MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo Ir uprav«: Maribor, Aleksandrova casta it. 13 , Taleton 3440 In 2465 Ichaja razen nadalja in praznikov vsak dan ob 10. url , Volja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Oin, dostavljen na dom 13 Din « Oglasi po ceniku » Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani < Poitni čekovni račun it. 11.400 JUTRA 99 Temna usoda španskega režima NOTRANJA RAZRVANOST NOVE REPUBLIKE. Vsesplošno zanimanje za Španijo, ki Sa je v svetu vzbudila republikanska revolucija, se je že poleglo, začetne bolezni novega režima pa še niso ozdravlje-,le» nasprotno pridružile so se jim še nove- Po sprejetju nove ustave, ki je Mia Nenavadno naglo dovršena, je vlada trd-»o Pričakovala, da s^e bo popolnoma polegel revolucionarni* nemir in da bosta nanovo zacveteli tudi trgovina in industrija. To trdno pričakovanje se ni uresničilo. že dejstvo, da je morala kmalu Po sprejetju suspendirati nekatera polica določila nove ustave in jih zamešati z izrednim zakonom o zaščiti republike, je povzročilo velike težkoče. In tako nudi Španija danes zelo motno sli-v ospredju stavke, ki izbruhnejo včasih brez vsakega povoda, za njimi krva- ' boji, oklici sovjetskih republik, napadi 1,3 policijo in orožništvo, deportacije Opornikov v osrednjo Afriko in v ozadju bič vseh bičev sedanje krize — brezposelnost. Gospodarska kriza tudi Španiji ni prinesla. Minister za delo priznava urad-No, da ceni število brezposelnih -na pol Ndlijona, a ta cenitev je samo povprečna 'n zelo optimistična. In v zvezi s tem pojavljajo razne kuriozne stvari, kakor n. pr. protestne stavke proti brezposelnosti. V Barceloni so šoferji stavkali samo zato, ker so jih napadali recitirajoči brezposelni delavci. Trgovi-j13 ie prav tako opešala in gospodarske ‘ežkoče postajajo vsak dan večje. Nezadovoljnost ljudstva se dviga ponekod do kroženj in napovedi nove revolucije. Istočasno pa dozoreva tudi položaj vla-Ne in cortesa, novega parlamenta, do ne-Varne krize. ,Ze stara izkušnja dokazuje, da se ljudje, ki se jim je posrečilo dobiti v toke ne- 0tNejeno oblast, težko in neradi umak-Neio s svojih položajev. Tudi sedanji Nski parlament ni v tem oziru nobe-'a ^jema. Večinske stranke, posebno so-, lalni demokrati, bi najrajši vladale sploh re* novih volitev v redno zakonodafno '!astopstvoJ kakor ga določa ustava. Bo- jijo se, in to ne neupravičeno, da bi po izkušnjah ki jih je doživelo špansko ljudstvo po več ko desetmesečnem vladanju socialnih demokratov, pri novih volitvah mnogo slabše odrezali, kakor so zadnjič. Celo velika, zelo velika presenečenja ne bi bila izključena. Zato odgajajo te volitve, dokler je le mogoče. Opravičilo se že najde. Sedanja skupščina mora, kakor zatrjujejo, dopolniti ustavo z »orga-ničnimi« zakoni, katerih je brez števila. Meščanske stranke se pa upirajo in zahtevajo, naj se sprejme samo katalonski statut, državni pToračun in novi volilni zakon, nato pa naj se cortes razpusti in zamenja z novoizvoljenim rednim parlamentom. Gotovo je, da priljubljenost Ažanove vlade izginja. Njeno početje: razpust jezuitskega reda in sekvestriranje njegovih posestev, ki pravno še danes ni utemeljeno, deportacija preko 100 voditeljev komunističnega gibanja v špansko Gvinejo, kjer jih bodo prej ali slej pokosile bolezni in druge nadloge, je izzvalo nedavno krvave stavke, demonstracije in odkrite upore. Veliko vprašanje je, če si bo Azana po vsem tem še upal'poslati kakšno ladjo s političnimi pregnanci pod ekvator. Zakon o obratnih svetih, ki je že pripravljen, bo dal delavstvu v roke popolno kontrolo nad vsemi industrijskimi podjetji, nove zmede pa bo povzročila tudi izvedba agrarne reforme, o kateri se vlada že dolge mesece posvetuje brez pozitivnega uspeha. Prav to vprašanje je za ves nadaljnji razvoj najbolj kočljivo in usodno. Obenem so se tudi monarhisti že znašli in ustanovili enotno monarhistično stranko. Vse to so slabi znaki za bodočnost, posebno še, če se bo gospodarska kriza še povečala in bo narastlo število brezposelnih. Komunizem, ki že sedaj razjeda stavbo socialne demokracije, postane lahko nevarna epidemija. Kako dolgo bo po vsem tem Azanova vlada še lahko vozila svoj državni voz po robu prepada, je težko, zelo težko vprašanje. Anglija in podunavska zveza Angleži se boje za svoje gospodarske in politične interese London, 7. marca. Akcija fratteoske-ministrskega predsednika Tardicuja Slede na gospodarsko sodelovanje podu-^Nvskih držav je vzbudila v tukajšnjih Političnih in gospodarskih krogih veliko j-unimanja. V vrstah velelndustrlalcev se ^°ie, da bi nova zveza oškodovala posebne angleške Interese v srednji Evropi. »Daily Telegraph« naglaša v ,uvodni-* da se Anglija ne more odpovedati svojim trgovskim pravicam v srednji Evropi, ker bi to bil zanjo v sedanjih Pzkih časih občuten udarec. »Times« pa objavljajo mnenje vlade, ki bo Tardieujeve načrte takoj in temeljito proučila, ker se zaveda njihove dale kosežnosti in ve, da bo v srednji Evropi prej ali slej prišlo do pregrupacije. List pozdravlja Tardieujevo iniciativo in izreka željo, naj bi se zasnovani načrti izvedli brez političnega ozadja. Tardieu mora upoštevati pri tem vse dobre strani odklonjene nemško-avstfijske carinske unije in mora se tudi varovati vsega, kar bi bilo neizvedljivo. VEL1K uspem mariborskih PEVCEV V MURSKI SOBOTI. MURSKA SOBOTA, 7. marca. Včeraj ^Poldne je priredila tu mariborska podružnica Ferialne zveze svoj koncert. Ko stopili na oder Sokolskega doma mladi mariborski pevci pod vodstvom g. Dr°f. Schweigerja, je bila dvorana že do zadnjega kotička polna. Stroga disciplina zbora je vse presenetila. Pevci so nasto-*’ sigurno in samozavestno. Zbor je izvrsten, izgovorjava odlična, intonacija Vsta in polna, tehnika popolna. Pri kon-rtu navzoči komponist g. Emil Adamič od! * da }mamo Slovenci samo dva učna mladinska zbora, trboveljskega in mariborskega. Navdušenje občinstva je vedno bolj naraščalo in mešani zbori so se morali skoraj vsi ponoviti. OBČNI ZBOR NARODNE BANKE. BEOGRAIj), 7. marca. Včeraj je bil tu letni občni zbor Narodne banke kraljevine Jugoslavije, katerega je vodil guverner Bajloni. Storjeni so bili razni važni sklepi, pri dopolnilnih volitvah pa so bili izvoljeni v upravni svet S. Stefanovič iz Kragujevca, v nadzorstveni odbor pa D. J. Živanovič, Salomon Kojen in D. J. Gobrovia Pogajanje za premirja so se razbila POROČILO ADMIRALA KELLYjA. DE. — PRIPRAVE ZA LONDON, 7. marca. Admiral Keilv je poslal angleški vladi poročilo o položaju v Šanghaju, v katerem prav!., da so bojne operacije bile začasno res prekinjene, a se kljub temu pripravljajo že zopet nove. Manjši boji se bijejo na vsej fronti. Zastopniki velesil se še vedno trudijo, da bi dosegli premirje. a brez uspeha. Razumevanja za njihova prizadevanja ne kažejo niti Japonci niti Kitajci. Zaradi tega so bila pogajanja včeraj tudi formalno prekinjena. Iz tega sledi, da je izginilo še zadn?e upanje na mirno poravnavo konflikta. LONDON. 7. marca. Nankinška vlada je izdala komunike, v katerem pra- — KOMUNIKE NANKINŠKE VLA-POZICIJSKO VOJNO. vi, da so izdali Japonci nalog za premirje samo zato, da prevarajo Kitajce in brez bojev zasedejo 20kikmieler sko cono okrog Šanghaja, katero so Kitajci prostovoljno izpraznili. Zaradi tega bo poslala Društvu narodov novo noto. ŠANGHAJ, 7. marca. Na kitajsko-iaponski fronti so bili včeraj le manjši spopadi. Ponoči je japonska artilerija bombardirala nekatere kitajske postojanke, a odgovarjali so tudi Kitajci. Splošno se pričakujejo novi večji spopadi, ker se tako Japonci kakor Kitajci naglo utrjujejo in pripravljajo za policijsko vojno. GElEKtUS Proračun zunanie^a. notran esa in voinesa ministrstva PRORAČUNSKA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. GOVORI MINISTROV. ZVEZA Z BEOGRADOM PREKINJENA. BEOGRAD, 7. marca. Narodna skupščina je tudi včeraj ves dan razpravljala o posameznih postavkah državnega proračuna in sprejela proračune zunanjega, notranjega in vojnega ministrstva. Poročilo o proračunu zunanjega ministrstva je v odsotnosti dr. Marinkoviča podal minister dr. K r a m e r, ki je uvodoma naglasil, da je ostala naša zunanja politika tudi po 6* januarju 1. 1929. nespremenjena. Cilj ji je bil in ji je ohranitev miru in sedanjega stanja. Društvo na rodov je temelj vse sedanje svetovne zgradbe in treba ga je podpirati pri prizadevanju za popolno konsolidacijo. V tem duhu so bili vodeni naši odnošaji s sosednimi in vsemi drugimi državami. V ostalem nam je bila pri vsem tem delu podlaga mala antanta. Na mednarodnih konferencah smo se vedno trudili spraviti svoje interese v sklad z upravičenimi interesi drugih držav. V tem smislu zre tudi na probleme sodelovanja podonavskih držav. Vsi predlogi bodo pri nas sprejeti s pripravljenostjo za razpravljanje in proučevanje, toda le pod pogojem, da ne rušijo sedanjega stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami. Vprašanje reparacij, ki je na dnevnem redu že od 1. 1918 se bo še uredilo. Iz kontingenta nemških reparacij nam je bilo prisojenih na leto okoli. 66 milijonov zlatih mark. Ta vsota je bila namenjena predvsem za odškodnino zasebnikom, ki so v vojni utrpeli škodo, za rekonstrukcijo gospodarstva, odplačilo vojnih dolgov in :z-plačilo invalidnin. Za vse to mora Jugoslavija plačevati vsako leto okoli 903 milijonov dinarjev, zato se reparacijam ue more kar preprosto odpovedati. Pripravljena je doprinesti vs.e žrtve, ne more pa pristati na enostransko rešitev, ki ne bi v pravični meri upoštevala naših interesov in ki bi zahtevala od nas večjih žrtev kakor od drugih držav. Pri razoro-ževanju smo vedno sodelovali in bomo tudi v bodoče, a problem se da rešiti samo tako, da se z nobene strani ne izrabi v korist enega na škodo drugega. Varnost države je prvi pogol za razorožitev. Govor ministra dr. Kramerja jo bil sprejet z navdušenjem. O proračunu sta govorila le poslanca Dimitrije v ič in K a j m a k o v i č. Pri proračunu o notranjem ministrstvu je podal ekspozč minister dr. S r s k i č. Omenil je, da so se notranje politične razmere v zadnjem času znatno izboljšale. Proračun je bil znižan za 83.2 milijonov, t. i- za 13 odstotkov. Obenem je napovedal vrsto novih zakonov: zakon o občinah, o banovinskih svetili itd. O banovinah je dejal, da so že po dveh letih obstoja pokazale povoljne posledice delovanja. Decentralizacija se bo še povečala. Zakon o volitvi banovinskega sveta bo določal enako in splošno volilno pravico. Osnoval se bo tudi banovinski odbor. Danes imamo v državi 338 srezov, 25 izpostav, beograjsko upravo, 9 policijskih uprav, 30 mestnih policijskih predstojništev in 18 komisariatov železniške in obmejne policije. V debati so govorili razni poslanci, nakar je bil proračun soglasno sprejet. O proračunu za vojsko in mornarico je govoril minister general Stojan o-v i č. Naša vojska ni samo instrument za varnost države, marveč tudi važen či-nitelj za ljudsko vzgojo in izobrazbo. Glede razorožitve je dejal, da v sed atijih časih ni mogoče ločiti vojske od države, a upoštevajoč vse okolnosti, je vojno ministrstvo znižalo svoj letošnji proračun za 700 milijonov. Sedaj imamo S.367 častnikov, a potrebovali bi jih še 3.800. Celokupno stanje vojske je sedaj 80.000 kaplarjev in redovov, 10.600 podčastnikov, 1500 gojencev akademij in 2800 gojencev podčastniških šol Za prehrano vsakega vojaka je deločenih 5.75 Din no, dan, za oskrbo živali pa 10.60 Din. Nadalje je govoril o artileriji in tehničnih četah, letalstvu, mornarici, obmejnih četah itd. Proračun vojske je bil sprejet brez debate. MARIBOR. 7. marca. Zaradi novega snega so telefonske zveze z Beogradom pokvarjene in prekinjene. Vsa današnja poročila iz prestolnice so zato izostala ATENTAT NA PERUVANSKEGA PRED SEDNIKA. BUENOS AIRES, 7. marca. Na predsednika republike Peru je bil včeraj v glavnem mestu Limi ob priliki nekega shoda izvršen atentat. Neki revolucijo-narec je ustrelil na predsednika iz revol- verja in ga ranil v ramo. Atentatorja so prijeli. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Pusto, lahne padavine, temperatura po nižavah večinoma nekaj nad ničlo. Stran 2t Mariborski »V E C E R N1 K« Jutra T SI s t 'I b o ni, dne 7. III. 1932. Mladina poje... Novost na koncertu slovenske narodne pesmi pevskega zbora podr. Ferijalne-ga Saveza, ki bo v sredo 9. t. m. v Vel. kazinski dvorani, bodo na vsak način tri »Prleške« — narodne s spremljevanjem harmonike na meh. Da pride tudi ta instrument enkrat na koncertni oder, utemeljuje dr. Anton Schwab iz Celja, ki je te pesmi harmoniziral, in piše glede na izvajanje to-le: »Pri koncertih naj se te pesmi poje zaporedoma kot so napisane, z vsemi kiticami in kar je najvažnejše, da ostane tudi harmonizacija pristna, kakor jih narod poje — s spremljevanjem harmonike na meh. Ta med Slovenci najbolj narodni instrument naj bi pri tej priliki našel vstop v koncertno dvorano in mislimo, da se ne bo izkazal nehvaležnega. Vse, kar se nahaja med narodom, lahko najde vstop v umetnost: najbolj raztrgana koča je lahko temeljni vzor za najkrasnejšo vilo; zakaj bi torej ne našla vstopa v umetniški hram harmonika? Saj z njo se druži vsak veseli in pomembni dogodek med preprostimi Slovenci, — moramo ji biti hvaležni. Pesmi sem zapisal leta 1917. v svojem vinogradu, Pavlovski vrh pri Ormožu. Pel jih je preprost, neizobražen mešan zbor, bistveno ženske dvoglasno in pa s spremljevanjem harmonike. Zapisal sem jih, ogibaje se vsemu, kar bi jim jemalo pristni narodni značaj. Tretja pesem je videti, ako jo čitaš, robata. A če se jo poje, pokaže svojo pravo veleše-gavo lice, šegavost, ki je lastna Prlekom; toda neobhodno potrebno je, da pride tu do veljave — harmonika.« Zbor bo vodil prof. Viktor Schweiger in nastopilo bo okoli 100 pevk in pevcev. Nezgoda v Hutterjevi tovarni. Danes dopoldne se je primerila v Hutterjevi tovarni nenavadna nezgoda. Iz plinske cevi je v nekem oddelku uhajal plin, od česar je štirim delavkam, 191et-ni Angeli Štančevi, 321etni Ani Cokanovi, 321etni Ani Ferkovi in 301etni Faniki Kugerlevi postalo tako slabo, da so morali poklicati reševalni oddelek; dve delavki, Stančevo in Kugerlevo, na katerima so se pojavljali težji znaki zastrup-ljenja, so prepeljali v bolnišnico. Pogrešan deček. V soboto popoldne je prijavila na ponči ji gospa Ida Trobova, žena orožniškega narednika iz Sv. Jurija ob Pesnici, da pogreša svojega 131etnega sina Tončka že od pretekle srede. V skrbeh je pripovedovala, da je deček odšel v sredo zjutraj v šolo in se do danes še ni vrnil. Stanoval pa je Tonček pri Jakinovih v Mesarski ulici, kjer ni nič povedal, kam je odšel. Mati je v velikih skrbeh in strahu, da se ni morda otroku kaj hudega zgodilo. Deček je srednje postave, okroglega rdečega obličja in nosi kratke hlače in plašč zelene barve. Komur bi bilo o dečku kaj znanega, naj javi to predstojništvu mestne policije. »Kmetijska eksp. zadruga« pod komisarjem. Danes ob 14. uri je prevzel posle pri »Kmetijski eksportni zadrugi« od banske uprave imenovani komisar dr. Vrečar, podnačelnik pri tukajšnjem srezkem načelstvu. S pomočjo bivšega vodstva in uradništva bo spravil v red poslovne knjige zadruge, ki ne bo likvidirala. Ukinila se bo najbrže le podporna sekcija, oziroma zavarovalni oddelek. Pričakovati pa je, da tudi ta oddelek ne bo likvidiral, ampak bo izdelan nov pravilnik na reelnejši podlagi. Pokolja v Pragi niso izvršili roparji. Praška policija, ki preiskuje ozadje groznega zločina v rodbini gostilničarja Hrubega v Karlovi ulici, je izdala sinoči poročilo, ki prve vesti precej izpreminja. Ko je policija s silo odprla gostilno, je našla v mlaki krvi gostilničarja, njegovo ženo, devetmesečnega otroka in staro mater, v točilnici pa natakarja Jana Ve-trovskega. Takrat ni bil še nihče mrtev in tekom' dneva je umrla samo gostilničarjeva mati. Gostilničar in gostilničarka se še nista zavedela in je malo upanja, da bi okrevala, dočlm sta otrok in natakar že izven nevarnosti. Vse kaže, da je dejanje izvršil natakar Vetrovsky, ki je bil nekoč že v blaznici. Dosedanje zasliševanje še ni doseglo zaželjenega uspeha, ker osumljeni natakar trdovratno odklanja jasno izpovec T.- G. Masaryk K DANAŠNJI 82. LETNICI ROJSTVA. Danes slavi bratski češkoslovaški narod, z njim pa tudi ves ostali kulturni in svobodoljubni svet 82. letnico rojstva velikega znanstvenika, narodnega borca in predsednika češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryka. Njegovo ogromno delo ima malo primere v zgodovini. Z lastno silo in voljo se je dvignil iz najširših plasti do veljave in slave občudovanega znanstvenika, vseučiliškega profesorja in voditelja svojega naroda. Njegova velika zasluga je bila, da je zapadni svet odobril delitev avstroogrske monarhije in osvobojenje njenih narodov. S tem je postal tvorec nove zgodovine v srednji Evropi. Še večje pa so Masarykove zasluge za Čehoslovake. Duh njegove znanosti je prežel neštete generacije inteligence in preko nje najširše plasti ljudstva. Združil je oba bratska naroda v neločljivo enoto, ustanovil svobodno državo in jo srečno vodil skozi vse težave prvih let samostojnega življenja in močan In trden stoji še danes, star 82 let, na čelu kot predsednik. Njegovo veličino priznavajo tudi politični in idejni nasprotniki. Tako je T. G. Masaryk brez dvoma en največjih mož sodobnosti. Stotisočem in milijonom njegovih častilcev se pridružujemo tudi mi, in želeč, da bi prezldent T. G. Masaryk še dolgo vrsto let zdrav In čvrst vodil svoj narod in ga privedel iz sedanjih težkih časov v srečnejšo bodočnost! Slava Masaryku! ____________ Tyrševa proslava v Mariboru Vsa mariborska sokolska društva so včerajšnji dan, posvečen dvema važnima dogodkoma iz sokolske zgodovine, lOOletnici Tyrševega rojstva in 701etnici Sokolstva, obhajala prav slovesno. Po sokolskih telovadnicah in dvoranah so se zbrali Sokoli in prijatelji sokolske misli k svečanim proslavam, katere preveva zvestoba Tyrševi veliki ideji, vznikli pred 70 leti. Slavnostni govorniki so naglašali veliki pomen Sokolstva in zgodovinsko dejstvo, da je bil poleg češkega naroda slovenski narod prvi, kjer je seme sokolske ideje padlo na rodovitna tla. V vseh slavnostnih govorih so se poudarjale nevenljive zasluge Tyrša, ki je položil temelje silni organizaciji Sokolstva, ki je danes pobornik miru in bratske ljubezni. Sokol matica je združeno s tezenskim sokolskim društvom priredila svečano proslavo včeraj dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma, katero so Sokoli napolnili do zadnjega kotička. Starosta dr. Boštjančič je uvodoma pozdravil Sokole in zastopnike raznih oblastev in kor- poracij, nakar je zapela sokolska deca pod vodstvom Ine Vodenikove pesem: »Sakoliči kralju Aleksandru«. Po svečanem govoru dr. Maksa Kovačiča je sledil pester spored, telovadne, pevske in deklamacijske točke. Sokol I. pa je priredil svečano akademijo, posvečeno Tyršu že v soboto zvečer v telovadnici kadetnice in je. včeraj akademijo ponovil. Tudi študenški Sokoli so priredili proslavo v obliki koncerta že" v soboto zvečer. Sokol Maribor III. Krčevina-Košaki je priredil svečano proslavo včeraj popoldne v telovadnici državnega ženskega učiteljišča. Po govoru o Tyršu, ki ga je imel starosta prof. Struna, so sledile telovadne in pevske točke programa. Sokol Pobrežje pa je počastil spomin Tyrša v sokolski dvorani pri Renčlju včeraj zvečer. Tako je potekel včerajšnji sokolski praznik v svečanem razpoloženju in pokazal, kako globoke korenine je pognala Tyrševa ideja tudi na naši severni meji. Akcija za znižanje najemnin. Vse stanovske in strokovne organizacije, med njimi: Učiteljsko društvo za Maribor in okolico, Prometno zvezo, Društvo želez, upokojencev, Osrednje društvo živilskih delavcev, Narodno strokovno zvezo, Jugoslovansko strokovno zvezo, Združenje jugoslov. narodnih železničarjev, Slovensko obrtno društvo, Zvezo gostilničarskih zadrug, Društvo magistratnih uslužbencev, Slovensko trgovsko društvo, Profesorsko društvo, Društvo tobačnih trafikantov, Društvo učiteljev meščanskih šol, Društvo policijskih nameščencev, Društvo poštnih uslužbencev, Zvezo vojaških upokojencev, Združenje vojnih invalidov itd. vabi pripravljalni akcijski odbor, da zanesljivo pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki bo jutri v torek ob 20. uri v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Na tem sestanku bo Izvoljen akcijski odbor, ki bo sklical velik shod, ki bo razpravljal o perečem vprašanju o znižanju stanovanjskih najemnin in najemnin za poslovne lokale. Službeni list dravske banovine objavlja v 18. številki občno univerzitetno uredbo, pravilnik in cenik za opravljanje analiz in drugih del za privatne stranke v agrokermjskem in pedološkem odseku državnih kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj, popravek k pravilom za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita in objave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu. Iz sodnijske službe. V višjo stopnjo je napredoval g. dr. Franc Žiher, predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča. »Udruženje rez. olic. 1 ratnika«, pododbor v Mariboru, ima danes ob 20. uri v hotelu pri »Zamorcu« članski sestanek. Najdenček v frančiškanski cerkvi NEZNANA NESREČNA MATI PONESE SVOJE DETE V SPOVEDNICO IN GA PREPUŠČA DOBRIM LJUDEM. Včeraj popoldne po že minulem krščanskem nauku v tukajšnji frančiškanski cerkvi je neka gospa iz Mlinske ulice, ki je v cerkvi še malo pomolila, naenkrat zaslišala iz bližnje spovednice otroški jok. Vsa začudena je šla gospa pogledat, in glej: v spovednici je ležalo v plenice povito majčkeno dete in milo jokalo. Gospa je seveda takoj pohitela to javit na bližnjo policijsko stražnico na Aleksandrovi cesti, odkoder se je s stražnikom vrnila v cerkev in potem prenesla dete na stražnico. Tam se je dete kmalu potolažilo in prav živahno gledalo okoli sebe na vse te prijazne obraze, ki so se sklanjali okoli njega. Dete je imelo na sebi snažno belo volneno srajčko in bilo zavito v plenice in cunje, med katerimi so našli listek. Na listku je stalo zapisano z okorno pisavo: Dete je ženskega spola in je bilo rojeno pri Sv. Lovrencu na Pohorju 25. februarja ob 1. zjutraj od matere, ki je doma j pri Sv. Marku niže Ptuja. Nadalje je bi- lo zapisano na listku: »Oh, kako s težkim srcem se poslavljam in začnem pisati to pismo in kako težko se ločim od svojega otročiča, katerega zaradi svojih staršev ne morem imeti pri sebi. Zato prosim dobre ljudi, naj bi vzeli dete in skrbeli za njega. Za obleko in hrano bom že skrbela, če bom- kaj zaslužila. Prosim, če bi objavili v velikonočni številki »Slov. gospodarja«, kje bo moj otrok in kdo ga je prevzel v oskrbo.« Na drugi strani lističa je dostavila nesrečna mati, da dete še ni krščeno. Na stražnici so dobri stražniki to ubogo ljubko dete napitali z mlekom in piškoti, obenem pa javili stvar policijskemu predstojništvu, ki je takoj ukrenilo, da je bilo dete sprejeto začasno v Dečje zavetišče. Tam ga bodo obdržali, dokler ne izsledijo njegove matere ali pa se ne javi dobra krščanska duša, ki bi se usmilila otročiča, najdenega v cerkvi na dan sv. Perpetue in Felicite. Dimnikarji in njihove tarife Prejeli smo iz meščanskih krogov tale dopis: Skozi dolga leta smo imeli vedno istega dimnikarja in smo plačevali za čiščenje štedilnika 4 Din; vsako leto nam je prišel osnažit peči in je računal 15 Din za peč. Zdaj pa prihaja iz bogve kakega vzroka pomočnik drugega mojstra v hišo in računa za čiščenje štedilnika 5 Din. Dandanes je treba gledati tudi na najmanjši izdatek, pa se nam to' povišanje tarife zdi povsem neupravičeno, ko je vendar prejšnji dimnikar opravil isto delo za 4 Din. Vse cene padajo, dimnikarji pa gredo s svojimi tarifami navzgor. — Še bolj čudno pa je to, da je zadnjič zahteval dimnikar za čiščenje peči kar 20 Din, torej kar 5 Din več kot prejšnji! Ali nimajo vsi dimnikarji istih tarif? Kajti če pojde tako dalje, bomo kmalu plačevali dvojno takso; sicer pa je tisto delo, ki ga opravijo v stanovanju, že itak preplačano, ker je malo takih ljudi, ki'bi zaslužili v 5 minutah 5 Din. Mogoče bi merodajne oblasti mogle napraviti v tem oziru red, da se taki primeri ne bodo več dogajali.’Ni dovolj, da hišni gospodarji postopajo s strankami po mili volji, zdaj bi se pa istih metod poslu/e-vali še dimnikarji? Varujte se prehlada. Nosite snežne čevlje in galoše Bat’& Oglejte si cene v današnjem oglasu. Mariborska kovinarska zadruga je imela v soboto zvečer pri Halbwidh* občni zbor ob polnoštevilni udeležbi. Na zboru je govoril tajnik TOI dr. Pretnar iz Ljubljane, ki je ostro kritiziral nov obrtni zakon. G. Gustinčič pa je upravičeno grajal dejstvo, da se zadruga, ko se je pripravljal nov obrtni zakon, niti najmanj ni za to zanimala in se pobrigala s primernimi predlogi, da bi bili v novem zakonu bolje zaščiteni interesi obrtnikov. — Pri volitvah je bil zopet izvoljen stari odbor. Vsak četrtek elitna plesna konkurenca v Veliki kavarni in Dancingu. Iz Mežiške doline Kronika nezgod. Neki delavec sc je napotil v jeklarno na delo. Pri vežnih vratih mu je spodrsnilo in si je zlomil nogo. V Remšniku ie hlod, ki so ga spuščali v dolino, poškodoval nogo delavcu. Spodrsnilo je na poti v šolo g. Gaberšeku, učitelju v Gušta-nju, da je padel v znak in si poškodoval hrbtenico, na srečo le rahlo. Pri smučanju si je zlomila nogo gdč. Volker iz Črne. — V četrtek zjutraj je vozil iz Dravograda proti Prevaljam neki privatni avto. Za volanom je sedel trgovski potnik obenem kot šofer. Na ovinku ie počila pnevmatika na zadnjem kolesu, avto je zdrsel po zamrznjeni cesti v jarek in obležal ves polomljen. Potniku se ni zgodilo nič hudega, dobil je le neka) ran od drobcev šip. Smrtna nesreča. V četrtek je izgubil življenje konia) 19-letnj, Avgust Krivograd, ki je služij za hlapca. S parom konj se je bil napoti' proti Strajni po les. Ko je vozil prot' Guštanju, je na ovinku, kjer visi cesta nazven in je vsa zledenela, zdrsnil voz in se prevrnil proti skupini dreves cesti. Fanta je., stisnilo k drevesu in £a potegnilo pdčf voz, kjer je oblešal s strtim prsnim košem. Našel ga je nek' kmetski fant že mrtvega. POSLANO.*) Pred 16. februarjem je sluga obči Tezno obveščal z okrožnico in podpisl; da bo navedenega dne komisijski ogly Ptujske ceste in drugih cest. Tega ogleu3 pa ni bilo. Slišala sem, da služijo podpisi na okrožnici svrhi, da se podpisa*1' strinjajo z eventualnim sklepom, kada* bo izvršen ogled. V preprečitev mogo*e meni neljubih posledic, izjavljam tem P0” tom, da sem podpisala le za dan 16. fe‘ bruarja t. 1. Ker ogleda ta dan ni bil** je moj podpis neveljaven za eventualen sklep brez moje vednosti. Julija Kosec, Tezno, Ptujska c. * *) Za članke pod tem naslovom uredništv® ine odgovarja. Mariborski »V E ČER NIK« Jutra Stran 3. aaaaagBEBgBHZES;. . - a i«i»i, »wi«MBnTn7rinn»Mrr«rBW»i ■■ n. n m Slike iz bojev' za KIangwan# ki so ga zavzeli Japonci po strahovitem večdnevnem bombardiranju. v sil«! Zgoraj pogled s Šanghaja na goreči Kiangwan, spodaj japonski vojaki v pouJSC- nem boju. V M a r i b o r u, fdne 7. ITT. 193?. iBBflBBgR tiii^ x:-iizaeaxviESRHniv ki ima telefon, toliko denarja in tako inteligentno hčerko, bi bil moral postaji na malo višji nivo. Porenta po vsem dogajanju ni naš slovenski hribovski Rruntar, ampak že veleposestnik, dvig-uien nad navadnega kmeta. Interpreta- Šport Smučarska skupinska tekma. Za zaključek zimskošportnih prireditev je bila včeraj na Klopnem vrhu skupinska tekma za Streharjev pokal. Veliko zanimanje, ki so ga pokazali klubi, ®eJe izražalo v velikem številu tekmujočih. Petnajst skupin se je javilo na startu. Proga je bila v zadnjem trenutku rodi snežnih metežev preložena in se je izkazalo, da je bila druga proga mnogo bolj zanimiva kot prva, posebno za gledalce. Publika je lahko zasledovala sko-rai ves potek, ker so morale vse sku-Pine dvakrat mimo koče. Tekma je pokazala izredno dobro for-naših tekmovalcev. Favoriti so bili V;e,hnan, Mušič in Vodenik od SPD in . aui MSK. Izredna energija Iviča, Pin-in Lešnika pa je prinesla zmago ^K-n, posebno, ker je Neuman radi Preutrujenosti odpovedal. Prav posebno cija g. Pavla Koviča je bila zato po maski in igri zgrešena, dasi je sicer, po načinu kakor si ga je zamislil, ustvaril naravnost kabinetno figuro, ki bi bila v čast vsakemu igralcu na mnogo večjem odru. Ker pa so bili prav tako napačno prenizko zasnovani tudi nekateri drugi, n. pr. kolar in pek, sodim, da je za to odgovoren bolj režiser kakor igralci. Dobro pogodena in izvrstno odigrana je bila Porentovka. Ga. Zakrajškova je odigrala z njo svojo najboljšo kmečko vlogo, in jo z idrijskim narečjem le še bolj dvignila. Ostala dva »svetnika«, kolar Šime g. Harastoviča in pek Bavdek g. Tovornika, sta bila bolj karakteristična po zunanjosti kakor po igri,. Vsem našim igralcem pa bi ob tej priliki svetoval, naj urede svoje maske v sTdadu z gledališčem. Močnati obrazi z rdečimi lisami in progami, ki se dajo natanko razločiti do konca parterja in do balkona, so kaj neokusna zadeva. Ženin Jakec g. Jožeta Koviča in nevesta Marijanca gdč. Kraljeve sta bila skladen par, dasi se mi zdi, da je bila Marijanca le malce prevelika bunka. Zdravnik dr. Klepec g. Rasber-gerja in župnik Hrastar g. Furijana sta bila bolj v skladu z okoljem kakor učitelj Štempihar g. Tomašiča in Porento-va hčerka ge. Savlnove. Prepad med njima in ostalo družbo je bil preveč globok, seveda ne toliko po njuni krivdi. Igrala sta dobro. Dobro karakterizirane so bile Lahajnarca ge. Dragutinovičeve, dekla Mica ge. Tovomlkove in potovka Lenčka gdč. Starčeve, le da je poslednja zopet pretiravala in ustvarila iz ženitne posredovalke karikaturo namesto tipa. Obisk je bil nen^yadno velik in razpoloženje je bilo tako'dobro, da bodo »Trije vaški svetniki« gotovo dosegli svoj namen — polniti gledališče. —r. so iznenadili mladi Sokoli iz Ruš, ki se jim je posrečilo zasesti drugo mesto pre^d SPD. Pohvaliti treba vse skupine, ki so strnjeno presmukale cilj in tudi ves čas skupno tekle. Tudi smučarji vojaki so iznenadili; dosegli so krasne čase, čeprav so imeli na sebi popolno vojno opremo. Rezultati so naslednji: Seniorji: 1. Ivič, Pinter in Lešnik (MSK) 1:24:00; 2. Razon, Rataj, Majcen (Sokol Ruše) 1:25:35; 3. Mušič, Vodenik, Neuman (SPD Maribor) 1:27:40; 4. Dolinšek, Legvart, TGmc (SPD Maribor) 1:30:10. Juniorji na 8 km progi: 1. Storch, Miibleisen, Lettner (Rapid) 0:56; 2. Koren, Puch, Korenčan (ISSK Maribor) 0:59; 3. Koren II, Ferenčak, Pirohan (SPD) 1:2:10. Vojaki: 1. Markovič, Levstik, Pečenko 2:5:10. 2. Maister, Ogrisek, Zimerman 2:9:10. 3. Urbas, Gogola, Cerar 2:16:20. Po tekmi je v koči predal g. Gajšek z lepim nagovorom Streharjev pokal zmagovalcem MSK, drugim pa častna priznanja. ISSK Maribor:SK Svoboda (Ljubljana) 2:2 (1:1). Na skrajno slabih tleh in ob nemogočem vremenu je odigral »Maribor« včeraj na svojem igrišču prvo letošnjo prvenstveno tekmo proti ljubljanski »Svobodi«. Ves čas tekme je nagajal snežni metež, tako da je bila redna igra onemogočena. Tla so bila za igralce zelo naporna, kar se je videlo zlasti proti koncu drugega polčasa, ko sta bili obe moštvi že precej izčrpani. In tako je bila naravna posledica neodločen rezultat. »Maribor« je sicer za momente prevladoval, toda napadalna vrsta je pred golom zastreljala paT zrelih pozicij. Res pa je tudi, da je vratar »Svobode« včasih branil najtežje strele. Isto se lahko reče od mariborskega vratarja. Napad »Maribora« je sicer dovolj stre- kotipen. Seveda so dame kričale in se niso pustile otipavati. »Ce že nikakor ne gre drugače,« so vpile, »pa otipajte vsaj moške!« Moški so izjavili, da se lahko izvrši telesna preiskava. Stavili so se na razpolago. Ukrenilo se je vse potrebno, zaklenila vsa vrata. Preiskava je pričela. Gostje so po vrsti obrnili svoje žepe, odpeli suknjiče in telovnike/sezuli škornje. Toda razen nekaj maslenih kruhkov, pol steklenice madeire, dveh literskih čašic in enega vrčka niso nadalje našli ničesar. Gostiteljica, gospa Zefirova se je pričela na vso moč opravičevati, da je bila izrekla tako grdo sumničenje proti tako izbrani družbi. In je izrekla zdaj domnevo, da se je najbrže nekdo pri zadnjih vratih splazil v kopalnico in odnesel žarnico. Toda veselo razpoloženje je bilo pokvarjeno. Nobeden se ni hotel več igrati »slepe miši« in »ščegetanja«; pa tudi plesa ob sviranju balalajk je bilo kmalu konec. Gostje so se drug za drugim tiho porazgubili. Naslednjega jutra, ko se je domačin, gospod Zefirov, iz globokega, okrepče-valnega spanja konečno prebudil, se je vsa stvar pojasnila. Izkazalo se je, da je gospod Zefirov tisto žarnico, boječ se, da bi je kdo njegovih gostov ne ukradel, sam odvil in jo vtaknil v žep svojega suknjiča. Potem, ko je bil zaspal tam na ljal, vendar pa se je često spuščal v igračkanje ter po nepotrebnem izgubljal žogo. Dobra sta bila edino Bertoncelj in Boris. Tonček ne spada več v prvo moštvo, Hreščak je prepočasen, Konič pa absolutno ni za vodjo napada. V kriiski vrsti je edino odgovarjal Kirbiš, dočim sta Prevolnik in Gomol precej šepala. Ožja obramba Je bila na mestu. Pohvalo zasluži Gutmeier, ki je bil izredno dober. »Svoboda«, ki je nastopila v zavesti važnosti tekme, je napravila dober vtis, in prepričani smo, da bo vsakemu nasprotniku iz I. razreda dovolj trd oreh. Nje no glavno orožje je bezprimema požrtvovalnost, kakršne pri nas še ni pokazalo nobeno moštvo. Le škoda, da se nekateri igralci poslužujejo načina igre, ki absolutno ni v skladu fairnese. Goli so padli v prvem polčasu v 15. minuti po Borisu, v 22. min. je izenačil Janežič. V drugem polčasu je bil v 5. min. Bertoncelj uspešen, nakar so gostje v 27. min. postavili končni rezultat 2:2. Sodil je g. Deržaj iz Ljubljane v splošnem dobro. .—en. oknu, pa se je gospod Zefirov tako močno naslonil ob steno, da se ie žarnica razpočila. Zdravljenje bolezni z glasbo Vse nenavadno je seveda ameriškega izvora, tako tudi zdravljenje bolezni z glasbo. To nenavadno medicino, ki nam je doslej služila samo za razvedrilo in estetski užitek, je odkril neki zdravnik v Illinoisu. Razglasil je, da se da vsaj nekatere bolezni Zelo uspešno lečiti z glasbo, zraven pa je sestavil tudi že več receptov. Če se človek počuti splošno slabo, potem ga ozdravijo Chopinove etude. Nervoznost izlečijo Beethovnove ali Dvorakove suite/glavobol Griegove kompozicije itd. Če. se obnese zdravniška praksa tega svojevrstnega ameriškega medikusa, nam bodo v bodoče tudi naši zdravniki napisali na recept pame-sto nečitljivih krivulj: »Po vsakem zajtrku, obedu in večerji kitico narodne: »Kak’ luštno je b’lo, k’ so rožice b’le...«, ali pa: »Ti s’ Marička moja, moja...« Cenejša pa bo ta medicina vsekakor kot dosedanje, napravljene iz kemikalij in rožic. Sicer pa, čemu bi potem sploh še hodili k zdravnikom? Zatekali se bomo po pomoč rajši k muzikom. Šolski pouk v plavanju. Francoska zbornica je sprejela zakon, ki uvaja na vseh francoskih ljudskih in srednjih šolah obvezni pouk v plavanju. ZošČenko: Gostje Ne da se tajiti! Celo gostje niso dan-danes več kakor v prejšnjih časih, am-^ak ... nekako ne povsem normalni!... Moraš jih neprestano nadzirati! Da obleče vsak svoj kožuh in si ne posadi na gl£0/o kako kučmo preveč. Živila seveda že smejo vtakniti v žep. t~r°ti temu se ne da nič napraviti ... ArnPak jih zaviti še v servijeto, — to je Pa res odveč! Če ne paziš na take reči, 11 lahko na ta način v dveh večerih vso opravo s posteljnino vred izvozijo iz hi-SeTL)a. take reči se dogajajo dandanes. lako je neke moje znance te dni do-,etela sitna zadeva. So povabili na slavnost kakih 15 ljudi najrazličnejše sorte, med njimi pivce (n abstinente, dame in nedame. Večerja le bila sijajna. Za samo jedačo so določili 7 rubljev prispevka na osebo, za pijačo Pa primerne deleže. Dva in pol rublja, dame proste! Dasi smatram to — odkrito Povedano — za neumno! Marsikatere dame so zmožne tako jesti in piti, da so vsakemu moškemu za sto točk naprej. A se nočemo zadrževati pri takih malenkostih in si kvariti živcev. To je naposled stvar gostiteljev: njihova stvar! Gostitelji so bili v tem primeru trije, akonska Zefirova in njegov tast Jevdo-•mič Ta je bil izključno povabljen za-‘Oj da bi nadziral goste- V treh — tako so si rekli — bomo mogli povabljence Čisto neopaženo kontrolirati. Ta stanec —Bog-mu daj zdravja in srečno starost! — pa se je že v prvih desetih minutah tako nažrl in napil, o-prostite, da ni mogel več reči »mama«. Pa je ždel na svojem stolu, zavijal oči in pošepetaval damam take in enake, saj razumete ... Domačin Zefirov je bil spričo te polomije svojega tasta seveda razburjen in potrt. Pa je sam moral patruljirati po stanovanju, da prepreči, da se ne zgodi kaj nepotrebnega. Proti polnoči pa je bil tudi on, ker je izkušal udušiti svojo skrb z raznimi alkoholnimi pijačami, popolnoma nesposoben za nadaljno kontrolno službo in je zaspal na nekem, vsej družbi vidnem mestu, — namreč v jedilnici na oknu. Ko se je bila družba po mili volji nasitila, se je pričela razgibavati in postajati vesela. Igrali so se »slepe miši«, »lovenje« in »ščegetanje«. Med ščegetanjem so se odprla vrata. Gospa Zefirova je bleda ko smrt stopila v sobo in rekla s trepetajočim glasom: »To je naravnost škandal! Nekdo je v kopalnici odvil električno žarnico, 25 sveč močno. Ali je res,« je dejala napol ihte, »ali smo res že tako daleč, da človek ne sme puščati niti svojih gostov samih v kopalnico?« Vsi so bili prepadeni. Oče Jevdokimič, ■v hipu iztreznjen, pa je postal takoj ro- za polovično ceno Gotovo obutev, ki Vam le za sedanje vreme ne-obhodno potrebna. Polgaloše stanejo samo Din 19'-, čeveljčki za otroke samo Din 59 - in 79'-, za dame samo Din 99'—, ženski čevlji iz g~bardena za deževno vreme, ki so sta i prei Din 79'— stanejo sedaj samo D*n 29"—. Pohitite v našo prodajalno, predno se prehladite. Naša obutev iz gumiša, Vas obvaruie za malo dena^aored reumo, gripo in preh adoml Polgaloše obvarujejo Vašo drago obutev, Vaše noge pred vlago, a stanovanje in urad pred blatom. Stanejo samo Din Za otroke snežni čevlji Ir gumija, ki so stale Din 69.—, stanejo sedaj samo Din Škornji visoki do kolena, ki so stali Ditt J69.—. stanejo samo Din 129.—, s krajšimi golenicami samo Din 99.—. Moške galoše, ki so stale Din 65.—.^stanejo sedaj samo Din 49.—, Prodajamo jih z garancijo. Moški sukneni z gumijastim podplatom ki so stale Din 149.—, stanejo sedaj samo Din 99.-n Zenske galoše ir najboljše kvalitete, prodajamo sedaj z garancijo samo za Ditt najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tal.2510 IT.SOKUO) \r. Maribor 2>jJ ^ndro^ ■Mtopniki M *pr«jmel« Currer Beli Stran?. .. Mariborski »V E ČER NI K« Jafa*___________ V M a r 1 b o r ti. Jne 7. [II. Eg£2JUSBtt5£^l