Štev. 24 Trst, v petek 24. januarja 1913 Tečaj XXXVIII IZHAJA VSAK DAN srfl sk irteljab Ia praznikih eb 5., ik ponedeljkih afe t. zjcrtmj. Peaamlgae iteT. sa prodajajo po 3 nvd. (6stot.) v mnogih iobakaraah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Patra, Postojni, Sežani, Nabrežimi, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-JOml, Dorabergu itd. Zastarela IUr. po 5 nvč. (10 strt.) 5«LA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 kodoma. CENE: Trgovinski in abrtai ogiaai po 8 st. mM. «smrfeaioe, zahvala, poslanice, oglasi denarnih zavodov po StO si. mm. Za oglas« v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -eadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. besoda, lutf-mutj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava rSdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti''. PlafJJivo In tožljivo v Trstu. ePINOST Glasilo političnega društva ttKdlno*&* z« Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA m celo leto 24 K, pol leta >2 K, 3 mesec« O K ; na ■*» rcćbe bres dopoel&ne naročnine, se uprava ne odi a. hntatet as tsAaaJ« ,^KDI3fO«TI" ■(» — i m lat* Erom HO, s* p®l Imtm Kroa S-eO. VM dopisi naj se pošiljajo na urednidtv« iisaa. Nefr*mk» vana pwm> aa ae tprejeaaje ta rakaplal ae aa vrataja. Haročmino, a^aae in reklamacije je pacati aa spravo Itrt* UKSJjnSrrvo: Dfloa fiiarfie Salatd 2« (KareM da«). ladaJnUff taa odgvrorai urednik ŠTKFA Jt GODILA. T a>»a koaaorcg Bat* „Edinost". - Natisnila Tiskarna _TVinaf. Tfkiii sadruga a omejenim poroštvom v Trrta. aH« Giorgio Galatti itd v. 20. Pelinu knaHnRnl rs?nn Itev. 841-652. TELFPOfl R 11-57. Prevrat v Carigradu! Mladoturki so za vojno. Oficijelni komunike o divanu. CARIGRAD 23. (Izv.) Vlada |e Izdala o seji divana oficijelni komunike, v katerem pravi, da je divan lojalno in patriotlčno stališče vlade odobril, izrekel svoje zaupanje v □ravičnost in blagohotnost velesil in pritrdil prizadevanjem vlade, osigurati prihodnjost in gospodarske interese turške države. Potek divana. CARIGRAD 23. (Izv.) O divanu se poročajo sledeče podrobnosti: Pred palačo Dolmabagče, kjer se je divan vršil, je stalo okoli poldneva, ko je začel zborovati, le malo radovednežev. Navzočih dostojanstvenikov je bilo 68. Vršilo se je tajno zborovanje. Za odklonitev note velevlasti je bilo samo 12 glasov. Izvzemši malo polemiko, v kateri je princ Said Halfm zavračal očitke proti mladoturkom, je bila diskusija dostojanstvena. Poročilo vojnega ministra o stanju armade je bi o silno ugodno, jako neugodno pa je bilo poročilo finančnega ministra, ki je vDUvalo odločilno. Za nadaljevanje vojne pa je izmed povabljenih članov govoril !e eden ef eir generalnega Štaba, Ismail Hakkl. Velik vtis pa je napravil albanski senator Rešid Akif, ki je govoril v prilog miru, v istem smislu je govoril Gazi Muktar paša. Bivši vezir Said paša pa je samo vprašal, ima li divan sploh oficijelni značaj, kar je Kiamil paša zanikal. Najbolj se je šlo seveda za Drinopolje, dočim način, kako mislijo velesile rešiti vprašanje egejskih otokov, ni vzbudil nlkakega odpora. Mladoturški punt v Carigradu. DUNAJ 23. (Izv.) V večernih urah Je prodrla iz Carigrada senzacionalna in presenetljiva vest, da so se zrevolucijonirali mladoturki. Džavid paša, En ver beg in Talaat beg so se postavili na čelo nezadovoljnim mladoturkom, so zasedli porto, pregnali sivolasega velikega vezirja Kiamila pašo in sestavili svoj lastni kabinet. Ker pa so mladoturki in njihova vojaška stranka za nadaljevanje volne, je s tem dejstvom zunajnopc'itični položaj na mah izpremenjen in bodočnost zopet negotova. Ni izključeno, da se položaj popolnoma lz-premeni, ker se Je Turkom punt posrečil. Mogoče je, da izpremene sklepe narodnega zbora in velikega divana ia glasujejo za vojno Evropa pač ne mara trpeti, da bi izbruhnila vojna še enkrat in Rusija Je že dovolj razumtjivo grozila, da ne bp gledala politike mladoturških desperadov. Če je res, da prekličejo pametni odlok Klamilovega kabineta, pride pri Čataldži do novih bojev in s tem do dogodkov, ki bodo nedogled-nih posledic. Ako se vojna obnovi, petem se lahko reče, da so mladoturki pomagali metati zadnje ostanke Turčije iz Evrope. Demonstracija v Carigradu. CARIGRAD 23. (Kor.) Od polištirih popoldne sta priredila Enver beg in bivši poslanec stotnik Džami na čelu 300 seftam bučno demonstracijo pred porto. Demonstranti so vdrli na dvorišče porte, ko je zasedal ministrski svet in so klicali proti vladi, j ker Je predala Drinopolfe in popušča celo napram Cmcgori. Zahtevali so, da kabinet odstopi. Veliki vezir ]e odšel na to v svojo palačo. Enverbeg —Junak Carigrada. CARIGRAD 23. (Izv.) Ob 4 popoldne je udri Enverbeg s 300 seftami in oficirji v porto, kjer je premagal odpor in zasedel vse vhode in izhode. Z golo sabljo je stopil Enver v dvorano, kjer so bili zbrani prestrašeni ministri in Je prisilil Kismlla pašo, da se Je peljal z nJim k sultanu. Pri sultanu si Je Enverbeg izsilil avdijenco in ga je za-strašil, da mu priznal predlagana imena novih ministrov. To ]e bilo vse delo le neka) minut. Ko se je peljal nazaj, je ljudstvo prirejalo Enverbegu navdušene ovacije in duhovniki in hodže so napovedovali sveto vojno. Enver je stopil med narod in je za-kllcal: „Kiamila paše ni več, živelo novo ministrstvo 1" Narod Je Enverja dvignil na rame in ga (e nosil po mestu. Carigrajski dogodki so poslabšali položaj. DUNAJ 23. (Izv.) V dunajskih političnih krogih smatrajo po!oža| zelo resnim. Če mladoturška vlada ne bo hotela izročiti Dri-nopolja — kar Je verjetno — in bo raje izzvala vojno, potem so na enkrat vsa vprašanja na dnevnem redu: Balkanci pojdejo v Carigrad, Armenci se počno uporno gibati, Romuni bodo skušali zavratno napasti Bolgare in Rusija bo iskala dobička v Mali Aziji. To bi povzročilo zmešnjavo v celi Evropi. Zunanji politični položaj grozi in seda) pomaga te eno sredstvo, ki prežene temne oblake z obnebja: To je naglica, s katero se morajo velesile odločiti, da skušajo za-prečiti vojno. Redke vesti, ki prihajajo iz Carigrada, so porazno vplivale na dunajsko diplomacijo, ki so jo zaiotiie na routu pri francoskem poslaniku. Mladoturki ne marajo dati Drinopolja. LONDON 23. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Carigrada: Radi današnje demonstracije Je kabinet demisijoniral. Mahrnud Štfket je postal veliki vezir, Talaat beg začasen minister za notrajne zadeve in Izzet paša vojni minister. Talaat beg Je izjavil Reuterjevemu zastopniku: Ta preokret kaže, da hočemo rešiti čast naroda, ali pa pri tem poizkusu poginiti. Ne maramo vojne, ali rešiti hočemo Drinopolje, ki je conditio sine qua non. Pri Čataldži hočejo vojno. CARIGRAD 23. (Izv.) Ko so Javili vest o preobratu v Carigradu v Čataldžo, Je prispel od tam odgovor, da hočejo turške Čete na vsak način vojno. BEROLIN 23. (Izv.) Turški oficirji pri Čataldži ne marajo miru, ker so vsi za nadaljevanje vojn«. „Stranka turške mladine". LONDON 23. (Izv.) Pretekli petek Je baje prišel v London iz Carigrada agent nove „stranke turšce mladine", ki je iskal denarja, da bi preselili sultana nekam v Malo Azijo in tam ustanovili novo presto-Iico. Nova stranka Je baje v trajni zvezi z vojaškimi krogi v Carigradu. PODLISTEK. AKTA. Junktim med turško odškodnino in dolgovi. BEROLIN 23. (Izv.) „Anzeiger" ima iz Londona, da se bode jutri vršilo med bolgarskimi, srbskimi in črnogorskimi delegati posvetovanje o odškodnimi, ki Jo mislijo zahtevati od Turčije. Velesile bodo Balkancem najbrže svetovale, naj puste odškodnino in Jim bodo mesto nje dovolile pri plačevanju otomanskih državnih dolgov zelo ugodnih pogojev. Albanija, Solun in egejski otokL BELGRAD 23. (Izv.) Pričakuje se resnih težav pri omejevanju Albanije ia pri razpravi o egejskih otokih. Pravijo, da ruski poslanik ne bode stavil nikakih posebnih in samostojnih predlogov, ker bode podpiral le obstoječe zavezniške predloge. Zavezniki zahtevajo da se razpravo o Solunu izloči iz celotne zadeve. Denar za turike potrebe. PARIZ 23. (Kor.) Med francoskimi in nemškimi denarnimi zavodi, ki so interesi-rani v Turčiji, so se vršili novi razgovori. Razprave so imele za posledico konkretnih predlogov, ki bi imeli biti stavljeni turški vladi, da se pokrijejo tekoči izdatki za državno upravo. Nadejajo se, da bo sodelovala neka angležka skupina. Turške vojne ladje so dobre. CARIGRAD 23. (Kor.) Tiskovni urad zanika vest, da vojni ladji „Hair-ed-din-Barberus" in „Thorgut Reis" ne bi bile porabne za bitko in izjavlja, da porabnost teh dveh ladij kakor i vseh drugih v zadnjem boju ni nič trpela. Turške ladje rekognoscirajo. CARIGRAD 23. (Kor.) Cuje se, da Je divizija rušilcev torpedov tudi danes rekog-noscirala izven Dardanei, kakor vsak daa. Turški poraz pri Tenedu. BEROLIN 23. (Izv.) „Anzeiger" javlja Carigrada, da so bile v pomorski bitki pri Tenedu poškodovane skoro vse turške ladje. Število mrtvih pomorščakov je neznano. Turško uradno poročilo seveda pravi, da niso ladje prav nič trpele. Albansko odposlanstvo v Evropi. SARAJEVO 23. (Kor.) Odposlanstvo tukajšnjih beguncev iz Severne Albanije je šlo zvečer pod vodstvom derviša Hine na pot v Evropo, da doseže kaj na korist albanski reči. Odposlanstvo iz|avlja, da Je program in želja Albancev natanko določena. Hočejo, da prizna Evropa načelo narodnosti, da gre Albanija Albancem in da je ne mrcvarijo kakor truplo, ki je namenjeno za v anatomski laboratorij. Albanci so dovol| močni, da se lahko branijo pred svojimi sovražniki, ali oni se nadejajo, da bode Evropa sama sankcionirala njihove pravice. Protestirajo proti spomenici, ki so |o izročili črnogorski delegati državnemu tajniku sirju Greyu in ki trdi, da si Albanci sami žele aneksije albanskih mest od Črnegore. Albanske meje in trozveza. BEROLIN 23. (Izv.) „Lokalanzeiger" Javlja navidezno iz oficijoznega vira, da so se zadnje tedne pojavljala pri razpravi o albanskih mejah različna mnenja med Av-s tro ogrsko in Rusijo, kar lahko otežkoči delo konference posanikov. V zadnjem času pa Je baje ta ostrost med kabinetoma ponehala in se Petrograd vedno bolj približuje Dunaju. Italija in Avstroogrska ste pa že itak dalje časa sporazumljeni. Zgodovinski roman iz Neronovih časov. Spisal Aleksander Dum:is. — Prevei P. P. Nato Je pobral pas, ga pritrdil na enem koccu okoli tfgrovega vratu in položil drugega v trepetajočo dekličino roko. Nato sta se oba vzravnala in sta se molče vrnila zopet v mesto. Akta se je oprijela s! svojo roko Lucijeve rame, a z drugo Je vo- j diia krotko, izučeno žival, ki ji Je vzbudila j toliko strahu. Pri vhodu v mesto sta srečala nublj-; skega sužnja, ki mu je bilo ukazano, da! pazi na tigra; sledil mu Je na suho, toda izgubil ga Je izpred oči v trenutku, ko Je žival zopet izvohala gospodarjevo sled in zbežala v smeri proti gradu. Ko je zagledal Lucija, se je zgrudil pred njim na kolena iD sklonil glavo, da bi spreJJ kazen, ki jo je po njegovem mnenju zasluž 1. Toda v tem hipu je Dil Lucij presrečen, da bi se poka zal krutega; tudi Akta mu je proseče in s sklenjenimi rokami zrla v obraz. „Vs^ani, Libikje dejal R?m!Jan, „zasedaj ti odpuščam, toda pazi zanaprej nekoliko boije na Feba. Ti si kriv, da se je ta le^a vila tako prestrašila, da bi bila kmalu umrla. No, moja Ariadna, izroči tigra Feba In kako Je ubogljiva ta strašna žival, čuvaju. Dva ti vprežem pred voz iz samega I Če Lucij le migne z roko. Starček je ne-zlata in iz slonovine, in častili te bodo kakor koliko pomišlja!, nato se Je vznemiril in Je boginjo." dejal: „Pojdi, Feb, je že prav.- I „Kdo Je ta človek, ki se igra s tigri, ki Toda tiger se ni hotel odstraniti, tem-j ukazuje prokonzulom in ki se norčuje iz več se je postavil pred Lucija, se vzravnal \ bogov ?" ob njem, položil svoje tace na njegove rame > Akta je nagnila svoje mrzle, blede ust-in ga Jizal z jezikom. niče na čelo svojega očeta in se je komaj „Da, da,* je dejal Ludj poluglasno, „ti si plemenita žival. Ko bova zopet v Rimu, dobiš v dar lepo krščansko sužnjo z otroci vred, da Jo lahko požreš. Pojdi, Feb, pojdi!« Tiger je ubogal, kakor da bi bil razumel krvavo obljubo, in je sledil Libiku, toda pri tem se je najmanj dvajsetkrat ozrl po svojem gospodarju. Šele, ko je ta izginil z bledo, trepetajočo Akto za mestnimi vrati, |e brez upiranja zopet poiskal ziato kletko, v kateri Je bil zaprt na ladji. V preddzorani svojega gostitelja je srečal Lucij hišnega sužnja, ki ga je pričakoval, da ga sprovede v sobo. Mladi Rimljan |e stisnil Akti roko in je sledil sužnju, ki upala dotakniti se njegovih belih las ; nato je odšla v svojo sobo. Doživljaj tega dneva jo je popolnoma omamil, tako, da ni vedela, če je resnica ali so sanje. Potipala se je za telo, da se prepriča o svoji ČujeČ-nosti. Začutila Je pod prsti zlati obroč, ki Ji Je nadomestoval njen deviški pas. Ko ga Je približala luči, Je čitala na njem besede, ki so prevzele vse njene misli: „Moj lastnik je Lucij." III. Tekom prihodnje noči so se vršile daritve; svetišča so bila bogato okrašena s cvetličnimi venci, kakor ob največjih domovinskih praznikih. Č m so kon ali sveti !e svetil s svetilko pred njim. Lepa j obredi, je planilo ljudstvo v gimnazij,*) dasi Korinčanka je šla po svoji navadi k očetu, j le bila šele ena ura popolnoči; tako moda mu vošči lahko noč. Ko je videl, kako ! gočna je bila želja po igrah, ki so zopet e b!eda In razburjena, jo je vprašal, Česa j priklicale v spomin nekdanjo moč in veii- se je tako prestrašila. . Pripovedovala mu je, kako se Je zbala 1 čfoo Grške. *) Gimnazij —= grška telovadnica. (Dalje.) Prizren, Djakovica — Skader, Peč. BELGRAD 23. (Izv.) Ministrski predsednik Pašić je izjavil pri nekem razgovoru, da ste se Srbija in Crnagcra dogovorile, da pripade prvi Prizren in Djakovica, drugi pa Skader in Peč. Na južnoalbanskem bojišču. ATENE 23. (Uradno.) General Sapun-zakls telegrafira iz Hamisteliasa z dne 22. t. m. opoldne: „Levo krilo Je včeraj radi neugodnega vremena in slabega terena le počasi napredovalo. Sredina je pa marširala do gričev onostran soteske Fuad v Janlnski ravnini. Desno krilo Je napredovalo do črte Bizani — Kocelio. Mešan oddelek, ki je zasledoval iz Lobetsi bežečega sovražnika, |e zaplenil štiri brzostrelne in še druge topove. Sovražnik je imel veliko izeub. Dež, ki pada že od predvčeraj, Je preprečil energično akcijo. Balkanci bodo zahtevali odškodnino. SOFIJA 23. (Izv.) Čuje se, da se Balkanci ne morejo odpovedati vojne odškodnine, ker morajo tudi prevzeti del državnih dolgov. Samos hoče biti grški. LONDON 23. (Izv.) Narodni zbor na otoku Samu je zaprosil konferenco poslanikov, da dovoli Grški aneksijo ctoka. Indijski mobamedanci protestirajo proti noti. LONDON 23. (Izv.) Liga indijskih mo-slinov je protestirala proti dejstvu, da je i Anglija sodelovala pri noti, ki je bila predana v Carigradu. Mohamedanski Indijci pravijo, da žali njihov čut, Če se sili Turke h tako ned> stojnemu miru. Srbi v Draču in Lješu. DUNAJ 23. (Kor.) „N. Fr. Pr." in „Neues Wiener Tagbl." priobčujeta izjave iz Belegagrada se vrnivšega srbskega pos'a-nika Jovanovića, ki Je poudaril, da je Srbija prežeta najboljih inteacij in si želi z Avstrijo trdnega, trajnega In prijateljskega razmerja. Glede omejitve Albanije upa Srbija na naklonjenost Avsto-ogrske. Na vprašanje, ke-daj zapuste srbske čete Drač in Lješ, Je odgovoril srbski poslanik, da takrat, ko bodo že podpisali mir in bodo dogovorjene albanske meje, ki bodo vse zadovoljile. Vojni dogovor med Srbijo in Bolgarijo. DUNAJ 23. (Izv.) Listi javljajo iz Belegagrada, da so se vršila med Srbijo in Bolgarijo oficijelna pogajanja, kojih uspeh |e poseben dogovor. Glasom tega bi dala Srbija Bolgariji v slučaju vojne z Romunijo na razpolago 4 do 5 divizij, dočim bi poslala Bolgarija Srbiji v slučaju vojne z Av-stroogrsko 150.000 mož. Program prihodnjih dveh plenarnih sej. DUNAJ 23. (Kor.) Današnji konvent se-niorjev je sklenil, da se bodete vršili prihodnji teden dve plenarni seji in sicer v torek, dne 28. in v sredo, 29. r. m. s sledečim dnevnim redom. 1. Zakon o epidemijah in 2. poročilo odseka za dižavne uslužbence o mezdnih razmerah poslovodij tobačne režije. Za na-daljne predmete, o katerih bi se naj razpravljalo, so predlagali: zavarovalni dogovor rudarskih družb, poslovni red, davek na avtomobile in priznale volitev. Grcf Stiirgkh pripominja, da je vlada z namenom, pospešiti delavnost zbornice, zavlekla termin skticanja deželnih zborov do 18 februarja. Radi tega bo morda parlament lahko posloval do 15. februarja. Washingtonski akti In varstvo znamk. DUNAJ 28. (Kor.) V današnji seji kon-venta senijorjev Je bil storjen razveo drugih tudi sklep, da se ima cela vrsta predmetov brez prvega Čitanja odkazati odsekom, med drugimi tudi od grofa Stiirgkha napovedana vladna predloga, zadevajoča ratifikacijo wa-shingtonskih aktov iz leta 1911 in s tem združeno novelo o varstvu z.iamk. Češko-nemška sprava. PRAGA 23. (Izv.) Češko-nemška pogajanja za spravo so oficijelno pričela. Vele-posestvo poudarja potrebo sporazuma. Sporazuma med Ogrsko in Hrvatsko ne bo. DUNAJ 23. (Izv.) Korespondenca „Her-zog", ki Je biia prinesla predvčeraj iz Zagreba vest, da so pogajanja koalicije z ogrsko vlado uspela, javlja sedaj, da so v krogih stranke prava sprejeli to poročiio zelo pesimistično, ker so uverjeni, da Je ves trad Khuen-Hedervaiyjev za sporazum zaman. Priac Adalbert Pruski je zbolel. BEROLIN 23. (Kor.) Princ Adalbert Pruski je zbolel za pljučnico. Trenutno Je njegovo stanje še ugodno. Cesarica je sama prevzela postrežbo s?ojega sina. Stran H. „EDINOST" št. 24 V Trstn, dne 24 januarja 1913 Preiskava na Lloydovem partilku »Carin tla". SMIRNA 23. (Izv.) Grške torpcdovke so ustavile ia preiskale Lloydov paraik „Carintia' v mitileaskem vodo»|u in egiptovski paraik „Saidfhe" pri Tenedu. Žurnalist — špijoai. BELORAD 23. (Izv.) Danes so na smrt obsodili žuraalista Svetozarja Gavrilovići, ker Je za časa vojne špi|oniral za neko sosedno državo. Kozaki niso pobegnili v Galicijo. PETROORAD 23. (Kor.) Vojno ministrstvo ozaačuje vest inozemskih listov, da bi biio 130 kozakov pobegnilo iz Rusije v Galicijo, za popolnoma izmišljeno. Ne obupujmo! Ni gore tako visoke, da ne bi imela svojega viška. Ia ko si dospel na tako goro, moraš — ako nočeš poginiti — zopet ni-zdolu: pa obrni se, kamor hočeš, na levo, ali desno, doli moraš, ker ne moreš više. Tako Je tudi z narodi. Tudi najmogočnejšimi ! Povspenja se, dospeva do viška, in potem — pada. To je naraven potek življenja narodov. Včasih gre niidolu celo s strahovito naglico. Mogočni so bili Rimljani In padli so. Slavna, blesteča |e zgodovina Grkov, a koliko jim je danes ostalo moči ?! Ne bomo tukaj naštevali narodov, ki jim je nekdanja moč več ali manje upala, ali pa celo prenehala povsem. Kolo sreče narodov se vrti tafco kakor pri posamičnem človeku. Vzroki so različni: demoralizacija, razkošnost življenja in za njim pomehkuženje, nesposobnost njih, ki naj vodijo narod itd. Tako opažamo tudi na najmogočnejem sedanjem narodu začetke padanja. Teritoriji, na katerih biva, mu ne zadoščajo več. Pre-obijudeni so mu kraji. Se svojimi lastnimi pridelki se ne more preživljati niti četrt leta. Rej ima veliko industrijo in bogato trgovino in politična moč mu je velika. Ali železnih strojev želodec ne prebavlja. Pa tudi izvoz industrljalnih - izdelkov bo imel nekje svojo mejo, ki bo tem bliža, čim bolj se bodo drugi narodi razvijali, da začno tudi sami izdelovati. Zato mora mnogo — Nemcev v Širni svet s trebuhom za kruhom. Zato jih dobivaš po vsem božjem svetu, kakor — Italijanov. Je pa velika razlika med tema dvema elementoma. Italijan se poprijemlje vsakega dela. Varčen je in skromen v življenskih potrebah. V Nemca pa je zašel peklenšček napuha. Smatrajo se za ljudstvo — gospodov. Sililo le na boI|a mesta. Posebno k nam tu doli tišče, kar bi kazalo, da se pri nas Še daja dobro živeti. AU že jih je preveč; odpor domačinov je neizogiben. Tembolj, ker jim nadutost ne pridobi?a simpatij. Kjer je Nemec v svetu, nikjer se ne kaže hvaležnega za gostoljubje, marveč hoče biti gospodar. Nikdar se ne uči rad domačega lezika, pač pa zahteva privilegijev za svojega. In vspevala |e doslej izborao ta nemška infiltracija posebno pri nas Jugoslovanih. Ozrimo se po naših slovenskih krajih, po Hrvatski, po Bosni ia Hercegovini, po drugih balkanskih deželah! Povsodi se čutijo go pode, povsodi zahtevajo za-se svoboščin. In jih tudi uživajo. Tako jim vspeva vse, da se je že ne le v njih samih, ampak tudi v aas utrdilo uverjeaje, da je ni več sile, ki bi mogla odbijati to nemško infiltracijo. Na njihovi strani je naraščala samozavest, v mnogih naših se Je pa porajal fatalizem. U sojeno je tako! Usojeno je, da nas zagrne nemški val ... 1 Toda zgodovinsko znameniti dogodki zadnjih časov kažejo, da ta naš fatalizem vendar ni po/sem opravičen, kažejo, da tudi nemška drevesa ne bodo vedno rastla do aeba. Glede dežel na Balkanu je že sedanja vojna potegnila močan zapah. Oez nemške račune glede Balkana je že prišla debsJa črta. Se pač uveljavlja večni zakon o rasti in padanju narodov. Germani so na višku, od Katerega ne vodi pot navzgor, ampak navzdol. Znana Je sodba: Romani so narod sedanjosti, Slovani narod — bodočnosti. Tudi naš genijalni pesnik Stritar pripisuje Slovanstvu veliko čl07ečansko misijo: preporoditelj bodi Slovan stare Evrope I In realiziranje tega proročanstva ni ni-kaka utopija. Vsa Evropa, ki se je vedno smatrala kakor varuhinja Balkana, ni mogla dati osvobojenja balkanski raji; pač pa so |o izvojevali balkanski narodi sami s tako naglico, da je Evropi kar jemalo vid. In kaj vidimo sedaj: tista Evropa, ki je prisegala na načelo statusa qio na Balkanu, ki je vodila ohranitev turšsega gospodstva kakor eno glavnih postavk v svojih računih, ki bi bila tako rada odgri?.la balkanskim narodom sadove njihovih zmag: tista Evropa vprizarja sedaj demarše, pošilja svoje poslanike k vi soki porti, pritiska, prosi, grozi Turčiji, naj se le uda v posledice poraza, ki ga je doživela. Poreče se nam: to je vse kaj druzega, te zmage so izvojevale neodvisne, svobodne slovanske države — ali mi, s čem naj se ubranimo nemškega naroda, ko je pri nas ravno država z vsem svojim aparatom, ki povspešuje nemško infiitrac/jo. Vse res. Ali istotako Je res, da so Nemci, da je naša država, da Je vsa Evropa izključala tako zmago balkanskih držav, ia da tudi mi sami — bodimo odkritosrčni! — nismo mislili nanjo. In vendar |e prišla 1 Ntemo mhltli nanjo, ker nismo sluti*, da Je tolike sile, toUko energij, toliko inteligence v teh narodih. Tu se je pač uvaSjaril zakon narave. Mladi rastejo I V mladti je mladih svažih sli, ki dremljejo le ia ki jih treba vzbuditi. Rn« je sicer, da ml tu ne moremo v boj proti germanstvu z oboroženo silo, s puškami in kanoni. Vendar nam je zmaga balkanskih narodov migljaj usode, naj ne bodimo fatalisti I Česar ne moremo s kanoni, moremo z živo narodno zavestjo, z vero v sile srofe mladosti, moremo z delom, kulturnim In gospodarskim, moremo s politično zrelostjo, ki nas bo učila, da bomo na pravih straneh iskali pomoči in opore, da izprevidimo, da po kulturnem vjedinjenju in po pametni gospodarski politiki moremo biti dovolj močai tudi za odbijanje nemškega vala. Verujmo v večni zakon, ki določa tudi najmogočaejim višek, od katerega ne vodi nobena pot Še više, a zagotovlja mladim rast. Le tedaj, če bi se udajali v fatalizem, če bi izgubili vero v sami sebe — smo izgub ljenl. Zato proč z vsem malodušjem I Srca kvišku! _ Goriški deželni zbor, h. Goriški delni zbor sesto|i iz 30 članov s knezonadškefom vred. Kaezonadškof pa ne zahaja k sejam, če ni kaj prav posebnega. O »tala tore 29 poslancev, med tem 14 Slovencev in 15 Italilanov. Od teh manjka na italijanski strani 6 posl. ljudske stranke, katerih je 5 odstopilo lansko leto pred sklicevanjem deželnega zbora. Eden pa že poprej (Gasser, ki je bil imenovan okrajnim glavarjem v Tržiču); na slovenski strani ni poslanca iz trgov in mest. Torej manjka skupno 7 poslancev. Morda pa na slovenski strani odleti še kak poslanec. SLS preti izguba jednega po slanca, namreč Kosmača, bivšega župana v Cerknem. Proti Kosmaču se je dvignil sam cerkljanski dekan dr. Knavs ter ga obdolžil v „Novem Času" nekorektne občinske uprave. Ta obdolžitev je bila tako težka, da je Kosmač padel pri volitvi župana. Revizija občinskih računov izza njegovega župano-vanja, izvršena po deželnem uradnikn, pa je ugotovila primanjkljaja 5655 K. Del je že pokrit; 3000 mora pokriti Kosmač tekom pol leta. Zato je opravičeno vprašanje, koliko časa še ostane Kosmač poslanec? Dekan Knavs je vsklikail: SLS mora biti čista! Če odpade torej Kosmač, bo manjkalo že 8 poslancev. Navada je, da se dopolnilne volitve kmalu razpisu}ejo, ako je kak mandat prazen; na Goriškem pa čakamo in čakamo razpisa, pa ga le ni. No, res je, da so temu krive posebne razmere, ali sokriva na teh posebnih razmerah je tudi centralna vlada, ki se ne trudi, da bi jih odpravila, marveč je dala lani še potuho provzročite-Ijem teh razmer, kakor kaže, jim jo letos zopet daje.... Nezasedenih bi bilo tDrej 8 mandatov, zasedenih 21. Lani niso hodili k sejam iz znanih vzrokov poslanci slovenskega velepo-sestva in kraški poslanec, tore! 4 Ako bi bil sklican deželni zbor gorfŠki letos brez sporazuma z manjšino, bo seveda v deželnem zboru 18, oziroma 17 poslance/ od 29. I a ti naj zborujejo in sklepajo zakone 1 Deželnozborsko zasedanje je potrebno, pred tem pa je potrebna odstanitev ovir. je malce dobre volje na strani večine, bi se že dalo prid do sporazuma 1 Vse je odvisno od dobre volje večine. Ako bi bile razpisane nove splošne volitve, bi bil rezultat tak, da bi ne spremenil konstelacije deželnega zbora nafbrže prav nič. Slovenski klerikalci bi sicer utegnili izgubiti en mandat na Krasu, ali oni ia italijanski liberalci skupno bi ostali v večini. Torej čemu pravzaprav naj bi «e vršile nove volitve? Razpišejo naj se dopolnilne volitve In vlada naj se pošteno potrudi za modus vlvendl pa bo mogel deželni zbor vedno funkcljoniratl. Ljudski poslanci iz Furlanlje tudi nimajo prav, ako vstrajajo pri tem, da se ne ude- Zueza Jusoslooonsklh železničarje« sklicuje danes, dne 24. januarja 1913 ob 8 zvečer v veliko društveno dvorano v ulici sv. Frančiška Asiškega 2, II. nadstr. javen železničarski shod s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo državnega poslanca gosp. dr. Ryb&?a o 17 milijonskem predlogu v državnem zboru in socijalno demokratična zavijanja. 2. Poročilo o delavnosti konference slovanske železničarske ,Ligea. 3. Razno. ŽELEZNIČARJI! Dnevni red tega shoda je jako važen in vaša stanovska dolžnost zahteva, da se polnoštavilno udeležite tega shoda, kjer se temeljito razkrinkajo vsa gnusna zavijanja gospodov socijalnih demo-kratov! ODBOR. Irž^jo dojokilnih volitev, če bi bPe razpisane, marveč saktevajo splošne ; sara te zdi. da bi i sptofhtf m? nič se priiobSJ. Za sedaj pač ne kaže dru%o, nego sporazum med večino in manjšino. Saj tako kma'u poteče doba in pridemo do novih splošnih volitev. Po vsem tem ostaja odprto vprašanje, kake volje je vcčfea, italijanski Hberalci in slovMski klerikalci hi kaj misli pravzaprav storiti castralna vlada ? laformadje Ima; *?oč pa trdi, da pritisne na oa«, ki so lansko leto naravnost onemogočili vstop v zbornico 11 poslancem! Seja mestnega sveta. Predlog dr. Rybdfa glede okollčanskih vaških načelnikov. Župan j* otvorit sinočnjo sejo mestnega sveta ob 7*50. Po prečitanju zapisnika |e prečital do^ie vloge : prošnjo društva babic za oodporo; prošnjo trgovskega muzeja za zvišanje podpore; spomenico društva italijanskih učiteljev, ki opozar|a na pomanjkljivost šolstva in prosi, naj se to pri prora-čuHsk? razpravi vpošteva ; spomenico društva gostilničarjev, ki zavzema stališče proti zvi šanju davka na pivo; spomenico trgovcev na drobno, ki se izjavlja proti povišanju najemninskega davka in prošnjo šolskih zdravnikov za dovoljenje sekih šolskih sob v preizkusne svrhe. Prošnje se odkaželo dotičnim komisijam, spomenice se vzamejo na znanje. Nato se je pričela podrobna proračunska razprava, in sicer se je pričelo z razpravo o prvem oddelku rednega proračuna : osrednja uprava Vse postavke tega oddelka so bile sprejete, kakor je pradlagala finančna komisija. K besedi se oglasijo nekateri svetniki pri pododdelku : „stenografični zapisniki se|". Svet. Mordo priporoča, naj se pošiljajo sklepi mestnega odbora tudi onim svetovalcem, ki niso mestni odborniki. Svet. R y b i r se pritožuje, kakor je to storil že druga leta, da se tiskana poročila mestHega sveta razpošiljalo svetovalcem prekasno: šele čez leto ali več dni. Priporoča, da, če je temu kriva tiskarna, naj se odda delo drugI tiskarni, aH pa razdeli med več tiskaren. Svet. Brocchi nato pojasni, da so tem zakasnitvam večinoma krivi nekateri svetovalci, ki želijo pregledati svoje govore, predno gredo v tisk, in priporoča, naj se pazi, da se v prihodnje vsled takih malenkosti ne bo zavlačevalo tiskanje poročil. Na podlagi teh pojasnil se svet. Rybar pridruži Brocchijevemu priporočilu. Okollčanski vaški načelniki. Pri pododdelku »okrajni uradi" se oglasi k besedi svet. R y b k r, ki izvaja: Pod tem pododdelkom se nahajajo tudi postavke za plače okoličanskim vaškim načelnikom (kapovilom) in dovoljujem si ob tej priliki opozoriti slavni zbor na neke okolnosti, tlčoče se teh mestnih uradnikov. Iastitucija vaških načelnikov v slovenski tržaški okolici }e ustanova proti volji ljudstva, in to posebno iz poli-tčnih vzrokov. Do leta 1847. so namreč posamezne vasi, oziroma posamezne kata-stralne občine v tržaški slovenski okolici imele neko gotovo avtonomijo, katere izrat je prišel zlasti do veljave v tem, da so te vasi volile same svoje načelnike, imenovane župane, ia sicer s tem slovenskim imenom imenovane tudi v laških magistratnih soisih. Ti župani so bili izbrani izmed najboljših in najvrednelšti vaščanov ter niso biii plačani; zato so bili popolnoma neodvisni, vsled česar jim ni trebalo imeti ozirov ne na desno, ne na levo, zlasti tudi ne na veter, ki Je pihal na magistratu. Ta avtonomija pa seveda večini na magistratu al bilo po godu, In zato jo je leta 1848. odpravila! Svet. Mrak: Pa takrat ni bilo današnje večine Svet R y b a r: Laška je na vsak način bila. Če se vpošteva te zgodovinske pravice tržaških slovenskih okoličanov, g. svet. Mrak, je jasno, da le institucija sedanjih vaških načelnikov, ki Je bila okolici vsiljena proti volji prebivalstva. Ne da se tajiti, da so nekateri izmed vaških načelnikov skozi in skozi poštenjaki. Toda, ker magistrat, oziroma veČina izbirajo za vaške načelnike le ljudi, ki plešejo, kakor se na magistratu gode, so današnji vaški načelniki le večinoma slepo orodje v rokah magistrata, da špijonirajo slovenske učitelje itd..... Župan: Vaški načelniki opravljajo svojo službo. R y b i t : Špijoni so, ki poročajo potem asesorjem, to lahko dokažemo. Znamo to od vaških načelnikov, ki so bili odpuščeni iz vaše službe. Župan hoče trditi, da magistrat ne daje načelnikom političnih navodil. R y b a r (krepko in energično): Kar trdim, je res; z imeni lahko to dokažem. Ljudje, ki so me informirali, so pošteni in jim verujem. Saj sem bil radi pritožb že z deputacijo pri vas, gospod župan, pa ni nič izdalo! Župan: Pa saj so vaški načelniki vsi Slovenci 1 R y bar: Žalibog 1 Vas zahvalimo za take Slovence 1 Pa, da ne čoete raislli, da govorim brez podlage, hočem citirati dejstva ! Žapvii imajo namreč možnost, da delajo vaščaneni sitnosti, če se gre n. pr. za izdanje ubož-nega spričevala, za poročilo magistratu glede premoženjskih rszmer tistih, ki morajo plačati bolnišnične stroške ali tistih, ki prosijo za vsprejem v mestno ubožnico itd. Ia tu delajo vaški načelniki različna poročila za one. ki trobljo v njihov rog, drugačna za druge. Znan Je obžalovanje vreden slučaj Hreščak, ki se je dogodi pred časom v Trebčah. Mlad mož, ki Je obupal, da bi mogel poplačati grozno vkoke bolnišnične stroške, za katere ga Je občina tožila, ker Je bržkone Imela preugodno poročilo o'njegovih premoženjskih razmerah, si je iz obupa vzel življenje. — Večina teh načelnikov so tudi gostilničarji ali trgovci, in prebivalstvo sumi, da tisti, ki se pri niih služi, lažje doseže od „kapovile*, ku potrebuje, nego oni, ki »e pri nJem ne služijo. Temu mora biti enkrat konecf Nekateri člani večine so svo| čas sami priznali, da uredba vaških načelnikov ni vzorna. Že pred 5 ali 6 leti se je stavil predlog za nje reformo, pa ni bil sprejet. Danes Je to stanje še slabše, ker, dočim so bili prej načelniki stalno nastavljeni, se sedaj potrjujejo vsake 3 mesece, vsled Česar so Še bolj odvisni in gledajo, da čim bolj vstrežejo magistratni gospodi. Opozorim naj ie ne slučaj, da Je ob priliki ljudskega štetja načelnik v Trebčah, kjer ni nobenega Italijana razun njega — in še on ima nemško ime Stuckler — napravil neitevilo Italijanov ! Večina se nam Slovencem čudi, če nismo preveč vneti za občinsko avtonomi|o. Kako vraga, ko ta ni za vas drugo, nego tlačenje, zloraba, protekcija ! Slabše vladate z nami nego so Turki z našimi brati v Macedoniji. Če hočete sami za se avtonomijo, dajte jo tudi okolici ! Sij Je to po § 6 mestaega statuta mogoče. i-redtegam, da se naloži eksekutivi, naj študira in čim preje predloži načrt spremembe mestnega pravilnika s posebnim ozirom na vprašanje okollčanskih vaškh načelnikov, katere naj voli narod po prosti lastni vol|i, in ki naj bodo v zadevah materijelnih interesov dotične vasi avtonomni. Župan (v veliki zadregi) prizna, da ni izključeno, da ne bi bil kateri izmed vaških načelnikov slab 1 Glede slučaja Hreščak v Trebčah da prečitati poročilo mestaega odbora, katero pa popolnoma potrjuje to, kar Je izvajal dr. Ryb£r. Svet. P u e c h e r predlaga, da naj se naloži mestnemu odboru, da poroča o Ry barevem predlogu pred tretjim čitanjem proračuna. Pri glasovanju je bil Rybarev predlog od veČine odklonjen. Svet. R y b a r (ironično) : Živela avtonomija. Po daljši debati radi draginjske doklade mestnim uradnikom je bil vsprejet predlog finančne komisije, s katerim se doklada dovoli. Konec seje ob 1015 Domače vesti. Pika na i. Kadar hočejo naši Italijani kako stvar še bolje pojasniti, ali kako informacijo soopolniti pravijo: napravimo še piko na i. V kontroverzi, ki {e nastala radi otroškega plesa, ki ga je hotela p-ireditl Šentjakobska čitalnica, se oglašsjo od strani nekaterih braniteljev take prireditve v tonu očitaaja: Kakor nasprotujete sedaj, tako ste nasprotovali tudi ted»J, ko je šeatjakobika čitalnica uprizorila pr»o opereto. Sedaj pa Jo uprizarja tudi naše gledališče in se ponaša s tem napredkom. Napram temu očitanju treba že napraviti piko na i, ker to očitanje je — vsaj na našo adreso — neosnovano. V kontroverzo o vrednosti ali nevreinosti operete se mi nismo spuščali Pisala sta jo dva glasbenika in smo le dajali prostora enemu in drugemu. Š; manj je bilo interesirano na tem naše vodstvo. Tudi ne velja očitanjet nedoslednosti, ali celo animoznosti proti Šentjakobčanorn na adreso njih, ki so bili tedaj nasprotniki operete, a so sedaj odnehali od tega na-sprotsva. Ti niso bili namreč principijelni nasprotniki, ampak so nasprotovali le, ker se menili, da niso dani pogoji za tako vpri-zoritev, kakor pač — mora biti. Morda so bili preskupulozni, ali to nam mora priznati vsakdo — ne da bi se radi tega kdo smel čutiti užaljenega — da so se kasneje ti pogoji zelo pomnožili. O kaki animoznosti ne more biti govora; a če kdo vendar govori o njej, dela krivico. Narobe! Vsakdo ve, kaj pomen|a Sv. Jakob za slovensko stvar v Trstu. In vsi se moramo le veseliti delavnosti in tiste ambicije tamkajšnje mladine. Vse prej nego animoznost Je vodila naše politično vodstvo, kajti imelo je le svoje stvarne pomisleke proti ponovitvi otroškega plesa. Naj so že ti pomisleki opravičeni aH ne — nlkak^- pa se ne more govoriti o kaki anlmozn--* a-sproti njim, ki jih ravno naše vod* ceni po njihovi neutajljivl vrednosti za slovensko stvar v Trstu In ki dobro ve, da brez sodelovanja Šentjakobčanov ne bi moglo V Trstu, dne 24. januarja 1913. „EDINOST" št. 24 8tran III. biti rspažnega narsdao-poetičnega dtU ▼ pro^peh tržsSks^a Sk)vemt?a. Taka je aaia ptka aa i. Ciril-Metodor plca ima na programu tudi vetiki šiijtvi srecoiov z mnogimi kra-srikni dobitki. Glavni dobitek bo rlata ura. Srečke so že v rasprodaji, in kakor Čujemo, občinstvo že pridno sega po njih. Da bo pa gmotni nspth tem lepši, se obrača odbor do narodnih trgovcev, gostilničarjev obrtnikov in narodnega občinstva sploh, da blagovolijo prispevati s primernimi darili za srečolov, kakor tudi z jestvlnami in pijačo za buffet. ! Darove za buffet, kakor tudi za srečolov sprejemata g.e Ztnka dr. Ryb£feva, ul. ValdirJvo 11, In Roža dr. Gregorinova ul. G. Galatti 20. „BRIVEC" je izšel^ včeraj. Dobiva se v vseh tobakarnah / Stane 20 vinarjev. »U Damski odbor CM plesa ima jutri popoldne ob treh v prostorih Si. Čitalnice sestanek, katerega naj se blagovole gotovo udeležiti vse sodelujoče gospe in gospodične. Združeni odbori svetoivanskih nar. društev prirede v nedeljo, dne 26. januarja, „Sklepno mladinsko veselico" v „Narodnem domu" v korist ubožnim slovenskim šolskim otrokom z raznovrstnim sporedom, dekla-macijami, petjem, igrami in godbo. Začetek ob 4 pop. po blagoslovu. — Vstopnina 40 vin., sedeži po 20 vin. Med točkami svira iz prijaznosti salonski orkester „Vrdeljskega Sokola". Iz zavoda Sv. Nikolaja. V zadnjem izkazu zavodu naklonjenih darov je po neljubi pomoti izostal ta le zadn|i odstavek: Vsem blagim srcem bodi izrečena stotiso-čera iskrena zahvala. Hvala vsem onim vplivnim osebam, ki skrbe, da nam slavne oblasti nakažejo podporo, enako tudi naši denarni zavodi. Lepa hvala vsem, ki na ta ali oni način pomagajo zavodu Sv. Nikolaja v njegovem obstanku in razvoju. ODBOR Zavoda Sv. Nikolaja v Trstu. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi v nedeljo, dne 26 t. m., „Plesni venček" v „Konsumnem društvu" v Rojsnu. Začetek plesa ob 6 zvečer, konec ob 12. Pri plesu krasna zabava in šaljiva pošta. NaproŠeni so vsi člani in prijatelji društva, da se udeleže tega venčka. Hali CIRIL- METODO« PLES pri So. Jakobu se uril o soboto 25. lan. Pevsko društvo „Zastava" v Lonjerfu priredi svo|o pustno veselico v nedeljo, dne 2. februarja, v prostorih „Kons. društva" v LonJerju. Na sporedu so razni šaljivi pevski zbori, godbene točke, katere izvaja domače godb. društvo „Volarič", ter ponovitev krasne Igre, dvodejanke „Anarhist", katera je In bo gotovo vsem ugajala. Po veselici, ki se prične ob 4 popol., se vrši ple3 do polnoči. Vabimo torej si. občinstvo, da poseti v čim častnejŠem številu to veselico, kajti nikomur ne bo manjkalo zabave in kr»tkočasJa. „D. Tripković A Cie anonimna družba za paroplovbo, rimorkiranje in re Ševalno delo". Firmo pod takim imenom bode ustanovila 5 firmo bratje Bruaner-jevi z dovoljenjem mlnisterstva tvrdka Tripkovič. Slovensko gledališče. S^očnja uprizoritev tridejanske burke „NEBESA NA ZEMLJI", je »rkabHa za medreden&ko predstavo Še precej občiastva v naše gledališče in reči moramo, da je bilo toliko smeha, kakor Še malokdaj. Stvar |e res prav za predpust. Komične situacije druga za drugo, dovtip pobija dovtip, smejati se moraš, če bi se tudi ne hotel. Igralci so storili svojo dolžaost, kolikor ]im je peč pripuščal dober spomin, in marsikateri dovtip je šel v izgubo, ker je bila stvar preslabo memorirana. Sicer pa: zakaj se bi enkrat tudi pri nas nekoliko zatisnili vsa| enega očesa, saj drugje zatUkuJeJo obe In še ušesa zraven. Občinstvu je stvar vsekakor ugajala in je s tem tudi dosegla svo| namen. Pa saj smo tudi — v predpustu 1 —r. * * * V nedeljo popoldne se ponovi burka „NEBESA NA ZEMLJI-. V nedeljo zvečer se ponovi opereta „ČEDNOSTNA SUZANA". Tržaška mala kronika. Trst, 23. januarja. O tatvini v neki vili v Solkanu smo poročali že parkrat precej obširno in »mo povedal?, da so bili tatovi že aretirani v Gorici, dočim pa so v Trstu dali pod ključ več oseb, ki so ukradeno blago shranjevale, oziroma orodajale. Preiskavo v te| zadevi vodi v Trstu vrdelski policijski komisarijat. Btlo pa je tudi še več tatvin v tržaški okolici, zlasti tja proti Kopru, kjer so tatovi vlomili v več vil in odnesli, kar se je dalo odnesti. Nadaljnja preiskovanja so obrodila tudi še nadaijnl uspeh, aretovana sta bila namreč zopet dva lopova, neki Anton Milja-vec, star 37 let, mesarski pomočnik, rodom it Puie, pristojen pa v Osor, stanujoč na Acquedottu it. 58, možakar, Id je že dve leti brez dela, im pa 24Ietai ivaa Fabjan, strojnik, iz Podgorc, oba aajbo^ia prijatelja glavneg* tatu LičMa. V Fabjenoveia stanovanju so našli več časopisov, v katerih fcflo govora o tatvinah po razalh vilah. Pri aretiranki Florentini Gtigcr, ki je stanovala v hI. Farneto it. 10, so našH v stanovanju svoj čas Fabjanovo delavsko knjižico. Lepa hvaležnost. Neko Lucijo Baccati, vratarico v ul. Barriera vecchia it. 16, je naprosila aeka Marcela Ftrro, da bi |o prenočila. Vratarfca je bila tako dobra Ia jo je rts prenočila. Drogo jutro je Marcela še prosila vratarico, naj jej posodi par kron Tudi te |c dobila, potem pa — izginila. PolzkuSeaa žepna tatvina. Franc Pangoi, stanujoč na Greti št. 377, |e svoči sedel v gostilni „Al papagallo" v ul. Car-ducci it. 4. Približal se mn je 261etni dninar Viktor Jazbec, stanujoč v ul. della Scalinatr it. 28 in mu je skušal izmakniti denarnico, kar se mu pa ai posrečilo. Viktor Jazbec je bil aretiran. _ Društveno ^esti* Slov. ak. fer. dr. „Balkan" v Trstu Danes v petek ob 730 zvečer zboruje „socijalni odsek" v gornjih prostorih kavarne „Balkan". Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer va|a samo za base. Tenorji imajo posebno vajo v torek. Prosim vsi. Pevovodja. Mmr. del. organizacija. Gibanje v čistilnici petroleja in socijalno demokratična hinavščina. Komu nI več v spominu gibanje v čistilnici petroleja, pri katerem so uganjali socijalni demo-kratje največjo hinavščino i Uloga, ki so jo igrali, je bila v resnici infamna, omazana. Najpoprej so obljubili da hočejo nastopiti skupno z „Narodno delavsko organizacijo", nato pa so prelomili svojo obljubo. Vedeli so prav dobro, da bi ravnateljstvo ugodilo za htevam delavstva, ako bi nastopili skupno obe organizaciji. Ker pa imajo ti ljudje do NDO veliko sovraštvo, niso radi tega hoteli stopiti pred ravnateljstvo skupno z deputacijo NDO in predložiti ravnateljstvu zahtev vsega delavstva. S tem so pokazali, kaka je niihova solidarnost. S tem pa so tudi škodovali delavstvu te tovarne, ki bi si v slučaja, da bi oni ne btii tako strankarski, vsaj za neka) izboljšalo svoj položaj. — No, zavedni delavci so to spoznali in so se začeli zaradi tega odtujevati od socijalnih demokratov in pridruževati „Nar. del. organizaciji. Sedaj pa bo vodila boj proti izkori ščavalcem v tej tovarni „Nsr. del. organizacija" samo in se na socialne demokrate ne bo več ozirala, ker oni so kapitalistična ooora. Sidia Sulligoi franjo Wildmann dirigent Podruinice Ljubljanske kreditne banke ti Trstu vjenčani dne 21. januara 1913. Pravi : FRANCK-ov : pridatek za kavo nosi kot znak tale kavni mlinček, pozor pri nakupu zaradi nahajajoč'h se ponaredeb 1 Tovarna v Zagrebu. •M. H Tr»t Napredek vede! Nmjenergičoejše in gotoro te zdrahi sifilis s svetovnim sredstvom = lORUBIN GASILE = Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatiti«, uretritii in meh. m _ . , g+m .. katarji korenito ozdravijo s JLOHIOlil, UlfcBllO Konfeti Čamile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Silingei. popolnoma odpravljajo in oblaiujejt pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna toženja (pro-statitis, uretritia, cvstiti*, mehurae fcatarje, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tokove itd — Škatlja konfetitev Ca»il« K 4-*—. Iornbin Ca sile, najboljše protiaifil tično in poživljajoče kri$stilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti aifilidi, anen iji, impotenci, kosto^oli, lshias, vnetju Žlez, poltnim madežem izgubi Bemena, poluc jam, spermatoroi, steriliteti, neurasteniji, energičen razkrojevaJe urinove kiseline itd. — steklenica Jorubina C*aile K 3'50. Vbrim&ajiec Ca sile zdravi \ eli tok, akutne in kr >ni