Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
3?.haja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izido--. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
II. LITO
Murska Sobota, 8. septembra 1940.
ŠTEV. 36.
Politični pregled
Domaii dogodki:
O slavnostni seji vlade, ki
je bila ob priliki obletnice podpisa sporazuma s Hrvati, je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi med drugim, da je imel predsednik vlade govor o zgodovini in pomenu sporazuma in o osnovah vladne politike. Jugoslavija se je notranje konsolidirala, kar je omogočilo razne ukrepe za povzdigo našega gospodarstva.
V zunanji politiki stremi Jugoslavija za tem, da ohrani narodu mir in da se ustvari iskreno in prijateljsko politično in gospodarsko sodelovanje z vsemi našimi sosedi, zlasti z Nemčijo in Italijo. Prijateljstvo s tema državama se naslanja na bistvene interese Jugoslavije. Zdaj, ko se kažejo nove smernice v preureditvi Evrope, mora pri tem delu tudi Jugoslavije sodelovati. Vlada upa, da bosta obe veliki sosedi razumeli napore prijateljske države.
Gradbeni minister Dr. Miha Krek je pred dnevi podal ostavko. Za gradbenega ministra je bil imenovan državni svetnik Danilo Vulovič iz Beograda, dr. Miha Krek pa za ministra brez listnice.
Bivši španski minister Gar-zio Vajajo je prispel v Šibenik. Z njegovim prihodom so v zvezi pogajanja zaradi nakupa in izvoza naših drv.
Za banovino Hrvatsko so bile pretekli teden vpeljane okrajne samouprave. Listi pišejo, da bodo to zanimiv poskus na polju notranje uprave.
Voditelj muslimanov minister dr. Kulenovič, je v okviru vprašanja notranje preureditve države dal izjavo, v kateri smatra, da bi bilo v interesu hrvatstva samega, ako bi se iz Bosne in Hercegovine ustanovila četrta edinica, poleg Hrvatske, ki že obstoja ter Srbije in Slovenije, ki še čakate na ustanovitev.
Slovenski senatorji in bivši narodni poslanci so se sestali na skupni seji v Ljubljani. Pretresali so današnja pereča vprašanja, predvsem kako pravočasno in zadostno preskrbeti Slovenijo ^ življenskimi potrebščinami in omogočiti preživljanje najširših slojev. Sprejete sklepe so poslali
Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petro II.
Šesti september, rojstni dan našega mladega vladarja, ki je letos dopolnil 17 let, je naš nacionalni praznik. Ta dan je istočasno simbolspo-rnina na kralja Ujediniteija, katerega mučeniška smrt je v duši naroda zasadila ljubezen do mladoletnega sina — kralja.
V teh svečanih trenutkih, ko zre ves naš narod na svojega mladega vladarja,ki jesim-bol naše srečnejše bodočnosti, se moramo zavedati naše velike dolžnosti in odgovornosti do kralja in do nas samih. Sreča, napredek in lepša bodočnost našega naroda je odvisna od skupnega sodelovanja kralja in naroda, bratske sloge in napredka. Le eno leto še loči našega vladarja od njegove polnoletnosti, ko bo vzel kraljevsko oblast v svoje roke. Naša zgodovina ne pozna vladarja, ki bi bil v tako mladih letih
postavljen pred tako težkimi dolžnosti in pred toliko odgovornostjo. Velika je država, ki jo bo moral krmariti skozi valovje da-našnjihtežkihraz-, mer Zato se pa moramo zavedati našenajvečjedol-žnosti do našega monarha in naroda: Potrebno nam je duhovno zedi-njenje, dvig iznad plemenskih borb in nerazrušljiva zavest, da so vsi deli našega naroda, s svojimi imeni, s slavno preteklostjo, s svetlimi tradicijami in z vsemi svojimi |)!emenitimi silami poklicani, da zgradijo srečno, močno in veliko Jugoslavijo. Ta zavest in odločnost, da bomo posvetili vse naše sile za dosego teh ciljev je aaše najlepše vezilo, ki ga moremo dati našemu mlademu vladarju k njegovemu življenskemu prazniku.
Živel Nj. Vel. kralj Peter II.!
predsedniku ministrskega sveta in vsem članom kr. vlade.
Jugoslovenski - nemški gospodarski odbor se bo sestal šele koncem septembra v Dubrovniku. Na tem sestanku bodo določili kontingente za tekoče gospodarsko leto in način plačevanja.
Iz zameistva:
Nemški letalski napadi so se
nadaljevali z nezmanjšano srditostjo na Anglijo. Tako je pred dnevi trajal napad na London celih 7 ur. Nemci so bombardirali pristanišča, tovarne in železniška križišča.
Angleški bombniki so vsak večer leteli nad Nemčijo. Napadli so tudi prestolnico Berlin. Njihov napad je trajal tri ure. Cilj angleških napadov so letališča, petro-lejska skladišča in letalske tovarne.
Italijanska letala so obmetavala z bombami angleške postojanke v Sredozemskem morju, Malto, Gibraltar, Aleksandrijo in Haj-fo. Na kopnem ni prišlo do večjih bojev.
Italijani se pripravljajo na
novo ofenzivo v Afriki. Tokrat jim bo cilj angleški Sudan ter angleške postojanke na egiptski sredozemski obali. Posebno jih mika važni Sueški prekop.
Zakon o uvedbi splošne vojaške dolžnosti za vse moške od 21 do 30 leta, je bil sprejet v ameriškem senatu. Po tem zakonu bodo imele Združene države 12 milijonov vojaških obveznikov. Prvi obvezniki bodo vpoklicani že 15. oktobra.
10.000 letal na mesec izdelujejo sedaj že ameriške tovarne. To je izjavil predsednik Roosevelt
Zadnji nemški vojni ujetniki
so zapustili Francijo. Večinoma so to bili ranjenci, ki so jih prepeljali v Nemčijo z lazaretnimi letali.
Med Italijo in Grčijo je napetost popolnoma popustila in ni niti iz Albanije, niti iz Grčije nika-kih vesti o vznemirljivih dogodkih.
Ker se Madžarska in Romunija sami med seboj nista mogli sporazumeti, sta se podvrgli italijansko-nemški razsodbi. V ta namen so se sestali na Dunaju italijanski in nemški zunanji minister. Prisotna sta bila tudi zunanja ministra prizadetih držav. Razsodba je bila spregovorjena prejšnji petek v gradu „Belvedere".
Romunija je morala odstopiti Madžarski severni del svoje transilvanske pokrajine s 50.000 kvadratnih km površine in s 2 in pol milijona prebivalci. Italija in Nemčija sta prevzeli tudi jamstvo za nedotakljivost vseh meja Romunije. Radi dunajske razsodbe je v Romuniji zavladala splošna potrtost, na Madžarskem pa vlada veliko veselje Transilvanija mora biti izpraznjena v 14 dneh.
Med Romunijo in Bolgarijo so pogajanja stvarno končana in izgubi tudi tukaj Romunija z odstopom južne Dobrudže, približno četrt milijona prebivalcev. Bolgari bodo zasedli to ozemlje istočasno kakor Madžari severni del Transilvanije.
Stari kovanci
Stari srebrni kovanci po 10 din so prenehali biti zakonito plačilno sredstvo 31. avgusta. Po tem roku se morejo zamenjati ti bankovci za nove pri Narodni banki in pri drž. finančnih ustanovah.
Opozarjajo se vsi, ki imajo še stare kovance po 1 din in po 20 din, da je skrajni rok za zamenjavo enodinarskih novcev 20. oktober, za 20 dinarske kovance pa 31. oktober. Po tem roku se ti novci ne bodo mogli več zamenjati niti pri Narodni banki, niti pri drž. finančnih ustanovah.
Vsem Šolskim upraviteljem!
Šolske potrebščine kakor tudi tiskovine, razredne spise lahko dobite kakor prejšnja leta v knjigarni Hahn I. v M. Soboti.
Dne 8. septembra VELIKA SOHOLSHfl TOMBOLA v Murski Soboti
Enotna mola in enoten kruh
Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal uredbo o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. Uredba globoko posega v gospodarsko življenje v naši državi, a je potrebna za pravilno ureditev vprašanja oskrbe prebivalstva s kruhom. Po tej uredbi se lahko vsi presežki pšenice in pšenične moke prisilno odkupijo. Za presežke se smatrajo vse zaloge pšenice in moke, ki presegajo lastno potrebo posameznih gospodinjstev, pri čemer se računa 300 kg pšenice ali 240 kg moke na člana gospodinjstva. Razen tega morajo ostati še količine potrebne za setev. Prisilno odkupovanje bodo opravljali organi občih upravnih oblastev prve stopnje (sreskih načelstev, mestnih po-glavarstev). Na zahtevo oblastev morajo imetniki pšenice in pšenične moke v roku, ki ga določi oblastvo, prijaviti vse količine pšenice in pšenične moke, ki jih imajo, nadalje število članov gospodinjstva in površino zemljišča, ki ga nameravajo posejati s pšenico v prihodnjem letu. Oblastveni organi imajo pravico natančno se prepričati o točnosti prijave. Imetniki pšenice so dolžni tako ugotovljene presežke prodati in izročiti pooblaščenim ustanovam po teh predpisih.
Za prisilno odkupljeno pšenico veljajo cene, določene z uredbo o prometu pšenice z dne 26. julija letos. Osnovni ceni, ki je določena s to uredbo na 250 dinarjev za metrski stot s hektoli-tersko težo 76 kg in z 2 odstotkoma primesi, je do 31. oktobra letos dodati še 50 din pri 100 kg kot nadomestilo za časovne premije, določene v uredbi o prometu s pšenico, ki se ukinejo.
Po novi uredbi je urejen tudi prevoz pšenice in moke. Posebno važno je, da sta uvedena tudi enotna moka in enoten kruh. Od 1. septembra naprej bodo smeli mlini v naši državi mleti le dve vrsti moke: belo in krušno. Pšenico morajo mleti tako, da dobe iz 100 kg pšenice s hektolitersko težo 76 kg 10 kilogramov bele moke in 70 kg presejane enotne krušne moke, 20 kg pa odpade na otrobe in izgubo pri mletju. Pri pšenici z manjšo hektolitersko težo se računa za vsak kilogram manjše teže pol kilograma krušne moke manj, pri večji hektoliterski teži pa za vsak kilogram hektoliterske teže preko 76 kg 1 kg krušne moke več.
Izjeme veljajo le pri mletju na merico, kjer se lahko melje prosto nepresejana moka. Natančnejše določbe o mletju na mericc in o višini merice bo za vsako področje predpisalo upravno oblastvo druge stopnje (banska upr.).
Enotna krušna moka bo po zatrdilu strokovnjakov zdrava in redilna. Za daljšo dobo pa se ne bo smela shranjevati, ker se bo rada kvarila. Kruh iz te moke bo tudi prav okusen.
Krušna moka bo stala pri nas na drobno, kakor so izračunali 4.90 do 5 din, bela pa 8.90 do 9 din za kg. Cena beli moki bo torej zelo visoka, a krušni sicer znatno nižja, vendar še zmerom razmerno visoka. Za Slovenijo, ki mora uvažati mnogo žita in moke, bo to hudo breme.
Iz naših tržišč
Ljudi se vedno bolj polašča bojazen, da bo zmanjksio najvažnejših živ-ljensk h potrebščin, zato so začeli nekateri nakupovati rszm živila tako, da najdeš v mnogih h šsh kar cela skladišča. Tako prekomerno nakupovanje je položaj na trj>u ie!e prav poostrilo in to na škodo najsiromašnejših, ki nimajo sredstev, da bi si doma ustvarili zaloge za poznejši čas. Trenotno stanje naže prehrane in oskrbe z najpotrebnejšim blagom pa ni tako neugodno, kakor se zdi marsikomu na prvi pogled. Poglejmo si nekatere živ-ljenske potrebščine:
Moka
Izvažali smo preveč žita. Samo v teku enega leta smo prodali v inozemstvo nekaj manj nego 25.000 vagonov pšenice, če bi Pri z® d v pravem času ustavil izvoz zlasti v trenotku, ko je bilo jasno, da bo letina slaba, ne bi mogli vojvodinski proizvajalci potiskati cene do takih višin. Če se bo nova uredba o pšenici strogo izvajala, bodo prišle na dan rezerve žita, ki jih zadržujejo zlasti kmetovalci v Vojvodini, ki še vedno čakajo, da se bodo cene še povišale.
Sladkor
Bojazen, da nam bo primanjkovalo sladkorja spričo letošnje letine sladkorne pese, ni upravičena. Novi sladkor bo prišel v drugi polovici septembra na trg in do tega trenotka ima Centrala za sladkor še toliko blaga, da ga bo za sproti. Od nove letine sladkorne pese pa bomo dobili več
Iz te krušne moke se bo pekel enoten kruh, „naroden kruh", kateremu bodo cene šele določili. Enotni kruh se bo smel dati v promet šele naslednji dan potem, ko je bil pečen. Nočno delo v pekarnah bo v bodoče prepovedano. Določbe o peki enotnega kruha stopijo v veljavo 9. septembra. Omenjamo še, da sme minister za trgovino in industrijo (v sporazumu s hrvatskim banom) po potrebi predpisati obvezno mešanje pšenične moke z moko ostalih vrst žita za izdelovanje kruha.
sladkorja, kakor znaša sedaj naša enoletna potrošnja, ki se ceni na 800 va> gonov mesečno. Cena nosemu sladkorju bo morda nekoliko višja, zaradi višje odkupne cene pese, toda ta po. višek bo sorazmerno majhen.
oiie
V novem gospodarskem letu bo na razpolago več surovin za izdelovanje olja. Ueozili jih bomo iz Bolgarije in Turčije. Razdelitev razpoložljivih količin pa je zajamčena z novo uredbo o oljnicah. Cena novemu olju, ki bo prišlo kmalu ns trg, bo neprimerno nižja, kakor znaša danes cena za fina olja, ki se še dobe v trgovinah. Pričakovati je, da bo znašala cena novemu repičnemu olju in olju iz sončničnega semena 2e okrog 20 din za kg v nadrobni prodaji. Novo olje bo prišlo na trg sredi septembra.
Kava, rlž In zatlmbe
Glede na onemogočen dovoz iz prekomorskih držav je računati s tem, da bo primanjkovalo raznih začimb in dišav. Tu je važen predvsem poper, ki ga pa bomo menda le dobili toliko, kolikor ga nujno potrebujemo.
Kave je še zmerom dovolj na trgu, čeprav je ne moremo več dobiti iz prekomorskih držav, zlasti iz Brazilije. V zadnjem času smo dobili večje kaličine kave preko Hamburga, ki pa je pri uvozu, torej bret carine in trošarine ta 20% dražja.
Riia še ne primanjkuje. Z novo trgovinsko pogodbo nam je Italija za-jamčila potrebne količine italijanskega riža, ki bo pa na razpolago šele v oktobru. Kakšna bo cena, se še ne vc
GR33SKI KINO MURSRH SOBOTA
Otvarjamo novo sezono
v četrtek, dne S. sept. ob 21. uri
VESELI ČEŠKI VELEFILM
„VRAŽJI ŠTUDENTJE"
(ŠOLA ZAKLAD ŽIVLJENJA)
Bohač L. V. Gabrielova Th. PiStek
A. Novotny R. Smolikova Smolik Fr.
Veseli film o naših sodobnih maturantih, o njihovih veselih in žalostnih urah, o njihovih profesorjih, — strogih in dobrohotnih 1
Film nas povede nazaj v šolska leta — najlepšo dobo življenja!
Film predvajamo še s
v petek, dne 6. IX. ob 15,15 uri ob 17.30 uri in ob 20 30 uri v soboto, dne 7 IX ob 17.30 uri in ob 20 30 uri
V nedeljo, dne 8. IX. 1940
ljudska predstava ob 11 uri IS min.
»VRAŽJI ŠTUDENTJE«
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek: Novi „UniverzMm • vojni led* nlk" in „Mlky & Silly"
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 8. IX. ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20-30 uri v pondeljek, dne 9. IX. ob 17.30 uri OPERA	in ob 20 30 uri
Premiera Madame Buttertly
„HIMNA LJUBEZNI"
Paul Kemp	Harla Cebotari
Tito Gobbi	Lucie Englisch
Godba: Giaccomo Puccini
Sodeluje balet in zbor kr. dvorne opere
v Rimu! — Rim 1899 .....mlada operna
pevka Rosa Beltini se zaljubi v pianista Petersena. . . — Film o ljubezni, ki je bolečina, ki je ljubezen . . .
Dodatek: „Mefro>journal" in iala.
izven rednega programa:
Samo v torek, 10. IX. ob 15.15 uri ob 17.30 uri in ob 20.30 uri vsredo, 11. IX. ob 1515 uri ob 17.30 nrf in ob 20 30 uri v četrtek, 12. IX. ob 9.1S uri ob 15 15 uri
Reportalni zgodovinski ob 17.30 uri iilm O vojni 1939-1940 in ob 20 30 uri
„Od Narvika do Pariza"
Filmski dokument naših dni, v katerem je resnično prikazana vsa strahota sodobnega vojevanja ... — Reportaža vojnih dogodkov od skrajnega severa do Pariza .. .
„Bloki" za film „Od Narvika do Pariza" ne veljajo!
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
vendar ni verjetno, da bi se riž še bistveno podražil.
Koruzna moka
Koruzne moke trenotno ni in če bo prišla na trg v prihodnjih tednih, bo izredno draga, ker je cena koruzi, ki je bila prej maksimirana na 180 din, v Vojvodini narasla že na 350 din. Čim pa bo prišla na trg nova umetno sušena koruza, bo cena koruzni moki rapidno padla.
Krompir
V zadnjih dneh se je znatno podražil. Ta podražitev pa je docela neupravičena in se sadanja cena ne bo mogla držati, ker se povsod obeta obilna letina in bo v jeseni brez dvema zelo narasla ponudba. Isto velja glede čebule, kjer bo letina prav tako zelo dobra.
MUO
Milo se je podražilo od lanskega leta za okrog 20%. Zaenkrat ni verjetno, da bi cena še nadalje narasla,
pač pa je računati s tem, da se bo deloma poslabšala kakovost, ker niso na razpolago inozemske surovine in je verjetno, da bo država predpisala izdelovanje enotnega mila.
Svete
Težkoče pa so s svečam?, ker nimamo parafina, k! smo ga prej dobivali s Poljske. Sveče so se znatno podražile. Sedsj gre prizadevanje za tem, da dobimo potrebne količine parafina iz Rusije In Rusunije,
Petrolej
Sedaj ga je do?oij na razpolago, ker smo ga v zadnje«) Času precej uvoz'li. Cena je ostala nespremenjena in bi bilo priporočiti, zlasti kmetom, da se sedaj založijo.
StarSi!
Preden kupite svojim otrokom šolske potrebščine, oglejte si veliko zalogo
aktovk, nahrbtnikov, šolskih knjig, monopolskih zvezkov
za osnovno Solo in gimnazijo in vse ostale potrebščine.
Cene nizke! Knjigarna HAHN, Murska Sobota.
Izpred sodišča
Javnega uslužbenca je žalil.
Serec Franc, mizar v Murski Soboti je šel po Lendavski cesti dokaj vinjen. Ker je po ulici razgrajal, ga je pozval poveljnik so-boške policije na red. Serecu lepe besede niso pomagale, temveč je tudi vnaprej razgrajal in je začel poveljnika žaliti na najrazličnejše načine. Radi tega svojega dejanja pa se je moral Serec zagovarjati pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča. Obdolženec je sicer skušal svoje dejanje tajiti, vendar je prišlo sodišče na podlagi dokazov do zaključka, da so navedbe obtožbe resnične in jeSereca obsodilo na 2 meseca strogega zapora in 180 Din denarne kazni.
Družinski prepiri in pretepi. Bohinec Jožef st. živi v bližini Lendave v slabih odnošajih s svojimi sinovi. V hiši so bili prepiri na dnevnem redu. Ob nekem takem prepiru sta Bohinec Jožef ml. in Matija telesno poškodovala svojega očeta. Med očetom in sinovi so nastale različne civilne in kazenske pravde. Pri neki pravdi, ko je bil oče zaslišan kot priča, pa mu je njegov sin Jožef očital, da laže. Radi te žalitve in radi telesne poškodbe je razpravljalo okrožno sodišče in je obsodilo Bohinec Jožefa ml. na 2 meseca strogega zapora in 60 Din denarne kazni, Bohinec Matijo pa na I mesec in 15 dni strogega zapora.
Modeme okvirje za Post. vložke —
dobite najceneje pri
Nemec Jb M Sobota.
DOMAČE VESTI
—	Jubilej. Te dni je praznoval petdesetletnico šolski nadzornik g. Evgen Antauer. Kakor, da bi šla leta brezbrižno mirno njega, je še sredi ustvarjanja najpolju pedagoške literature, ki jo je obogati] s svojimi deli. Telesno krepak opravlja svoje naporno nad-zorniško delo, ki pozna le en smoter: Vse za napredek prekmurskega ljudstva. Priljubljenemu g. nadzorniku, ki uživa vsesplošno spoštovanje, želimo ob njegovem življenskem jubileju še mnogo, mnogo plodonosnih in zadovoljnih let!
—	Osebna vest. Na našo gimnazijo je premeščen iz Ptuja profesor Leopold Gorjanec, it
—	Popravni izpiti na gimnaziji so bili končani v soboto. Nekaj kandidatov se ni prijavilo k izpitom in bodo ponavljali razred, več kandidatov pa izpita ni položilo, med njimi tudi 6 dijakov iz višjih razredov.
—	Začetek šolskega leta na gimnaziji bo s službo božjo, ki bo istočasno v vseh treh svetiščih v petek, 13. septembra. Upamo, da bo kljub nerodnemu datumu, ki v praznovernih očeh pomeni nesrečen dan, letošnje šolsko leto srečno in uspešno v vsakem pogledu. To iz srca želimo dijakom in profesorskemu zboru!
—	Konec samoupravne gimnazije. Po popravnem izpitu sta dovršila zrelostni izpit maturanta Slavko Seršen Jn Gabrijel Ruža. Tako so vsi Kandidati iz zadnjega letnika samoupravne gimnazije srečno napravili maturo. S tem je tudi konec naše samoupravne gimnazije, kajti v letošnjem šolskem letu bodo vsi razredi državni.
—	Lahek zaslužek boste imeli v nedeljo, če pridete na sokolsko tombolo.
—	Petanjski brod. Prejšnjo sredo je bila licitacija petanjske-ga broda, ki je z zgraditvijo novega mosta doslužil svojemu namenu. Brod je last soboškega sreskega cestnega odbora. Kjub temu, da se je zbralo precej interesentov, pa brod ni bil izdra-žen, ker so kupci ponujali prenizko ceno. Tako še zdaj čaka brod na višje ponudnike, kljub temu, da je neki dnevnik že prinesel pred tedni vest, da prevaža bivši petanjski most ljudi v bližini Hotize.
—	Pozor filatelisti! Prispeli so odrezki spremnic z znamkami iz leta 1936. Prodajajo se od 1. do 30. septembra t. 1. v zavitkih po % kg na pošti v Murski Soboti. Cena je 45'— Din.
—	Povišanje mezde. Draginja raste iz dneva v dan. Naše upanje, da se bo dvig cen vseh življenskih potrebščin ustavil, se doslej žal ni uresničilo. Pri vsem
tem pa je najbolj prizadet naš delovni človek, ki si mora služiti svoj vsakdanji kruh v tovarnah ali sličnih podjetjih. Tem ni bilo dano, da bi si nakopičili zaloge živil, ko so bile cene na trgu še nižje, ker jim pač primanjkuje za to potrebni denar. Vsak in naj bo še tako neznaten dvig cen, butne najprej ob naš delavski sloj, ki današnje razmere najbolj občuti. Marsikateri delodajalec z razumevanjem zasleduje preobratom v našem gospodarskem življenju in tem primerno povišuje mezde svojim delavcem, ne da bi njegovi uslužbenci izvajali na njega kakršenkoli pritisk. Že pred meseci smo pisali o povišanju mezd, ki so ga bili deležni tuk. nameščenci in delavci Sedaj je ponovno povišal g. Šiftar mezde svojim delavkam za 5 odstotkov. Njegovemu vzgiedu je sledil tudi eden izmed tukajšnjih trgovcev. Uverjeni smo, da ne bosta ostala to osamljena primera in da bodo tudi ostali delodajalci sledili njihovemu vzgledu. Zavedati se moramo dolžnosti medsebojne pomoči v današnjih težkih gospodarskih prilikah.
— Novo kolo boste imeli, če kupite v nedeljo, dne 8. t. m. tombolsko karto.
URE, ZLATNINA
' KRISTAL, PORCELAN
BOGATA IZBIRA, SOLIDNE CENE
H. ILGER-'" SIN
MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 USTANOVLJENO LETA 1860 2
—	»Grajski kino" vljudno prosi cenj. obiskovalce, da kupijo vstopnice za vse filme — glej spored na drugi strani — že v predprodaji! Film „Od Narvika do Pariza" predvajamo tudi v četrtek dne 12. IX. 1940 pred-poldne ob 9. uri 15 min. da na ta način omogočimo poset tudi onim obiskovalcem, ki pridejo z vlakom. Povratek je možen proti Hodošu ob 11. uri 30 min ; proti Ljutomeru pa ob 15. uri. Popoldanske predstave ob 15. uri 15 min. končajo tako pravočasno, da je možen povratek z vlakom ob 18. uri 26 min.
—	Žigosanje sodov. Na
osnovi delovnega programa odobrenega po ministrstu trgovine in industrije, osrednje uprave za mere in dragocene kovine v Beogradu se bo vršilo pregledovanje in žigosanje sodov v postajah za kontrolo sodov v Murski Soboti dne 10. in 11. oktobra, 8. nov., in 10. decembra 1940. V Gornji Radgoni 7., 8. in 9. oktobra, 7. novembra in 9. decembra 1940.
— Smrtna kosa. Te dni je
umri v Budimpešti v 55 letu starosti Molitoris JenS, bivši učitelj v Murski Soboti. Pokojnik je že dalje časa bolehal na raku v požiralniku.
KMETJE, TRGOVCI, URADNIKI ter OBRTNIKI
zavarujte vse svoje Imetje le pri edini domači VZAJEMNI ZAVAROVALNICI v Ljubljani. Potom svojih zastopnikih sprejema vse vrste zavarovanj kakor življenje, požar, steklo, nezgode, kasko itd.
Zastopstvo: MATAJ FRANC,
3 M. SOBOTA, Cerkvena c. 5.
—	Gradnje. Gradbena delavnost je pri nas v polnem razmahu. Na Radgonski cesti je posebno živo. Poleg okusnih hišic, ki rastejo iz tal v okolici bivšega marofa, gradi železničarska zadruga svojo stanovanjsko hišo. Te dni so končali temelje. V bližini pa se gradi novo šolsko poslopje. Delavci so pridno na delu in skušajo nadoknaditi zamujeno, ko so delo ovirali neprestani deževni dnevi. Načrt za novo stavbo se je naknadno v toliko spremenil, da bodo dogradili še tretje nadstropje. Tako bo imela naša mladež v doglednem času dovolj prostornih in svetlih učilnic, kar bodo prizadeti starši gotovo o-dobravali.
—	Dospeli so najnovejši jesenski in zimski MODNI ŽURNALI. Dobijo se v trgovini Hahn I. v M. Soboti.
—	Iz bolnišnice. Sedemletna hči dninarja Bagar Ana je pri igri tako nerodno padla, da je dobila večje poškodbe po telesu.
—	Črevar Novosel Franjo je med delom padel na nož. Dobil je težje poškodbe na prsih. — Z drevesa je padel in si pri tem zlomil roko, sin posestnika Mli-narič Peter iz Šratovec. — Pri prevažanju mlatilneg stroja so se splašili konji posestniku Jerebiču Vinku iz Rihtarovec. Imenovani je prišel pod kolo. Pri tem je dobil nevarne poškodbe. — Z mlatilnice je padel ter se pri tem težje poškodoval Jakob Franc iz Mostja. — Pri sekanju drv si je presekal žilo na levi rokiBeznec Bela iz Sobote. — S srpom se je vrezala v nogo Števančec Elizabeta iz Sobote. — Pri delu si je odsekal prst Graber Ludvik iz Lendave. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tuk. bolnišnici.
—	Smrt. V mesecu avgustu so umrli v soboški bolnišnici sledeči: Cener Rudolf, 18 let, iz Kri-ževec; Hozjan Ivan, sin sez. delavca, 15 let, iz Vel. Polane; Gaber Marija, prevžitkarica, 51 let iz Tišine; LepošaGabor, dninar, 51 let iz Salovec;Hamber Anton, posestnik, 62 let iz G. Radgone.
—	Naj v miru počivajo!
—	Na drž. realni gimnaziji v M. Soboti se bo začelo novo šolsko leto dne 13. septembra s slovesno službo božjo ob devetih. Po službi božji odidejo vsi učenci v gimnazijo.
—	Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v M. Soboti bo v pondeljek 9. t. m. od 10. do 12. v gimnaziji. Dolžnost vsakega mojstra je, da vpiše vajenca v obrtno nadaljevalno šolo (čl. 270. obrtnega zakona).
—	Smrtna kosa. V torek, dne 3. t. m. je preminul dolgoletni upravitelj veleposestva Rakičan g. Schweinhammef Janez v 99 letu starosti. Pokojnik je užival v naših krajih splošen ugled. Pogreb pokojnika bo v petek, dne 6. t. m. ob 4 uri v Rakičanu. N. v m. p.
—	Šiftar Štefan, 50 let gostilničar. G. Šiftar Štefan, gostilničar, posestnik in trgovec v Puževcih je obhajal 1. septembra t. 1. 50 letni jubilej svojega gos-tilničarjevanja. Jubilant je splošno znan kot pošten, prijazen in spreten gostilničar. Mnogo se bavi tudi s trgovino z živino in svinjami v živem in mrtvem stanju. V njegovi gostilni se radi sestajajo on-dotni prebivalci ne samo radi uživanja pijače in jedil, marveč tudi radi gospodarskih pogovorov in sklepanja kupčij, kar je v veliki meri prištevati prijaznosti in splošni spretnosti jubilanta in njegovega sina Pavla. Prijetni so nam spomini preteklih let, ko smo vedno bili v gostilni g. Šiftarja solidno postrežem, zato se veselimo z jubilantom in želimo, da bi njegova gostilna tudi v bodoče ohranila tako dober sloves.
—	Išče se dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklina-mi. Naslov se poizve v knjigarni Hahn v M. Soboti.
—	Blagoslovitev motorke v Šalamencih. V nedeljo dne 1. septembra t. 1. se je vršila blagoslovitev motorne brizgalne gasilske čete Šalamenci. Pomembni prireditvi je prisostvovalo 116 ga-
silcev in mnogo civilnega naroda iz Šalamenc in bližnje okolice. Župno upravo sta zastopala pod-starešina g. Bac Ludvik iz Murske Sobote in član uprave g. Ba~ ko Karol, šolski upravitelj v Stru-kovcih, občino pa njen predsednik g. Banfi Štefan. Lepo se je razvijal razpored blagoslovitve in lepi so bili govori, ki so jih govorili gg. Bac, Bako, Banfi in predsednik čete Šalamenci. Posebno prijetno je zvenel zaključni govor podstarešine g. Baca, s katerim je gasilce navduševal k nadalnje-mu delovanju v prid bližnjega. Gasilci čete Šalamenci so vredni te pozornosti, saj so si nabavili s skrbnim zbiranjem prispevkov dragoceno motorko in poleg tega še zgradili gasilski dom, čeprav je bila ta četa ustanovljena šele leta 1935.
— Martjanci. V sredo, dne 28. avgusta t. 1. popoldne je izbruhnil požar na oslici slame posestnika g. Olena v Martjancih. Domači gasilci so takoj nastopili. Velik dim je privabil v Martjance tudi gasilce sosednjih čet in četo tovarne g. Benka iz Murske Sobote tako, da se je v Martjancih v prav kratkem času zbralo 70 gasilcev, ki so oslico slame presekali, goreči del pa takoj pogasili. Sreča je bila, da ni bilo vetra, sicer bi plamen objel sosednje poslopje, ki je leseno in drugo oslico slame, ki se je nahajala v neposredni bližini. Domneva se, da je bil požar podtaknjen.
OBČINA MURSKA SOBOTA
RAZGLASI
V petek, dne 6. septembra 1940. praznujemo rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra II. s slovesnimi službami božjimi v vseh svetiščih ob 8 uri.
Prosim vse hišne posestnike, da ta dan razobesijo državne zastave.
Vse trgovske in obrtne obratovalnice morajo biti ves dan zaprte.
Predsednik občine HARTNER, 1. r.
Sokalsbo društvo Murska Sobota - župa Maribor.
V proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Petra II. bodo sledeče prireditve:
služb.
Na dan 6. septembra 1940 se udeležimo zahvalnih božjih
Ob 11. uri se vrši v dvorani Sokolskega doma svečana seja. Pred in med sejo se bodo pobirali prostovoljni prispevki
za socijalni fond.
Pozivamo vse pripadnike Sokola, da se gornjih prireditev udeleže.
Vabimo pa tudi vse urade, društva in korporacije, da se udeleže naših prireditev.
Živel naš mladi kralj Peter II.
Zdravo!	ODBOR.
Sokolska tombola
V nedeljo, dne 8. t. m. bodo prišli srečni ljudje na svoj račun. Ta dan bo namreč v M. Soboti znana sokolska tombola. Kljub temu, da so cene vsem izdelkom vidno poskočile, so nagrade prav take, kakor smo vajeni na tej tomboli že mnogo let. Prva nagrada je Din 2000.—, nato slede številna moška in ženska kolesa, ure, obleke in različni servisi. Ne zamudite prilike in preizkusite svojo srečo, ne boste obžalovali!
ŠOLSKE KNJIGE
in potrebščine za vse šole, Vam nudi v veliki izbiri po najnižjih cenah
Mohorjeva tisharna in hnjigarna podružnica M. Sobota
Glavni trg štev. 5. (v hiši g. Štivan-a.)
Zgradba v gozdu pri Compiegnu, v kateri je bilo 9. XI. 1918. podpisano premirje.
—
Iti artBOl- —I
Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru
Jesenske konjske dirke se bodo vršile v nedeljo, dne 8. sept. t. I. ob pol 15. uri na cvenskem dirkališču. — Prijavljenih je 23 konj za kasaške in 6 konj za galopske dirke, med temi tudi 2 iz Zagreba in eden iz Sv. Lenarta. — Nekatere dirke bodo gledalcem nudile obilo sportskega užitka. — Ljubitelji konj — napravite prvi jesenski izlet na Mursko polje. Tudi Putnikov autokar iz Maribora bo vozil izletnike k dirkam. Iz Ljutomera bo vozil po potrebi od hotela Zavratnik autobus med 13. in 15. uro na dirkališče.
ŠPORT
Prvenstvene tekme I. razreda:
15 septembra: Drava : Piuj 22 septembra: MURA : LENDAVA 29 leoiembra: Lendava : Drava 6 oktobra: Ptuj : MURA 13. oktobra: Drava : MURA 20. oktobra: Lendava : Ptuj
Lep uspeh soboških table tenis igralcev.
V nedeJjo je igrala agilna table tenis sekcija Mure revanžno tekmo z najboljiimi igralci Ptuja. Muraši so nastopili z rezervami, Kljub temu so tudi tokrat zssiuženo premagali svoje borbene nasprotnike Končni rezultat zanimive (eVme je bil 7:2 za Soboča-ne. Od Muraiev je bil najboljši Kerč mar E, ki je dobil vse 3 igre, dočim sta Vadnal in H>jer dobila po 2 igri, zgubila^ po 1.
Prihodnjo nedeljo se b^do nekateri Murici igrale* udeležili v Celju turnirja za prvenstvo Savinjske doline
Poceni prodam
znamke °„llaHe gg& fflOtOMO tiOlO
son" 342 cm*. Cena 3300 Din. Poizve se pri g. Koblencerju, Sv. Jurij.
Zima se približuje!
Kakšna bo neverno?
Za vsak slučaj pa dajte Vaše peči pravočasno pregledati in popraviti — kajti le tedaj
ie boste imeli peii
V redu boste mogli Vaše drago plačano kurivo ekonomično uporabljati. Se priporoča za pečarska dela
ZEMUAK ALOJZ
pečar
M. SOBOTA, Lendavska c. 8.
DKW - ZUNDAPP
MOTORNA KOLESA v veliki izbiri.
Rezervni deli - P A G U S A sedeži za sovozača.
NEMEC 3. M. Sobota.
Polnenje vseh vrst akumulatorjev.
Šivalni in pisalni stroji
po znižanih cenah.