežinske občine in
širše okolice. Mladi prirejajo šte-
vilne prireditve za domačine in
aktivno sodelujejo tudi z drugi-
mi slovenskimi društvi v FJK. O
delovanju, ki je bilo živahno tu-
di v teh izrednih in kočljivih
časih, saj se je uspešno preselilo
na socialna omrežja, smo se po-
govorili s študentko biokemije
na Fakulteti za kemijo in kemij-
sko tehnologijo v Ljubljani ter
predsednico društva Petro Pa-
hor.
Kako si doživljala te posebne
mesece?
Po pravici povedano, ko se je
začelo govoriti o virusu, sem bi-
la v Ljubljani in kot večina sem
mislila, da zadeva ni tako huda
in da se bo pravzaprav hitro
končala. Jaz in sestra sva takrat
vseeno prišli iz previdnosti do-
mov, a mislili sva, da se bova ta-
koj vrnili spet v Ljubljano. Na
koncu pa smo vsi razumeli, da
je virus nekaj hujšega; izredno
stanje in karantena sta se nam-
reč bistveno zdaljšala. Sama
sem dobro izkoristila ta čas za
študij, saj so bile druge dejavno-
sti zamrznjene in sem lahko bi-
la koncentrirana na univerzitet-
no pot. Glede na to, da sem štu-
dentka, to stanje ni vplivalo ta-
ko hudo name. Nedvomno pa
sem pogrešala socialno življen-
je, srečanje s prijatelji, petje in
svobodo premikanja.
Kako pa izpiti?
Profesorji so bili zelo razumljivi.
D V teh mesecih smo imeli naprogramu serijo kolokvijev, kiso zaradi izrednega stanja odpa-
dli, tako imamo zdaj celotne iz-
pite na koncu. Izpiti potekajo
spet v živo, tako v bistvu, kar se
tiče moje univerze, se ni veliko
spremenilo.
Preidimo na delovanje De-
vinskega mladinskega
krožka... Kako se je sploh
začelo?
Devinski mladinski krožek je
nastal leta 2015 oz. konec leta
2014 smo prvič nastopili na
božičnem koncertu v Štivanu,
prav takrat se je vse začelo. Mla-
di iz Devina in okolice smo se
družili večkrat po nedeljski
maši in tako je najprej nastal
zborček, s katerim smo začeli
nastopati na koncertih v vasi in
potem počasi prirejati razne
kulturne dogodke. Ustvarili
smo abonma lutkovnega gleda-
lišča z naslovom Lutkovno gle-
dališče Pristanišče, ki je dožive-
lo velik uspeh. Potem smo svojo
dejavnost vedno bolj širili in
dodali tudi spomladansko pro-
dukcijo. Ta dva dogodka sta po-
stala stalnici našega društva.
Kako doživljaš vlogo predsed-
nice?
V bistvu je to formalnost, kot
tudi odbor, saj ne radi razliku-
jemo med odborom, člani in
simpatizerji. Vsi si zelo poma-
gamo in vsi skušamo dati svoj
doprinos društvu in tukajšnji
realnosti. Zdaj nas je približno
15 aktivnih članov, vrata pa so
vedno odprta za vse mlade, ki
si želijo sodelovati in poživiti
dejavnost na našem območju.
Veliko sodelujete z drugimi
društvi, predvsem mladinski-
mi …
Ja, radi se povezujemo z drugi-
mi društvi in skupaj ustvarjamo
skupne pobude. Mislim, da sta
res vredna omembe projekt in
predstava Legende, ki smo jo
uprizorili v sodelovanju s Pro-
svetnim društvom Vrh Sv. Mi-
haela in Slovenskim katoliškim
društvom Hrast. Zbrali smo
zgodbe oz. legende iz treh vasi
in jih potem gledališko in pev-
sko uprizorili. Res lepa zamisel,
ki nas je dodatno približala
našim krajem in obenem pou-
darila pomen naše zgodovine,
spominov, navad in ljudskega
izročila.
Februarja smo se pobratili s šte-
verjanskim mladinskim
krožkom, s katerim bi radi še
naprej sodelovali.
Udeležili smo se vseh pobud
društva DM+ in res spoznali ve-
liko mladih, novih prijateljev in
tudi izkoristili novonastale vezi.
Letos pripravljamo in že izvaja-
mo projekt o narečjih in smo
po zaslugi društva DM+ prišli v
stik tudi z Benečani, s katerimi
bi se drugače gotovo težje pove-
zali.
Bi povedala kaj več o tem
načrtu o narečjih? V tem
izrednem času ste to zamisel
veliko delili na socialnih om-
režjih, predvsem na Instagra-
mu in Facebooku.
Letos spomladi smo hoteli pri-
praviti niz dogodkov, ki bi bili
povezani z narečji v različnih
slovenskih vaseh v naši deželi.
Želeli smo uvesti to temo, ki bi
se potem nekako navezala na
večjo produkcijo, ki bi jo upri-
zorili v jeseni z naslovom Dia-
lektor. Epidemija pa nam je pre-
križala načrte. Da ne bi zam-
rznili dejavnosti in da bi mlade,
ki so bili zaradi virusa zaprti v
glavnem doma, malo razveseli-
li, smo začeli predvajati kratke
posnetke po Instagramu in Fa-
cebooku, in to vsak torek, klica-
li smo ga DialekTork. Začeli
smo s kvizi, kjer je bilo treba iz-
brati pravilen odgovor oz. po-
men besede v narečju, in zdaj
tudi redno določimo neki pred-
met in vprašamo mlade, ali
nam pošljejo posnetek, na kate-
rem razkrivajo, kako temu pra-
vijo doma. Zamisel nam je
prišla prav na zadnji delavnici
društva DM+. Tema narečja
nam je vsem zelo blizu in pri
srcu. Želeli smo si pobudo, ki bi
povezovala celo slovensko na-
rodno skupnost v Italiji in obe-
nem privlačila mlade ter bila
koristna za boljše medsebojno
spoznavanje. V krožku je tudi
jezikoslovka in nam veliko po-
maga s tega vidika. Zamisel je
bila uspešna in smo imeli kar
velik odziv na socialnih om-
režjih. Sicer kot vsaka novost
ima v začetku večjo pozornost,
ki se potem niža, zato skušamo
ustvariti čim bolj raznolike po-
snetke in pobude.
Verjetno ni bilo lahko vse or-
ganizirati v letošnjih nena-
vadnih razmerah.
Res je bilo nenavadno. Ideje pri-
dejo na dan, prav ko se družimo
v skupini, osebni stiki so res
dragoceni. Tako smo se morali
pogovarjati na drugačen način,
kar nima istega učinka, vseeno
pa smo zadovoljni z rezultatom.
Kakšni so naslednji načrti?
Rekla bi, da je skrb za naslednje
načrte zopet na dnevnem redu.
Zdravstvena kriza ni še mimo,
zato najprej upamo, da se ne bo
stanje v naslednjih mesecih
spet poslabšalo. Cilj je začeti na-
slednjo sezono, to se pravi v je-
seni, spet z lutkovnim gleda-
liščem in se dobro pripraviti na
spomladansko produkcijo o
dialektu. Če nam bodo razmere
dopustile organizacijo načrto-
vanega, bomo že zelo zadovol-
jni.
Matevž Čotar
Poslovil se je p. Tito Magnani
Zelo si je prizadeval za beatifikacijo
p. Placida Corteseja
  o daljši bolezni je v
bolnišnici v kraju Fel-
tre pri Bellunu 19. juni-
ja preminil zaslužni italijan-
ski minorit p. Tito Magnani,
ki je med drugim veliko de-
lal za to, da bi p. Placido
Cortese dosegel čast oltarja.
Rodil se je 8. aprila 1928 v
vasi Segno di Taio na Triden-
tinskem, bil krščen za Do-
menica in 11 let star stopil v
semenišče v Camposampie-
ru pri Padovi, kjer so ga tudi
pokopali.
P Večne zaobljube je naredilleta 1950, v duhovnika pa jebil posvečen leta 1954.
Služboval je v Camposam-
pieru, Padovi, Noventi, Tre-
visu, Brescii, Sanzenu na Tri-
dentinskem. Zadnje leto je
bil v minoritskem domu za
ostarele v Pedaveni.
Kot zelo prijazen in razgle-
dan redovnik je opravljal več
odgovornih služb kot vzgo-
jitelj in redovni predstojnik.
Nekaj let je bil tajnik provin-
ce sv. Antona, vrsto let pa vi-
cepostulator za beatifikacij-
ske postopke. Kot tak je po-
skrbel za raziskave in gradi-
vo za beatifikacijski posto-
pek za mučeniškega p. Placi-
da Corteseja, s katerim smo
Slovenci globoko povezani.
V Trstu sta bila izpeljana
prvi in dopolnilni cerkveni
proces, ki se je končal 25.
oktobra 2012. P. Magnani pa
je bil že leta 1981 avtor prve-
ga v italijanščini pisanega
Cortesejevega življenjepisa
(v slovenščini je o njem pi-
sal Vojko Arko v Argentini že
leta 1967).
Beatifikacijski postopek, ki
ga zadnja leta zavzeto
spremlja novi vicepostulator
p. Giorgio Laggioni, se na-
daljuje v Rimu. Sredi maja
so se na kongregaciji za za-
deve svetnikov v Vatikanu
teološki konzultorji sogla-
sno pozitivno izrekli o gra-
divu (“Positio”), ki sintetizi-
ra vse raziskave in utemeljit-
ve za beatifikacijo. Zgodo-
vinski konzultorji so se o
njem pozitivno izrekli že 31.
januarja 2017. Zahtevni po-
stopek predvideva, da gre
zdaj zadeva pred zbor kardi-
nalov in škofov. Če bo tudi
tam mnenje pozitivno, pa
bo potrebno dokazati še za
čudež, ki se je zgodil na Pla-
cidovo priprošnjo.
ij
Slika P. TITO:
P. Tito Magnani govori ob koncu drugega škofijskega
postopka za beatifikacijo p. Placida Corteseja v škofijski
kapeli v Trstu 25. oktobra 2012. Sedita tržaški škof msgr.
Giampaolo Crepaldi in predsednik cerkvenega sodišča prof.
Ettore Malnati (foto: Claudio Fedele).
Tržaška 25. junija 2020 11
Darovi
V spomin na prijatelja Sašo
Rudolfa darujeta za Novi glas
100 evrov Tatjana in Antek.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
Za misijonarja Pedra Opeko –
Madagaskar: N. N. 100 evrov.
Darove lahko nakažete tudi
na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Po ponovnem odprtju državnih meja
Srečanje na mejnem 
prehodu Lazaret
  ragocenost prostega
prehajanja slovensko-
italijanske meje smo
občutili leta 2007 ob vstopu Slo-
venije v schengensko območje.
V zadnjih mesecih smo se zave-
dali, kako krhek je lahko vsak
napredek, kar je še bolj pouda-
rilo naš občutek, da je ta drago-
cenost temeljnega pomena. Slo-
venska kulturno-gospodarska
zveza, Svet slovenskih organiza-
cij in Italijanska unija se veselijo
novega odprtja mejnih preho-
dov po globalni zdravstveni kri-
zi. Prepričani smo namreč, da so
doživeli največjo korist od pad-
ca meje člani obmejnih narod-
nih skupnosti. Tako sta zapisali
krovni organizaciji v tiskovnem
sporočilu pred srečanjem na slo-
vensko-italijanskem prehodu.
Na mejnem prehodu Lazaret pri
Miljah so se v sredo, 17. junija,
namreč srečali predsednik Sveta
slovenskih organizacij Walter
Bandelj, predsednica Slovenske
kulturno-gospodarske zveze
Ksenija Dobrila in predsednik
Italijanske unije Maurizio Tre-
mul.
Predstavniki dveh narodnih
skupnosti, Slovencev v Italiji in
Italijanov v Sloveniji, so s
srečanjem želeli obeležiti
končno prosto prehajanje meje,
za kar so si veliko prizadevali v
D vseh teh mesecih, je povedalaKsenija Dobrila. “Skupaj smonaredili marsikateri korak, zapi-
sali marsikateri dokument z žel-
jo, da bi se državi usklajevali, da
bi Evropa razumela, da so ob-
mejna območja poseben pro-
stor, kjer so skupna čezmejna
načrtovanja, pogovori in odnosi
posebno pod udarom, če se jim
postavijo pregrade”, je še dodala
Dobrila, ki je prepričana, da
skupna pot, ki smo jo doživeli,
nam bo koristila tudi v prihod-
nosti.
Walter Bandelj je povedal, da je
srečen, ker se je zdravstvena kri-
za umirila in smo lahko začeli
ponovno živeti skoraj normal-
no in je naše območje začelo
spet skupno dihati brez meja.
“Zidove smo že pred leti odstra-
nili, zdaj so se ponovno pojavili,
tako kot ni nihče pričakoval.
Upamo, da se tako izredno stan-
je ne bo nikoli več pripetilo”, je
dejal Bandelj. Dodal je, da take
okoliščine, kot so nas letos pri-
zadele, res onemogočijo plodno
delovanje vseh, in z veseljem
pozdravlja ponovna osebna
srečanja in načrtovanja z itali-
jansko narodno skupnostjo v
Sloveniji in prav tako z matično
državo. Predsednik je tudi opo-
zoril, da nas 13. julija čaka po-
memben dogodek, ko bodo Na-
rodni dom vrnili slovenski na-
rodni skupnosti v Italiji. Dogo-
dek, na katerem bosta prisotna
predsednika Italije in Slovenije,
bo zabeležil željo po drugačni
prihodnosti za vse nas in predv-
sem za mlade, kajti vsi si želimo
prihodnost sožitja, miru in
skupnega sodelovanja.
Tudi Tremul je povedal, kako
dobro poteka sodelovanje s slo-
vensko narodno skupnostjo v
Italiji in kako je z Bandljem in
Dobrilo v stalnem stiku. “Danes
smo želeli simbolično obeležiti
ponovno odprtje prehoda in
prav tako srečni smo, kot smo
bili pred leti, ko smo meje po-
polnoma odstranili. Začasno za-
prtje zaradi zdravstvene krize
nas je znova ločilo, ostali smo v
kontaktu, a smo bili prisiljeni
prekiniti osebne stike, ki so bi-
stveni za naši skupnosti in
državi”, je poudaril Tremul. Na-
rodni skupnosti v Italiji in Slo-
veniji sta vedno sodelovali in si
vedno prizadevali, da bi premo-
stili vse meje, bodisi fizične kot
mentalne, in to je tisto, kar si
želijo delati tudi v prihodnosti,
kajti samo z medsebojnim
spoštovanjem in željo po skup-
nem območju, kjer vlada mir,
lahko gradimo bazo za nadal-
jnje razvijanje. Predsednik Itali-
janske unije se je tudi navezal
na Bandljeve besede glede Na-
rodnega doma in poudaril, kako
je 13. julij pomemben tudi za
italijansko narodno skupnost v
Sloveniji, in dodal, da so vse ta-
ke geste sprave in pravičnosti
dobrodošle. “Vrnitev Narodne-
ga doma ne bo pomemben do-
godek samo za slovensko narod-
no skupnost, ampak za vse, ki
živimo na tem območju in ki si
želimo skupne, mirne in plod-
ne prihodnosti”, je sklenil.
MČ
  avlova hiša v Potrni v
bližini kopališkega kraja
Gornja Radgona - Bad Rad-
kersburg ni le kulturni center Slo-
vencev na avstrijskem Štajerskem,
temveč tudi kraj številnih regio-
nalnih in nadregionalnih pobud,
predavanj, razstav, literarnih na-
stopov in koncertov. Ta slovenska
štajerska ustanova deluje v okviru
Kulturnega društva člen VII za av-
strijsko Štajersko v prenovljeni
hiši, ki je bila last družine v Som-
botelu na Madžarskem tri kulture
in narode povezujočega pesnika,
etnologa in jezikoslovca Avgusta
Pavla, ki je umrl leta 1946. Pavlo-
va hiša je tudi muzej, galerija in
založba, ki izdaja znanstvene in
literarne knjige. V zbirki leposlov-
nih knjig je izšlo že petnajst slo-
venskih in nemških oziroma
večjezičnih publikacij večinoma
P s Slovenijo ter avstrijsko Štajerskoin Koroško povezanih avtoric inavtorjev.
Štirinajsta knjiga leposlovne zbir-
ke Pavlove hiše je bibliofilsko
učinkujoča trijezična nemško –
slovensko – italijanska pesniška
zbirka Marie Valentine Kravanja
Pesmi s Krasa. Pesmim v knjigi
velikega formata je dodanih nad
20 črno-belih fotografij s kraški-
mi in jadranskimi obmorskimi
motivi mednarodno uveljavljene-
ga umetniškega fotografa Branka
Lenarta. Na Ptuju leta 1948 rojeni
Lenart živi v Gradcu in v Piranu
in od leta 1968 sodeluje na sku-
pinskih in samostojnih razstavah
v Evropi, Severni Ameriki in na
Japonskem.
V kratki spremni besedi k omen-
jenim Pesmim s Krasa je tržaški
pisatelj Marko Sosič med drugim
zapisal, da pesnica “s svojimi na
videz krhkimi verzi sega onkraj
ganljive navezanosti na pokrajino
gmajne in morja ter se dotika ti-
stega čutenja, ob katerem se na
stežaj odpirajo vrata do ranljivosti
duha, k spominu in utrjevanju la-
stne zavesti in spoznanj”.
Maria Valentina Kra-
vanja se je rodila leta
1979 v Gradcu. Je
umetnostna zgodovi-
narka, pedagoginja,
romanistka in biote-
rapevtka. Deluje na
Inštitutu za umetno-
stno zgodovino
graške univerze. Zara-
di družinskih vezi se
ukvarja tudi s kulturo
in umetnostjo na
Tržaškem in na Krasu.
V nemščini je napisa-
la strokovno knjigo o
tržaški likovni umet-
nosti v prvi polovici
20. stoletja. Tudi v
njenih pesmih je čuti-
ti veliko ljubezen do
Krasa in njegovih lju-
di in do bližnjega
morja.
Pesmi s Krasa je avto-
rica napisala v nemščini in jih
istočasno prepesnila v itali-
janščino. Za slovenske prevode je
poskrbela Ana Jasmina Oseban,
ki je med drugim v slovenščino
prevedla dela pomembnih av-
strijskih in nemških avtorjev Mu-
sila, Rotha, Zweiga, Bölla, Gril-
lparzerja, Reich – Ranickega in
židovskih nemških pesnic Aus-
länder in Domin. Znana prevajal-
ka se je rodila leta 1978 v Celju.
Prva pesem v zbirki z naslovom
Kraj miru je subtilna hvalnica pe-
sničinemu kraškemu vrtu, ki je
predstavljen kot očarljiv locus
amoenus, kot kraj ljubezni in za-
dovoljstva, v katerega je pesnica
vpeta med brinjem in cvetočimi
grmiči, čebelami in metulji … Tu
njene korenine sežejo “skoz braz-
dat kamen” v globino in jo napo-
jijo z vitalno silo.
Naslednja pesem Nona Virca je
posvečena - kot tudi celotna zbir-
ka - “modrosrčni ženi”, ki je bila
v času fašizma dejavna v sloven-
skem odporniškem gibanju v
Trstu in okolici. Med drugim za-
piše: Tvoje življenje mi je v
vzgled, da je veliko, dobrotno srce
mnogo močnejše od najhujših
dni …
V pesmi, ki je v slovenščini in v
nemščini imenovana Lęulivo in
v italijanščini Lęolivo, se avtorica
sooča s simbolnim drevesom
kraškega in mediteranskega pro-
stora, ki vanjo med drugim za-
naša “sproščeno razgretost” in
“rdečo usedlino vina”.
V poeziji Marie Valentine Kravan-
ja je veliko ljubkega in bukolične-
ga. Kraška pokrajina zadiha v njej
vedno znova na poseben način,
ko pesnica sledi “dišavam pinij in
galebjim krikom in se predaja ve-
tru in zlati luči, ki prežarja hra-
ste”.
Marko Sosič je v spremni besedi
zapisal, da so te “pesmi v resnici
ljubezenske … in ljubezen je za-
pisana v travah in stezah, po ka-
terih stopa človek s svojim spo-
minom in zgodovino”.
V pesmi Kraševke se sooča s
Kraševkami, ki jih zapiše z veliko
začetnico. Piše o teh pogumnih
kmečkih ženah, ki so se “vozile
tja dol v mesto ob morju”. Posta-
vlja si jih za zgled, ko si zaželi, da
naj tudi njej “veter razmrši lase in
naj jo bel, razpokan kamen nosi
in greje …”
Svoje notranje občutke zna pesni-
ca združiti z impresivno obliko-
vanimi podobami narave in po-
krajine. Ta diha iz kraške zemlje
in kamna z dušo njenih ljudi, s
katerimi se vedno znova poveže
tudi v socialnem in zgodovin-
skem kontekstu, o čemer priča na
primer pesem Mrtvo v meni, ki
jo je posvetila staremu stricu Kar-
lu in njegovim tovarišem iz slo-
venskega odporniškega gibanja v
času fašizma.
Poetične refleksije se združujejo
v prostih verzih v učinkovite po-
dobe, iz katerih se pesnica, kot na
primer v pesmi Timava, napaja iz
njenih “sladko – hladnih” izvirov.
Čuti se, da je avtorica tudi umet-
nostna zgodovinarka, kar pride še
posebno do izraza v pesmi Zim-
ska svetloba v zaledju, v kateri se
utišana milina tihožitsko preliva
“skozi gole veje v bledo presve-
tljeni megli”. Skozi lepe primere
pride avtorica tu do spoznanja, da
šele v skoposti tega letnega časa
zaznamo “vonj … plodnosti”.
Tudi Soči, katere “ime zapisuje z
zlatim peresom”, je posvetila eno
od besedil. Ve za njeno krvavo
zgodovinsko zgodbo, vendar pra-
vi, da je prišel čas, da se očisti v
njenem viru in da svojo in njeno
trpko zgodbo pusti v preteklosti.
Pesem Nimfe ob morju je poz-
drav morskim vilam, toda te so
primorska dekleta Anica, Stanka,
Mariuccia, Lidija, ki na obali ob
morju “klepetajo o novicah in
vsakdanjih rečeh”.
Kar več besedil je posvečenih
Trstu. Septembra ga vidi v gladki
svetlobi in sliši v vetru, v pesmi
Razumeti Trst pa skuša razpoznati
njegovo pestro podobo. V eni od
pesmi piše o galebih, ki ji v letu
prinašajo novice z morja. Spusti
se v živalsko bit in sanja, da je ga-
leb. Ne zanemari niti za Trst tako
posebnega in prijetnega dogod-
ka, kot je Barcolana, kjer njeno
dušo odnese “daleč onstran pisa-
nih jadrnic na odprto morje”.
Toliko lepih besed o Krasu, Pri-
morski in Trstu ter njegovih lju-
deh zmore verjetno samo huma-
no pero ljubeznivega opazovalca
ali opazovalke, ki prihaja z avstrij-
skega severa v lesketajočo se
bleščavo tržaškega obmorskega
sveta in njegovega bolj trdega za-
ledja, kjer pa je, kot pravi v eni od
pesmi, celo v “skopi kraški zemlji
vse, kar življenje potrebuje, da
vzdrži”.
Imenitne črno-bele fotografije
Branka Lenarta z različnimi pri-
morskimi pokrajinskimi motivi
podarjajo pesniškim besedilom
Marie Valentine Kravanja doda-
ten čar.
Lev Detela
Naš dragi  
IVAN BUZEČAN
praznuje v teh dneh častitljivo obletnico rojstva.
Hvaležni za dolgoletno prizadevno sodelovanje, 
mu veselo nazdravljamo
in želimo mnogo dobrega
VSI PRI VINCENCIJEVI KONFERENCI
Štirinajsta knjiga leposlovne zbirke Pavlove hiše v Potrni
Pesmi s Krasa / Gedichte aus dem Karst /  
Poesie dal Carso Valentine Kravanja
Ko sem Te pred sedmimi leti poklicala iz ljubljanskega v tržaški
mestni vrvež, sprašujoč po zapuščini Tvojega očeta, niti slutila nisem,
da boš tisti, ki bo poživljal vezi med zamejstvom in Muzejem novejše
zgodovine Slovenije v matični domovini, vneto promoviral razstavne
in knjižne projekte in spodbujal pomen ohranjanja zapuščin
zgodovinske vrednosti. Tvoje - dostojanstvena drža, intelektualna
širina in pripovedna moč – so hitro završale v muzejskih krogih.
Tvoje domoljubje je preganjalo narodno otrplost, Tvoje kritike vzbujale
samoizpraševanje izgovorjenega in napisanega. Izražal si ljubezen
do družine. Hrepenel si po pokojnih prednikih in iz njihovih življenjskih
usod črpal najdragocenejše. Zdaj si z njimi. Z mamo, s sestro, z
očetom, ki Ti ga je bilo dano poznati le šestnajst let in ki si mu želel
izkazati spoštovanje, ker se je v prelomnih časih odločil za življenje,
za slovenski narod. Naj na Tvojem grobu gori luč življenja. Počivaj v
Bogu. Tebi vedno hvaležna
Irena Uršič
Luč življenja na grob Saše Rudolfa
Aktualno25. junija 202012
  aposled se je končalo tu-
di to prečudno šolsko le-
to, katerega drugi del je
tako odločilno in nenavadno
pogojeval izbruh epidemije ko-
ronavirusa covid-19. Le-ta je
predčasno zaprl šolska vrata
vsem šolarjem, ki so pouk mo-
rali spremljati vsak s svojega do-
ma, brez neposrednega stika z
učitelji in razigranimi sošolci.
Hvala Bogu, končala se je ta mo-
ra in učencem je zasijalo počit-
niško sonce, ki prinaša svobod-
ne dni, gotovo polne lepih do-
godivščin in novih izkušenj. Z
otroki se veseli počitniškega od-
diha tudi Pastirček s svojimi so-
delavci in seveda urednikom
Marijanom Markežičem, ki pri-
poroča zvestim Pastirčkovim pri-
jateljem, naj doživete počitniške
vtise zabeležijo v spisih ali naj
jih prelijejo v živobarvne risbice
in naj jih zaupajo Pastirčku.
Opozarja jih tudi, naj čim prej
narišejo kakšno lepo risbico za
Pastirčkovo naslovnico za na-
slednje šolsko leto 2020/2021 in
naj jo pošljejo po “navadni”
pošti, ker tako prispe na ured-
ništvo v vsem barvnem sijaju, ne
da bi kaj tega spuhtelo v virtual-
nem svetu. Vse potrebne podat-
ke za natečaj najdejo bralci na
13. strani junijske, zadnje števil-
ke Pastirčka v letošnjem 74. let-
niku. Iz nje veje razigran počit-
niški vetrič. Počitniško razpo-
loženje preseva pesmico Počit-
nice Vojana T. Arharja, v kateri
“Tabla komajda še gleda / prah
N na šolska vrata seda... ” Zlato,smejoče se sonce, ki siplje svojetople žarke na dremajočo šolo,
je ilustrirala Danila Komjanc.
Prav ona je namenila najm-
lajšim Pastirčkovim bralcem idi-
lično podobo morja v svoji ru-
briki Besede v podobah. Male ri-
sarje vabi, naj pobarvajo morske
prebivalce in naj skrbno prebe-
rejo njihova imena, da bodo tu-
di tako bogatili svoj besedni za-
klad. Tega bodo krepili tudi ob
branju svojevrstne pesmice že
omenjenega V. T. Arharja Verzi-
ada in hudomušnih verzov Ber-
te Golob Kdo je kdo: Kdor pesni,
/ je pesnik /... / Kdor bere, / ali je
berec? ” Marijan Manček je pri-
dal ilustracijo, ki komaj čaka, da
jo otroci pobarvajo. Z besedami,
vezanimi na poletje, morje,
počitniško ozračje..., se na
črkovni tabli poigrava tudi ne-
pozabna ilustratorka Paola Ber-
tolini Grudina s simpatičnim
zajčkom Timijem v rubriki Čas
za igro!!! Tudi dopolnitev le-te
bo pripomogla k širjenju besed-
nih obzorij. Morje in ribe so v
središču pozornosti tudi v rubri-
ki iste avtorice Spoznavajmo
Sveto pismo. V njej je sicer pro-
tagonist Jona, ki ga je pogoltnila
velikanska riba, ko so ga mor-
narji po njegovi volji vrgli v mor-
je. Tega je razburkal sam Bog, ker
se je ujezil na Jono, ki se je skri-
val pred Božjim ukazom, naj gre
v Ninive in naj posvari tam-
kajšnje prebivalce, ki so živeli ra-
zuzdano življenje. Jono, ki je tri
dni preživel v ribjem trebuhu,
najdemo tudi v tokratnem zapi-
su rubrike Zgodbe iz Svetega pi-
sma, ki jo pripravlja Walter Gru-
dina ob ilustracijah svoje ljube,
zdaj žal že pokojne žene Paole,
ki nam s svojimi toplimi ilustra-
cijami še zmeraj ogreva srca.
Njene nežne upodobitve žlaht-
nijo tudi zapis o hipoterapiji iz-
pod peresa Nine Grudina. S hi-
poterapijo - beseda izvira iz
grščine - poimenujemo vedo, ki
zdravi s pomočjo konja, te ple-
menite živali. Konj je lahko
čudovito zdravilo in pomoč pri
otrocih s posebnimi potrebami.
Kot je zapisala Grudinova, je cilj
hipoterapije ta, da se otrok bolj
osamosvoji. Tudi druge domače
živali lahko zelo pomagajo otro-
kom z različnimi težavami.
Povsem nenavadne skrbi pa se
motajo po Packovih možganih.
Čeprav pusta že zdavnaj ni več,
nosimo še zmeraj maske. Packo
se osuplo sprašuje, ali so morda
njegove napake res tako grozne
in nalezljive, da se je treba pred
njimi zaščititi z masko in raz-
kuževati vsako besedo, ki jo
izreče?!
Kaj se je dogajalo s tremi veveri-
cami, ko je v gozdu nastal silovit
požar, pripoveduje Mariza Perat
v povesti Tri veverice. Kot vselej
je vanjo nasula kopico poučnih
drobcev, ki pomagajo malim
bralcem pri boljšem spoznavan-
ju sebe, svojih dobrih in slabih
lastnosti na strmi poti odraščan-
ja, saj opisani živalski svet in ob-
našanje živali odslikavata člove-
kovo ravnanje. Peratova nadal-
juje tudi svoj zapis o življenju
mučenca, blaženega Alojzija
Grozdeta, ki je se rodil 27. maja
1923 v Zgornjih Vodalah pri
Tržišču na Dolenjskem in je kot
12-leten otrok šel v Ljubljano
študirat. Bil je odličen študent
na ljubljanski klasični gimnaziji,
kjer so ga najbolj veselili slo-
venščina in latinščina, pa še ve-
rouk. Učil se je in znal še druge
jezike, in celo stenografijo in
strojepisje. Že od otroških let je
častil Mater Božjo. Če je le mo-
gel, je redno hodil k maši. Vsem
je rad pomagal, bil je tudi dober
športnik. Pisal je pesmi, še po-
sebno globoke so tiste z versko
vsebino. Ko je 1. januarja l. 1943
odšel za praznike domov, so ga
v kraju Mirna prijeli, mučili in
usmrtili pripadniki partizanske
straže, češ da je obveščevalec in
ovaduh. Pokopan je bil v Šentru-
pertu, zdaj pa počiva v Marijini
romarski cerkvi na Zaplazu na
Dolenjskem. Dne 13. junija l.
2010 je bil Alojzij Grozde pro-
glašen za blaženega. Slovesnost
je bila v Celju, združena s slo-
venskim evharističnim kongre-
som.
V počitniških dneh se bo kdo iz-
med Pastirčkovih prijateljev lah-
ko odločil za izlet v hribe ali go-
re. Kako se moramo za take pod-
vige pripraviti in biti zmeraj pre-
vidni ter vzeti tudi sredi poletja
s seboj topla oblačila, primerno
obutev, hrano in pijačo, je vse
lepo zabeleženo in upodobljeno
v dopolnjevanki z naslovom V
gorah in v “slikanici” V hribih,
tej je priloženih še sedem po-
membnih opozoril.
Kdor pa se raje drži domačega
ognjišča, se bo v mamini kuhinji
lahko šel peka. Vesna Benedetič
s svojima sodelavcema, medve-
dom in zajčkom (ki se že oblizu-
jeta pred vabljivo jedjo), v sliki
in besedi ponuja recept za do-
mačo pizzo, ki gotovo tekne
prav vsem otrokom. Tisti pa, ki
se rad igra s prijatelji, zdaj je sicer
treba upoštevati varnostne raz-
dalje!, bo v junijski številki Pa-
stirčka našel dve kratkočasni
igrici.
Kakšna dragocena vrednota je
svoboda, smo vsi, otroci in odra-
sli, občutili prav v času, ko nas
je nalezljiva bolezen prisilila biti
med domačimi stenami. O svo-
bodi, ki jo občutijo tudi ptice, ko
se dvigajo visoko pod nebo, pa
še mi, ko naša srca žene veter
Svetega Duha, poje pesmica Svo-
boda, ki jo je na papir zlila Berta
Golob, na notno črtovje pa pre-
nesel Patrick Quaggiato, ki je
navdušenim malim pevcem
uglasbil že celo vrsto pesmi. Vse-
bino junijske številke Pastirčka
dopolnjujeta razvedrilna stran
in pisana Pastirčkova pošta, ki
prinaša tudi sporočilo, da je pred
kratkim pri Goriški Mohorjevi
družbi izšla zanimiva in koristna
knjiga Krasna potepanja z
malčki (Kam pa danes?) izpod
peresa Barbare Fužir Schart. Na
razpolago je v Tržaškem
knjižnem središču v Trstu in Ka-
toliški knjigarni v Gorici.
Tudi deseto številko Pastirčka
najdejo otroci na spletni strani
našega tednika www. noviglas.
eu
Vesele in doživetij polne počit-
nice, dragi Pastirčkovi bralci!
Iva Koršič
Deseta številka otroške revije Pastirček v š. l. 2019/2020
Hurrraaa ... počitnice so tu!
Praznični kavni obred
Etiopija tretjič
  e smo v Alamati. In sre-
di mesta zavijemo levo
in obiščemo sestre ma-
tere Tereze. Peljejo nas do si-
rotišnice, v kateri so majhni
otroci, najstarejši imajo le
dve leti. Gledam naše dekli-
ce, nekatere od njih sploh ne
poznajo ne mame ne očeta,
kako se igrajo s temi malčki,
jih stiskajo k sebi, poljubljajo,
kako so nežne in vesele obe-
nem. Gledam Myron. V ro-
kah drži malega dojenčka, ga
pestuje, mu nekaj prigovarja.
Ko pogleda proti meni, v nje-
nih očeh opazim solze. Velja
za težavno deklico, a koliko
miline, koliko ljubezni in
hrepenenja je v njenem ran-
jenem pogledu. Sklenem, da
bom sestram predlagala, naj
jo med počitnicami za kak te-
den ali več pošljejo sem. Pre-
pričana sem, da bi ji taka iz-
kušnja zelo pomagala. In tem
malim otročkom bi lahko da-
la veliko ljubezni.
Na poti iz Alamate do Koba
nas seveda vsaj trikrat ustavi-
jo vojaki. Ko pogledajo skozi
okno in vidijo sestre, se
včasih le zelo prijazno na-
smehnejo in nas spustijo na-
prej. Katoliške sestre so v
Etiopiji zelo cenjene. Ljudje
niso pozabili, da je bila Cer-
kev edina, ki jim je pomagala
v časih najhujše lakote. To-
krat se eden od vojakov
začudi: “Čigavi pa so vsi ti
otroci? Kje imajo starše”?
“Naši so”, rečejo sestre, “me
smo njihovi starši”. In spet
nasmeh: “Lahko greste na-
prej”. Tretjič vojak stopi do
zadnjih vrat naše toyote.
Čisto pri vratih sedi sestri v
naročju mala Hijap. Njeno
Ž ime pomeni Dar. Štiri letaima. Oblečena je v roza oble-kico s čipkami in tančicami,
v laseh, ki ji štrlijo na vse stra-
ni, ima v eno samo kitko pri-
peto veliko roza pentljo. Ko
vojak odpre vrata, mu Hijap
v trenutku poda roko. Tako se
rokujeta naša mala kraljična
v rožnati obleki in vojak v
strogi modro sivi vojaški uni-
formi. Tega prizora ne bom
pozabila nikoli. Vsaj zame
ima tudi globok simboličen
pomen. Vojak se nasmehne
in spet lahko gremo naprej.
Hijap je res Dar. Ko so se nje-
ni starši razšli in jo zapustili,
se najbrž sploh niso zavedali,
kaj delajo.
Proti večeru se vrnemo do-
mov. Sestre, ki so ostale do-
ma, nas pričakajo na dvo-
rišču. Veselja ob snidenju,
objemanja in poljubljanja ni
ne konca ne kraja. In tako je
vedno, tudi če pridejo le iz
šole, vrtca, s krajše poti. Ve-
selijo se druga druge, kot se
ne bi videle celo večnost. Res,
take ljubezni ne vidiš niti v
najboljših družinah.
Nedelja je, konec počitnic in
jutri se začne šola. Na dvo-
rišču se nekaj dogaja. Dekleta
iz jedilnice prinašajo lesene
klopi in jih postavljajo v
krog. Tla okrasijo z zelenjem
in rožami. Pripravijo žerjavi-
co, v ponvi pražijo surova
kavna zrna, jih nato zmeljejo
v možnarju, skuhajo kavo, jo
prelijejo v lončen vrč in na-
točijo v majhne kavne skode-
lice. To je kavni obred, tradi-
cionalno kuhanje kave ob
nedeljah in velikih prazni-
kih. Pridejo sestre, vse dekli-
ce iz sirotišnice in seveda je
logično, da sva zraven tudi
medve z Gabrijelo. Vse je ne-
kam slovesno. Kaj neki se do-
gaja? Sestra Abeba pove, da je
kavni obred namenjen na-
ma, v zahvalo za prečudovit
izlet, ki ga ne bodo nikoli po-
zabili. Takrat k sestri stopi še
Samrawit, srednješolka, in tu-
di ona ima svoj govor. V mo-
jem grlu je cmok. Potem sko-
zi solze kar naenkrat zagle-
dam malo punčko, ki proti
meni steguje paketek, zavit v
darilni papir. Najprej sploh
nisem razumela, za kaj gre.
Svoje darilo dobi tudi Gabri-
jela. Obe sva ganjeni zaradi
njihove pozornosti. Dekleta
so zbrale nekaj denarja in na
tržnici kupile dve sliki. Na
moji je koptski duhovnik s
Svetim pismom in palico v
roki, na Gabrijelini pa mami-
ca z dojenčkom na hrbtu. To
so reprodukcije, ki jih bom
videla še drugod, a okvir, ok-
vir je ročno izdelan iz žival-
ske kože in obrobljen z beli-
mi okrasnimi šivi. Kavna ce-
remonija se nadaljuje med
grizljanjem kokic, srkanjem
kave iz malih skodelic, klepe-
tanjem, igro in veselim sme-
hom malih punčk.
Ogled zanimivosti, tudi jeze-
ra Tara in njegovih otokov s
starodavnimi cerkvicami
Medtem ko se jaz najraje
igram s punčkami, posebno
rada se posvečam Lidiji in Ba-
jush, ki sta obe deklici s po-
sebnimi potrebami, Gabrijeli
hitro postane dolgčas. “To ni
nobeno delo! Ne morem se
samo igrati”! se jezi. Loti se
obrezovanja žive meje okrog
vrtne ute, narejene v obliki
tukula, tradicionalne okrogle
hiške. Opleve vrtne gredice,
potem na dvorišče privleče
klopi iz bambusa, jih očisti in
prelakira na novo. Dekleta ji
pomagajo prepleskati še vra-
ta v sobe. Nato želi čim prej
oditi na pomoč k sestram v
Alamato.
Sestra Bisirat pa ima drug
načrt. Ve, da si želim tudi kaj
videti. Že lani mi je svetovala:
“Špela, ma ne smeš skrbeti
samo za punčke, tudi zase kaj
naredi! Če bi rada kaj videla,
nam piši kak mesec ali dva,
preden prideš, povej, kaj bi
rada videla, pa bomo naredi-
le tako, da bo avto na razpo-
lago in bo šofer prost”. Res
sem ji napisala nekaj predlo-
gov. A vseh krajev se ne da
obiskati, ker so v državi ne-
miri in ceste niso varne. Na-
mesto za Dire Dawo se
odločimo za Bahir Dar in je-
zero Tana, kjer izvira Modri
Nil.
Enajstega februarja zjutraj se
odpravimo na pot. Šofer So-
lomon, sestra Bisirat, Nigisti,
ki je odraščala v sirotišnici in
zdaj pomaga sestram, Gabri-
jela in jaz. Zajtrkujemo eno
uro in pol prej kot po navadi.
Treba je iti dovolj zgodaj, ko
še ni vročine in so ceste praz-
ne. Potem jih napolnijo ba-
zadži, redki avtomobili in ka-
mioni. Predvsem pa koze, ov-
ce, osli, konji, govedo, kame-
le in pastirji, pa otroci v uni-
formi in z zvezkom pod paz-
duho. Odpravljajo se v šolo,
včasih tudi uro ali več peš. Ti-
sti seveda, ki imajo to srečo.
Mnogo otrok zaradi revščine
ostane doma in pomaga
staršem. Odrasli pešačijo na
delo, na njive, nosijo vodo,
drva ali kar sedijo ob robu ce-
ste. Osli in konji vlečejo vo-
zičke ali na hrbtu nosijo to-
vore ali pa so del kake črede.
Kak osel se trmasto ustavi sre-
di ceste in noče naprej. Tu in
tam se sredi ceste stepeta dva
osla. Cesto prečka še kak pes,
tudi kokoš sredi ceste obstane
in razmišlja, ali bi se umak-
nila levo ali desno ali kar tu
znesla jajce. Spomnim se na
osla, ki je lani poleti zbežal z
neke kmetije in se sredi turi-
stične sezone znašel v koloni
avtomobilov na cesti z Belve-
derja do Strunjana. Revež ni
vedel, kaj bi, z avtobusov pa
so zmedenega osla med
vzklikanjem veselo fotografi-
rali potniki. Prišel je policij-
ski avto, mu sledil do Strun-
jana in mu blizu gostilne So-
sič zaprl pot. Policaj je odprl
okno, stegnil roko in zgrabil
osla za grivo. “Aha, aretirali
so osla”! je hudomušno pri-
pomnil eden od potnikov. Ta-
ko bi se končala ta zgodba, če
se ne bi že isti dan ta osliček
znašel skoraj v vseh medijih,
tiskanih in elektronskih. Ko
to pripovedujem sestri, sploh
ne more doumeti. Čeprav je
že bila v Evropi, natančneje v
Italiji, vseeno začudeno
vpraša: “A ja? A pri vas ni ta-
ko? Ni živali na cesti”?
Poleg tega je pot iz Koba do
Bahir Darja dolga 410 km.
Ceste seveda niso take kot pri
nas. To je le dvosmerna cesta
z veliko ovinki in tudi veliko
luknjami. Ponekod niti asfal-
tirana ni. Vmes se bomo mo-
rali tudi kje ustaviti in kaj po-
jesti. Šofer dobro ve, da bo-
mo prišli na cilj šele zvečer.
In upa, da pred temo. Oba
dobro vesta, kakšna je trenut-
na situacija v državi. Sestra
Bisirat nam pripoveduje
strašne, a resnične zgodbe o
razbojnikih. Najbolj odmev-
na je bila ugrabitev skupine
okrog dvajset študentk z uni-
verze. Še danes, po nekaj me-
secih, se ne ve, kdo so ugra-
bitelji in kam so odvlekli de-
kleta. Le eni je uspelo pobe-
gniti. Tri dni se je skrivala na
drevesu, da je ne bi izsledili.
Nato je našla pot do ceste.
Tam je srečala starejšega
možaka in ga prosila za po-
moč. Ko mu je povedala, kaj
se je zgodilo, se je ustrašil, a
vseeno ji je našel neki pre-
voz, da je lahko šla naprej in
policiji prijavila ugrabitev.
Povedala je, da so z njimi rav-
nali grdo, jih vlekli po tleh,
da niso dobile niti vode.
Ljudje zdaj protestirajo, češ
da vlada za te študentke ni
naredila še nič.
/dalje
Špela Pahor
Slovenija 25. junija 2020 13
  zadovoljstvom in za-
doščenjem pišemo, da je
zaskrbljenost zaradi
zmanjšanja pozornosti in skrbi
pri omejevanju oziroma za od-
pravo novega virusa covid-19, na
kar smo opozorili v prejšnji šte-
vilki Novega glasa, bila razumlje-
na in utemeljena. Ko so 17. junija
okužbo potrdili pri osmih ljudeh,
kar je bilo največ v enem dnevu
od 29. aprila dalje, so Nacionalni
inštitut za javno zdravje, voditel-
jica svetovalne skupine za novi
virus pri ministrstvu za zdravje
prof. dr. Bojana Beović, minister
za zdravje dr. Tomaž Gantar, vlad-
ni govorec veleposlanik Jelko Ka-
cin in premier Janez Janša jav-
nost obvestili, da so se prebivalci
Slovenije po odpravi večine ome-
jevalnih ukrepov zoper virus pre-
več sprostili pri svojem obnašan-
ju, kar bi lahko povzročilo nov
val okužb. Poudarili so nujnost
samozaščitnega življenja in rav-
nanja, ki lahko prepreči nove
vnose in okužbe z virusom covid-
19. Vlada je zaradi obnovljene
grožnje z epidemijo virusa spre-
jela novo usmeritev in določila
nove stroge ukrepe zoper priha-
janje potnikov v Slovenijo iz
držav, v katerih imajo veliko
okužb. To so zlasti Srbija, Bosna
in Hercegovina ter Kosovo. Za
vstop v Slovenijo iz omenjenih
držav, pa tudi iz večjega števila
drugih, ki so na tako imenovani
rdeči listi, je odslej obvezna 14-
dnevna karantena, ta je obvezna
tudi za potnike, ki so slovenski
Z državljani. Prav tako je za vstop vSlovenijo zahtevano potrdilo onegativnem testu potnika glede
na okužbo z novim virusom, ki
mora biti izdano v eni izmed
držav članic Evropske unije in ne
sme biti starejše od treh dni. Mo-
rebitni ponaredki tega
dokumenta, ki so se že
pojavili, bodo strogo
kaznovani. Nasploh pa
vlada slovenskim prebi-
valcem odsvetuje poto-
vanja v države s po-
slabšano epidemiološko
sliko, med katerimi so,
kot že zapisano, Srbija,
Bosna in Hercegovina
ter Kosovo. Hrvaška in
Italija ostajata na tako
imenovani zeleni listi,
kar pomeni, da je preha-
janje meje z obema
bližnjima državama še
naprej prosto.
V obdobju razburkanih
političnih pretresov in
krize v Sloveniji je kori-
stno presenetila Sloven-
ska akademija znanosti
in umetnosti, ki je najvišja nacio-
nalna znanstvena in umetnostna
ustanova. Priredila je simpozij o
spravi z izhodišči in cilji, ki so jih
oblikovali akademik dr. Tadej
Bajd, akademik dr. Tine Hribar,
akademik dr. Jože Krašovec in
izredni član Slovenske akademije
znanosti in umetnosti dr. Peter
Vodopivec. Na simpoziju so se
spraševali, “če smemo upati, da
bomo v Sloveniji kdaj poleg ob-
stoječega spravno nejasnega spo-
menika postavili tudi jasen obe-
lisk sprave. Ali še lahko verjame-
mo v uresničitev prešernovske
želje, da ‘koder sonce hodi, prepir
iz sveta bo pregnan’ in da bomo
tudi doma kdaj živeli spravno. Ali
še lahko dosežemo argumentiran
pogovor o odgovornosti za tra-
gične slovenske dogodke v prete-
klosti. Kaj narediti, popraviti in
pripraviti, da bi lahko živeli
spravno, čeprav ne v človeka pre-
segajoči čisti ljubezni, pa vendar
brez ubijalskega sovraštva”. Šte-
vilo udeležencev in nastopajočih
na simpoziju je bilo omejeno na
manjšo skupino, saj po trditvi or-
ganizatorjev večjega števila zdrav-
Maša za bolnike in invalide v brezjanski romarski cerkvi   
Na Brezjah je obilica Božjih darov
  bjavljamo pridigo, ki jo
je škof Franc Šuštar
imel pri sveti maši za
bolnike in invalide v cerkvi
Marije Pomagaj na Brezjah 19.
junija 2020.
Spoštovani bratje in sestre,
Najprej lepo pozdravljeni vsi
preizkušani bratje in sestre, ki ste
zaznamovani s križem in ste
danes z zaupanjem poromali k
Mariji Pomagaj sem na Brezje!
Lepo pozdravljeni bratje
frančiškani, ki že vsa leta z
veliko ljubeznijo in odprtostjo
sprejemate množice vernikov,
bolnih in zdravih, da molijo in
prosijo Nebeško Mater Marijo;
lepo pozdravljeni sodelavci
Založbe Ognjišča, ki že 52. vsako
leto organizirate to čudovito
molitev pred Marijo; lepo
pozdravljeni sodelavci Slovenske
karitas, ki letos praznuje 30-
letnico obstoja, pozdravljeni
malteški vitezi, odrasli skavti in
prostovoljci različnih združenj
ter domači, ki pomagate bolnim
in ostarelim, da lahko prihajajo
na Brezje! Prav lepo pozdravljam
vse vas, ki nas od doma po
valovih Televizije Slovenija ter
Radia Ognjišče spremljate in ste
z nami v molitvi. Za ta prenos se
prisrčno zahvaljujem
sodelavcem Televizije Slovenija
in Radia Ognjišče.
Na Brezje smo poromali
pravzaprav k Mariji Pomagaj in k
Jezusu. Marija nas vse sprejema
v svoje naročje, kamor je že pred
tem sprejela Božjega Sina Jezusa
Kristusa. Kar poglejmo na sliko
brezjanske Marije Pomagaj in
O vidimo, da ima v svojem naročjuše prostor poleg Jezusa - zame inzate. Tako kot Jezusa tudi nas
želi objeti z vso svojo materinsko
ljubeznijo, nas potolažiti in
usmeriti na svojega Sina Jezusa:
na njegovo besedo in na njegov
način življenja. Prav zato smo
prišli; po tolažbo, po zdravje za
dušo in telo; še posebej smo
prišli po utrditev v veri, da bi
zmogli živeti po Božji volji. Pred
Marijo in Jezusa danes
prihajamo takšni, kot smo: vsak
s svojim križem, ki je lahko
bolezen, invalidnost ali
starostna oslabelost; lahko je
tudi križ skrbi in strahu za
prihodnost; lahko je križ slabih
medsebojnih odnosov in
osamljenosti; morda je križ
zaradi nevere in oddaljenosti od
Boga … Križev je zelo veliko,
vsak ima svojega …
Še zelo dobro imamo v spominu
preizkušnjo preteklih treh
mesecev. Zaradi pandemije smo
bili izolirani in v določeni
osamitvi. Nekateri so zboleli
zaradi virusa, nekateri celo
umrli. Vsi, ves narod, pravzaprav
vse človeštvo se je znašlo v stiski
zaradi koronavirusa. Doživeli
smo nemoč in človeško krhkost.
Danes doživljamo čudovite
napredke v tehniki, medicini in
znanosti. Pa kljub temu
ostajamo ljudje, ki lahko
zbolimo, ki nas je strah, ki smo
odvisni od drugih. Doživetje
zadnjih mesecev nas lahko
naredi ponižne; nas lahko
odpira k Bogu in Mariji, da
prosimo pomoč ter zaupno
molimo. Morda je bil zaradi te
izkušnje to tudi milostni čas.
V zgodovini človeštva se vedno
srečujemo z boleznijo in
onemoglostjo. V evangeliju smo
slišali dobro poznani dogodek
srečanja Jezusa s slepim
Bartimejem v
Jerihi. Vabim vas,
da se skupaj
vživimo v to
srečanje. Ta slepi
Bartimej je
beračil ob cesti v
zelo imenitnem
mestu. Jezus je šel
mimo. Ta berač
pa je že prej slišal
o nekem dobrem
Jezusu iz
Nazareta, ki dela
čudeže. Mislil si
je: “Ali zdaj ali
nikoli”! Zato je
začel kričati in
prositi: “Jezus,
Sin Davidov,
usmili se me”!
Drugi so ga hoteli
utišati in ga
svarili, naj se lepo
obnaša in utihne;
bilo jim je
nerodno pred
ljudmi, morda
celo pred
Jezusom. On pa je še bolj kričal:
“Jezus, Sin Davidov, usmili se
me”! Jezus je nekoliko
preizkušal njegovo vero, potem
pa ga je poklical k sebi. Čudovito
je bilo tisto srečanje. Bartimej se
je takoj odzval, odvrgel svoj
plašč (morda edino premoženje)
in pritekel do Jezusa. Zanimivo
je Jezusovo vprašanje. “Kaj
stvene razmere, nastale zaradi vi-
rusa, niso dopuščale. Je pa na
simpoziju sodelovala dr. Spo-
menka Hribar, filozofinja, socio-
loginja in publicistka, ki je v Slo-
veniji domnevno prva utemeljila
nujnost sprave. Ni pa bilo pova-
bljenih nekaterih drugih izve-
dencev, ki bi s svojimi mnenji, iz-
kušnjami in pogledi lahko vse-
binsko dopolnili in obogatili
simpozij. Organizatorji na simpo-
zij niso povabili nobenega sode-
lavca Študijskega centra za narod-
no spravo, tudi ne predsednika in
podpredsednika vladne komisije
za reševanje vprašanj prikritih
grobišč, Jožeta Dežmana, kot tudi
ne dr. Janeza Juhanta, ki vodi
Združenje ob
Lipi sprave, in
tudi ne pred-
stavnika Zave-
ze, revije za du-
hovna, kultur-
na in politična
vprašanja se-
danjosti in pre-
teklosti – s po-
sebnim ozirom na krizo sloven-
stva po boljševiški revoluciji in
državljanski vojni.
V nedeljo, 21. junija, je minilo
natanko sto dni, odkar so v koa-
licijskih strankah SDS, SMC, NSi
in DeSUS prevzeli vodenje
države. Začela je delovati
takoj po razglasitvi epide-
mije z novim koronaviru-
som oziroma boleznijo co-
vid-19. Uspešno je zajezila
virus in bila pri tem de-
ležna priznanj z vsega sve-
ta. Od tedaj dalje pa spre-
jema ukrepe, ki naj zago-
tovijo odpravo ovir, nasta-
lih z virusom, ter nov za-
gon slovenskega gospodar-
stva in družbe. Delovanje
vlade je po večinskem
mnenju slovenske javnosti
dobro, občasno celo
odlično. Vendar pa obsta-
jajo tudi nasprotniki vlade
in nove koalicije. Toliko
negativizma, kot so ga raz-
ni nasprotniki izvajali in
širili v stotih dneh delo-
vanja vlade, ni bilo ne pro-
ti prvi ne proti drugi Janševi vla-
di. Narašča zavzetost raznih poli-
tičnih skupin v nameri, da bi uli-
ca s pestmi postavljala vlade, na-
mesto da bi o njih odločili na vo-
litvah. Jože Biščak, odgovorni
urednik tednika Demokracija, je
zapisal, da so se proti vladi zarotili
tudi mediji, pri čemer da pred-
njači javna RTV Slovenija. Vsak
njen prispevek o novi vladi je bil
namenjen temu, da se ne posta-
vijo pod vprašaj le njena politika
in ukrepi, ampak tudi legitim-
nost te desnosredinske vlade. Tu-
di dr. Janez Juhant, predsednik
Društva Združeni ob Lipi sprave,
zatrjuje, da RTV Slovenija spod-
kopava dobro delovanje vlade.
Časnikarka, političarka in narod-
na delavka Erika Jazbar je v novi
številki Slovenskega časa, ki je
časopis za družbo in kulturo, si-
cer pa priloga tednika Družina,
zapisala, “da je v Sloveniji bilo
zaznati strah pri tistih, ki se boji-
jo, da bi bila nova vlada uspešna
in da bi državljani začeli spreje-
mati dejstvo, da je menjavanje
barve oblasti, ki je temelj demo-
kracije, nekaj normalnega. Verja-
mem tudi, da je po treh desetlet-
jih prepočasne preobrazbe v ma-
tičnem prostoru le napočil čas ti-
stih, ki verjamejo v zahodno de-
mokracijo, v slovensko državo, in
se ne sramujejo slovenske zasta-
ve”. Odrezav pa je bil in neposre-
den poslanec Socialnih demokra-
tov Marko Koprivc, ki je vladi po-
smehljivo sporočil, “da je parla-
mentarna večina njena, ulice pa
so od opozicije”.
V Sloveniji je 25. junija praznik,
dan državnosti. Obeležuje spo-
min na 25. junij leta 1991, ko je
Slovenija v formalno-pravnem
pogledu postala neodvisna
država. Na ta dan sta bili v tedaj
še delujoči Skupščini sprejeti De-
klaracija o neodvisnosti Slovenije
in Temeljna ustavna listina o sa-
mostojnosti in neodvisnosti Slo-
venije. Razglašeni sta bili nasled-
nji dan, to je 26. junija, na Trgu
republike v Ljubljani. Dva dni ka-
sneje (po nekaterih pričevanjih
na Primorskem že en dan prej,
op. a.), 27. junija 1991, se je z na-
padom Jugoslovanske ljudske ar-
made začela slovenska osamo-
svojitvena vojna. V njej je Slove-
nija ohranila svojo neodvisnost.
Marijan Drobež
hočeš, da naj ti storim”? Tudi
nas Jezus danes sprašuje: “Kaj
hočeš, da ti storim”? Slepi ga je
prosil, da bi spregledal; in
zgodilo se je tako. Jezus je takoj
pokazal na njegovo vero.
Bartimajevo vero prepoznamo v
njegovem vpitju, prošnji, v
zaupanju na ozdravitev, v tem ko
je odvrgel plašč in slep tekel
naproti Jezusu – vse to je izraz
vere.
Ta evangelij nagovarja nas vse k
poglobljeni veri in zaupanju v
Jezusa. Jezus je pustil, da je slepi
človek zahrepenel po
ozdravljenju in ga klical.
Bartimej je pravzaprav molil in
ni ga motilo, kaj si pri tem
mislijo drugi. Klical je Jezusovo
ime – to je pravzaprav molitev
srca, ki jo v Cerkvi imenujemo
Jezusova molitev. Klicati
Jezusovo ime!
Ob današnjem srečanju se
zahvaljujemo za svojo vero, za
poznanje Jezusa Kristusa, ki
prihaja, ki je usmiljen in dela
čudeže. Ne prihaja zaradi
lepšega, pač pa zato, ker ga
potrebujemo. Vedno ga
potrebujemo, saj smo krhki,
grešni in slabotni. Tudi
danes Jezus dela čudeže.
Naj nam čudeži v
zakramentih pomnožijo
vero in upanje.
Zaustavimo se ob čudežu
bolniškega maziljenja. To
je za človeka Božje
zdravilo za telo in dušo.
Apostol Jakob pravi: “Če
je kdo med vami bolan,
naj pokliče starešine
Cerkve in naj nad njim
molijo ter ga v
Gospodovem imenu
pomazilijo z oljem” (Jak
5,14). Vsak duhovnik je
pripravljen vedno priti k
bolnemu človeku, ki
prosi za zakramente, tako
na dom kot v bolnišnico.
V vseh bolnišnicah je
duhovna oskrba. Po vsej
Sloveniji je navada, da ob
prvih petkih in za velike
praznike župniki obiščejo
starejše in bolne. Le zdaj
v času epidemije je bilo to
ovirano. Poleg tega so
vsako leto tukaj na Brezjah in po
župnijah srečanja za bolne in
ostarele, kjer je možnost za
spoved, maziljenje in obhajilo.
O vsem tem so poučeni otroci
pri verouku; vsi verniki pri
različnih nagovorih. Kljub temu
je marsikje prisotna napačna
miselnost, da je zakrament
maziljenja primeren le za zadnje
ure življenja. Zato vabim vse
kristjane, da bi verovali v
Jezusovo odrešenjsko delo, cenili
svete zakramente in zanje tudi
prosili.
Razmišljanje o pomembnosti
zakramenta bolniškega
maziljenja in duhovne oskrbe
bolnikov zadeva vse, tako mlade
kot starejše. Mladi rod je poučen
oziroma nepoučen od svojih
staršev. Če so starši verni in
cenijo svete zakramente, se to
vidi tudi na zunaj. Starši in stari
starši naj o tem govorijo z
resnostjo, in to tudi pokažejo s
svojimi dejanji. Če starši
pokličejo duhovnika in tako
poskrbijo za svoje ostarele starše,
sorodnike in sosede, to otroci
vidijo; dobro si zapomnijo, kaj je
potrebno storiti ob resni
bolezni. Pomembno je, da se
med seboj pogovarjamo v
bolezni ali starosti o moči
molitve in svetih zakramentov.
Morda so otroci zelo zaskrbljeni
za zdravje staršev in imajo edini
cilj ozdravljenje? Morda so
uvidevni in ne želijo omeniti
resnosti bolezni in smrti? S
spoštovanjem in odprtostjo se je
možno pogovarjati tudi o smrti
in večnosti pri Bogu, ki je naše
upanje. Včasih se zgodi, da so
starši verni, njihovi otroci pa ne.
V tem primeru bi prosil te
otroke, da bi spoštovali svoje
starše, njihovo vero ter njihove
želje po zakramentih; če že iz
svoje vere ne povabijo
duhovnika, naj to storijo iz
spoštovanja do svoje mame in
svojega očeta. Tukaj na Brezjah
je obilica Božjih darov. Zdaj bom
šel med vas in vsem, ki ste
pripravljeni in želite prejeti
zakrament, bom podelil
zakrament bolniškega
maziljenja. Amen.
Prvič udeležena ena najpomembnejših ustanov v Sloveniji
Slovenska akademija znanosti in
umetnosti je priredila simpozij o spravi!
Aktualno25. junija 202014
Gorica / 39. Filmski festival Sergio Amidei 
Sedem filmov za mednarodno
nagrado za najboljši scenarij
  petek, 19. junija, so v pro-
storih goriške Mediateke
predstavili 39. izdajo fil-
mskega festivala Sergio Amidei, ki
bo letos potekala na nov, krizi pri-
lagojen način. Na predstavitvi so
ob navzočnosti prefekta Massima
Marchesiella prisotne pozdravili
goriški župan Rodolfo Ziberna,
podpredsednik Trgovinske zbor-
nice za Julijsko krajino Gianluca
Madriz in predstavnik ter organi-
zator festivala eStoria Adriano Os-
sola. Program letošnjega festivala
so v podrobnosti predstavili pred-
sednik združenja Sergio Amidei
Francesco Donolato, sodelavka
Martina Pizzamiglio, ki je med
drugim prebrala pozdrav deželne
odbornice za kulturo Tiziane Gi-
belli, in organizacijski vodja nagra-
de Amidei Giuseppe Longo. Med
letošnjimi novostmi je tudi sode-
lovanje festivala Amidei s priredit-
vijo eStoria: na filmskih večerih
bodo namreč predvajali odlomke
nekaterih predavanj z letošnjega
spletnega festivala eStoria z naslo-
vom Controvirus (Protivirus) - to
bo zgodovinski pregled epidemij,
ki so prizadele človeštvo od antike
do današnjih dni.
Letošnji program festivala se bo
začel s predvajanjem celovečercev,
ki se bodo v parku dvorca Coroni-
ni med 16. in 26. julijem potego-
vali za mednarodno nagrado za
V najboljši scenarij. Letos se za priz-nanje poteguje sedem filmov, kijih je izbrala žirija med tistimi, ki
so izšli v sezoni 2019-2020: Ham-
mamet Giannija Amelia, I misera-
bili Ladja Lya, Lontano lontano
Giannija Di Gregoria, L’ufficiale e
la spia Romana Polanskija, Martin
Eden Pietra Marcella, Ritratto della
giovane in fiamme Celine Sciam-
ma in Sorry we missed you Kena
Loacha. Ob tekmovalnem progra-
mu bodo na sporedu še trije filmi,
en večer pa bo posvečen otrokom
z običajnim sklopom Amidei Kids:
17. julija bo namreč na sporedu
animirani film La famosa invasio-
ne degli orsi in Sicilia italijanskega
režiserja Lorenza Mattottija. Sce-
narij je bil povzet po zgodbi Dina
Buzzatija, pripovedni glas v filmu
pa je znanega pisatelja in drama-
turga Andree Camillerija, čigar
prvo obletnico smrti bodo obe-
ležili še isti dan.
Program se bo nadaljeval jeseni s
podelitvijo nagrad za avtorski
opus in filmsko kulturo ter z bo-
gato ponudbo predstavitev, delav-
nic, okroglih miz in srečanj z av-
torji. Nagrado za avtorski opus, ki
jo vsako leto prejme avtor, ki se iz-
kazal za popolnega umetnika s po-
sebnim poudarkom na pisanju
scenarijev in pripovedovanju
zgodb, so letos dodelili bratoma
Jean-Pierru in Lucu Dardennu,
belgijskima režiserjema in scena-
ristoma, dvakratnima zmagoval-
cema zlate palme na filmskem fe-
stivalu v Cannesu. Nagrado za fil-
msko kulturo prejme letos Walter
Veltroni, italijanski politik, ki je v
zadnjih tridesetih letih kot časni-
kar in režiser igral pomembno
vlogo tudi na italijanski kulturni
sceni. To nagrado podeljujejo
osebnosti, ki se v delu ne omejuje
le na svoje območje, ampak pred-
stavlja transverzalno referenčno
točko za filmsko kulturo in s tem
prispeva k ustvarjanju in zorenju
vedno novih izkušenj ter znan-
stveno pripomore k razvoju kine-
matografije.
Program festivala sega vse do
začetka naslednjega leta z me-
sečnimi srečanji in predstavitvami
- leto 2021 bo za festival pomem-
bno, jubilejno leto. Festival Sergio
Amidei bo namreč praznoval svo-
jo 40-letnico, obenem pa se bodo
organizatorji poklonili spominu
na italijanskega scenarista in fil-
mskega producenta Sergia Amide-
ia ob 40-letnici njegove smrti.
Festival prirejajo združenji Sergio
Amidei in Hiša filma, oddelek
DAMS videmske univerze ter
občina Gorica s finančno podporo
Trgovinske zbornice za Julijsko
krajino, Fundacije Cassa di rispar-
mio di Gorizia in Dežele FJk. Pu-
blika bo morala letos za ogled
večernih projekcij plačati vstopni-
no - simbolični prispevek treh
evrov v podporo kinematografski
industriji, ki je trenutno v globoki
krizi.
Kat
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa Veneto S.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. členom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih
podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko 
brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 23. junija 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (297)Erika Brajnik
Beech
Bachove cvetne esence so lahko zelo dragocena
pomoč v času koronske krize, saj krepijo duha in
dušo. Urejajo vibracijo negativnih emocionalnih stanj,
predvsem pa ne morejo škoditi! Če izberemo esenco,
ki je ne potrebujemo in katere vibracija je v telesu že
v harmoniji, esenca ne bo imela učinka, škodila pa
tudi ne bo.
Zato so Bachove cvetne esence primerne za
dojenčke, starostnike, nosečnice itd. Ne pridejo v
interakcijo z nobenim zdravilom. Kupite jih lahko v
vsaki zeliščni trgovini v
Evropi, v Sloveniji pa
samo v nekaterih.
Cvetna esenca Beech je
esenca tolerance. Oseba,
ki potrebuje to cvetno
esenco, je hiperkritična,
misli si, da samo ona vse
ve, vse zna, nobenega ne
pohvali, nihče ne naredi
dela dovolj dobro. Rada
obsoja, kritizira, opozarja
na napake drugih, svojih
pa nikakor ne vidi in ne prizna. Je zelo stroga do
drugih, nikdar ni delo narejeno dovolj dobro, vedno
najde vrzel, pomanjkljivost, pa čeprav minimalno.
Skratka, išče dlako v jajcu! Zato je zelo trda, stroga,
s časom tudi njeno srce postane trdo, neomajno.
Ozkogleda oseba, ki priznava in odobrava samo svoj
pogled na svet in svoj prav. Ni odprtosti, ni
fleksibilnosti, ni tolerance. Tako ostane sama v
življenju, starost je zagrenjena z negativnim pogledom
na svet.
Cvetna esenca je odlična za otroke, ki si grizejo nohte.
Grizenje nohtov izraža neodobravanje okolice, ki ni
dovolj dobra, in se ne odziva pravilno, glede na kriterij
opazovalca – otroka. Vendar otrok svojega mnenja
ne more ali ne zna izraziti, ker je premajhen. Zato si
grize nohte. Cvetna esenca Beech odpravi notranji
konflikt in strogost otroka in tako si potem otrok
preneha gristi nohte. Ko si pa odrasla oseba grize
nohte, je konflikt globlji, zato
je potrebno uporabiti več
esenc, vsaj 5, in sicer
vzročnostno. Na primer: če
vam preveč pomeni mnenje
drugih in si grizete nohte,
potem morate uporabiti
Agrimony in Beech, če ste
doživeli zlorabo ali vas je
strah prihodnosti in si grizete
nohte, morate vzeti Aspen in
Beech in tako dalje.
Vsak teden bom objavila
opis ene esence. Skupno je 38 cvetnih esenc.
Terapija učinkovito pomaga otrokom, živalim in
rastlinam. Tudi nam odraslim. Vendar čim manj
toksinov imamo v telesu, tem bolje in hitreje bo
učinkovala. Za več informacij ali personaliziran nasvet
mi pišite na info@saeka. si.
Iščimo zdravje!
Gorica / Del letošnjega programa bo potekal tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani
Raziskovanje zvoka v filmu bo rdeča
nit letošnjega festivala Poklon viziji
  d 2. do 10. oktobra bo
v sedmih mestih (No-
va Gorica, Gorica, Vi-
dem, Trst, Ljubljana, Izola,
Špeter) potekal čezmejni fil-
mski festival Poklon viziji. Kot
vsako leto, bo festival, ki ga Ki-
noatelje organizira v sodelo-
vanju z raznimi partnerskimi
institucijami, ponudil bogat
program s filmskimi vsebina-
mi, delavnicami, okroglimi
mizami, predavanji in strokov-
nimi srečanji. O prireditvi in
letošnjem prejemniku nagrade
Darko Bratina so v sredo, 17.
junija, na dvoru Darko Bratina
v Hiši filma na Travniku v Go-
rici spregovorile Mateja Zorn,
vodja festivala in koordinator-
ka programa Kinoateljeja, San-
dra Jovanovska in Dora Cicco-
ne, programski sodelavki sklo-
pa Prvi Poleti, ter Patricija Ma-
ličev, selektorka in program-
ska sodelavka festivala.
“Naša želja je, da se v živo
družimo, obstaja pa možnost,
da bomo del programa prene-
sli na virtualno platformo, na
splet, če bo to potrebno”, je
po uvodnem pozdravu napo-
vedala Mateja Zorn. Kinoatelje
od vedno skrbi tudi za izo-
braževanje mladih in širjenje
filmske kulture - v tem kontek-
stu bo 1. oktobra v Hiši filma
seminar za učno osebje, ki ga
bo vodil pedagog in filmski
kritik Alejandro Bachmann na
temo raziskovanje zvoka in
glasbe v filmu in njun vpliv na
človekovo dojemanje gibljivih
O podob. 5. oktobra bo tudi pre-davanje Film in zvok, film inglasba, na katerem bodo sred-
nješolci poskušali razumeti,
kaj filmu doprinaša zvok, razi-
skovanje zvoka pa bo rdeča nit
celotne letošnje izvedbe festi-
vala.
V močni partnerski mreži, v
katero je Kinoatelje vključen z
drugimi filmskimi in kultur-
nimi institucijami, je glavni
element združevanja medkul-
turni dialog in skrb za razvi-
janje filmske kulture ter pro-
mocija avtorskega filma. V
mrežo je vključen festival Kino
Otok - v Izolo bo konec avgu-
sta odpotovala nadgrajena in-
stalacija Camera Obscura -
Stičišče pogledov avtorjev Ja-
koba Koncuta in Blaža Pavlice,
ki je lani zaživela na Trgu Evro-
pe, letos pa sta se v to partner-
sko mrežo vključila tudi Can-
karjev dom in Ljubljanski fil-
mski festival Liffe.
Tudi letošnja edicija festivala
bo obogatena s tridnevnim
programom Prvih poletov /
Primi Voli / First Crossing, ki
bo potekal med 2. in 4. okto-
brom na osrednjem prizorišču
v prostorih Mostovne in na
drugih lokacijah v Novi Gorici
in Gorici. O programu platfor-
me, ki je namenjena razisko-
vanju novih filmskih govoric
preko kratkih filmov, sta spre-
govorili Sandra Jovanovska in
Dora Ciccone. Na voljo bodo
raznolike vsebine, projekcije
kratkih filmov, animiranih fil-
mov, delavnice za otroke, DJ-
VJ glasbeni večeri, predavanja.
Sodelavki sta opozorili, da je
od maja odprt razpis, na po-
dlagi katerega bodo sestavili
program. Prijavijo se lahko fil-
marji in avtorji iz vsega sveta,
ki se v prvi vrsti zanimajo za
tematiko meje, rok prijave pa
je 1. avgust 2020.
Festival Poklon viziji postavlja
v ospredje celotni opus izbra-
nega cineasta, vsakoletnega
prejemnika nagrade Darko
Bratina. Letošnji, enaindvajse-
ti nagrajenec, je srbski režiser
Srdan Golubović, o katerem je
na srečanju spregovorila Patri-
cija Maličev: “V svojem opusu
igranih filmov Golubović por-
tretira življenje posttranzicij-
ske družbe in z brezkompro-
misno naracijo razkriva moč
skorumpiranih politično-eko-
nomskih sistemov, ki za seboj
puščajo pokopališča ne samo
usod posameznikov, temveč
tudi idealov”. “Srdan Golubo-
vić je posnel štiri celovečerce,
spada v gneracijo t. i. srbske
Nouvelle vague, je pa bil ves
čas ‘lonely rider’. Problema-
tičnega obdobja po razpadu
Jugoslavije se loteva na svoj-
stven način, v njegove filme
ideologija nima vstopa”, je še
dodala Maličeva.
Mateja Zorn je predstavila bo-
gati program Kinoateljejevih
poletnih filmskih doživetij: ju-
lija bo Letni kino v Štandrežu,
v Tolminu bo Kino pod breza-
mi, od 29. julija do 5. avgusta
bo v Novi Gorici Letni kino
Silvana Furlana, od 9. do 14.
avgusta pa 9. Mednarodni
mladinski filmski tabor, konec
avgusta bo sezono sklenil Kino
v Gozdu, ki ga organizirajo
skupaj s parkom Pečno.
Ob koncu srečanja se je Zorno-
va spomnila tudi ustanovitelja
Kinoateljeja: “Letošnji prejem-
nik nagrade je pravi hommage
našemu ustanovitelju Darku
Bratini, ki je verjel, da ima film
veliko moč in prav skozi njega
raziskujemo družbo in lažje ra-
zumemo, kako si želimo zako-
rakati naprej, v prihodnost”.
Kat
Srdan Golubović
Jean-Pierre in Luc Dardenne Walter Veltroni
Aktualno 25. junija 2020 15
  Pogovor / Prof. Peter Černic
Nabrali smo si izkušnje ...
S 3. STRANI 
Ocenili so jih profesorji, ki so
jih poznali, spremljali celo šol-
sko leto in jih na koncu tudi
ocenili. To je po mojem tudi
prav. S tem da ni bilo pisnega
dela izpitov, smo marsikatere-
mi dijaku pomagali. Pisni del
je večkrat bolj zapleten. Zlasti
druga pisna naloga, ki profilira
dijaka, je ponavadi bolj zaple-
tena in niža oceno. Ta norma
po mojem ni nastala samo za-
to, ker je bilo organizacijsko
težko imenovati komisarje, ki
bi šli z ene šole na drugo, am-
pak ima tudi neko didaktično
valenco. Za člane komisije je to
bila novost, toda zadeve so
kmalu stekle. Ko sem vprašal
člane komisije, kaj mislijo o
tem, so mi rekli, da se jim je iz-
pit konec koncev zdel v redu.
Že razmišljate o naslednjem
šolskem letu?
Še v tem tednu bodo izšla za-
konska določila in smernice ter
bomo izvedeli, kako se bomo
morali ravnati v novem šol-
skem letu. Določiti morajo ne-
kaj protokolov, da bomo razu-
meli, kaj pomenijo določila
tehnično-znanstvenega odbo-
ra. Vse bo odvisno od njihove
interpretacije. Če bo treba za-
kon interpretirati bolj restrik-
tivno, bodo v naslednjem šol-
skem letu lahko nastali nema-
jhni problemi. Govori se, da bi
se didaktika na daljavo nadal-
jevala, morda ne v polni obliki
kot doslej, toda na bolj zmeren
način, da dijaki opravijo nekaj
v šoli, nekaj doma. Povsem ja-
sno mi je, da avgusta počitnic
ne bom imel …
Problem je že začetek šolskega
leta. V italijanskem šolskem si-
stemu bo zaradi upokojitev in
pomanjkanja mest manjkalo
okrog 60 tisoč oseb. Šolsko leto
se bo začelo s 1. septembrom,
da bi nadoknadili to, kar ni bi-
lo storjeno v zadnjih mesecih.
Naslednje šolsko leto zato go-
tovo ne bo tako, kot je bilo
prejšnje. Sploh pa, dokler ne bo
nekega cepiva in se razmere ne
bodo stabilizirale, se bo zgodilo
še marsikaj zanimivega … V Ita-
liji je vedno dobro biti pripra-
vljeni na presenečenja, saj ne
vemo, kaj nas čaka.
V mislih imam “scenarij nor-
malnosti”, ko vsi hodijo v šolo,
sicer z upoštevanjem predpi-
sov, ki bi jamčili varnost. Dru-
ga opcija je “opcija nenormal-
nosti”, ko dijaki ne bodo stalno
na šoli; v tem primeru bi bil
pouk deloma “virtualen”, de-
loma “realen”, v pričakovanju
drugega vala bolezni, ki naj bi
se menda pojavil oktobra. Ne-
kaj izkušenj z didaktiko na raz-
daljo smo si nabrali. V le-
tošnjem šolskem letu so dijaki
malo nastradali, so pa kljub
vsemu uspeli marsikaj narediti.
Morda niso dosegli 100%, go-
tovo pa vsaj 80%, v nekaterih
primerih tudi več. Dobro nam
je šlo tudi zato, ker so na naši
šoli nekatere stvari delovale že
prej. Virtualne učilnice so ob-
stajale že prej: niso jih upora-
bljali vsi profesorji, nekateri pa
ja. To nam je omogočilo, da
smo se na nove razmere odzva-
li razmeroma hitro. Za organi-
zacijo pouka, nove urnike, ri-
tem dela itd. smo seveda potem
tudi zamudili nekaj časa. Pro-
fesorji so bili prisiljeni na novo
programirati dejavnosti, opu-
stili smo nekatere vsebine,
osredotočili smo se na jedro,
določili nove kriterije ocenje-
vanja itd. Narejeno je bilo mar-
sikaj. Profesorji so prejeli pozi-
tivne odzive, kako lahko ocen-
jujejo tudi na razdaljo, čeprav
nekaj vseeno manjka. Če bomo
morali tudi naslednje leto na-
daljevati kot v zadnjih mesecih,
ne bomo startali prav od niča.
Imamo izkušnje, na osnovi ka-
terih lahko gradimo. Vsaka
težava lahko zaustavi normal-
no delo, lahko je pa tudi pri-
ložnost. Za marsikaj je to, kar
se je zgodilo, lahko slabo; raz-
mišljam pa, da bi v prihodnosti
lahko uvedli tudi npr. pouk na
daljavo za nekaj ur na teden. To
bi slovenski šoli ponudilo ne-
katere mehanizme fleksibilno-
sti. Naš problem je med dru-
gim ta, da dijaki, ki prihajajo z
avtobusi, nimajo enakih urni-
kov kot vrstniki na italijanskih
šolah. Urniki javnih prevozov
so namreč določeni po meri za
italijanske šole, ki imajo ra-
zlično število ur. Omogočiti
našim dijakom, da se vrnejo
domov in imajo popoldne en-
krat tedensko dve uri lekcij na
daljavo, bi lahko bila tudi zani-
miva rešitev. O teh in podob-
nih zadevah bomo seveda mo-
rali še razpravljati in jih uokvi-
riti v dosleden didaktični načrt.
Naša nogometna moštva v prihodnji sezoni
V elitni ligi po novem Sesljan in
skupna ekipa Primorja in Primorca
  olno košaro vesti je zadnje
dni prinesel amaterski no-
gomet pri nas. Po preki-
nitvi prvenstev marca zaradi
zdravstvene krize je vladalo dol-
go zatišje, ko se je govorilo celo
o možnosti nadaljevanja tekmo-
vanj v poletnih mesecih, tako
kot v poklicnih ligah. Naposled
pa so sezono “zaprli” in glavni
svet deželne nogometne zveze
FIGC – Lega nazionale dilettanti
je na pričakovani seji sestavil
skupine za prihodnjo športno
sezono 2020/2021. V naši nogo-
metni srenji je kar nekaj ekip vi-
selo med napredovanjem in iz-
padom. Nazadnje bosta Primor-
je in Sistiana/Sesljan (sploh
prvič!) vključena v razširjeno
najvišjo deželno elitno ligo, Kras
Repen in Juventina pa v B sku-
pino promocijskega prvenstva.
Za ostale ekipe v nižjih konku-
rencah (Mladost, Zarja, Breg, Pri-
morec, Sovodnje, Vesna) pa naj
bi na papirju ne bilo novosti.
Novice pa so na področju pro-
P jektov o sodelovanju oziromazdruževanju med našimi klubi.Primorec in Primorje sta na no-
gometno federacijo vložila
prošnjo po spojitvi, po kateri bi
bili proseško in trebensko
društvo (pravzaprav njuni
davčni številki) formalno ukin-
jeni in rodila bi se nova kluba,
Primorje 1924 in Primorec
1964. Primorje bi nogometne
pravice odstopilo Primorcu, ki
naj bi prevzel breme elitne lige.
Obe društvi pa naj bi vodil ne-
kakšen skupni odbor. V paradni
postavi v najvišjem deželnem
rangu bi igrali nekateri člani
proseške enajsterice, ki je v pre-
kinjenem prvenstvu zasedala
zadnje mesto, igralski kader pa
bi nato dopolnili z nogometaši
iz vrst sežanskega Tabora, s ka-
terim so vzpostavili načrt o so-
delovanju. Za novo ekipo bi zai-
grali fantje s slovenskega Krasa,
ki ne pridejo v poštev za prvoli-
gaško moštvo Maura Germana
Camoranesija. Primorje pa bi se
vpisalo v tretjo amatersko ligo
za igranje z domačimi igralci
oziroma mladinci. Glavni tvorci
nove zgodbe so predsednika Pri-
morja in Primorca Robert Zup-
pin in Darko Kralj ter dosedanji
športni vodja Trebencev Enzo
Esposito. Oba kluba bi še naprej
upravljala športni središči na tre-
benski Griži in proseški Rouni,
na Proseku pa naj bi snovali tudi
mednarodni športni center, saj
je med domom Ervatti, nekdan-
jim bezbolskim igriščem z bivšo
stavbo olimpijskega komiteja in
sedanjim igriščem z umetno tra-
vo veliko neizkoriščene športne
infrastrukture.
Zelo se veselijo elitne lige v
Vižovljah, Sistiana/Sesljan ni bil
namreč še nikoli tako visoko.
Uprava je zagnana, potrdili so
glavnino lanskih igralcev (ki so
zasedli drugo mesto v promocij-
skem prvenstvu) in trenerja
Alessandra Musolina. Napredo-
vanje so proslavili z velikim
praznikom, čestitala je tudi
županja občine Devin-Na-
brežina Daniela Pallotta. Se-
sljanski delfini se želijo v elitni
ligi tudi obdržati.
Kljub širitvi elitne lige na dvajset
ekip med sodelujočimi ne bo re-
penskega Krasa, pri katerem so
po tihem upali v repasaž. Bodo
pa še naprej ambiciozni v pro-
mocijski ligi. Na klop se kot tre-
ner vrača športni vodja in nek-
danji ostrostrelec Radenko
Kneževič (namesto Andreja Pa-
horja), ostajata pa aduta Dalibor
Volaš (lani prvi strelec lige) in
kapetan Dalibor Radujko.
HC
Predstavitev knjige Partizani dr. Jožeta Pirjevca 
“Odločil sem se, da reagiram proti
demonizaciji partizanov”
  ri Cankarjevi založbi je
izšla obsežna monografija
dr. Jožeta Pirjevca z naslo-
vom Partizani. Avtor je o njej
spregovoril na predstavitvi v ni-
zu tradicionalnih srečanj z avtor-
ji v soboto, 20. junija, v Kultur-
nem domu v Gorici.
Knjiga je sad večdesetletnega ra-
ziskovanja svetovne znanstvene
literature na temo zgodovine
druge svetovne vojne na jugo-
slovanskih tleh in pregledovanja
zaupnih virov v arhivih po sve-
tu. Temelj, na katerem je nastala,
predstavljajo tudi dnevniki,
osebni zapisi in
pričevanja nekate-
rih neposrednih
udeležencev NOB
v Jugoslaviji - po-
vod za pisanje je
bil še neobdelani
rokopis Titovih
spominov, saj, kot
pravi avtor, je bilo
partizansko giban-
je Titova kreatura:
“Ko sem pisal knji-
go o Titu, sem v
jugoslovanskem
arhivu v Beogradu
naletel na rokopis,
Titove spomine iz
vojnega časa. V de-
belem šopu dokumentov je
predvsem prikazano ključno le-
to 1943”. Avtor se je zahvalil tudi
prijatelju zgodovinarju Dušanu
Bibru, ki mu je podaril celotno
zbirko ameriških in britanskih
dokumentov ter bogato zbirko
knjig, vezanih na vojno temati-
ko. Dr. Pirjevec je o nastanku
knjige povedal: “Odločil sem se,
da reagiram proti demonizaciji
partizanov, do katere je prišlo pri
nas po razpadu Jugoslavije. Ja-
sno, nisem mogel pisati tako,
kot so o tem gibanju pisali v času
Tita - nisem mogel pisati apolo-
gije in spraviti na stran vse tem-
ne strani tega gibanja. Vojna je
strašna dogodivščina, ki konta-
minira človeka, in partizani so
naredili tudi marsikaj hudega.
Kljub vsemu ostane partizansko
gibanje čisto, ker so se preprosti
P ljudje borili in trpeli ter seodločili, da stopijo v boj”. Ko jegovoril o notranjem ustroju par-
tizanskega gibanja, je povedal,
da so “partizani imeli globoko
vero”. Primerjal jih je “s prvimi
kristjani, tistimi, ki so sprejeli
mučeništvo. Bili so prepričani,
da bodo ustvarili nov svet. Bili
so zelo disciplinirani in to jim je
dalo tako priljubljenost med
ljudstvom, ki je nihče drug ni
imel”. Avtor ocenjuje to gibanje
za edinstveno, najbolj razvito in
intelektualno podprto med vse-
mi evropskimi odporniškimi gi-
banji.
Dr. Pirjevec je v svojo pripoved
vložil opis vloge komunistov, ki
so sčasoma nad partizanskim gi-
banjem prevzeli nadzor: “Na
začetku je Tito mislil samo na
gverilo, težko si je predstavljal,
kaj bo iz gibanja nastalo”. Dodal
je, da je komunistični prevzem
oblasti potekal v zapletenih
mednarodnih razmerah in ob
ostrem nasprotovanju med ko-
munističnimi in kapitalistični-
mi družbenimi ureditvami. Par-
tizansko gibanje je bilo kom-
pleksno in pomembno kot vo-
jaška sila, pravzaprav kot vezni
člen med dvema frontama -
vzhodno in zahodno fronto,
“vključevalo se je v evropsko
merjenje moči”. V takih razme-
rah so se pojavili tudi tisti, ki so
se odločili, da bodo stopili na
stran okupatorja - “katoliška Cer-
kev in katoliška stranka sta bili
prepričani, da je komunizem
bolj nevaren od nacizma in
fašizma… Pri nas ljudje, ki so se
udinjali Italijanom in pozneje
Nemcem, niso bili avtonomni,
zato ne moremo govoriti o
državljanski vojni”.
Avtor je med drugim le bežno
spregovoril o temnih plateh par-
tizanskega gibanja. Omenil je
ustanovitev Varnostne ob-
veščevalne službe leta 1941, ki je
imela nalogo, da je pobijala na-
sprotnike - “Nekateri nasprotni-
ki so bili vred-
ni, da se jih
pobije, nekate-
ri so bili ma-
jhne ribe, ne-
katere pa bi tu-
di jaz streljal,
recimo Ehrli-
cha”…
“O partizanih
se je pisalo že
tako dosti, da,
če bi imel tri
življenja, ne bi
mogel prebrati
vsega. Popol-
noma se zave-
dam, da sem
lahko izrabil
samo en drobec gradiva, ki je na
razpolago, a vam povem po pra-
vici, naredil sem vse, kar je bilo
v moji moči” - tako je avtor,
znan zgodovinar in odličen go-
vornik, sklenil svoj nastop v go-
riškem hramu med hrupnim
aplavzom prisotnih. Partizani so
nedvomno imeli pomembno
vlogo v naši zgodovini, na so-
botni predstavitvi pa je bilo o
temnih straneh tega gibanja žal
slišati le malo, skoraj nič. Toni
in način, kako je avtor predstavil
ta izsek naše zgodovine, zlasti ko
je le bežno omenil delovanje
VOS-a, niso izzveneli kot kon-
struktiven prispevek na dolgi
poti do sprave slovenskega naro-
da, po kateri hrepenimo v upan-
ju na boljšo in zdravo prihod-
nost.
Katja Ferletič
  Pogovor / Prof. Mara Petaros
“Z veseljem sem videla dijake, 
ki so zablesteli!”
S 3. STRANI 
Ko ne bi bilo mature in bi se
šolsko leto končalo še brez tega
trenutka, bi vse skupaj bilo ta-
ko … “plehko”. Osebno mi je
žal, ker mi ni uspelo organizi-
rati niti spletne zaključne pri-
reditve s svojimi dijaki. Šolsko
leto se je končalo na “zvode-
nel” način. Nismo se srečali,
nismo si zaželeli lepih počit-
nic, nismo se pozdravili. Pre-
hod iz dijaškega sveta v svet
odraslih mora pa le biti zazna-
movan na kakšen način!
Slučajno že razmišljate o šol-
skem letu 2020-2021? Drži,
da nič več ne bo tako, kot je
doslej bilo?
Že smo na delu in že pripravlja-
mo novo šolsko leto! To, da nič
več ne bo, kot je bilo, so velike
besede. Gotovo bo prišlo do
sprememb, v šoli bomo morali
spoštovati varnostno razdaljo
in druge predpise. Pri nas smo
še srečni, saj imamo malošte-
vilne razrede in razmeroma ve-
like učilnice. Ohranjati oddal-
jenost zato ne bo velik pro-
blem. Poleg tega naša stavba
razpolaga s številnimi vhodi in
izhodi: dijaki različnih razre-
dov bi z lahkoto vstopali skozi
različna vrata, da bi se izognili
zbiranju oseb. Pouk v učilni-
cah bi se pri nas lahko začel že
15. aprila. Podobno velja za
klasični licej. Večji problem je
zagotoviti socialno oddalje-
nost med odmorom ali v ko-
palnici. Še večji problem so
javni prevozi: otroci namreč
prihajajo v velikih skupinah z
avtobusi...
Na novo šolsko leto se pripra-
vljamo, osebno sem o tem že
razmišljala. Odgovorni za var-
nost na delu pa mi je rekel, da
nima smisla se s tem ukvarjati
že sedaj, češ da je o tem bolje
govoriti v drugi polovici avgu-
sta, pač glede na razvoj epide-
mije in tudi naših obveznosti.
Osebno imam pred sabo tri
scenarije: v najboljšem prime-
ru bomo vsi v šoli; v naj-
slabšem primeru bomo vsi do-
ma in bo pouk potekal na dal-
javo: to bi bilo hudo. Tretji pri-
mer je nekje na polovici: da bi
bili tri dni v razredu, tri dni do-
ma in dijaki bi se vrstili. Doma
naj bi bili povezani prek spleta,
po določenem urniku itd., pre-
verjanja pa naj bi potekala iz-
ključno v šoli. V tem obdobju
smo namreč prišli do spoznan-
ja, da preverjanja na daljavo ni-
so verodostojna. Telesna vzgo-
ja naj bi potekala na odprtem,
ker bomo telovadnico verjetno
morali uporabiti za kakšen ra-
zred. Imamo krasen avditorij,
ki pa ga žal ne moremo upora-
bljati zaradi tekstilnih talnih
oblog, ki lahko “vpijejo” virus
in jih ni mogoče učinkovito
razkužiti. V šoli smo vedno ze-
lo pozorni na vse predpise, var-
nostne razdalje itd.; po maturi
pa bodo dijaki šli skupaj v bar
ali na pico … V šoli pač nosi
odgovornost ravnatelj. Držati
se moram vseh navodil.