266. številka. Ljubljana, v soboto 20. novembra. XIX. leto, 1886. I&aaja vsak dan *v«» i."> »(Irt., M pol letu S cld., za četrt leta 4 gld., *» eden mesec 1 Id. 40 kr. --• Za Ljubljano brez pošiljanju na dttm 7.* ■ se leto iS gld., za cc-trt kfa .1 tfld. JO kr.. za jeden me««: 1 irld. Jo ^r. Za pošiljanju na dom raeiina se po 10 kr. za :i;»-Hec. pti .'JO kr. za četrt leta. — Z* t«j n dežele- toliko več, ka*or p"&;uin* /.naii*. Za oznanila plačuje «<• od čeliriwti>prie p*tlt-vrite po ti kr., če s<- oznani)-- jedenkrat tiska, po 5 Kr., če Be dvnkrat, in po 4 Itr toj se trikrat ali večkrat t'ska. Dopim tutj se izvole Iran ki ra ti. Roknpifi 8 ne vračajo. Ured u i fi t v o in npr * Vbittvo »o v liiniolra Ktrhtia MAi, Oledttllika »t*ilrV» Upravništvu naj se oiafcovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, omamla, r. j. v ne »dmuustrar: vin; Htvai 0 notranjskem kandidatu za državni zbor. —o.— Če je kandidat za državni zbor krivo drevo, ostane krivo drevo tudi državni poslanec! To je istinito zategadelj, ker volitvena postava za kandidovanje v državni zbor zabteva starost, v ka-terej je človek z jedno besedo — zrel. Državni zbor ni šola, da bi v človeka ueepilu lastnosti, katere so potrebne dobremu narodovemu zastopniku: če jih poslanec ni sabo prinesel, jih tudi v držav nej zbornici ne dobi. V tem oziru se lahko reče: kakeršen kandidat, tak poslanec, — Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba! Če bi za to hoteli zgodovinskih dokazov, imamo jih mej sedanjimi slovenskimi državnimi poslanci na izbero. Nekaterega iz-mej njih ni preustrojila nobena debata, ni se ga prijel noben opomin javnega mnenja, ni ga omečila nobena volilska prošnja — in to samo zategadelj ne, ker je vsak poslanec v letih, da je razvit in zrel po hudem in dobrem, da pri njem tudi šiba več ne poje nove maše! Poslanca iz Savla na Pavla preobraćati, na drugo pot spravljati ga, je največ krat posel nehvaležen, ker je malouspešen, in če se vender, kakor pri nas, godijo take poskušnje, je to le znamenje, da volilski in narodni interesi bi jejo obupapolne boje! Treba je torej začeti — pri kandidatu! Nesreči, ki jo mi Slovenci imamo s svojo državnozborsko delegacijo, krivo je to, da smo vanjo dali stopiti tudi takim, o kojih nismo znali odkod in kam, da smo se zanje s kratka premalo brigali, ko so bih naši kandidatje. Prikazen kandidata je treba pregledati, preudariti, volilci in zaupni možje morajo biti do dobrega preverjeni, da ima kandidat lastnosti, od katerih je zavisno popolno zastopanje njihovih koristij. Vera v jedno-stransko priporočilo drugih je svobodna vsakemu, a svobodno se tudi lahko trdi, da je priporočilo tam neumestno, kjer je nepotrebno, da je nepotrebno, če in dokler kandidat lahko stopi v neposredno dotiko z volilskimi krogi. V duhu zrelega političnega vodstva je: nagibati in opominati volilce, naj se sami p 1 o pri ča jo o poslanskih sposobnostih kandidata, ne pa volilce zmatrati za vojsko, ki mora imtti generala, kakeršen se jej ravno na Čelo postavi od višje oblasti. Z rodoljubno radostjo konstatujemo, da se je sedaj za notranjski volitvi ubrala prava pot. V Nbtranjskej pojavlja se imenitno politično načelo, da je in mora kandidatura hiti od prveg < do zadnjega v rokah volilcev, da se mora kandidat volilcem razodeti neposredno, da je le tisti najbolji poslanec, kdor se kot kandidat najbolje razodene. Začeti je treba s kandidatom! V to svrho imeli smo shod volilcev v Logntci in imeli ga bomo jutri v Postojini. V Logatci razvijal je jeden kandidatov preteklo nedeljo svoj program, razlagal svoje politično in gospodarsko prepričanje, da volilcem predlaga v premišljevanje in odobrenje načrt, po katerim bi on ravnal se, misleč, da mora razmerje mej volilci in njih poslancem že pred volitvi jo dobiti svojo obliko, svojo vsebino, to je vkupen program. Program razvil je, kakor je sam izjavil, le v glavnih točkah, z nekaterimi potezami. Nam pa se njegov govor ne vidi tako skromen, iz slovenskih ust smo dosedaj še malo čuli tacih programov. Notranjska čuti svoje rane in potrebe, a bržkone bode nam soglasno pritrdila, da o teh svojih ranah in potrebah ni še čula tako jasnega in popolnega izraza, kakor zadnjič v Logatci. Vsak No-tranjec bode rečeni program podpisal stavek za stavkom, bodi z ozirom na Krajevne svoje koristi bodi z ozirom na obče na rod u o našo stvar. Ker smo že zadnjič naštevali potrebne lastnosti slovenskega poslanca in dejali, da mora v sebi imeti plamen živega zanimanja za koristi drugih, da mora imeti strast, ki mu ne da pokoja, če ne dela, če se ne žrtvuje za občne koristi, nam je dandanes konstatovati, da so te lastnosti vse združene v osobi kandidatovi, da je njegov program resnično znamenje, da se je tiho, a vztrajno in strastno zanimal za naše javne koristi in da bode tudi kot poslanec ostal strasten, strasten v zanimanji in delovanji za koristi svojega okraja in slovenske domovine. To je utis, ki ga je v nas napravil omenjeni program. Možje volilci odločili bi se „sub bonis auspiciis", če bi tudi jutri v Postojini in na dan volitve na podlagi tega programa postavili kandidata. Notranjska dobila bi tako vrlega poslanca in iskrenega političnega voditelja, kar bi za našo državnozborsko delegacijo imelo tem večji pomen, čim manjši je v njej dobri in koristni del poslancev! Zemljiščno-odvezni dolg na Kranjskem. Spisal deželni poslanec dr. Alt". .M os o h e. (Dalje.) Brž ko ne je tedaj nedvomno, da bi se pre-drugačenje pogodbe od I. 1876 ali nova pogodba v navedenem zmislu lahko dosegla, ne da bi vlada veliku zaprek delala. Kar se tiče posestnikov obligacij, čaka jih, da se bodo njihove obveznice v prihodnih 9 letih izžrebale in izplačale. Kedaj da se bode to v teh 9 letih zgodilo, ne morejo določiti. Dežela je dolžna, da to v prihodnih 9 letih izvrši, vender nema nobeden posestnik obligacij pravice zahtevati, da se mora v določenem obroku tekom teh 9 let njegova obveznica izžrebati in izplačati. Ako tedaj dežela da na jedenkrat leta 1887 vse obligacije Izžrebati, ne zali s tem nobene pravice posestnikov obligacij. To postopanje, ki vrhu te.a tudi ni nič novega v finančno pO itičnem življenji ter se je v najrazličnejših oblikah že zgodilo, se pač ne bode moglo juridično spodbijati. V predležečem smo se potrudili, da projekt od financijelne in pravne strani razjasnimo. Ako ga pa pregledujemo iz gospodarstvenega stališča, t. j. iz stališča, v kojem nam je prav za prav njegov začetek iskati, moramo pred vsem kazati na sedanji položaj dežele Kranjske. Žalosten prizor, ki se nam tu razgrinja! V nobenej stroki narodnega gospodarstva na Kranjskem ne vidiš napredka, povsod le propad, v nekaterih celo v velikej meri! O domačej trgovini, o domačej industriji na Kranjskem tako ne moremo veliko govoriti; kar je tu, ni v nikakej primeri s srečno lego dežele in bistrim duhom njenih prebivalcev. Razvoju teh strok narodno-gospodarstvenega živenja so deloma zapreke na poti, katere odstraniti ni v moči dežele. Saj pa tudi pospeševanja manka in vsled te hibe trpi najbolj kranjska obrt; — tukaj bi dežela lahko pomagala, ako bi jej produtivna poraba njenih močij ne bila preprečena z druzmii nameni. Kako da je z gospodarstvenim zemljiščnim posestvom, razjasnila je etiketa, ki je lansko leto zborovala. Slabo je ž njim, slabše, kakor se more od dežele pričakovati, ki se kaj rada imenuje polje- LISTEK. Carigrad. (Po D' A m i c i au.) (Dalje.) Mrtvaško polje. Oddaljivši se od stolpa, prideva na raoslem-sko pokopališče, imenuje pa se galatsko. To je velik gozd cipres, ki se od vrha perskega griča strmo spušča doli do Zlatega roga, razgrinjajoč svojo senco nad mirijadami kamenitih in marmornatih stebričev, nagnenih na vsaktero stran in raztresenih brez zvr-ščenja po strmolji. Nekateri teh stebričev imajo na vrhu kakor okrogel turban, tudi je videti na njih sledi borev in napisov; drugi so iglati, udrti, od-krhnjeni, tako da nemaj o nič turbana, mislimo, da smo pred grobovi kažnjenih janičarjev, katere je hotel sultan Mahmud še po smrti osramotiti. Večina grobov je zaznamljenih s prikopano prstjo v podobi prizme, na obeh konceh pa stojita kamena, na katerih po moslemskem praznoverju baje stojita angela Nekir pa Munkir, ki sodita ranjega dušo. Semtertja vidiš prostorčke, obkrožene z zidkom ali ograjico, sredi katerih kvišku moli stebrič, pokrit z velikim turbanom, okolu njega pa so drugi manji stebrci; to pomeni, da tukaj je zakopan kakov paša ali drugi imeuiten gospod sredi svojih žen pa otrok. Stezice se zvijajo in križajo na tisočerih mestih z enega konca gojzda na drugi. Tu Turek kadi iz lule svoje v senci; nekaj dečkov leta in skače in se kotrlila mej grobovi, tam se pase krava, sto grlic gruli po cipresnih vejah, kope zagrinjalenih žensk hite mimo, v ozadji mej temnimi drevesi se svetli modrina Zlatega roga, belo obrobljena od minaretov. Zapustiva mirodvor, pojdiva v znožji galatskega stolpa, pa jo udariva po glavni perski ulici. Pera je sto metrov nad morjem, je zračna in vesela, obrnjena proti Zlatemu rogu iu Bosporu. To je „uve stendu evropske naselin\ mesto lepotnosti in naslad -nosti. Po obeh straneh ulice, po kateri hodiva, stoje angleške in francoske gostilnice, gosposke kavarne, bliščave štacune, gledališča, konzulska sta-nišča, klubišča, palače poslanikov, izmej katerih orjaški visokuje kamenita palača ruskega poslaništva, in kakor trdnjava gospoduje nad Pero, Galato, vasjo Funduklo, ležečo na bosporskem obrežji. Tu gomezi množina ljudij, vsa drugačna od one v (Jalati. Klo- buki so tukaj skoro vsi na oblin, klobučki gospa pa so okrašeni s perjem ali cveticami. Je gizdalinstva grškega, italijanskega, francoskega, velikih trgovcev, poslaniških mogočnjakov, častnikov tujih ladij, poslaničkih kočij, našarjenih ljudij vsacega 'naroda. Turki postajajo pred brivnicami, čudeči se voščenim glavam; Turkinje zijajo v steklene izloge kinčaric; Evropejec se pogovarja glasno, smeje se in šali sredi ceste; Moslein čuti, da tu je kakor v tuji hiši, pa gre mimo manj kviške glave kakor v Štambulu. Najedenkrat mi reče prijatelj: „Obrni se, poglej Štambul!" Res se je videl s tega kraja skozi ažurni zastor grič serajski, sveta Modrost, minareti sultaua Ahmeda — ves drugi svet kakor oni, v katerem sva stala. Na to mi de: »Zdaj pa pogledi semkaj." Pogledam pa berem v neki izlogi: la dame au.\ cainelias, madame Bovary, raademoiselle Giraud ma temine. — Tudi jaz se silno začudim tej nagli pre-membi in obstal sem nekoliko trenotkov misleč. Drugikrat pa jaz ustavim svojega tovariša, kazaje mu čudno kavarno: dolg, širok pa teman hodnik, kjer se je skozi na stežaje odprto okuo videl v daljavi, skoro neizmerni, Skader od soluca razsvitljen. (Dalju piili.) delna dežela in kojo je narava z boljšimi sredstvi obdarila, kakor marsikatero drugo avstrijsko kro-novino. Stanje te gospodarstvene stroke na Kranjskem znaci najbolje okoliščina, da mora gospodarstveni zemljiščni posestnik blizu 45°(0 svojega idejalnega čistega dohodka za davke odrajtovati. Tudi je zadolžen, grozno zadolžen. Dokaz temu, da je kranjska hranilnica za manjše hipote karne dolžnike morala obresti na najmanjši znesek znižati in proti njegovemu čistemu dohodku bijejo uspešen boj nezgode po toči, nevihtah, vodi, ognji in mrčesih. Ali ni tu dolžnost domoljubu, posebno onemu, kojega je zaupanje njegovega vladarja ali someščanov na odločilno mesto postavilo, da vse svoje moči napne ter svojej domovini v sili tako na pomoč prihiti ? Iz teh tal izvira, kakor rečeno, sproženi projekt. Nameu mu je, da javno breme v neproduktivnoj stroki olajša. Po tem projektu potisne se dosedanja 16% na deželna naklada na neposredni davek na 12°/0 nazaj, tedaj z* jedno četrtino, kar prouzročuje raz-brenienjenje sedanjega rodu v znesku gl. 1,131.375 do leta 1907. To je efektivna prihranitev v blizu 21 letih, koje plodonosna uporaba plačevanje l42°/0ne deželne naklade sko/.i daljnih 7 let. t. j. do 1. 1914 tako olajšuje, da navadna (4% na) pridobitev na obrestih od nje davkoplačevalcu skoro omogočuje, da daljnih 7 obrokov iz obrestnega dobička pokrije, tako da se mora tu prihranitev za pravo pomnožitev narodnega blagostanja zmatrati, tudi ko bi bil hnanci-jelni efekt pred ležečega projekta na videz za onim po deželnoodborskej sestavi. Ta prihranitev bode (lačno moč pomnožila, ter ne glede na vse druge gospodarstvene koristi, ki so v zvezi s prihranitvijo premoženja, tudi prouzročila, da se bodo mogel dolg preje poravnati, even-tuvelno, evan. C —t—č. Ise Kmlolfovega 19. novembra. [Izv. dop.J Dolgoletna želja naše Dolenjske se je včeraj izpolnila. Otvorila se je deželna gospodarska šola v Grmu. Ob 9. uri dopoludne bila je slovesna sv. maša v farni cerkvi sv. Mihaela, pri kateri so bili navzoči poleg zastopnika deželnega odbora gosp. dr. Vošnjaka mnogi gospodje in veliko kmetskega ljudstva, kakor tudi šolska mladež. Po maši ogledali smo si na novozidano dekliško; šolo, veliko poslopje tik cerkve, katero so dale zidati šolske sestre. Tu je zdaj dvorazredna dekliška šola in spravljeno je v hiši tudi nekaj gluhonemih deklic, katere poučuje šolska sestra, izurjena v takem pouku na zavodu za gluhoneme v Gorici. Potem smo hli na bližnji Grm, kjer je gospod župnik Šentmi-heljski pri uhodu blagoslovil poslopje in šolo. V šolski dvorani zbrali so se učenci in kar je bilo gostov gospodskoga in kmetskega stanu, gg. prost Urb, župan dr. Poznik, veleposestnik Pštros, gimnazijski ravnatelj Senekovič, več gospodov duhovnikov itd. Gosp. dr. Voš n jak poprime besedo in v slavnostnem govoru razvije pomen in važnost nove Šole, katera ima izrejati dobre gospodarje, pa ob jedneni po svojem lastnem izglednom gospodarstvu vzbujati v posnemo dolenjske kmetovalce. Predstavlja šolskega vodjo R. Dolenca, poudarjajoč njegovo teoretično in praktično izurjenost v vseh strokah kmetskega gospodarstva, utrjeno v trinajstletnem uspešnem delovanji na Slapski šoli. Učence opominja k marljivosti in spodobnemu obnašanju. Novi šolski zavod priporoča v podporo č. duhovščini, veleposestnikom, kmetovalcem in sploh vsem, katerim je mari za povzdigo blagostanja na Dolenjskem. Konča svoj govor, ki je vsem v srce segal, s trikratnim živio cesarju, ki je iz ust vseh navdušeno zadonel po dvorani. G. dr. Poznik zahvaljuje se deželnemu odboru za otvoritev šole. Potem ogledovali smo si poslopje, katero bo treba še temeljito popravljati, predno bode pripravno za stanovanje. Zemljišča se razprostirajo okolu gradu, lepo aron-dirana, obsezajoča 65 oral večinoma dobrega hu-moznega sveta. Na jednem kraji videli smo že pričeto delo, prekopavanje grmičje parcele, kjer se bodo že zdaj nasejale sadne pečke. Na drugem kraji izkopavajo se ničvredna inurbina dsevesa, da bodo prostor naredila visokodeblatim jablanam in hruškam. Ob 9. zvečer bil je prirejen slavnostni banket v Rudolfovem. V visoki in prostorni dvorani „Narodnega doma" zbralo se je ob določenem času nad 60 gospodov iz mesta in okolice, dostojanstveniki vseh uradov z mnogimi gospodi uradniki, gospod gimnazijski ravnatelj in več gospodov profesorjev, meščanstvo, doktorji, veleposestniki, duhovniki itd. Prva napitnica iz ust g. dr. Poznik a glasila se je cesarju in našla navdušen odmev. Za njim nazdravil je g. posestnik Dej a k kranjskemu deželnemu zboru in odboru, veleposestnik Pštros v češkem jeziku navzočniin zastopnikom deželnega zbora. Dr. Vošnjak spominjal se je poljedeljskega ministra g. grofa Falkenhavna. G. deželni poslanec, tftigr Dalje v prilogi. Prilofira „slovenske«™ Narodu" ftt. 266. 20. novembra 1KH6. svetnik De v nazdravil je deželnemu predsedniku g. baronu Winklerju. Sledile so potem še mnoge na-pitnice, dokler neso se gostje proti polunoči začeli razhajati. V telegramih so pozdravljali otvorjenje šole državna poslanca Pfeifer in Šuklje, deželni poslanec dr. Papež, Trebanjci, Črnomaljci in drugi. Včerajšnji dan ostane znamenit v zgodovini dolenjski. Z otvorjenjem gospodarske šole v Grmu prične se nova doba umnega kmetovalstva. Bog daj, da se kedaj izpolni še druga, ne menj vroča želja naše dolenjske strani, da stopimo po železnici v ožjo zvezo z ostalim svetom. Is Krope 19, novembra. [Izv. dop.] Veselica, katero je osnoval odbor podružnice sv Cirila in Metoda za Kropo, Kamnogorico in Dobravo dne 14. t. m. pri g. Klinarji v Kropi, se je za naše razmere nepričakovano dobro obnesla. Akoravno je bila ustopnina le po 10 kr. za osobo, da so mogli tudi delavci udeležiti ee, imeli smo nad 21 gld. ustopnine, drugih dohodkov pa je bilo nad 12 gld, vsega vkup, kolikor je meni znano, 33 gld. 68 kr. Po odbitih stroških bo ostal-» za blagodejni namen družbe sv. Cirila in Metoda še kakih 27 gld. Ta družba šteje tukaj udov: 4 ustanovnike, 38 letnikov in 10 podpornikov Odposla'a pa je naša poddružnica glavnej blagajni v Ljubljano 29. junija t 1. že 72 gld. 75 kr., tedaj z veseličnimi dohodki in kar je še v blagajni nad 100 gld. v polu leta svo jega obstanka. Nek»j je že tudi to; in vender jih še poznam, katere razžališ, ako jih nemaš za narodnjake — pa vender neso udje te prekoristne družbe! — Iz ozira na Kropo in specifično njene razmere, je dohodek veselični gotovo znaten, pa bi bil še večji, da smo smeli imeti tombolo; tako smo pa le po dražbi prodali darove in nakupljene dobitke. Kdo bo pa tudi prosjačil pri ministerstvu, plačeval koleke in 10% pristojbine in imel še druge finančne sitnosti zaradi male zabavne tombole? In kdo ve, bi bi bila naposled dovoljena ali ne? No, kljubu temu smo se dobro imeli. Pred začetkom veselice nastopil je blagajnik podružnici, učitelj gospod Marko Kovšca, pozdravil navzočne v imenu bolnega načelnika in odbora ter zaklical trikrat „živio" presvetlemu cesarju, kar je vzbudilo pri vseh navzočih navdušen odmev, ki ni potihnil, dokler neso zapeli naši vrli pevci cesarsko pesen. Slavnosten govor o namenu družbe Sv. Cirila in Metoda je govorila poštna odpravite-ljica gospodičina Jerica Jelene Ko je sklenila z Gregorčičevimi besedami: „Le vstani, v bom i narod moj, Do danes v prah teptan, Fepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan!" ni bilo ploskanja nI konca nI kraja, da se je morala še jedenkrat na odru prikazati. Potem je sledil zbor: „Pozdravljam te, gorenjska stran" in čveterospev: „Slovo od lastovke". Četrta točka je bila dekla macija: „Blagovestnikom". Kdor samo bere ta prekrasni proizvod Gregorčičeve modrice, mora biti ginen, spominajoč se naše otožne zgodovine, celo tam, kjer je človek vajen iskati le miru, zavetja, tolažbe, spominajoč se ne presežnih zaslug naših blagovestnfkov in Slovanov dolžno neomejene hvaležnosti ; — ali kdor je slišal ta večer z odra našo izvrstno deklamovalko, ta razume naudušenost občinstva. Kako ti je poslušalo besede, sledilo za vsakim nje giboni, za vsakim pogledom proti podobi sv. Cirila in Metoda! Da so tudi njo nazaj na oder klicali, jej od vseh strani čestitali, se razume samo ob sebi. Za deklamacijo je sledil zbor s tenor in baritou-solo „Domovini" in čveterospev: „Tičica gozdna". Kot zadnji deklaniutor nastopil je g. Je-kovec, učitelj iz Kamnegorice. Izbral si je „l'ev-čevo kletev", ter deklamoval s takim občutkom, da je vse očaral. Za njim se jo zopet oglasil pevski zbor: „ Popotovanje naše veselje". Petje pri tej veselici je oskrbovala izvrstno izvežbana družba „Od-mev" pod vodstvom svojega načelnika in pevovodje g. Marke Kovšce. Poznavalci petja vedo, da na vsporedu neso bile lahne komposicije, in vender so jih tako izvrstno izvajali. Splošno je bilo priznanje, da se malokdaj sliši tako izborno petje. Družba „Odmev", to so vam mladi ljudje, ki po dnevu težko delajo, v prostih urah na večer pa se zbirajo, da se vadijo v petji, prijateljski razgovarjajo ali kaj bero. In kadar je treba pokazati svoje znanje, žrtovati svoje moči in celo — denar v naroden namen, kakor ta večer, takrat so vam vsi na razpolaganje. Gotovo lep vzgled drugim! Po vsporedu je bila dražba za tombolo namenjenih stvarij, improvizacija „ Vojak iz Bosne", katero je prednašal g. Cuderman iz Kranja in vzbujal občno veselost, da ni bilo smeha ni konca ni kraja; za tem je sledila prosta zabava. Brzonoga mladina je plesala, drogi pa smo poslušali naše vrle „Odraevaše" pri dobri kapljici. Zadnji gostje so odhajali zjutraj ob šestih. Naposled se moram zahvaliti vsem dobrotnikom, ki so pripomogli k uspehu tega nepozabljivega večera in sicer: „Od-mevašem" za izvrstno petje, in drugim sotrudnikom, preč. g. župniku Lovru Berniku v Kamnigorici, načelniku poddružnice, in namestniku preč g. benefi-cijatu Berlicu, blag. gospodičini učiteljici Franji Zmitek v Kropi in blg. gospej M. Čemažar v Ljubljani za darovane dragocene dobitke; posebna zahvala na orr« tudi gospodu Valentinu Klinarju, žu panu v i*ropi, ki nam je prepustil svoje obširne prostore in imel sicer Še veliko stroškov in posla zarad priprav za veselico. Bog jih živi 1 K. Domače stvrari. — (Deželni zbor štajerski) začne svoje zborovanje dne 10. decembra in bode do Božiča vkupe. Razen proračuna za 1887 ima rešiti tudi zadevo deželnega muzeja in več vladnih predlog — (Imenovanje.) G dr. Rauch, rudnišk zdravnik v Idriji, imenovan je rudniškim nadzdrav nikom. — (Umrla) je včeraj zvečer ob 6. uri gospa Josipina Persoglia, deželnega predsednika g. barona VVinklerja tašča Pogreb bode jutri ob 2. uri popoludne. — (Zelenčevega spomenika onesnaženje) vzbudilo je zopet regij anje po nemških listih. To smo že naprei znali in dobro vedeli, da bodo iz tega pomilovanja vrednega čina skušali kovati kapital. Zanimiva pa je nespretnost, s katero „Tagespost" o tem piše. Pravi namreč, da o zlo dejcih ni sluha ne puha, a da vse take preiskave kažejo delovanje „slovenischer Partei und Gesinnungs-genossen " Krasna logika! Ne ve se kdo je to storil, in vender se ve, da so to storili Slovenci! Z isto logiko bi se lahko trdilo, da so to Nemci sami storili, da imajo potem zopet priliko grditi naše mesto. V resnici Ćuli smo še od več stranij, da utegnejo Nemci imeti svojo roko vmes, kajti sicer se za Zelencev spomenik živ krst ne briga. — (Zahvalno priznalno pismo) c. kr deželne vlade prečital je včeraj v imendan presvetle cesarice gimnazijski g. ravnatelj v prisotnosti vseh gimnazijskih profesorjev in dijakov Josipu Karlo vš čeku, ker je, kakor je že bilo povedano v našem listu, 5 letnej deklici rešil življenje, s tem, da je pogasil obleko, ki je že gorela. — (Dvajsetletnica Dunajskega slovanskega „Sokola") praznovala se bode sponi ladi leta 1887. — (Iz Kranja:) Schulferein pričel je že tudi delovati v Kranji, akoravno le na skrivnem. Neke ubožane obitelji hčerka otvorila je s pričet kom šolskega leta v Kranji otročji vrt. seveda z nemškim učnim jezikom. Ker je Slovenec mehka duša, pošiljajo tudi narodnjaki otroke v ta vrt in sicer iz usmiljenja, Češ, tako ji na lep način kaj v Boga ime damo. Obitelj te šolske vrtnarice odliko vala se je že od nekdaj z zabavljanjem na vse, kar je slovenskega, in po pregovoru: Kar mačka rodi, rado miši lovi, tudi hčerka — vrtnarlca le uemšku tari in dobiva za to od Schulvereina letne podpore 150 gld. Torej pozor narodnjaki v Kranji in va rujto čast Kranjskega mesta, ki sluje po deželi za najbolj slovensko mesto, drugače dobite še „Orts gruppo". V Tržiči otvori svakinja Linhartova s po močjo Schulvereina tudi otroški vrt. — (Nezgoda na železnici.) Dunajsk brzovlak trčil je pretekli četrtek v Divači v dva prazna vagoua, katera je precej poškodoval. Brzo vlak; ki ni bil prav nič poškodovan, imel je zarad tega dve uri 35 minut zamude. Pričela se je preiskava, kdo je to nezgodo zagrešil. — (Vabilo) k občnemu zboru „katoliškega podpornega društva" v Celji, ki bode v nedeljo dne 21. novembra t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni „pri Slonu". K obilni udeležbi vabi vse častite ude in društvene prijatelje odbor, — (Iz Litije) se nam piše, da imajo oud sedaj najsvežejše kumare in dinje, da je vse polno poljskih cvetic. Gosp. dopisnik poslal je celo popol nem dozorelega graha, ki ima ob jednem cvetje na steblu, strok fižola, rudečo retkvico itd. — (Mej Vrhniko in Planino) pričelo se je letos tehniško preiskavanje podzemeljskih otlin in vodovodov, da se napravi črtež, kako bi se dala osušiti loška, cerkniška m planinska dolina, oziroma preprečiti povodnji. Delo, katero vodi inžener V. Put i k, se bode prihodnje leto nadaljevalo. O teh prezanimivih podzemeljskih preiskavah obljubljen nam je obširen popis. — (Nova knjiga) izšla je ravnokar pod naslovom: Izidor, pobožni kmet. Bukvice ljubim kmetom na korist. Iz nemškega preložil L. Do-linar. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani. Natisnili n založili J. Blasnikovi nasledniki. 1887 81 str. Cena 25 kr. — (Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) G. Jan. Dolinar je bil 6. oktobra investiran na duhovnijo Rako. G. Jan. Smrekar, mestni kaplan v Kočevji, je postal katehet na deških mestnih ljudskih šolah v Ljubljani. Premeščeni so gg.: Fr. Demšar iz Toplic v Mirno peč; Josip Novak z Rake v Toplice; Mih. Trček iz Starega trga pri Poljanah v Šmarije, Ign. Fertin iz Prerine v Stari trg; Avg. Šinkovec iz Mirne peči v Prečino; Sim. Ažman iz Smarijn v Vipavo; Anton VVrbais iz Lfskovca v Cerklje; Andr. Kalan izCrrklian v predmestje Trnovo v Ljubljano. C. ur Jan Kramar, ž »p nik v Breznici, je 27. oktobru umrl, in bi duh nua p 30 oktobru nt/psna. — (Razpisana) e uč>telisk sin/bi na jed norazreduici na Cateži, Placa 4oo gld., »lužbeua lo« klada 30 gld. prošnje do 3. decembra t. I. P. n notranjski volilci! Shoda v Postojim se ne morem udeležiti. Ker je komaj leto minulo, kar sem se predstavil skoro da vsem notranjskim veljakom m kut kandidat za državni zbor razglasil svoj program, men m, da vsaj meni ni neobhodno potrebno, da bi se Vam zopet predstavljal. Gotovo ste prepričani, da se tekom jednega leta neseni izpremenil, ampak ostal taisti, ki sem bil v veselih časih, ko smo se Notranjci prvi probudili in našim rojakom vzgledni postali, in bil tudi v hudih časih, ko nas je bilo na prste sešteti, kar se nas ni udalo. Veljaki, ki se lansko leto neso uklonili nena • ravnemu silnemu pritisku bodo gotovo tudi letos zame glasovali in branili, da bi se ne segalo po novincih. Bodite prepričani moje udanosti do naše reči in do Vas in volite me ! IDr, Dolenec, c. kr pristav, deželni poslanec iu posestnik na Nutrarijskcni. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 20. novembra Govorica, da je Angleška na rusko vprašanje glede kandidature kneza mingrelskega zanikavno odgovo-vorila, je neistinita. Angleška se strinja z vserni inseresovanimi vlastmi glede konečne rešitve, ki bi ugajala bolgarskega naroda svoboščini. Pričakujejo se izjave od bolgarske strani o kandidaturi kneza mingrelskega. Peterburg 20. novembra. „Pravitelj-stveuij Vestnik" obljavlja „communiquew, po katerem ima Kaulbars zaradi dogodka v Plo-divu danes zjutraj Sofijo ostaviti. Vsi ruski konzuli v Bolgariji in v Vzhodni Rumeliji so dobili ukaz, da tudi odpotujejo. Heligrad 19. novembra. Železniška proga Sniederovo-Velikaplana se dne 21. novembra slovesno otvori. . Washington 19. novembra. Zjedin-jenih držav vlada imenovala je gospoda .Jonasa ameriškim konzulom v Pragi. Avstrijska vlada umaknila svoje ugovore proti temu imenovanju. P o s 1 a n o. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, (817—4) skuSeuo in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zahasanju. — 1 škatljica a 15 pil 15 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred pouuregaujeui ho jatko h*uri. — Pristne so samo, če iiua vsaka Škatljica radeče tiskano našo prot ikolovano varstveno znamko ,,Nveti Leopold" in našo firmo lekurun ..pri s> . Leopoldu'*, l>uunj. uieato, Kelte der Mpiegel- uud IMttiikeuKUNMe. — Dobivajo se v lekarni <«. l*ieeoli- Poslano. Kdor hoče imeti zdrave in lepo zobe, .....m jih Hledujl duu eistiti a preskusnimi zobnimi sredstvi. Zato so najboljša pristna Anatherin zobna voda, zobna pasta in zobni prašek «ir. «i. G. i»orr-a, (i9—4) c. kr. dvor. zdravnika za zobe, Dunaj, I., Ilognorgasse \'r. 2. Dobiva so V Ljubljani pri lek.irjih J. Swoboda, V. Muyr. U. pl. Trnkoczy, £. HirschiU, Gr. Piccoli; dalje pri trgovcih C. Karingor, Vaso Petričič, Kd. Malti, P. Lasstuk, bratje _lvrisper._ UnIuirat urednici\u : Okraj litijski: Nam bode ngaj-ilo. — Gosp. dr. S.: No muremo, ker bi bila kontiska-cija gotovu. Meteorologično poročilo. St. 19.065. S Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > I S 7. zjutraj 3. pop. 9. zvečer 73445 on. 735 23 mu. 73708 mm. 4 4" C 7-4» C 16' C si. vzh. si. svz. si. zah. obl. d. jas. jas. 0-00 sm Srednja temperatura 4-5°, za IV nad normalom. ID"Lxi^.SLjsl3:a- "borza dne" 20. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo) Srebrna renta Zlata renta . 5°/« marčna rt 250 gld. 100 gld. Srebro......... Napol. ....... C. kr. cekini...... NemSke marke..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogrtka zlata renta 4°/0 . . Ogrska papirna renta 5°/, 6% Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Donava r.g. srečke 5u/„ . . 100 gld Zemlj. obe. avstr. V , . zlati zast. listi Prior. obli;;. Elizahetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. želo te Kreditne srečke . . 100 g Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Trannmvav-društ velj. 170 gld a. v 83 gld. 70 8' m 70 114 45 101 u 10 87L — 287 fi 60 125 6") 9 n 93'/, 5 n 94 «1 i 60 132 9 — 171 50 103 HO 93 20 106 50 118 75 124 * — 519 30 178 60 19 — 114 75 21 . 25 V našem založništvu je izlta in se dobiva $0 knjigotrin icah knjiga: Kurzgefasste Geschichte Krains mit besonderer Riicksicht auf Cultur-Enftvickhmg. August Dimitz. i o pol v 8°. Cena mehko vezani knjigi je So kr., elegantno v zlatem obrezku vezana stane I gld. 50 kr. Čislani gospod pisatelj podaje ttam v ometijem knjigi pregledno m »kupna, nič vašnega presirajofo, objektivno podobo povtstniti nate osje domovine, kojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro do IU m t veseljem marljivo prebiral. Ig. pl. Kletnmayr čl Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu. (712—7 Poslano. Gosp. Ora/lorijel-u. ^Icolliju., lekarnicarju v Ljubljani. Ako je dolžan človek hvaležen biti za to, kar se mu stori, mora tembolj biti za zdravje, brez katerega bi pač malo dobrega bilo. Tako hvalo sem jaz Vam dolžan, kajti bolehal sem več let na želodci, a Vaša esenca me. je ozdravila. Vi ste toliko dobrega storili za zboljšanje mojega zdravja, utrjenje mojega telesa in za mojo bodočo srečo, da Vas hočem vedno spoštovati kot največjega in prvega lekarničarja. Da Vam svojo hvaležnost izkažein, hočem se prizadevati, da kolikor je moč razširim Vašo esenco, in dokler bodem živel, hočem so spominati Vaše ljubezni in dobrote. Z velespoštovanjem Vam na veke hvaležni Josip 4 opp. V K len ovci" 25. maja 1886. (489—10) ccoli-eva esenca za želodca katero pripravlja < G. PICCOLI>karv Ljubljani. O/dravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje. krč, želodečno in premen-, javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, \ migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatol.j po pošti v šknlljlcib po 12 steklenic za 1 pld. 36 nove. Prt vr-em števil« dihi se primaren odpust. HZ)o"bro cliranjen (8K2—2) Phaethon-koleselj (zaprt) proda se po ceni: Igriške ulice h. št. 8 Izvrstno pivo v steklenicah priporoea (330-29) pivovarna Janeza Perlesa v I-ijvi/toljarii, Slonov© ia.lloe. Razglas. (847—2) Da se zagotovi hrana in priprega odgon-cev pri odgonski postaji v Ljubljani za dobo od 1. januvarja do konca meseca decembra 1887. leta se bode v četrtek Ane 25. novembra t. 1. dopoludne od 10.—12. ure pri tukajšnjem uradu vršila minuendo-licitacija. Tisti, kateri hočejo hrano in priprego za odgonce prevzeti, vabijo se s pristavkom, da mora vsak, ki se bode udeležil licitacije, 50 goldinarjev kavcije položiti. Mestni magistrat Ljubljanski, kot odgonska postaj a, dne 11. novembra 1886. leta. Na prodaj n (Novem mestu) n prostorna hiš je v Rudolfovem (Novem mestu) na najugodnejšem kraji ležeča pripravna za vsako trgovino ali Obrt, t, devetimi sobami, prodaja I nico, hlevom, petimi kleti, prostornim dvoriščem, vrtom itd., potem tik mesta na okrajni cesti ležeč pod Z velikim vrtom (posebno pripraven za izvršitev kake stavbe), shramba za vozove z njivo vred, tudi za stavbeno zemljišča uporabiti, več njiv itd , vse pod kntastniliio občino Novomeško spudajoče in jedno uro od Novega mesta oddaljeno posestvo s hišo in drugimi gospodarskimi poslopji vred. — Kaj več pove iz prijaznosti opravništvo -Slovenskega Naroda". (801—l) ul- ije mi Najboljšo in IzkuSenujAo sredstvo za to je pristna francoska GATU1 "D T1 A (03teocolle saus odeur J-i JU X\» J. JX pour clarifierO. Iznenadno ugoden uspeh se Jamči. — Dobiva se pri ^V. 1 12i i-t m;i uii-ii v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako se rabi, zastonj. (810—3) Oglas. Oakrbiildtvo posestvu .lurovo da dne O. decembra ob lO. uri dopollitine v .Iliroveni blizu Metlike v mijeni na tri leta, to je od 1. aprila 1887 do konca marca 1890 blizu kopališkega mostu, pol ure od Metlike s pravico za točenje vina in pripaila-Joeiiii zeiiiljišeeiii tistemu, kdor največ obljubi. Kateri žele vzeti v najem, naj pridejo ta dan v uradno pisarno. (853—1) V zalogi klobukov ABf^OSš KREJCJI, na Kongresnem tr^o, na voglu Gledaliških nlic, se dobe najflnejii in najnovejši za gospod* in dedke, kakor tudi civilne in vojaške kape __v bogati izberi In p^> nizkih cenah. 199—37) Prodaja dreves. Dne 2». novembra popoltidn« ob 3. uri pro IhIo se bodu na Javni dražbi pri županstvu v Horovnlei (Franzdorf) iz lastnega go^da podpismega 200 jelkovih dreves. Debelost od 4r> cm. vi?ji, merjeno v prani visokosti — Njitunćiioji pogoji zvedo se lahko pri posestniku gozd:i. Na Vrhniki 20. novembra 1H86. (859—1) t/o«. Lenarčič. Presenečenje za dame! Ve« liso* komailov (791—r) OGRIIT JAL iza, jesan in. zincio iz i.aifinejSo Berolinske volne z resami, popolnih, v vseh niofo^th modnih barvah, kakor: si\i, modri, ru-deei, rujavi, crni, beli, školski in turški itd., proda »o, da ae (sprazni prostor —EEEE |c- p° i-io —— KOtun iu jih ra/. pošilja proti poStnemu povzetju "VVAARENHAUS „zur Monarchie", Wien, III., Hintere Zollamisstrasse Xr. 9. XII. Če se več ogrinjal hkratu naroči, pride na registrovauo varstveno znamko in firmo. (85(1—1) I loli i v i 1 „ g:«1«**'' kr. HO 1 „ . otroke kr. 80 Zastori č 1 jp 3s ^ m. i, 1 meter široki, veličastni h u7.orei h i meter £3 kr. Garniture iz ripsa v najkrasnejlih bnrvali, — l»«>Nteljiii odeji iu mi-prt. okolu in okolu /. vrvico in oofi. <>aruitura |;I<1. 4.50. l*Iatii«'iir otiraCe, Toele, z rudeiiiai Icrafci. O kom. gld. 1.20. Nedreci izvrstne baze, z zlića-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr. Garnitura iz jute, I ]»rt iifi ti p«»slleEJiii « j c ii ■»••.j i, lepo narejena, kompletne velikosti, gld. ».SO. Zastor iz jute, 2 dela, po .'l'/i nieira dolge, z draperijo in resami, lepo narejen, gld. £.:io. Predposteljne preproge iz jute, t1., m tia dolge, okolu in okolu /• resami, po najnovej* šib aaoroih. 1 pur gld. l.SO. Posteljne odeje iz rudečega kretona, elegantno prešite, kompletne velikosti. 1 < oni. H. za posteljne prevleke, 1 vatel fiirok, izvrstna baza. i koM (80 vatlovj gld. 5.no. Pol plat ne ii i žepni ro'bci za. moHke in k.-iiske, veličastno narejeni, i dvanatet. k!«1. i.s;>. popotni pl:'idi, iz čiste volne, .'J'.'' ni. dolgi, 1'titJ m. široki. 1 kom. gld. 4.SO. Jermen za popotni pluid 75 kr. Frottier- jako elegantne, /. jako i dtfiiml krajci in resami. a kom. gld. i.50. Sternbergsko blago u posteljno obleko, 1 \ar<-l Široko, v vseh barvah pasasto, gar. pristne barve. 1 UttH (80 vatlov gld, «». Oxford, 30 vatlov, pristne barve. gld. 1 iz sivega platnu, /. rmiecimi krajci. O kom. OO kr. Robci za čistenje otekla iz belega platua, z rudediml krajci. O ko in. gld. 1. Sifon, jako dobre Imže, izvrsten za moško, žensko in otročje perilo. ;ti> ctin. širok. I ko* (.iJO vatlov gld, •"». Namizje, I iti'i in 4» |»i*li<*4kv iz platnenega datnasta. (■iinih hini iz ii ~ :to. Plainena r ulid (brez ši-vst), 2 m. dolga, l in Široka, iz najboljšega platna 1 kos gld. 1 lo. BTarejeiie moške hlače iz dobrega '-lun jota, jako pripravno narejene. 1 piti- gld 1.35. Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne. | Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih. Katera obitelj m$m$mvmdm$®^ vsprejela bi samca za ;l mesece v svojo sredino nt preskrbela ga s brano, stanovanjem in postrežbo? (843—81 Poaadb* biigovnlij" naj se oddati pod naslovom „U 39u do 27. t. m. pri administraciji „Siovenskt-g* Naroda". Kdor boe« dobivati (718 — 9 pristno Brnsko volneno blago, obine naj se z zaupanjem na najstaršo tvrdkc za sukno ustanovljena 1822. I*opotnl plai«ll po :i.5o iu višje. T/.orci zastonj. lig. krojaškim mojstrom pošljejo s« karte uzorcev zastonj. TRPOTCEV izvleček m (podfoHtornokiNlini) apnoiii-železom, kateri izdeluje samo lekur Victor pl. Trnkoczv. Izvrstno, že dvajset let preskuseno in nepre k < i s 1 j i \ i > sredstvo proti: sulicimi kuriju, liri-l»o\o*ti. t nlot rut neniu Kaliirn. pomanjkanju krvi, bledici. »KroiVIJnim pri otro eili, hiijttanju, MluboNti plin*. Jotlki. blu-vnnju krvl\ tuberkulozi in za okrevajoče. Najboljšega priporočila vre. jnu> ja 18»6. Blagorodni, plemeniti g;osp. TRNK0CZY, lekar poleg rotovža v Ljntiljaiii. N;i/.n:ir.i:io Vam, iia sem prejel VaAo poftiljatev domačih zdravil, kekeraee Vi napravlja"e, v svoje nai.nezadovoljnost. Prosta Vas tedaj se jedenkrar, po pošti posiliti naslednjih iz>r tuo nph vajnrih ili m. fiih zdravil ter Vam likratu pošljem 9 dolarje* nad 80 prid. av v.li. u poolač lo tro.šKov. Vzlic precejšnjih \ oinih troškuv M Da ustrašim naročiti Vaš h jako r*/.ar jen i h ilomarih zdravil jI «'aluiueta. Vliehiican. v Meverne| Ameriki, ke: jih moji tekajinji rojaki pil jirnvici močno sahtevajo. Ostanem V'., in ndani Josip Sch.neller, v Caluniftu. tlieliiican. Mev. Auterika. 5 dvanajstoric Mitri|acclJ»kiIi kapljic zn želodec, proti želodeevitn boleznim itd , 1 steklenica 20 kr. fi vavitkov kri čistilnih krogljlc. 1 Akatljica 21 kr. 1 dvanajstnrica cvetu zoper trganje po dr. >lnli<-i. proti protinn, revniati/.inu itd , 1 steklenica 50 kr. 1 dviinajstorica NOku kranJMkib planiuNkib zelišč s pod fosfor no-k i sl m apnom in žt-lezoin pomešane^", proti plučnim boleznim, kašlju in hripavosti, 1 steklenica 6o kr. T. n. Jednakih zahvalnih pisem in naročil za domača zdravila lekarne TBIN KOCZ Y, zraven rotovža v LjubiJani, došlo je poslednji iz vseh držav kontinenta, na stotine iz kronovin Avstro-Ogerske in sicer od zdravnikov, lekarfev, /i\Inozdrat niko% , duhovnikov itd. itd. (792—5) CONIFEREN -SPRIT Neprem učljive na plučih. I plahte za vozove PozonioNti vredno! V trgovini nahajajo se razni izdelki, ki obstoje iz trpotčevega soku (ne izvlečka) ali pa samo apneno-zeleznega sirupa. Se ve da taki itđelkl ne morejo imeti tac« ga upliva, kakor izvleček, kojega Ja« izdelujem, v kuterein sta obe zdravilni snovi (trpotcev in apneno-železni I v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-J1, špediterji o. kr. priv. južne železnice, v Ljubljani, Dunajska cesta it. 15. i664—18) znanilo. Najboljše sredstvo za listanje zraka za bolniško in otroške sobe; nenadomestljivo raskuievsliio ■jreristvo pri boleznih sapnika in žj\čne sisteme; odlično obvarovalno sredstvo kot ustna voda proti boleznim vratu in žrela. (823—1) Hittuer.Jev conifemi sprit se ilobiva samo pri JUL. BITTNER-ji, lekarji v Relchenti, S». A. in v spodaj navedene] zalogi. (Jena steklenici coniternega sprita 80 kr., G steklenic vi-lja 4 gld. Patentovani razpršilni aparat 1 gld. 80 kr. ■bsV* Pfictptl comn z var8tveno znamko! Pa-I IIOIOII OČUHU teUlovani razpršilni apa rat ino: ..Bittiicr. Reichenau, N.-Oe." Zaloga za Kranjsko pri U. pl. Trnkoozy-Jl, lekarji Podpisani naznanja slav. občinstvu, da se pri J*^" njem dobiva vsak ckt.ii jjl svež ržen kruh, jt ii vsakovrstne nasladne pekarije,w kakcršne se doslej še nikjer neso dobivale. — Tudi zagotavlja \ si in svojim naročnikom ustrezati z dobro vago in najnižjo ceno. ^ S spoštovanjem (825—3) 2 J"a,ls©"to Sa,la-z;rLl3s:r a? pekovski mojster. Stari trg št. 19. piaoo Mirup). (854-1) DV Svarilo. I in bo liiliko Ini'i iijilivni i/.vlečuk o>l ilru-t-ili izdelkov, pazi naj se na to : da jo vnuka Htcklcnicu zavita v bloduzoleni kio-ton, na katerem je zakonito varovana znamka, kukor--nii jo tu zraven, /. imenskim i>(ičrkom ir.do-loviitelja. Zulitrvu nuj ne v zulotfuli izrecno trpotcev iivluček a apno-zelezom iz Krancis-kus-lek»rne nn Dunuji ali so pa direktno naroči. Izdelan mora hiti v tovarni in centralni niKpoftilinlnici (pruvi nnslov za direktna naročila) KranciMciiM-Apothcke !■■ Hlfii. lliiiolHthiiriistritssv ll:t. fnna oritil-ii.»111 ■ ■ i -i 11 ■ k 11 ■ 1111 ■ i Kld. I.IO, po pošti 2U kr. več Varstvena »•» zavijanje. Zaloge v leknrnah Dunaja in Znamka Okollot ter vhoH večjih provincijalnih ment, ki ue včasih objavijo. HENRIK KENDA v LJUBLJANI. Največja zaloga kožuhnih mufoT oc3. 2 d.o ^l. g*ld_. cera.ejši Isot poTrsod, iz vsakovrstne kožuhovine: ruski svilnati zajec, domači, divji zajec, opice, Amacone, Skungs, Sealskin, Sealskinbisam, astrakan pristni in imitiran, lisica i. t. d. Tudi imam v zalogi lcostuliovluo Črne in drage barve v (i, 8 in 10 centimetrov širokih portali, gotovo na našiv na ženske suknje in obleke, meter po 68, 86, 98 kr., 1 gld 10 kr. i. t. d. (829—H) rebanje Že prihodnji HIesec. SREČKE 3p 10.000 5000^120° o || 4788S BEin©ceaM.-sreč;l5:e dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: ltudiiii|m šla. W.ittziiei*gasNe G. (787—24- Jr*i*is-it ni I zdravilni malaga-sekt -K—r-ir-T-r: : -r. - po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-D« uburgii jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva. V '/i iu '/« orig;ina nib steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko ši*vojski: tu<;ovi\i: k visom DUNAJ HAMBURG po originalnih cenab a tsld. '^.50 in u;l«l. l.:to. XvdZe«a.icin.s^:a. r^na.la.g"cx, naravna, četrte ■blancli-e l/, steklenice Kiti. SB.—■ steklenice gld. I.IO. Dalje razna fina Inozemska vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V Ljubi j Miii : pri g'ospoilih: Uliald pl. Trnkocz}', lekar, Jogip Svoboda, lekar, II. L. \Yenzel. prodajalec delikates. Y u ran i i : pri goapodu Fran bolenz, trgovec špecerijskega blaga. V I.oki: pri gospodu Jurij DeiHinger, trgovec spe- oerijskega blaga. (824—8) Fo kozarcih se toči vino VINAlMHtSKE trgovine v LJubljani v g. Fr. Ehrfeldovej restavraciji v hotelu „|iri Slonu". SfimV Na znamko „VINADUK" iu zakonito deponirano varstveno Buamko prosim natanono paziti, ker se le potem more jamčiti za obsolutn«> pristnost in popolnn dobrino. S BERNHARDA TICHO v BRNU, zS!sh 1 razpoMil j it po poštiiem povzelji: («20—14) 1 Brnsko blago za moško obleko v ostankih, iz čiste najti«, volne, 310 metra za celo zimsko obleko. ■■ Gld. 5— a Žensko sukno, iz čiste volne, v vseh modnih barvah, 10 metrov . a popolno obleko, 100 cm. široko. mm Gid. h.—, mm Zimski niger-loden, najnovejše in naj trajnejše za ženske obleke, 10O cm. širok . 10 me« r. «1*1. 5.50. Iniijski fonle, pol volna, v vseh mogočih barvah, za celo obleko, 100 cm. široko. IO nictr. gld. 4.50. Volnen rips, 1 GO cm. širok, 1 lO uietr. «l«l. ».SO. 1 liasiiiii*. pol volna, I • 100 cm. široko. •! IO uietr. ul«l. 4.54». 1 Loden za moške suknje in menčikove, najboljše baže, 21" metra za celo suknjo. ■1 Gld. 0---■■ 4 rni iernor 100 cm. širok, ki je prej veljal GO kr., prodajani, dokler ga je kaj v zalogi, 1 o nielr. glil. 4.50. Bartol za obleko, lepi uzoroi, ki 80 sme prati, v oBtankih od 10 do 11 metrov, tiO cm. širok, za obleko. mm i; iu. 3.SO. mM Valerie-pol volna, najnovejši modni uzorci, najboljše za zimsko obleko, G0 cm. širok. IO uietr. j;Ui. 4.—. Domače platno, 1 kos 4/4 širok kI.L.—. 1 1 - lU r » 1 King-tkanma, 1 boljša, kakor prejnatol platno, 1 kos 30 vat-| lov, celo 1 mm ciid. r».so. ■■ | I Palmerston I v ostankih 1 po 210 metra za celo i zimsko suknjo. 1 I. vrstr ul«l. ii.—. 1II. vrste islil. —- OXFORD, sme se prati, najboljše baže, 1 kos 29 vati., cel. ■■ «;i«i. 4.5U. ■■ Kanafas, 1 kos leigl »I. 4.80. 1 „ rudeč „ 5.80. 1 rips-garnitura, obstoječa iz 2 posteljnih odej iu 1 nam. prta. mm Gld. 4.BO. ■■ ljute-garnitura, 2 post. odeji in 1 prt. mm Gld. 8.54). ■■ Posobua preproga v ostankih od 10—12 metrov, najlepši uzo-rec. «.i«l. :t.50. Prt iz damasta •/4 velik, bel, odlične baže. 3 kom. »1. 1.50. KiniMki roliee iz čiste volne, e/4 velik, prej gl. 4.50, zdaj gl. S. Naglavni robci, tkani iz najfin. Berol. volne v vs«'h barvah. 1 k. '/4 velik , l. 1.70, 1 k. *U vebk k1. 130. Uzoroi in oenlkl zastonj in franko. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 54