- krat, Leto LXm Wi V Ljubljani, četrtek 4. septembra I930 prilog« Cena Din popoldne, tzvzemftl nedelje In praznike. _ Inserail do M * E*ra 2—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din 3_, večji tnserati petit vrsta Din 4—. Popust po dogovoru. In se ratni danek posebej. >Slovenski Narode Terja mesečno t Jugoslaviji Din 12—, za Inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in apranmglvo Uobliaoa, Knaflova oL 5 Telefon št 3922, 3123, 3134, 3125 U 3136. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trg št 8.-- CEUE, Kocenova ut 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c„ tet št 36. Jesenice, Ob kolodvoru K)l. — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. ITALIJANSKE VESTI O INCIDENTU V BLIŽINI MEJE Slovenec Kukec in eden miličnik sta bila vbita, dva miličnika pa ranjena — Kako opisujejo dogodek italijanski listi — Vtis v Trstu Beograd, 4. septembra. »Politika« po-Toca iz Trsta: >Snoči so se razširile po mestu vesti o krvavem incidentu med miličniki in slovenskimi omladinci. Ni se takoj doznalo, &je je pravzaprav prišlo do incidenta, sato so bile razširjene o tem najrazličnejše verzije. Nekateri so trdili, da gre za spopad v Istri, drugi, da gre za dogodek pri Cerovici, in šele kasneje je pojasnilo službeno obvestilo, da se je pripetil incident nedaleč od Postojne pri Slivnici. Naravno je ,da so prikazali fašistični krogi ta incident kot novo epizodo v terorističnih akcijah, za katere obtožujejo Jugo-slovene iz Julijske Benečije. Danes je bilo izdano o tem naslednje italijansko službeno poročilo: Včeraj ob 22. je prišlo do spopada pri Slivnici med patrolo narodne milice in dvema Orjuna-šema. V patroli so bili miličniki Giovanni Duš, Romano Mojze in Giovanni Cami-nada. Poslednja dva miličnika sta bila predvčerajšnjem odposlana za ojačenje temu oddelku miličnikov. Miličnik Mojze je ubit, miličnik Caminada pa težko ra-njen v prsa iz strelnega orožja. Miličnik Duš je razorožil in usmrtil enega od obeh Orjunašev, dočim je drugemu uspelo pobegniti v gozd. Orjunaša sta bila oborožena vsak z dvema revolverjema in z bodali. Pri usmrčenem Orjunašu so našli ifeljnogled, topografsko karto in neke spase. Organizirano je bilo zasledovanje begunca. OrjunaSa sta šla z italijanskega teritorija v namenu prekoračiti skrivoma državno mejo. Ranjenega miličnika Caminado so prepeljali v tržaško vojaško bolnico. »Piccolo« poroča, da se je pripetil incident na koti 581, na kateri so s tražili trije miličniki. Ko sta bila dva miličnika pod malim šotorom, je odšel Mojze proti nekemu grmu. Iz neposredne bližine nekaj metrov je padel proti njemu revolver-ski strel. Duš je star bojevnik in se je s puško v roki približeval napadalcu. Videl je, kako napadalec beži in pri tem strelja. Pogodil je Mojzeja, ki je mrtev obležal v grmu, dočim je bil miličnik Caminada ranjen v prsa. Dušu je uspelo približati se napadalcu, dočim je drugi napa-delec pobegnil. Med miličnikom in Orju-našem je nastalo ruvanje, v katerem je Duš napadalca usmrtil, a je bil pri tej priliki tudi sam ranjen v desno roko. Napadalec je miličniku med obrambo odgriznil velik kos mesa. Na tem malem bojišču so, naglasa »Piccolo«, pokazali fašistični miličniki svojo italijansko hrabrost.« Beograd, 4. septembra. »Politika« poroča iz Trsta nove podrobnosti o incidentu na jugoslovensko*italijanski meji. Neposredno po dogodku se je odpeljal neki italijanski finančni stražnik s kolesom alarmirat v Po« stojno. Iz bližnje šume sta bila odda* na na tega finančnega stražnika dva strela. Iz Postojne so prispeli k a rabi* njerji in fašistični miličniki ter takoj preiskali usmrčenega napadalca. Iz dokumentov, najdenih pri njem so ugotovili, da se piše usmrćeni Josip Kukec iz Postojne, vodja tamošnjih Orjunašev. Italijanska oblastva so la* ni razpisala na Kukcovo glavo 20.000 lir. Trdi se, da so našli v njegovem žepu posebne vojaške mape in razne dokumente, ki so zelo važni za var« nost države Poleg orožja in "listin so našli tudi kompas in živila, s katerimi bi se mogel hraniti Kukec v šumi več dni. Beograd, 4. septembra. »Politika« poroča, da je med včerajšnjo razpra* vo prispelo poročilo o incidentu na meji, pri katerem je bil eden miličnik ustreljen, eden pa hudo ranjen. Poro* čilo je prinesl fašistični oficir, ki ga je izročil predsedniku tribunala gene* ralu Cristiniju. General Cristini je prečital sprejeto poročilo, ki je napra* vilo na vse prisotne izredno globok u tis. Pismeno poročilo je general Cri* stini nato izročil tožilcu, da ga pri* ključi ostalim sodnim spisom tega procesa. Takoj nato so bile ojačene vse straže v dvorani, v predsobah m pred sodno palačo, člane tribunala pa spremljajo pri prihodu in odhodu iz sodne palače posebni oddelki karabi* njerjev, miličnikov in posebnih agens tov. Proces v Trstu Zasliševanje obtožencev — zaščito slovanske Trst, 4. septembra. Včeraj se je priče* ho pred izrednim tri bunarom zasliševanje obtožencev. Dopoldne so smeli zagovor* naki obtožencev prvič pregledati sodne spsise. Glede na obsežen materijal je bil v to svrho odnjerjeni čas komaj par ur »eveda mnogo prekratek, da bi mogla vse gradivo točno proučiti. Popoldanska razprava, ki je bila otvor* jeoa ob 3.. se je pričela z zasliševanjem Siavka Bevka, dijaka, starega 22 let. Bevk je priznal nekatera dejanja, katerih ga dolži obtožnica, ter izjavil, da se je bavil tudi z vohunstvom. Prav tako sta priznala ruda Anton Manfreda in Ciril Kosmač, da sta bila člana protifašistične organizacije. Zofija Frančeškini je potrdila svoje izpo* vedi pri preiskavi in priznala, da je vedela za tajno organizacijo in da je v njej so« delovala. Bidovec Ferdinand je priznal, da je skupno z Marušičem in Milošem izvršil bombne atentate na Svetilnik zmage in na redakcijo »Popo?a di Trieste«. Kot zadnja sta bila zaslišana še Miloš in Pertot, ki bistveno nista izpovedala ničesar novega ter sta samo potrdila izjave pred njima zaslišanih obtožencev. Razprava se je da^ Apel Društvu narodov manjšine v Italiji nes dopoldne nadaljevala z zaslišanjem nadaljnih obtožencev. Trst, 4. septembra. »Piccolo« piše pod naslovom »Nervoza v Jugoslaviji« o odmevu tržaškega procesa in pravi, da je izzval v Jugoslaviji velik nemir v javnem mišljenju. Javnost in tisk v Jugoslaviji izražata bojazen, da bo Italija sedaj še pospešila nasilno raznarodovanje slovenske manjšine. Splošno se v Jugoslaviji misli ,piše »Piccolo«, da bo 7 obtožencev, in sicer Miloš, Bidovec, Marušič, Valen-čič, Spanger, Obad in Rupelj obsojenih na smrt, ostali obtoženci pa na dolgoletno ječo. Slovanski begunci iz Julijske Krajine bodo poslali, kakor poroča »Piccolo« dalje, Društvu narodov apel, v katerem bodo zahtevali zaščito slovanske manjšine, obenem pa vložili tudi protest proti postopanju italijanskih oblasti v Julijski Krajini in zahtevali nujno intervencijo. Fašistični listi se strašno jeze, da na proces v Trst ni prišel noben inozemski novinar in naglasa jo, da dva italijanska novinarja, ki prisostvujeta procesu, obenem poročati tudi za nemške in ameriške liste. Kongres narodnih man^n Odklonitev priznanja zastopstva bolgarske narodne manjšine ženeva, 4 septembra. Včeraj je bil otvorjen v Ženevi šesti manjšinski kongres, ki bo pretresal položaj narodnih manjšin v posameznih evropskih državah in sklepal o problemu olajšanja usode gotovin narodnosti, ki se nahajajo v težkem položaju. Kongres je otvoril in mu predseduje predsednik Vilfan, bivši slovenski poslanec v rimskem parlamentu. V pozdravnem govoru je predsednik Vilfan pozdravil tudi nove skupine narodnih manjšin na kongresni ter je ob tej priliki sporočil, da je manjšinska unija včeraj sklenila odbiti prošnjo šal jeva in njegovih dveh tovarišev za sprejem na kongres, ker je manjšinski kongres zajednica skupin ne pa posameznih osebnosti. Ker pa šal je v ne predstavlja nobene manjšinske skupine, je unija morala odbiti njegovo prošnjo. Predsednik Vilfan je prosil kongres, naj gre preko tega, če smatra to sploh za incident, dočim je sam mnenja, da sploh ni važno. Saljev in njegova tovariša, ki so bolgarski plačanci, so takoj zapustili svoja mesta med publiko in zapustili kongres. Nato je tajnik Amende referiral o delu mednarodne narodnih se je pričelo razpravljanje v posameznih komisijah. 2eneva> 4. septembra. Bolgarski plačanci Saljev in tovariša so po zavrnitvi prošnje za sprejem v unijo narodnih manjšin poskušali vplivati na predsedstvo manjšinske unije, da bi izpremenilo svoj tozadevni sklep. Predsedstvo je sicer poslušalo razloge Šal jeva, mu pa takoj nato sporočilo, da manjšinska unija ne more sprejeti njegovih razlogov za sprejem, ker se Saljev predstavlja kot zastopnik neke bolgarske manjšine, za kar ni bil od nikogar pooblaščen za zastopanje na kongresu. S tem so bili bolgarski plačanci definitivno odpravljeni z dnevnega reda ženevskega kongresa. Samomor argentinskega konzula v Carigrada Carigrad, 4. septembra Argentinski ge* neradni koraztri* ▼ Stambuhi Lopez Prieto s« je včeraj ustrelil v napadu oftoSnoafi v svojem stanovanju, ko je argentinska sol* ska ladja na svojem potovanju po Sredo« Vohunska afera v ČSR Praga, 4. septembra. Pred nekaj časom je češkoslovaški letalski poročnik Šor z letališča v Olormtcu dezertira! z vojaškim letalom ter ie pristal v Draždanih, kjer ie bil zaradi kršitve predpisov o potnih listih obsojen na tri mesece zapora, kasneje pa zopet izpuščen. Diplomatska pogajanja o njegovi izročitvi m povratku letala so še v teku. Sedaj pa se je ugotovilo, da je Sor naprav'1 svoj polet v svrho špijonaže, ker je pred dvema dnevoma, preden je od-letel v Nemčijo, imel vpogled v važne vojaške spise. Epidemija tegarja v južni Madžarski Budimpešta, 4. septembra. Iz Pečuja poročajo, da so se tam pojavila nova obo* lenja na legarju. V Mohaču je v bolnici sedaj že 47 obolelih na legarju, 7 jih je pa umrlo. Francoski vojaški manevri Pariz, 4. septembra. Snoči so bili zaključeni francoski manevri ob italijanski meji. Glavni namen manevrov je bil, dokazati uporabnost tankov in možnost nočnih bojev na goratem terenu. Izkazalo se je, da tanki v tem terenu niso uporabni. Neki tank je padel v prepad in se razbil. Posadka je bila ranjena. Istočasno so se pričeli manevri na Lotrinškem, pri katerih bodo praktično preizkušene novo osnovane konjeniške divizije in motorni oddelki. Manevrov se udeležujejo vojni atašeji vseh držav, razen Avstrije in Nemčije, ki po mirovni pogodbi ne smeta imeti stalne vojske. Skrivnostna najdba Pariz, 4. septembra V Sekti so našla omot, v katerem je bila odrezana človeška glava, roke in noge. Policija je uvedla pre* rakavo, ker gre nedvomno za doslej še ne? znan zriočšn. Katastrofa španskega letala El Ferol, 4. septembra. V bližimi Trio* rina je padlo na tla špansko potniško le* talo, ki se je pri tem vnelo in razbilo 6 potnikov, med njimi podadmiral Planas, je zgorelo. Vzrok nesreče še ni znan. Smrtne obsodbe v Afganfstinu Teheran, 4. septembra. Vrhovno sodi* šoe je obsodilo na smrt 22 oseb, ki so bile zapletene v zadnjo zaroto proti sedanjem režimu v Afganistanu, 20 pa na izgon. Med na smrt obsojenimi sta tudi dva bivša ministra. Boji ob maroški meji Rabat, 4. septembra. Uporniški rodovi ob maroško - alžirski meji so napadli oddelek tujske legije in ubili enega častnika in 15 mož, 2 častnika in 23 mož pa so ranili. Reuter poroča, da so uporniki pri tem imeli tudi sami zelo težke izgube in so se po boju umaknili v puščavo proti oazi Tadi - Jfctst 1 Orkan opustoši! San Domingo Silen vihar je popolnoma opustoši! San domingo in zlasti glavno mesto — Or^an potopil parmk s IOO pot' niki Haiti, 4. septembra. Po uradnem sporočilu observatorija je včeraj po* poldne razsajal nad mestom San Do* mingo strahovit orkan, ki je mesto m okolico popolnoma opustošil. Vihar je divjal z brzino 118 milj na uro ter je odnašal strehe s hiš, ruval drevje, prevračal avtomobile in ustavljal vla* ke. V pol ure je bilo mesto podobno kraju, nad katerim je pravkar vihrala vojna vihra. Vse telefonske in brzojavne zveze z mestom so prekinjene, zaradi česar podrobnosti še niso zna* ne. Tudi ni znano, ali je katastrofa zahtevala človeške žrtve. Orkan se je nato obrnil proti mestu Haiti. Newyork, 4. septembra. Po vesteh iz San Juana (Portorico) je mesto San Domingo docela uničeno. Parrrifci, ki so v tem času prišli v rako, niso mogli izkrcati potnikov, ker je bilo morje preveč razburkano in je obsto* jala nevarnost, da pomeče vihar potnike v morje. Vsi parniki so mo* rali kreniti v druge luke. Parrrik »Coamo«, ki je nameraval odpluti v San Juan, je med potjo rcghrfl in manjkajo za njim tudi vse n^rio* zveze. Na parniku je nad 100 potna* kov, katerih usoda je sedaj povsem neznana. V pomorskih krogih se bo* je, da je vihar treščil parnik ob kako pečino in da se je potopil. Odposlane so bil pomožne ladje, ki pa se doslej še niso vrnile, niso niti našle sledov za pogrešanim parnikom. Triuraf francoskih letalcev Veličasten sprejem v New Yorku — Čestitke predsednika Hoovra Costes m Bellonte nadaljujeta polet v Datlas Newyork, 4. septembra. Francoska le* talca Costes in Bellonte sta bila včeraj svečano sprejeta od newyorške mestne občine. Kd sta se v spremstvu policijske straže, ki ju je ščatMa pred navalom občin* stva. peljala na magistrat, sta bila od ogromne množice vihamo pozdravljena. V mestni hiši ju je pred zbranim občin? skim svetom pozdravil mestni župan \Val* ker. Zvečer sta Kl a gosta Lindbergha m. njegove soproge. Davi ob 9. sta nastoprla polet v D al I as. Proga meri 2200 km. Če jo bosta preletela brez pristanka, si bosta s tem pridobila Easterwoodovo nagrado v znesku 25.000 dolarjev. Newyork, 4. septembra. AA. Vsa javnost je pod vtisom veličastnega uspeha francoskih letalcev Costesa in Bellonta, ki sta preletela Atlantski ocean v rekordnem času. Občinstvo, ki se je bilo zbralo na letališču, ie od navdušenja poškodovalo letalo, zato sta morala Costes in Bellonte odložiti svoje polete v Dallas in v druge kraje. S temi poleti bosta francoska zrač- na rekorderja zasktžila okrog 2 mrfcjom dolarjev. Pariz, 4. septembra. Poslanik Zed in jenih držav je izrazil Briandn čestitke ameriške vlade nad sijajno uspelim poletom letalcev Costesa in Bellonta. Bria-nd se je zahvalil in pripomnil, da je bik) tudi njemu v veliko zadovoljstvo, ko >e lahko čestital Lindberghu pri njegovem nspetm. Obenem je naglasil, da taka podjetja še borj zbližujejo naravne vezi, ki že sedaj obstojajo med obema narodoma. Poslanik je sporočil tudi čestitke predsednika Hoo-vera predsedniku francoske reptrbffice Doumerguju. Newyork, 3. septembra. Predsedmk Hoover je prejel brzojavko od Costesa in Bellonta, ki se mu zahvaljujeta za sprejem, ki jima je bil prirejen v Zedmierrih državah, in izražata ženo, da bi rrjnn uspeh doprinesel k sedanjemu prijateljstvu, ki obstoja med Francik) in Zedmje-nimi državami. Predsedmk Hoover bo priredil v ponedeljek slavnosten obed v čast letalcev. Nemška zunanja poGtika Načelno nasprotje med dr. Curtiusom in Treviranusom Berlin, 4. septembra. Ministrski svet se je v štirih sejah bavil s programom sveta Društva narod orv na sedanjem zborova* nju. Zunanji minister dr. Ourtius je poro* čal o programu nemške vlade, ki ga je mi* nistrski svet soglasno odobril. Doznava se, da bo dr. Curtius v Ženevi zahteval uki* njene je zastražen ja železnic na saarskem ozemlju, ker je to zastražen je od izpraz* nitve Porenja brezpomembno. V političnih krogih Nemčije pričakujejo z velikim za* nimanjem panevropsko konferenco v Že* nevi. Zdi se, da gledajo v splošnem na to konferenco s stališča revizijonistične poli* tike in mnenja, da predstavlja Briandov načrt poizkus stabilizacije sedanjega te* ritorijaflnega stanja. Zadnji politični do* godki so jasno dokazali, da sta v Nemčiji dva tabora, ki sta o tempu in metodah re* vizijor;stične politike različnih mnenj. Zu* nam ji minister dr. Cttrtius priporoča pre* vidno in mednarodnemu položaju prilago* d eno politiko, Treviranus pa zahteva bolj živahno aktivnost. Državni kancelar dr. Briining je najprej zavzemal srednje stali* šče, sedaj pa se je oči vidno pridružil zmes* nemu stališču dr. Curtmsa. Dokaz zato je njegov zadnji govor v TVieru, v katerem je odklonil vsako nacijona^isrtčno pusto* lovščino. V vladnih krogih se opaža boja* zen, da bo govor Trevianusa, ki detla zoa-go polil./vi zunanjega manđstrstva, otež%?o* čil delo v Ženevi. Nemška deiegacrja bo 14. septembra zapustila Ženevo ter odpo* tovala v Basel, da izvrši tam svojo oAikio pravico. Včeraj je bila rarzsrrieoa verzija, da bo zrakoplov grof »Zesppeftn« poperja* nemško delegacijo iz Ženeve v Baeel m zopet na«aj. Irigoyen obolel Buenes Aires, 4. septembra. Predsednik Irigoven je nevarno obolel. Začasno ga bo zastopal notranji minister. Računajo s tem, da bo podad ostavko. V tem primeru bo sestavil novo vlado Masrtinez. Podpišemo z obema rokama! Današnji »Jugoslovan« piše v uvodniku pod naslovom: »Ne od pra- poti!« med drugim: Ko pa pozdravljamo napredek ju= goslovanske misli, moramo pa tudi povdariti, da more jugoslovanski misli v resnici služiti samo tisti, ki ji je iskreno udan. Kdor bi postal pristaš jugoslovenske misli iz špekulacije, ker vidi v tej misli ugodno konjunk* turo, ta ni pravi pristaš jugoslovanske ideje, ta ne more dobro delati za njen napredek. Kajti ta bo iskal v jugoslo* vanski akciji svoj dobiček, dočim za* htera jugoslovanska misel, da se ji sluzi požrtvovalno in z zatajevanjem vseh osebnih in drugih interesov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.72. — Berlin 13.51 — 13.61 (13.46). — Bruselj 7.87*4. — Budimpešta 9.8878. — Curin 1095.90. — Dunaj 795.50 — 797.50 (797). — London 374.44. — Newyork 56385 — 36^306 (56.295). — Pariz 221.76. — Praga 166.95 — 167.75 (167.35). — Trst 294.20 — 29630 (295.20). INOZEMSKE BORZE Curih, 4. septembra. Beograd 9J.2875, Pariz 20.23125, London 25.04, Newyork 514.575, Bruselj 71.87, Milan 26.9475, Madrid 54.5, Amsterdam 207.225, Berlm 122.80, Dunaj 72.725. Sofija 3.735, Praga 15.27, Varšava 57.70, Budimpešta 90.225, Atene 6.70, Carigrad 2.445, Bukarešta 3.075. Zbirajmo sredstva za splošen boj jedki? Stran 2 »SLOVENSKI NAROD:, dne 4. septembra 1930. Stev. 201 Panevropski pokret v Ljubljani Včeraj Je blia ustanovljena ljubljanska organizacija panerropoke unije Ljubljana, 4. septembra. Včeraj ob 6. popoldne se je vršil v zbornici TOI v navzočnosti okoli 30 povabljencev ustanovni občni zbor ljubljanske organizacije panevropske unije. Po kratkem govoru predsednika pripravljalnega odbora bivšega ministra dr. Gosarja, je imel dr. Majaron ml. daljši referat o konstituiranju jugoslovenskega predstavništva unije, ki se je kakor znano, vršilo meseca junija v Beogradu. Takrat so imeli pooblaščeni zastopniki beograjskega, zagrebškega in ljubijanskeega odbora (takrat ;fe obstojal šele pripravljalni odbor), ustanovni občni zbor, na katerem so izvolili zastopstvo panevropske unije v kraljevini Jugoslaviji. Za predsednika zastopstva je bil izvoljen dr. Momčilo Ninčič, bivši zunanji minister, za podpredsednike: dr. Dragoljub Arandjelović, vseučiliški prof., dr. Milan Vrbanič, predsednik zbornice TOI v Zagrebu, dr. Andrej Gosar, bivši minister za socijalno politiko in narodno zdravje, za glavnega blagajnika Jovan T. Marković, član upravnega odbora Narodne banke, za generalnega tajnika Vukašin životić tajnik ministrstva za zunanje zadeve. V glavni odbor so bili imenovani na slednji člani posameznih odborov: Ignjat Bajloni, upravitelj Narodne banke, doktor Pavle Berkeš, ravnatelj Hrvatske banke v Zagrebu, dr. Metod Dolenc, rektor univerze v Ljubljani, dr. Ferdinand Majaron. odvetniški pripravnik v Ljubljani, dr. Ivan Slokar, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani ,dr. Ivan Stern, ravnatelj radijske postaje v Zagrebu, dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani in inž. Juraj Stipetić, vseučiliški prof. v Zagrebu, baron Zdenko Turkovič, veleposestnik v Zagrebu. Za častnega predsednika, jugoslovenske unije za Panevropo je bil soglasno izvoljen dr. Marinkovič, minister zunanjih del. V častni odbor so bili izvoljeni: doktor Anton Korošec, minister za some in rude, dr. Kos ta Kumanudi, minister brez portfelja, dr. Stanko fivrljuga, finančni minister, Bogoljub Jevtić, minister dvora, doktor Frangeš, minister brez portfelja, doktor Leonid Pitamic, poslanik v Washing-tonu, Ivan Meštrović, kipar v Zagrebu. Za predsednika častnega komiteja je bil izvoljen minister dr. Korošec. Po referatu dr. Majarona ml. so bila sprejeta pravila. Namen panevropske unije je širiti panevropsko misel. Panevropski pokret stoji izven vseh političnih strank. Panevropska unija v Jugoslaviji sodeluje s panevropskim centralnim odborom in z odbori v drugih državah, pa tudi z ostalimi udruženji, ki zasledujejo isti cilj. V odbor ljubljanske organizacije so bili izvoljeni: predsednik bivši minister doktor Gosar. podpredsednika dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, dr. Metod Dolenc, rektor .tajnik dr. Majaron mL, blagajnik dr. Slokar, generalni ravnatelj Zadružne gosp. banke. Odborniki: odvetnika doktor Brejc in dr. Benkovič, dr. Windischer, generalni tajnik zbornice TOI, dr. Izidor Cankar, dekan filozofske fakultete, doktor Milan Vidmar, rektor, dr. Ludo vik Bohm, ravnatelj Trgovske, akademije v pokoju dr. Grosmann, odvetniški pripravnik, doktor Perne, šef oddelka v ministrstvu zunanjih del in dr. Goljas, tajnik v ministrstvu zunanjih del; revizorji: Ivan Avsenek, industrijalec, dr. Mirko Božič, generalni ravnatelj Kranjske hranilnice in dr. Matija Slavič, vseučiliški profesor. 1 ozdarflh, hroščih in Ribničanih Pogled na izredno bogato, zanimi našega v Ljubljana, 4. septembra. Ta velesejem pa dela novinarjem preglavice, kakoršnih še ni nobeden. Ka* mor človek pogleda, pa zagrabi za celo kolono. S kratkimi noticami in kramljanji ni mogoče povedati ničesar, toliko je dra= gocene in koristne tvarine, ki bi se ne smela izgubiti. Ali kje imamo mi prosto« ra, da bi popisali vse splošno zanimive in poučne podatke z gozdarske razstave, ki bi z njimi napolnili ne samo debele knji* ge, temveč celo biblioteko. Da, naši goz= darski strokovnjaki so zbrali toliko mate* rijala in ga pokazali tudi tako nazorno, da je njih razstava prava živa knjiga, vsakemu Slovencu potrebna in tudi ra* sumljiva. Kjerkoli obstaneš in kamor po* gledaš, te eksponati zagrabijo in prikle* nejo nase, da se moraš poglobiti v po* drobnosti te naše najvažnejše gospodar* ske stroke. In še predno obiskovalec pre* gleda in tudi predela vso snov, neopaženo preteko ure in ure in že ga velesejmski sluga opomni, da je večer. Pa še kako zanimivo so šumarji znali napraviti razstavo za prav vsakega: deca občuduje modele žag, vozičke in konjičke, smreke, vse pripravljene za božička, sr* niče in druge živali, da ne more od njih. In poleg otrok si naši najbolj izkušeni pridobitniki beležijo opažanja in številke ter premišljujejo in računajo. In spozna* vajo. da sodelujejo pri še mnogo večjem delu, kakor so doslej mislili. Naj jih raz* stava potrdi v tej veri, da bodo vsi, ki imajo opraviti z našim gozdom in lesom, še bolj delavni in podjetni, pa bo dobro in lepo v naši mali domovini. Zrasle bo* do naše hiše in razširile se bodo njive, da bo dosti kruha za vse in nam ne bo več treba z grenkimi tolažbami pozdravljati gostov iz Amerike, Francije in Westfal* ske. V gozdu raste kruh našemu narodu in dolge in široke so te radodarne njive, da segajo čez obzorje naše ozke domo* vine. Ni mogoče drugače, kakor da si vsak obiskovalec na gozdarski razstavi izbere svojo steno in mizo, svoj oddelek, če ho* če na razstavi res kaj videti. Dame so se gnetle po razstavi dr. Arturja barona lloschecka z gradu Planine pri Sevnici in umetniki so se sklanjali nad dolge vrste škatelj s hrošči iz vročih krajev sveta. Pa je šel Hackel v globine morja oboro* žen z mikroskopom, da je opisal »die Kunstformen der Natur«! Tu pa prepro* ste ženice in rafinirane modne dame ob* čudujejo žive dragulje, nakit, ki lepšega ne more zamisliti genij umetnika, fine* sarji okusa, esteti in umetniki se pa po* božno poglabljajo v nepresegljivo lepoto prirode in Črpajo iz čudovitih oblik in bajnih barvnih harmonij moči za nova dela. Dosti je užitka za enkrat, pa stopimo v drug paviljon. O ribniški suhi robi in Ribničanih smo že pisali. Vendar bi pa še radi pokazali obsežnost te stare domače obrti v nekaterih številkah, da javnost spozna, kako velikega pomena je ta drob* narija. Prosim, eksportna roba! Rešetnih dnov stko 35.000 na leto. obodov za re* šeta pa napravijo celo 50.000 kolačev po 15 do 30 obodov v vsakem kolaču, škafov, golid, čebrov, brent, žehtarjev, pmj. banj, bariglic in putrhov pa narede 25.000 tuca* tov! Potem pa še lepo s starodavnimi vrezanimi ornementi okrašene neške. Ti vo in poučno jesensko prireditev elesejma ornamenti so toliko stari, da jih računa* mo k najstarejšemu umetniškemu izraža* nju človeštva! Za etnografa in *jezikoslov* ca so zanimiva že samo imena vevnic krušnic, pasjakov in množine drugih pred* metov, ki so potrebni vsaki kmečki do* mačiji. Tudi tu vidimo, da so v Dalmaciji drugačni škafi kakor na Hrvatskem in tu zopet drugačne brente kakor v Istri. Ko* liko oblik ima strugarstvo v krožnikih, pi= pah, šolnikih, valjarjih in raznih igračah! Kako so razne stroke suhe robe razdeljene po ribniški deželi, vidimo na zemljevidih, ki 9o prav važni in pozornosti vredni tudi zaradi slovenskih imen po Kočevskem. Petnajst tisoč delavcev izdeluje suho robo. ki preživlja Ribničane kakih 250 dni v letu, ker s poljedelstvom prežive lahko ie 100 dni v letu, robo pa raznašajo po vsej državi, po Avstriji in Italiji 360 kros* njarjev. Kakšno je življenje Rrbničanov nam je pa na 10 risbah pokazal Mihelič, ki se je pojavil prvič na razstavi L"metni* ške Matice ob gasilskih slavnostih. Bog* me. nenavadno mnogo je že pokazal, ko ga še komaj poznamo, in gotovo bomo imeli mnogo od njega, če ga ne stre beda. Da. beda in bolezen že sedita za vratom tega talentiranega umetnika — in kdo mu pomaga? . . . Ribniški aranžma je med najboljšimi na razstavi, ne samo, kar se tiče dekora* tivnosti. temveč tudi po vsebini statistik. Vso razstavo je zbral in uredil že z lan* ske razstave meščanskih šol znani učitelj Janko Trošt, ki se ob njegovih karika tu* rah ribniških lovcev zabavajo tudi obisko* valci lovskega oddelka razstave. Ali je mogoče, da en sam človek, celo učitelj, ki ima s šolo dela čez glavo, žrtvuje toliko truda in zmožnosti tudi še kar za dva od* delka velesejma. Časti je vreden tak mož in strokovnjak! Tudi pletarstvo se razvija v teh kra* jih. V Lužarski dolini pri Velikih Laščah vodi strokovni učitelj Janko Cundrič pie* tarski tečaj komaj pol leta, pa je že 11 fantov toiiko naučil, da so lahko razsta* vili prav čedne stvari. Seveda so najprej pletli košare za velike steklene balone in koše ter košare za perilo, potem pa tudi že ornamentalno pletene jerbase, košari' ce in celo prav gosposke zrbke na stoja* lih, dovršeno lepi so pa že stoli, košarice za kruh, obročki in tisti okvir okrog kra* Ijeve slike, ki visi v koji zavoda za pospe* sevanje obrti. Te stvari so že pletene s pobarvanimi vložki, a zlasti pri jerbasih bi si želeli zopet one stare pisane orna* men te, ki še vedno pomenijo glavni re* kvizit velikonočne parade. Vse to je mar* 1 j ivi učitelj dosegel v tako kratkem času z neukimi svojimi učenci, medtem je pa zasadil še 72.000 vrbovih sadik, da bo do* lina imela svoj materijal. V Novi vasi pri Rakeku se je pa iz domače obrti, iz preproste suhe robe raz* vila nova industrija. Pred 14 dnevi je za* čela delati nova tovarna znanega lesnega industrijalca Milana Modica razne igrače, šatulje in drugo norimberško blago, ki smo ga dosedaj uvažali in plačevali polo* vico dražje, kakor ga dobimo sedaj. Po* polno rusko kegljišče dobiš n. pr. za 3 kovače. In kako je imenitna naša vojska! Končno imajo torej tudi jugoslovanski otroci svoje vojake, pisano dvorno gardo, elegantno stilizirano mornarico m pa to* pove, ki zares pokajo m bruhajo ogenj. Dekoracijski krožniki in elegante šatulje so po većini poslikane z narodnimi orna* merjti ali pa s pogledi na naše najlepše kraje. Upamo, da tako dobimo dobre od« pustke, spominčke in souvenirje za naša letovišča, ki smo doslej namesto njih mo* rali kupovati in prodajati slab inozemski kič. Toliko je dobre drobnarije, ki nas bo rešila nepotrebnega uvoza in se razširila po vsej državi. Novo podjetje je že z No* vim Sadom in drugimi trgovskimi centri države sklenilo na velesejmu toliko kup* čij, da je okolici Rakeka zagotovljen zopet nov vir dohodkov. Samo spreten je treba biti in podjetno je treba zagrabiti, pa je v gozdu povsod kruh! Utrujeni lovci postajajo pred zelenim gričkom in obrazi se jhn vedre, saj so vse po mahu razmetane steklenice polne. Prava lovska deveta dežela! Tudi borov* ni čar, brinovček Ln podobne kapljice za premrte ude nimrodov so iz gozdnega bo* gastva. »Jelen« — čudodemik vari te ožfv* Ijnjoče eliksirje m balzame in napis na gričku pravi, da v paviljonu H toči po* kušnjo Ivan Zaletel iz Stanežič pri Št. Vi* du v originalnih kranjskih štamperlih spo* štovanja vrednega obsega popolnoma za* stonj. Pa bi ne pogostil svojih najboljših čestilcev in naj izdatnejših konzumentovi Celo beograjski lovci so naročili cele ba* terije Zaletelovih kapljic. Ne preveč, da se ne zaletite! ag. Kongres narodnega delavstva v Mariboru Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze v Ljubljani vabi na kongres narodnega delavstva, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Otvoritev kongresa. 2. Pozdravi gostov. 3. Narodno delavstvo v borbi za iugoslovansko državo. Referent: tov. Joža Bohinjec. 4. Resolucije. — Popoldne ljudska veselica v Narodnem domu. Izvrševalni odbor Narodno - strokovne zveze v LJubljani. Rudolf Juvan, predsednik. — Vladimir Kravos, tajnik. Dr. Joža Bohlniec, Davorin Stopar, Ivan Tavčar, Franjo Rupmk, Anton Varšek, Albin Tome, Drago Reš, člani odbora. Ubogi mali Joco ® vsa v Višnfo pro! Zdramila se je tudi Višnja gora.' Pripravlja se na svoj sokolski dan dne 7. t. m. Ze več tednov nekaj navdušenih sokolskih delavcev deluje z vso vnemo, da se ta dan res dostojno r>r-oslavi. Zadnje dni pa sploh vse, ki res sokolsko čuti, kar tekmuje v prizadevanju, da donese ta dan našemu Sokolu ne morda bogove kako velikih materijalnih koristi, kar bi bilo sicer zelo potrebno, temveč polaga vso nado v moralno podporo, ki naj jo dobi od pc«etnikov nri-reditve. Ta mu je nuj.no po»tre*ma. Znano je, da je višnjesorska dolina s svojim bistrim potočkom, privlačno okolico in skoraj planinskim oaračjem ena najjepsih dolin naše ožje domovine. Žal r»a je pastorka glede na tujski pretmet. Dasi rajzni turisti, športniki i*d. najdejo že vsak ko&kor toliko zanimiv kraj za izlete, ne vidijo Višnje gore z okolico, četudii jimi je v neposredni bližini in jim nudi vse: udobne železniške zveze, ne preveliko oddaljenost od Ljubljane, krasne iziprehode po okoiici, lahke turiatovske ialete na Gradišče, Kucelj, Sv. Duh itd., pa tudi dobro in ceneno postrežbo po naših gostilnah. Znano pa je tudi, da je prebivalstvo te lene doline, razen dela Višnje gore, skoraj za vsako prosvetno delo, zlasti pa še za sokolstvo, povsem apatično, in nedostopno. Tega mrtvila so pač poleg omenjenih razmer krive tudi posledice nedavnih strankarskih razprtij. Zdramiti ljudi iz tega mrtvila je naloga našega sokolsfeega dne. Naš sokolski dan dne 7. t. m. naj bi bil nekak začetek razširjenja T vrše ve sokolske ideje med najširše plasti okoličanov, začetek vzgoje ljudstva za dosego idealov človeške popolnosti in sokolskih vrlin, začetek vzgoje popolnih Jugoslovenov. V to potrebuje članstvo našega Sokola tudi moralne podpore vsakega prijatelja sokolstva. Prijatelji od blizu in daleč! Udeležite se torej 7. L m. soklskega dne v Višnji gori! Ne bo vam žal. Vožnja na železnici je polovična za vse udeležence, javna telovadba po sprevodu ob dohodu ljubljanskega vlaka ob pol 15. (pol treh), po nastopu veselica na telovadišou. Godba, ples m vse drugo, kar je potrebno, da se človek dobro zabava in razvedri. Poleg prijetne zabave bo imel vsak udeleženec tudi prijetno zavest, da je podprl gmotno in moralno vzvišene cilje našega vrlega Sokola. Na veselo svidenje torej v nederjo v Višnji gori! Joco — Sokolsko društvo Radovljica priredi v soboto dne 6. t m. ob pol 21. uri v So-kolskem domu v proslavo rojstnega dne starešine SKJ., Nj. visočanstva, prestolonaslednika Petra, svečano akademijo. Na sporedu je pozdrav društvenega starešine, predavanje o cilju in smernicah sokolske ideje, pevske in glasbene točke ter simbolična enodejanka »Domovina kliče«, spisana nalašč za to proslavo. Vstopnine k tej prireditvi ni. Za članstvo je obisk obvezen in sicer za one, ki imajo kroje, za druge z znakom. Vabimo pa k tej proslavi vse občinstvo društva in urade. 459n Siromašen mož z 1 Štetnim si neko tehta sa LrtubljMia, 4. septembra. Na podetar^ku -vrtne ograje na Aleksandrovi cesti je seded oče ubogega dedka. Zagore*, sofa, živih, južnjaških oči ki s tistim posebnim otožnim izrazom na obrazu, ki je lasten ptonecn slepih guelarjev, postaran in preprost s sinftkovo hišico in z njim na kolenih — je vrabndfl v meci takoj globoko Bočutrje. WW CUIJAK MARKO1/ rođ.Bogodo $-a^!8godina pomuh smo**«* ■■ Sinček, telesno okrnjen, z glavo 10 letnega dečka, telesce pa je še vedno tako drobčkano kot je bilo v njegovem drugem letu, četudi je zdaj star že 18 let, Gdeda iz svoje »kajbice«, kot preplašena miška z majhnimi očki, tako je še ves otročji to naiven, vendar pa tako žalosten, nem kot otrok, ki je pogrešil svojo maonico ter ne more razumeti, kako je to. _ O, tukaj ga imate revčfca! j^ako je majhen j _ Da, 11 kg tehta, tako ga vedno nosim! — Ali ne more hoditi? _ Ne, ne, nožice ima čieto skrivljene, nikamor ne more. _ Govori pa, kadne, in slišal sem, da zna tudi čitati in pisati. — Da. govori in čita tudi, piše pa težko, ker ima jako mehke kosti. — Kako se je moglo to ugoditi! TJboŽ-ček! In zdaj hodite po svetu? _ Samo tri mesece sva na potu; prej sva bila vedno doma. Bila sva v Splitu, z^-aj sva pa prišla iz Zagreba v Ljubljano. _ Iz katerega okraja ste? Ni šlo. — Imel sem dobrega prijatelja, za katerega bi bil storil vse. — Ali bi mogel dobremu prijatelju posoditi 500 Din? — Tako dobrega prijatelja pa nimam! Repertoar]! LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Četrtek, 4.: Zaprto. Petek. 5.: Zaprto. Sobota, 6.: Glavni dobitek. Izveo. Ljudske cene. Nedelja. 7. ob 16.: Skrivnost sv. mase. Izven. Ob priliki misijonskega konprresn Izven. Ljudske cene. Ponedeljek. S. ob 20.: Skrivnost sv. maše. Izven. Ob priliki misijonskega kongresa. Ljudske cene. Torek. 9.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Četrtek. 4.: Grofica Marica. Opereta, liven. Ljudske cene. Petek. 5.: Zaprto. Sobota, 6.: Hasanaginica. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika. Izven. Ljudske cene. Nedelja, 7.: Lohengrin. Izven. Ljudske cene. Ponedeljek. 8.: Prodana nevesta. Izven. Ljudske cene. 0 <•> 0 Ob priliki misijonskega kongresa se vprizori v Ljubljani Calderonova drama »Skrivnost sv. maše« v dramskem gledališču. Predprodaja vstopnic se vrši od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. Vse posetnike opozarjamo, da bosta obe predstavi tega dela, tako v nedeljo popoldne, kakor tudi v ponedeljek zvečer v dramskem gledališču, in ne v opernem, kakor je bilo prvotno nameravano. Na praznika dne 7. m 8. t. m. bosta v naši operi dve predstavi in sicer v nedeljo zvečer Lohengrin z go. J u r a n i -ć e v o rz Zagreba kot gostom. V ponedeljek pa se poje večnolepa Prodana nevesta z go. G jun g j ena c kot Marinko., Go-stičem kot Jankom. Kecala poje g. Križaj, Vaška g. Kovač. V nedeljo zvečer v operi Lohengrin nastopi g. Julij Betetto, prvak naše opere, zadnjič pred svojim odhodom v Monakovo, na našem odru. Podrobnosti o teh predstavah v prihodnjih dneh. DrevI se poje privlačna Kalmanova opereta »Grotica Marica« z go. Poličevo v naslovni partiji. Nastopijo: ga. Balatko-va, ga. Rakarjeva, gdčna. Ramšakova ter gg. Drenovec, Peček, Povhe, Janko, Si-rnončič, Bekš in drugi. Dirigent g. Neffat, režiser g. Povhe. Predstava se vrši pri znižanih cenah. Začetek ob S. zvečer. V soboto se poje v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika L. Safranek - Kavičeva opera »Hasaganica«. Naslovljeno partijo poje ga. Thierrv. Ha-sanago — g. Križaj, Kadija — g. Vičar, Pintorovič - bega — g. Grba, dalje sode-luiejo: ga. Ribičeva, gdčna. Španova, gdč. Ramšakova, gg. Janko, Perko in drugi. Dirigent ravnatelj Polič. V nedeljo se poje \Vagnerjev »Lohengrin«, v ponedeljek Smetanova »Prodana nevesta«. Predstave se vrši pri znižanih cenah. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v opeci m, k! je telesno tako okrnjen, da mo U kg — Iz moertarskeea! je odsjovoril Joco z ouroekim glaskom. — Tako. Mi«lil se*n. da ste is Dalmacije ob morju. — Ne, nisva! Potem ko posetiva večja mesta, se vrneva domov. Vožnja preveć stane. — Seveda, edino bo je dobro, da za malega ntc ne plačate. — Do Zagreba nisem plačal, rz Zagreba v Ljubljano sem pa moral. — Kaj, za tega revčka, ki ga imate veejjderl na kolenih, za 11 kg _ ste plačali voanino? — Rekr! so, da moram, pa sem plačal. — Drugič ne smete več; dozdaj že ni bdla navada, da bi se plačevala voznina za otroke, ki jih drže v naročju. Revček! Prišel je neki starejši Ljubljančan. — Daj mi ročico, mati! Joco ma je podal majč-keno dlan z nežnimi prstki. — Povej mi, mali, katera je ta roka! — Desna! je hitro odgovoril z nežnim etfaskofln. — Povft) *»i ae. kako ti je ime kn koliko si star. — Jooo Goljak, 18 let sem star, je odgovoril stpe»t s tistim svojim nežnim, mehkim glaskom. G-ospodu so se zaleaketale FoAze v očeh, spustil je noW4č malemu v naToftje m od hitel. — Hvala: se je lepo zahvalil Joco. Prnstorpilo je še neđcaj mimoidočih z dinarski. Joco se >e vsakem« vljudno zahvalil. — Na velesejem bi morali iti. tam je mnogo ljudi! Ali ste že bili? — Sem bil, pa ne grem rad, ta.m ljudem ni do siromaka. Tam so ljudje veselijo in neradi vidijo tate nesrečneže. Zadnjič sem bid, pa so me gdedali kot komedijanta, meni se pa Joco smili. — To bo res, da» Ko bi se moglo revoltu na kak način pomagati? Ali ste bili z njim že večfknat pri zdravnikih m kaj so vam povedali ? —Bil sem, bdi. Ni pomoči. Veste, mozga baje nima v kosteh, kosti pa ima tako mehke, da bi jih lahko kar z roko skrivil. — Ln mamo se ima Jooo? — Da, ima. — Gotovo imate še več otrok. — Da, ta je četrti, ostali so vsi zdravi. — ZVlravi bodite! Zdravo, Joco, podaj ročico! — Zdravo, zdravo, gospodine! se je poslovni s tužnim glaskom. Bilo je na promenadi. Ustavljali so se mladi in stari ljudje in nemo zrli v malega revčka tako po nekaj trenutkov kot hi ničesar ne mislili. Ln so spet šli naprej med smeh in brezskrbnost. Kot bi ničesar ne mis&li. KOLEDAR. Danes: Četrtek, 4. septembra, katoličani: Rozalija, pravoslavni, 22. avgusta-: Aga tonik. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nesmrtni potepuh. Kino Ideal: Suzuki. Opera: Grofica Marica. — Opereta: Izven. Ljudske cene. DE2URNE LEKARNE. Danes: Leustek, Resljeva cesta 1; Bo-hinec, Rimska cesta 24. Trgovec z dekleti Samomorilni poskus Ljubljančanke Ljubljana, 4. sept. Barbari Kavčič, likarici, stanujoči v Mostah, je bilo ukradenih iz nezakljenjene podstrešne sobe 310 Din, Marjeti Otrinovi, zasebnici iz Grahovega pri 2ireh, pa, ko je prenočevala pri neki znanki v Zgornji Šiški, 3O0 Din. Jovan Mohan, 281etni lažni veleposestnik in industrijalec iz Sv. Mihajla, je od-vedel neko Boriško Cernjakovo, 25 let staro, pod pretvezo, da jo sprejme kot dak-tilografinjo v svojo pisarno. Mohan je znan trgovec z dekleti m je odvedeno Cernjakovo najbrže oddal v kako javno hišo v Rumuniji. Terezija Kuliman, 131etna dijakinja, za svojo starost primerno razvita, okroglega obraza s črno piko na desnem licu, oblečena v rdečkasto krilo in pisano bluzo, je pobegnila 30. avgusta od svoje matere Zofije Kuliman, stanujoče na Grajski planoti. Ivan Lavtižar, 451etni delavec iz Podkorena pri Kranjski gori, je tako nesrečno padel pod voz, naložen s hlodi, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Viljem Peterlin, 271etni brezposelni krojaški pomočnik s Tržaške ceste 38, je šel v vinjenem stanju s tovarišem po Prečni ulici. Nasproti sta prišla dva delavca, ki ju je Peterlin napadel. Napadalca sta se branila in zabodla Peterlina z nožem v hrbet. Valerija Šušteršič, 451etna žena kleparskega pomočnika, stanujoča v mestni baraki na Ižanski cesti, je danes dopoldne pri mestnem kopališču v samomorilnem namenu skočila v vodo. Domačini so jo k sieči še pravočasno opazili, potegnili jo iz vode in jo dali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Stanje Šušteršičeve je zelo resno. V smrt je hotela zaradi družinskih razmer. Veselil se ie. —_ Oprostite, gospod, da prihiuim k vaši soprogi tako pozno. Prihajam namreč naravnost od dame, kateri sem moral odrezati slepo črevo. Zdaj pa izvolite pokazati jezik, milostiva. — Kaj ji ga hočete odrezati, sospod doktor? — vpraša mož ves srečen. Stev 201 SLOVENSKI N A ROD«, dne 4. septembra r930. Emil Jaunings največH umetnik Rhna na svet« v svojem v prvem govorečem , Uffa•* velefilmn Pride! Pride! Pride! Elitni kino Hatiea evne vesti — Vseslovanski zdravniški kongres v Splitu. V začetku oktobra se bo vršil v Splitu vseslovanski zdravniški kongres, ki bo pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra. To bo tretji kongres vseslovanske zdravniške zveze, ustanovljene po vojni v Dubrovniku kot naslednice slovanskega zdravniškega odbora, ki je bil ustanovljen leta 190-0 v Parizu na pobudo prof. dr. M. Pešinke. Prvi kongres vseslovanske zdravniške zveze je bil leta 1926. v Varšavi, drug: pa predlanskim v Pragi. Program tretjega kongresa je že določen. V četrtek, 2. oktobra, se zbero udeleženci v Zagrebu, kjer bodo gostje mesta. Ponoči po banketu se odpeljejo s posebnim vlakom na Sušak. V retek 3. oktobra bo obed na Sušaku in ogled mesta, potem se pa vkrcajo udeleženci kongresa na parnika »Kumano-vo« in »Karadjordje«. Spotoma si ogledajo Crikvenice Krk in Rab. Večerja bo na parnikih. V soboto 4. oktobra prihod v Split, ogled mesta in okolice, zvečer pa prijateljski sest?r.ek na terasi hotela »Bei-Ievue*. V nedeljo 5. oktobra svečana otvoritev kongresa, popoldne pa delo v sekcijah. V opoldanskih urah izlet? na parnikih v splitsko okolico. V sredo zjutraj odhod iz Splita na Korčulo in v Dubrovnik. Ogled mesta in okolice, zvečer raut v Oficirskem domu. V četrtek 9. oktobra izlet v dveh skupinah. Prva skupina se odpelje, zgodaj zjutraj z avtomobilom preko Erceg-novega, Risana, Perdita in Kotora na Lov-čen in Cetinje. Drugi dan povratek v Dubrovnik. Druga skupina se odpelje s par-nikom v Boko Kotorsko ter na Petrovič, Ulcinj m Gudvo. V petek 10. oktobra se zopet odpeljejo z vlakom preko Mostara v Sarajevo. V soboto 11. oktobra ogled mesta in zdravilišča Ilidže, v nedeljo 12. oktobra pa odhod s posebnim vlakom v Beograd, kjer bodo udeleženci kongresa gostje mesta. — Taks je oproščeno Konjerejsko društvo za dravsko banovino v Ljubljani. — Iz državne službe. Za arhivskega uradnika v oddelku socialne politike in narodnega zdravja kraljevske banske uprave dravske banovine je imenovan upravitelj bivšega Invalidskega doma v Ljubljani Jakob Adamič; za arhivskega uradnika državne protezne delavnice v Ljubljani je imenovan arhivski uradnik bivšega Invalidskega doma v Ljubljani Josip SimončiČ. — Tujski promet v Splitu v avgustu. V avgustu je posetilo Split 5400 tujcev, in sicer 746 Nemcev, 700 Avstrijcev, 385 Čeho-slovakov, 180 Poljakov, 81 Američanov, 105 j Angležev, 63 Italijanov, 60 Madžarov, 30 Švicarjev, 11 Dancev, 16 Rumunov in 2800 naših državljanov. Lani je posetilo Split v avgustu 7112 tujcev. Letošnji promet je torej znatno nazadoval. — Ugleden Španec v Splitu. V Split sta prispela grof Amadeo Miristany, predsednik društva Hispana - Yougoslave S. A. v Barceloni, in naš konzul na Kanarskih otokih Ivo Kružič, ki se bosta posvetovala z našimi merodajnimi krogi glede zboljšanja trgovinskih odnošajev med Jugoslavijo in Španijo. — Ponovna registracija poitovornih avtomobilov. Doslej so bili vsi avtomobili z dvema sedežema registrirani kot polto-vorni tako, da so bili oproščeni raznih pri-stoibin in taks. Ker pa taki avtomobili navadno ne služijo za prevažanje blaga, je notranie ministrstvo odredilo, da jih je treba ponovno pregledati. Vsi avtomobili, ki niso podobni tovornim, temveč osebnim, bodo registrirani kot osebni in lastniki bodo morali plačevati takse. — Zračni promet med našimi pristanišči. Družba za zračni promet namerava otvoriti spomladi dve novi zračni progi in sicer Zagreb - Split in Sušak - Dubrovnik. Na drugi progi bodo letali hidroplani, ki se bodo spuščali v vseh večjih kopališčih na naši rivijeri, tako v Crikvenici, Rabu, Šibeniku, Splitu in v Dubrovniku. Obe prog: bosta otvorjeni najbrž 1. aprila prihodnjega leta, če bo pa vreme ugodno, pa že 1. marca — Razstava damskega krojnega tečaja v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI je priredil tritedenski tečaj za damsko krojenje v Novem mestu. Po zaključku tega tečaja priredi sedaj v Rokodelskem domu v Novem mestu razstavo krojnih risb, in sicer v nedeljo in pone* deljek dopoldne. Vabijo se damske kroja-čice in pomočnice, da si ogledajo to zanimivo razstavo. Vstop prost — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do 31. avgusta sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2 (11, v savski — (l), v primorski 1 (1), v drinski 4 (6). v zetski 2 (—), v dunavski — (7), v moravski 1 (6), v vardarski 1 (3), v Beogradu, Zemunu in Pan-čevu i (2). — Otvoritvene prisilne poravnave izven konkurza: v savski banovini 2, v moravski L — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2 (1), v savski 1 (l), v drinski 1 (—), v zetski 1 (—), v dunavski 1 (3), v moravski 2 (3), v vardarski — (3). v Beogradu, Zemunu in Pavčevu 3 (—). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 3, v dunavski 1. _ Poziv Jugoslovenske lutkarske zveze v Ljubljant. Pripravljalni odbor Jugoslovenske lutkarske zveze poziva vsa društva in posameznike, ljubitelje lutk in lutkovne umetnosti, da se takoj javijo na naslov: Jugoslovenska lutkarska zveza, Boris Orel, Ljubljana, Jogobaoka. To je tafco v inte- resu društev in posameznikov, ki posedujejo lutkovna gledališča, kakor tudi v ki-eresu definitivne organizacije zveze. Prosimo vse pokrajinske fiste, da to kratko notico nonatisnejo. — Družba sv. Cirila m Metoda v Ljub? Ijani je prejela meseca avgusta 1930 sle* deče prispevke: I. podružnice. Ribnica m. 191.50 Din; Ribnica ž. 269.50 Din; Dol pri Hrastniku 201 Din; Tolstivrh pri Guštanju 360.—Din; Grobelno 750.— Din: Krško ž. 720.— Din; Železniki 300.50 Din: Trbovlje m. 180.— Din; Šiška m. 1076.20 Din; 5-iška ž. 1584.25 Din: Ljubljana, šentp. ž. 300.— Din: Ljubljana šent jak obskastrnevska m. 1640.65 Din; Ljubljana šentjakobska=trn. ž. 1640.65 Din; skupaj 9.214.25 Din. II. msgr. Toma Zupana sklad: Šmidova restavracija na Gašteju pri Kranju 100.—Din. III. Ob; rambni sklad: šent. moška podružnica Ljubljana 1500.— Din: Iv. Perhoršek, Ce* I je 100.— Din; skupaj 1600.— Din IV. raz, ni prispevki: Upr. Jutra 250.— Din; volilo pok. Marije Snoj 250.— Din: I. Klemene. Ljubljana 100.— Din: Jos. Potočnik, Ljubljana 400.— Din: A. Reggi, Ljubljana 147.— Din: skupaj 1147.— Din. Vsota vseh prispevkov 12.061.25 Din. — Ciril - Metodova skupščina bo 8. t m. v Ribnici. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 7.15 zjutraj, povratek iz Ribnice ob 6. uri zvečer, prihod v Ljubljano ob 9. zvečer. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda v restavraciji pri Cenetu (20 Din), naj takoj naznani Ciril - Metodovi podružnici v Ribnici po dopisnici. 461n — Mesto brzojavnih pozdravov na Ciril - Metodovo skupščino v Ribnici se naj pošilja kak dar družbi! Prosimo! 460n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države nekoliko oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 30, v Sarajevu 24, v Zagrebu in Beogradu 23, v Ljubljani in Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768, temperatura je znašala 11.7 stopinj. — Poskusen samomor v Zagrebu. V torek popoldne je hotela skočiti v Zagrebu blizu borongajske mitnice pod vlak Ljuba Cvrtilo, ki jo je policija izgnala iz mesta. Pod vlakom si je hotela končati življenje zaradi bede, v katero je zašla, življenje ji je rešil v zadnjem hipu stražnik, ki jo je zadržal in odvedel na policijo. — S kladivom ubila moža. Pred sodiščem v Osijeku se je zagovarjala te dni soproga železničarja Erže Horgoš, ki je ubila svojega moža s kladivom. Med razpravo je prišlo na dan, da je bil mož pijan in da je navalil na ženo, ki ga je v silobranu tako močno udarila s kladivom po glavi, da je obležal mrtev. Navzlic temu je bila obsojena na 5 let težke ječe. — Obsojen odvetnik. V torek se je vršila pred sodiščem v Subotici obravnava proti odvetniku dr. Juliju Kriehaberju in njegovemu klijentu Balašu Piri. Tožil ju je subotiški odvetnik Gjula Vereb zaradi raz-žaljenja časti. Oba sta bila obsojena in sicer bo moral vsak plačati po 2000 dinarjev globe. — Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice najceneje pri Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15. 73T —lj Ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec odpotuje danes v Beograd na veliko vojaško proslavo, ki bo v soboto 6. septembra pri predaji novih zastav jugoslovenski vojski. Zato odpadejo jutri v petek običajni sprejemi pri njem. —lj Član zbora ljubljanske opere gosp. Fran Rus slavi letošnje leto 401etnico, odkar ie vstopil v operni zbor slovenske opere, ki je nastopala takrat še v stan Čitalnici. Ministrstvo prosvete mu je dovolilo benefično predstavo, ki se bo vršila v soboto 20. t. m. Pela se bo na izrecno željo g. Rusa Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. Vse njegove prijatelje opozarjamo, da se dobe vstopnice že od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. —lj Obnove hiš. Na Sv. Petra nasipu je prebeijeno pritlično poslopje štev. 25 in enonadstropna hiša št. 27, oboje je lastnina Viktorja Rohrmana. V Trnovski ulici ima obnovljeno zunanjost pritlična hiša št. 17 ge. Manje Babrrik. V Vogelni ulici je obnovil Rudolf Banovec pritlično svojo domačijo št 5. Je pa še nekaj večjih hrš in sicer na prometnih ulicah, cestah in trgih, ki imajo tako starikav in razdrapan omet, da kazijo svoje okolje. Najrajši bi jih navedli z imeni njih gospodarjev, pa za danes naj zadostuje samo rahel migljaj. —lj Ulični napisi na hišah so na nekaterih cestah in ulicah potrebni obnove. Tako n. pr. je veliki napis v Trnovski ulici nečitljiv, ker manjka v njem polovica črk. Naj bi odločilni činitelji tudi uličnim napisom posvetili nekoliko pozornosti. Tako vsaj zahteva ugled slovenske prestolnice. —lj Klopi ob Trnovskem pristanu so v zelo slabem stanju. Naslonjala so polomljena, deske same pa vse prej kakor primerne za odpočitek m oddih številnemu občinstvu. —lj Divji maček v tivolskem gozdu. Ko so zadnjo nedeljo prevažali in prenašali razne živali in zveri na sejmišče, so bili nekateri delavci tako nerodni in neprevidni, da jim je padel pokrov s kletke, v kateri sta bili dve divji mački. Povsem un> Ijivo je, da sta vjernika porabila lepo priliko in bliskoma planila na bližnjo smreko. Enega begunca so kmalu dobili v pest in ga prinesli z drevesa v vreči. Drugi se pa še veseli zlate svobode in ga bržkone ne bo več nazaj. —h Za rezervne oficirje. Svoje ljubljanske čJane poziva Zveza rezervnih oficr-iev v Ljabrjani, da se udeleže na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra v soboto 6. L m. cerkvene slovesnost] v tukajšnji stolnici ob 10. dopoldn*. —Ij Ogled lovske razstave. Danes in vsa* dam razen ob nedeljah in praznikih obhod po lovski razstavi pod vodstvom strokovnjaka. Zbirališče pri srednjem vhodu paviljona »G«. —lj Plesna sezona 1930-31 se prične z zopetno otvoritvijo znane »Plesne šole mojstra Jenka«, ki se vrši začetkom oktobra — takoj, ko se g. Jenko vrne z inozemskega študijskega potovanja. 458n Tovarna pohištva A. Amanii, Tržič zopet razstavlja na vele-sejmu —lj Christoiov učni zavod, Ljubljana, vpisuje samo se september vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni in pridni gojenci popust. Pouk se prične 1. oktobra. Dnevni in večerni tečaji. Zavod preskrbuje službe. —lj Ogled šumarske razstave. Danes in vsak dan razen ob praznikih in nedeljah obhod po šumarski razstavi pod vodstvom strokovnjaka. Zbirališče pred vhodom paviljona »M« nasproti glavnemu vhodu. —lj Prava jesenska megla, znanilka jeseni, je ležala davi nad Ljubljano. Da prihaja jesen, se čuti vedno bolj. UHce so postale živahnejše, vrnili so se letovišča rji. dijaki itd. Šolarji so si naprtili svoje torbice ter oživeli ljubljansko jutro, ki je bilo davi že tipično jesensko - megleno. —rj Mala prometna nezgoda se je pripetila davi na Marijinem trgu pred trgovino Šmalc. Neki avtomobilist (s francosko evidenčno številko) je podrl mlajšo kmečko kolesarko, ki je zadobila pri padcu prasko na obrazu ter si umazala obleko. Službujoči stražnik je zaslišal avtomobili-sta, ki je po nezgodi avtomobil takoj ustavil, uslužbenci trgovine Šrnalc so pa umili kolesarko, nakar so se odpeljali avtomobilist, kolesarka in stražnik na pohcijo. Prometna nezgoda je privabHa mnogo radovednežev. Iz CeHa —c V Celja se bo gradil trgovski koJe* gij. V torek popoldne se je vršil v posve* tovaintioi celjske mestne braniirooe šesta* nek. kateremu so prisostvovali zastopniki celjskega sreskega grem rja. nekaterih dru* gfh gremijev, mestne in okoliške občane, Z£>ornice za TOI. Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Zveze g remijev in časopisja. Sklenjeno je bik), da se ustanovi poseben pripravljalni odbor, obstoječ iz 9 članov in s*cer 4 zastopnikov celjskega sreskega grerrtfja, 2 zastopnikov celjskega mestnega gremija, po enega zastopnika mestne ki okoHske občine in ravnaterja celjske trgovske šole g. Macao6ka. Pripravs ljalni odbor bo izdelaj pravila m sklical v najkraijšem času ustanovni občna zibotr no* vega društva »Trgovski kolegij v Ceju,« ki ima namen, zgraditi v Ce&ju veKko po* siopje. v katerem naj bi dobili stalni dom celjska trgovska šola m trgovsko nadalje* valna šola, sreski trgovski gremij, poleg tega pa bi b*i v poslopju urejen vn*erna£ za otroke trgovcev in drjake omenjenih dveh šoi. —c Velika prireditev celjskih postnih nižjih uslužbencev. Osrednje društvo niža jih poštnih in brzojavnih uslužbencev, po* družni ca v Celju, priredi v nedeljo 14. sep* tembra t. 1. ob 6. uri v Sokolskem domu v Gaber ju vef.iko ljudsko veselico pod po* kroviteljstvom upravnika Celjskega post* nega urada g. A. Boca. Spored je zelo za* baven in bo sodelovala železničarska god* ba iz Celja Ker je prireditev bumamtar* na, je pričakovati čim obilnejši obisk. —c Maturantska proslava celjske sloven* ske gimnazije. Kakor smo že poročali, se vrši po že objavljenem sporedu v soboto 6. in v nedeljo 7. t. m. svečana proslava 10. in 15.4etnica mature vseh dijakov nekdanje siovenske gimnazije v Celju. Za proslavo viada veliko zanimanje in bo udeležba nedvomno velika, ker je bilo vab= ljenih okrog 150 bivših dijakov. Večina udeležencev bo prisotna že v soboto zve* čer na prijateljskem večeru v Celjskem domu, ki se ori ene ob 20. uri. V nedeljo dopoldne bo maša zadušnica za pokojne gg. profesorje in tov ariše *di jake ob 9. uri (ne ob 8. uri, kakor je bilo prvotno dolo* čeno) v celjski župni cerkvi. Takoj po maši bo skupen odhod na celjsko pokopa? lisce na grob pok. prof. Suhača. Ostali pro* gram ostane nespremenjen. & —c Izgubljeno in najdeno. Izgubljen je bil usnjat pasji ovratnik z znamko št. 115. Ivanka Volferl iz I»isc je izgubila 31. av* gusta na desnem bregu Savinje pri kopan; ju svoj zlati poročni prstan, vreden 350 Din. Prstan ima na notranji strani vgra* viran datum »14. X- 1923« — V Raziagovi ulici so bila najdena očala. V Prešernovi ulici je bila najdena knjižica »Izkaz o šol* skem napredku«, glaseča se na ime Stanko Flis, Leveč pri Če7.ju. Na glavnem trgu je btfa najdena rjava usnjata denarnica z različno vsebino, v mestnem parku na klo* pi pa je bil najden damski pisan solnčnik. Ne gre. — Možiček, danes boš moral na obed v gostilno. Kuharica je nam zbolela. — Pa poskusi sama kaj skuhati. — Saj sem že poskusila, pa ne gre. Na konjskih dirkah. — Danes imam pa res smolo. Stavil sem na žrebca, pa je zmagala kobila. — Nikar se ne čudi, saj je docela razumljivo. 2rebec je galanten, pa je dađ kobili prednost Med mešetar ji na živinskem sejmu Kako žfvkio hvalijo, ponufajo, prodajajo in kupujejo - Nekaj prizorov Iz mešetarskega življenja I4*ftb4jaoa, 4. sepcembra. V Loii.b-iijaa i je toliko sejmov, posebno zadnje čase, da se jih ne da spraviti v en koš. V Ljubljani se menda vse prodaja kar po vrsti, skratka Ljubljana je tržnica. Kako je s kupovanjem, ne vem, ali prodaja kaj nese ali ne, to pa me tuxri ne zanima, ker nisem trgovec. Sam, čist idealizem me nosi po Iju'bljanakih sejmih. Dokaj čudni občutki bodo sprelefcav-ali kakega konjskega mesetarja, če mu bo padla tale pesnitev v oči. Kaj poreko pesniki, si pa niti ne upam domnevati. Mislim in upam pa. da se pesniki za tađce pesnitve se manj brigajo kot za svoje. Podane 90 mesarska četrt. Na Poljanah je več mesarjev kot hiš fmed hišami je namreč precej hlevov), to je znana stvar. Zato je razumljivo, da je tam tu*±i klavnica. Mesarji so seveda bogati možakarji, kakor tudi prawi neka znana pesmica rz predvojnih časov: drugi od nasprotne strani, pri tem pa %o hvalisati ubogo živinče tako, da sem bil kar pripravljen kravico kupiti, samo di-narčkov ni bilo, nakar se pa niti spomnil nisem. Udaril sem z mešetarčkom. da mu je kar v očeh zagorelo od silnega veselja — ampak sem se mu tudi izmuznil med množico kot jegulja. Nato sem naletel na zanimiv prizor. Dva : koncesijonirana« me-šetareka sta se kregala za mešetarino, namreč oba sta mešetarila. zaslužek pa je po basa 1 samo eden. — Beži no, kneftra. jezik imaš res dolg .ampak nisi nič z njim naredil jaz sem pa kravo prodal! — Koga si pa ti naredil ? Kdo pa ima daljši jezik kot ti ? Niti tista krava ne. ki sem jo jaz prodal! Nato sem si ogledal še nekaj plemenskih pujsov, ki so žalostno krulili v svojih kletkah. — Kupite erw*pod, najboljše pleme bo- »Tam na klavnici mesarji, ti so vedno pri denarji, radi vse vam prodado, kar si zažeii kedo . . .< Mesarjem pa ni samo klavnica v ponos, temveč tudi živinski trg pred klavnico. Včeraj sem ga posetfl — tisti imenitni sejem, kar moram povedati, ker javnost na moj poset ni bila opozorjena. pod kostanji ob Poljanski cesti — prašički, voiiči, kravice — ločeni, seveda po .»kategorijah«: vsak zase; ne vem zakaj mora biti tako, da se voh ne smejo štuli ti med kravice, četudi izgledajo tako ponižno. Naj bodo prve besede posvečene volom; sicer imajo baje ženske prednost, s čemer se pa žali m ozke, torej prvo srednji spol, da ne bo zamere. Voli so bih" zastopani menda z vsemi pasmami, sicer pa to meni m znano, samo zdelo se mi je, da so bih voli zelo raznovrstni. Tisti s strašnimi rogovi lami so menda ogrski, oni s krepkimi vratovi in repi pa menda pinc-gavski. Pa kaj bi to! Vol je vol, to pa tudi ni nobena posebnost, če je ta ali oni tako zaplankan z gnojem, da mu niti vesten mešetar ne more dotipati slanine, Da, vole pretipa vajo od vseh strani, tolčejo po bedrih ter jfii hvalijo in grajajo ,da človek ne ve, komu bi verjel, čudni ljudje se smuka jo tam okoli živinice, nekaterim zavdarja iz ust po golažih in dalmatincu — pa niso kmetje. Na prvi pogled človek opazi, da niso ne škrici, ne brici, pa tudi ne kmečki strici. Nekateri nosijo dežne plašče in očala poleg krepkih gorjač, na nogah imajo obešene gamaše, pod bradami pa kravate iz 18. stoletja. Tu in tam se prerivajo med gručami kmetov ter pihajo na duše prodajalcem ali kupcem. Ti ljudje so bržčas mešetarji ali sejmski advokati, ki znajo vedno plašč ali jadra obračati po vetru. Ce jih najamejo kmetje prodajalci, barantajo zanje, vlačijo jim skupaj kupce, da je veselje, če so pa v službi kupcev, kmetov m mesarjev — gorje živini, niti ena dlaka ne ostane na njih nedotaknjena in ne skritizirana. —Kupite, oča, še nikdar niste videli boljšega vola; kdo vam pravi, da je :*ku-marn«? — potipajte tu pod trebuhom! To vam je vol! Za vožnjo in za meso, kar hočete, ni izbirčen, lahko ga krmite s samo slamo ali pa z otrobi, pa bo še vedno dober. Kaj pravite, da je star? Oča, le da bi bili vi tako mladi! Seveda, roge že ima. pa tudi skopi jen je, drugače pa bi bil tele, ne pa vol! — Po čem? Ubogi kmetic ni mogel priti niti do besede. — Po 11 živa vaga., mitnico pa jaz plačam. — Seveda, tisti gnoj po bedrih — pa jaz, kaj ne? Ne boste me »popal«, ne! — Za božjo voljo, očka, to je dovolj lep vol, ki ne potrebuje nikakega »biksa-nja«! Kaj pa mislite! će bi gospod vola doma počesal, bi bil tako lep, da bi si ga še pogledati ne upah! — Po čem? — Ce hočete tako kot smo rekli, če pa ne, nam je še ljubše, vsak bo rad dal zanj vsaj po 12! — Torej, po čem? — Dajte kar 18 tisoč kron. pa je! Kar udarite! Pri kravicah je pa še bolj živahno. Pograbili so me kmečki mešetarji, to se pravi laiki, ne poklicni barantači. — če mislite kupiti dobro mlekarico, kar to vzemite. Fina kravica! Potipajte! In poceni jo dobite! Mlada je in veliko mleka daje, poglejte vime! — Seveda, pomolzli je niste še danes, zato pa ima takšno vrečo! — Koga? Saj ima vendar teleta! Saj jo je tele zjutraj povleklo! Kar hitro se odločite, drugače bo prepozno! Povlekel me je eden za rokav, pa spet -ste imeli, najboljšega merjaSčka imam! Samo 600 Dm! Na konjskem sejmišču. Joj, mrfa za čete vlake! Rezget pa takšen, da človeka kar ušesa zabole. Kmetje vodijo za uzde konje in konjtče, dirkajo z njimi ter se pri tem opletajo z nerodnimi nogami še bolj kot stara konjska strašila. Lepih konj ni bilo na spregled, tudi interesentov ni bilo mnogo. Končno pa sem vendar sagleda! kobilo, ki zasluži par besed. Mešetarček je dirjal za njo gor in dol tako, da bi ga kmalu duša zapustila. — Le poglejte to je kobilica, to je gospodična! Vitka čez pas in noge, noge! Huda pa tudi ni, če ji podržite bič pod repom, ne brcne nazaj! Vidite, kako teče! To je cel konjski srček! — Koliko? — Tako poceni kobile sploh ne dobite! Samo 6 jurjev! Ne morete je preplačati! — Ne vem, Če bi kaj vlekla, mislim, da samo prazno kočijo po promenadi! — Koga? To je pa že preveč! Vse takšne ljubljanske osle kot si ti vleče naenkrat! Saj, če nisi zadovoljen jo pa pripelješ nazaj! Pa kaj bi govorili! Takšne kobile nisi niti vreden! se je razburjal vnet barantač. Pri drugi skupini pa so se kregali ob odkritosrčnih rebrih neke konjske smrti sami kmetje brez mesetarja, — Ta je pa res strašno grd! Sama kost in koža! — Saj ga lahko zredite! Za vožnjo je strašansko dober, ni boljšega, boste videli, samo nakrmiti ga bo treba! — Seveda, če bo hotel jesti! — No, ali ne vidite, da je sit, če bi n« hotel zreti, bi bil lačen, ali ne?! — Ta mi bo prvi dan poginil pri jaslih in ovsu! Nak, za konjederca ga ne kanim kupiti. Konjskemu mesarju ga prodajte! je besedičil kmet. — Saj bi ne mogel narediti niti ene salame iz njega, četudi bi rep dodal k mesu! se je norčevala kmetica. — Iz vašega jezika pa bi se dala napraviti poštena salama, takšna kot je oni-le dimnik pri klavnici! se je hudoval prodajalec. šel sem, ker sem se ustrašil, da bi ne naredili še iz mojega jezika salame. NOGAVICI z ŽJ6OM Najboljše, naftrajonejse. za*o 13 najcenejše! Navihani Mthec Na dvorišče prileti poštiri golob, ki ima obroček na nagi. — Papa, tega moraš pa takoj izpustiti, pravi Mihec očetu. — Zakaj pa? — Ker je oženjen. Če se vmešava moški. — Marička, že stokrat sem vam rekel, da je treba vsaj največje pajče-vine omesti, pa sem že zopet našel veliko na divanu. Ometel sem jo in vrgel v peč. — Križ božji, gospod, to bova plesala! Saj ste vrgli v peč piesno obleko rrrrlostrve za nocojšnji ples. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 4. septembra 1930, Stev. 201 Ikvgustus Muir: Q0 v * ziocinov Roman' — Denar je tam, — je dejal Bentley. :—^Več sto funtov — videl sem jih. — Oči so se mu zasvetile, ko je nadaljeval: — Poleg denarja je tam duplikat procesa sublimacije premoga. Bil sem davi navzoč, ko ga je vpričo Caspiana spravljal v železno blagajno. — Duplikat? To je celo bogastvo za lopova, ki proda duplikat v inozemstvo. Komaj je izgovoril te besede, že je bil East\vood pri telefonu. Čez nekaj sekund je bil zvezan. — Najhitrejši avtomobil, ki mi ga morete poslati. Hendrev! Najhitrejšega, kar jih imate pri rokah! Zdaj sem v Caspianovi hiši. Čakal bom tu. Poskusim svojo srečo v High Lodge. da zasačim še Sternholda. Opozorite policijsko stražnico v Chelmsfordu — da bo pripravljena. George je pregovoril svojega očeta, da je odšel domov z dr. Draytonom, ki je povabil oba k sebi. A čez četrt ure je sedel z Eastwoodom v najhitrejšem avtomobilu, kar jih je imela policija pri rokah. — Ne razumem samo. — je dejal George, ko je drvel avto po praznih ulicah, — kako se je mogel Caspian tako daleč spozabiti. Vse je ležalo pred njim, plemstvo in druge časti so mu bile zagotovljene. Kaj neki ga je napotilo, da je postal zločinec? — Njegova skrivna strast ali bolje rečeno podlost. Caspian je bil kvartopi-rec — slepar. — ie odgovoril detektiv. — To je imel v krvi. Bil ie pa dovolj prebrisan, da je znal vse skriti nred ljudmi, s katerimi je imel opraviti. Pred leti je pa prišel v zadrego in moral si je nekako pomagati, sicer bi bila igra izgubljena. To je bil pravi vzrok — to in pa Sternhold. — Kako se je pa Sternhold zapletel v to afero? — Sternhold si je že znal ugladiti pot do profesorjevega zaupanja. Caspiano-ve zveze s Scotland Yardom so mu nudile zadostno jamstvo, kolikor ga je potreboval za ponarejanje denarja. Premeteni Sternhold je znal najti pot do bogastva. Da se reši, se je Caspian zvezal z njim. Sicer pa menda ni bilo treba posebnih priprav za njegov padec. T:astwood si je prižgal cigareto in nadaljeval: — Kar se je zgodilo potem, je bilo neizogibno. Sternhold je začel neusmiljeno odirati Caspiana in izsesavati njegovo kri. Caspian se je pogreznil tako globoko v blato, da je videl svojo rešitev samo v tem, če prepusti vse Stern-holdu, sam se pa umakne iz javnega življenja. Dejal bi. da je slutil, kaj se pripravlja v Scotland Yardu, kajti zadnje čase je bil zelo oprezen, da bi ne proglasil ponarejenih bankovcev za pristne. In v tem trenutku nastopi Mollv Langtonova. — Saj baš njene vloge ne razumem, — je dejal George. —To je zelo enostavno, — je nadaljeval Eastwood. — Caspian je bil njen varuh, upravljal je premoženje sira Abbota. ki je čakalo zakonitega dediča. In ker je vedel, kako ogromna je ded-ščma, je sklenil polastiti se je. Ignoriral je WiIIiama Carberya, advokata iz Clm-bridge in posrečilo se mu je na lastno pest izslediti Mollv Langtonovo. Ironija usode, porečete. Dejstvo je, da jo je našel v službi enega svojih agentov. Spoznal je. kako bi se dal položaj najbolje izrabiti. Sklenil je zastrašiti jo, da bi privolila v poroko z njim in da bi se mogel polastiti njene ogromne ded-ščine. Mislim, da bi se mu bilo to posrečilo, da ni bilo Julije Farrove. Ona je namreč imela dokumente o MoIly Lang-tonovi, pa mu jih ni hotela dati. Slednjič so jih morali Caspianovi agenti polastiti s silo. Viktor Hallam je bil med onim napadom ali umorjen ali pa slučajno ustreljen. Julija Farrova bo morala odgovoriti na nekaj neprijetnih vprašanj, ko jo v Ne\vyorku aretirajo. Zdaj je namreč na morju na poti v Ameriko z nekim italijanskim grofom — oba pod izmišljenimi imeni. Eastwoodov glas je bil vesel, ko je tako govoril v Georgom. Ko sta se pa bliža.a rligh Lodgu, je začela njegova zgovornost pojemati. George ga je prepustil njegovim mislim, kajti njegovi lastni živci so bili skrajno napeti. zdelo se je. da mu je na Mo!lyni varnosti ležeče več. nego na čemur-ko'i na svetu. Vedel je, da ne bo odnehal, dokler je ne najde, če že ne zve v High Lodge. kaj se je zgodilo z njo. Ko sta privozila na vrh hriba, se je Eastwood nagnil naprej. — V enem oknu vidim luč, — je dejal in vrgel cigareto proč. — Torej vendar še niso splavale vse nade po vodi. Kaj takega pa res nisem priča-koval Policijski avtomobil se je naglo ustavil pred visokim zidom. Da ni bil šofer tako previden in hladnokrven, bi bil zavozil z vso silo v veliko limuzino, stoječo brez luči na cesti. V naslednjem hipu je počil ourel. East\vood in George sta presenečeno obstala, potem sta pa hitela po stezi proti hiši. Edino razsvetljeno okno je bilo v pritličju. East\vood, ki je bil spredaj, je pogledal skozi okno. Kriknil je in pomignil Georgu, naj tudi on pogleda. George se je nagnil ;n pritisnil čelo na šipo. Na preprogi pri peči je stala Moli.. Langtonova In zakrivala obraz z rokami. Iz njenih oči je odsevala groza. Pred njo na preprogi je ležalo telo Marca Sternholda s krvavo rano na vratu. Pri mizi je stala sključena postava starega Kempa z revolverjem v roki, iz katerega se je še kadilo. Starec se je zagovarjal z drhtečim glasom in ko je odhajal s policijske stražnice, je svečano zatrjeval, da je storil svojo sveto dolžnost, ko je rešil Molb Langtonovo iz krempljev grbastega pohotneža. — Ubožec, — je zamrmral East-vvood. — Bomo videli, kaj se bo dalo storiti zanj. Saj mu glede na izredne okolnosti ne morejo odmeriti posebno visoke kazni. Če bi bil ubil Sternholda, ne pa samo ranil, bi seveda ne ušel prisilnemu delu na Broadmooru. Kai je to? Zdi se, da je rešilni avto že prispel po Sternholda. Ali ste že naročeni na ilu-^trovano tedensko revi!o „ŽIVLJENJE IN SVET"? Američanke v javnih poklicih Najbolje plačana ženska na svetu je Mabel VVillebrandt, ki dobi 50 tisoč dolarjev na leto V Zedinjenih državah Sev. Amerike je okrog 9 milijonov žensk v javnih poklicih. To ni mnogo, če pomislimo, da šteje Amerika 115 milijonov prebivalcev. Iz strukture ameriške družbe pa vemo, da tam ni treba delati vsaki ženski, dočim pri nas s prav redkimi izjemami mora. Poleg žen, ki morajo tudi v Ameriki služiti sebi in svoji rodbini kruh, je tam mnogo žensk, ki služijo za komfort. iz dolgega časa ali pa iz ljubezni do dotičnega poklica. Za mnoge ženske so javni poklici tudi zapeljivi, ker zasedejo pogosto dobro plačana vodilna mesta v industriji, trgovini in v svobodnih poklicih kot tajnice, urednice, aranžerke itd. Trem okolnostim odnosno vzrokom se ima ameriška ženska zahvaliti za svoj izjemni položaj v družbi. V Ameriki je bila žena že od nekdaj možu družica, ki mu je pomagala delati .ter delila z njim dobro in zlo. Ameriške ženske so pa tudi neprimerno bolj energične in bojevite, kakor naše. Končno ne smemo pozabiti, da so Američanke izborno organizirane. Razdeljene so v dva tabora in sicer Federa-tion of Womens Clubs in National Wo-mens Party. Gosta mreža ženskih klubov in društev skrbi za stalne stike med ženskami in malo je. Američank, ki bi ne pripadale z dušo in telesom nobenemu poklicu. Radikalnejši del ameriškega ženstva zahteva za ženske enake pravice in enake dolžnosti z moškim, še radikalnejša struja se pa poteguje celo za privilegije in posebno zaščito žensk v javnih poklicih, torej za nekakšno nadrejenost ženskega spola. Američanke se že dolgo bore za nočno delo žensk. Nekatere ameriške države prepovedujejo ženskam nočno delo, ki je zelo dobro plačano. V dotičnih državah zahtevajo ženske, naj vlade umaknejo to prepoved, češ, da so v primeri z moškim zapostavljene, ker ne morejo tako dobro zaslužili, kakor oni. Ženske hočejo imeti dostop do vseh 572 poklicev, dočim so zdaj zaposlene samo v 35. Najmočnejšo organizacijo imajo v konfekciji zaposlene ženske, kjer si regulirajo plače tako, kakor moški v veliki organizaciji Tra-de Union. 8urno delo je uzakonjeno samo v nekaterih državah. Povprečna mezda navadne tovarniške delavke znaša tedensko 42% mezde navadnega delavca. Tudi učiteljice in profesorice niso vedno enako plačane z moškimi. In za izenačenje plač bijejo zdaj Američanke najhujši boj. Vlade nekaterih držav so določile minimalno tedensko plačo 15 dolarjev, nekatere so pa šle celo na 10 do 8 dolarjev. Med delavkami je tudi Tmnogo zamork, ki delajo po 54 ur tedensko in so zelo slabo pla-bo plačane. Toda v Ameriki ne gledajo in 110.— » » 130.— » » 200.— » 240.— » > 290.— » » 290.— » » 450.— » » 300.— > > 89.— » > 150.— » » 150.— , družba z o. z., LJUBLTANA Sv. Pc*tra ro^ta 23 in Celovška cesta 63. 2305 patrone z nemškim »Rothweilskim« smodnikom in nove vrste lovske patrone znamke »K«, napolnjer z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom, ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. DVOKOLESA — TE2A OD 7 KG NAPREJ najlažjega m aa j modernejšega trpa najboljših svetovnih tovarn Otro-§lc vozićk, od oa.jp nprostejše ga do najfinejšega modela. Izdelujejo se tudi po o-kusu naročnika šivalni strogi, motorji, pneumatika. posa-mezTL' deli. V etika jzbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceawta" franko F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta st 4. > mM al i og1a&*< Vsaka beseda 50 par. Plača se lahko tudi » znamkah. Za odgovor znamko/ - Na vprašanja brez znamke ne « > nd£nvariarrux - Najmanjši a£las Din 5-«—*. '■ ' 1 TRGOVINA s špecerijo in železnino, na najprimernejšem kraju, pripravna ;udi za manufakturo, dobro ido-ča, se odda v najem. Obstoji nad 60 let. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2349 DEKLE ZA VSE bišne posle, vešča kuhanja, pranja perila, sprejme družina z dvema otrokoma v Azanji pri Smederevski Palanki. Za pojasnila se je obrniti na lekarno NikolajeviČ, Azanja pri Smederevski Palanki, Srbija. 2347 ČOLNI na Ljubljanici se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2333 MODROCE la airik močno blago Din 240.—. spodnje modrece, mreže, posteljne odeje najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trs 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Ob 4,1 /48 in \i0 Govoreči film Nesmrtni potepuh Izven sporeda: 1. Foxov zvočni tedenski žurnal in zvočna groteska »Poročna koračnica«! PEKARNO na zelo prometnem prostoru v večjem mestu s stanovanjem in popolnim inventarjem, vsled bolezni in družinskih, razmer oddam. Odstopnina nizka, najemnina zmerna, eksistenca sigurna. Ponudbe na naslov: A. Mor-dej, Zagreb, Vlaška ulica 129. 2348 »TRIBUNA- Iftlufiuicttutni papir PRVOVRSTEN ŠOFER za na avtobus se sprejme takoj. — Pismene ponudbe pod »Zanesljiv in vesten« na upravo »Slov. Naroda«. 2352 Malinovec z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni T3r. G. PiccoK, Ljubljana. — 1 kg- 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti in železnici. 58/T llfl I* lili 111 a za obijanje, lUlKU kratke za mizarje. IIU (I IIII oblane za pode — prodaja po zelo nizki ceni »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 46. Telefon 2820 in 25—95. 71/T Klavirje in planin^ „Dalibor" (ČSR) opetovano razstavljamo na Ve-lesejmu v Ljubljani, paviljon E od 31. VITE. do 15. IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 72/T Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. Ceniki franko. — »TRIBUNA« F. B. Lu, tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4 (postaja cestne železnice). 2342 Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure. 3ElItnf kino Matica" Telefon 2124 §rečke državne razredne loterije za 111. razred so dospele. Opozarjamo vse posestnike pri nas kupljenih srečk, da je rok za obnovitev srečk določen do 5. septembra in jih prosimo, da srečke pravočasno obnovijo. Zadružna Hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana« Sv« Petra c* 1© ^ t **** * Urejuje Josip Zupančič. Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. n Za upravo ln inseratni del lista: Oton Christof. — Val v Ljubljani. M.