111. številka. Ljubljana, v petek 16. maja. XXIII. leto, 1800. Ithaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vBe leto 16 gld., zh pol leta S gld., za Četrt leta 4 gld., •» jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racnna te po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC. kolikor poštnina znafia. Za oznanila plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat. tiska. Dopisi naj bo izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Oprav ni fitvn naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V JLJuhljaiii 16 maja. Pravosodni minister grof Sehbnborn je odgovarjajoč mladočeškemu poBlaneu Vašaty-ju v državnem zboru navel cel odstavek iz ukaza njegovega prednika na deželno nadsodišče v Gradci. Ta odstavek je zaradi tega večjega pomena, ker je gospod minister odločno izjavil, da se ujema ž njim in zatorej se hočemo baviti s tem odstavkom. (i lasi se takole: „Jezik, katerega se imajo posluževati sodci, Be za zakonom ni posebno določil. Kadar gre za notranji jezik pri sodiščih in dopisovanje mej seboj, ali z drugimi uradi, ni dvojbe, da ima urejevati jezikovne zadeve samo administracija. Pa tudi, kadar gre za občevanje s strankami ali občinstvom, ima se eksekutivi prepuščati obširna od-rejevaJna pravica, ker se morejo predpogoji za tako urejenje, to je nastavljanje sodcev in drugih funkcionarjev, veščih v deželi navadnim jezikom dobiti le s sodelovanjem in pod odgovornostjo vlade." Za nas ima važnost le zadnji stavek omenjenega odstavka, ki govori o urejenji rabe jezikov pri občevanji s strankami. Minister je hotel s (tem ci-tovanim odstavkom menda dokazati, du jezikovnih razmer pri sodiščih ne grw urejati zakonodavnim potom, temveč da je to le stvar eksekutive. Deloma je res. da se mora vladi prepustiti precej obširna svoboda, ker ima res ona skrbeti, da se dobi sposobno osobje. Toda taka svoboda se pa more in sme prepustiti le vladi, katera si resno prizadeva, da ustvan potrebne predpogoje za izvršenje jednakopruvnosti pri sodiščih. Sedaj pa nastane le uprašanje, kako pa skrbi sedanja vlada zares za omenjene predpogoje zlasti pri nas. Da dobimo slovenščini veščih uradnikov, to je le mogoče s slovenskimi šolami. Kaj je pa vlada storila v tem oziru ? Še sedaj zastonj čakamo slovenskih gimnazij v Celovci, Gorici, v Celji in v Trstu. Če se v šolah ne bode poučevala slovenščina, potom ne bomo dobili tudi slovenščine veščih uradnikov. Kdo morda (poreče, da za to pa pravosoden minister ni odgovoren, ker Šole spadajo pač pod učno ministerstvo. Pa vedeti treba, da v ustavni državi neso razna ministerstva popolnoma oddeljena drugo od drugega, temveč je vsa vlada vkupe zvezana in se v vseb važnejših zadevah odločuje v ministerskem sovetu. Kolikokrat so že naši državni poslanci vlado opozarjali na to, da bi v Ljubljani osnovala pravo-znansko akademijo, ali pa vsaj na Graškem vseučilišči uvela se slovenska predavanja o nekaterih važnejših predmetih. Vlada pa dosedaj še ni ničesar storila v tem oziru. Pa tudi pri nameščen j i sodcev se dovoljno ne ozira na jezikovno znanje. Niti onim, ki so vešči obeh deželnih j«zikov, se ne daje prednost. Če bi uradniki vedeli, da ne dobe mesta, če ne znajo obeh deželnih jezikov, ali da se vsaj pri avanzo-vanji bolj na iste ozira, ki imajo večjo jezikovno znanje, kmalu bi ne manjkalo slovenskih prosilcev. Seveda ne zadošča, če se pri kakem razpisu pristavi, da znanje druzega deželnega jezika niko rour ne bode škodovalo pri nameščenji. Ker pa vlada dosedaj ni pokuzala dobre voljn, treba je pač, da se ji omenjena svoboda omeji, to je, da se ji z zakonom zaukaže, da uvede uarodno jednako-pravnost. Taaffo že deset let vlada in če še sedaj narodna jednakopravnost ni zvršena, moramo reči, da je temu le to uzrok, ker mu je manjkalo dobre volje. ' Dolžnost slovanskih zastopnikov bode torej izdelati izvršilni zakon k č'n((,ii 19. osnovnih zakonov in siliti, da ga državni zbor vsprejme. Ko bode tak zakon stopil v veljavo, bode vlada že hitro tudi storila vse potrebno, da se izvede narodna jednakopravnost. Osnovala bode potrebno učilnice in sedanji uradniki bodo hitro poiskali slovenske slovnice, da se priuče slovenščini, ker bodo vedeli, da drugače nemajo zlasti pričakovati, da bi se višje pospeli po uradnej lestvici. Dosti dolgo smo čakali milosti od vlade in prosili, a sedaj je čas, da odločno jamemo postopati, ter naredimo konec sedanjemu nenaravnemu in mučuemu stanu. Ne smemo bo več dati odpraviti z obljubami, temveč zahtevajmo dejanj, pred vsem pa skušajmo sami zakonodajnim potom napraviti pot narodni jednakopravnosti. To je tudi tem ložje, ker za tak zakon ne bode treba dveh tretjin v državnem zboru, ker se ž njim ustava premenila ne bode, temveč le izvršita. Le imeti treba vedno pravi smoter pred očmi in nikakor se več dati zapeljati s pravega pota. Da so se slovanski zastopniki Že pred 10 leti postavili na to stališče, bi nam za narodno jednakopravnost sedaj ne bilo treba prosjačiti. Poli i i c 11 i ra/ig led. M o tran je dežele. V Ljubljani, 16. maja. Češkouemska Bp luiva. Nemški liberalni listi se jeze na Staroćehe, da neso več voljni Nemcem v vsem se udati. Ko so bili končani Dunajski dogovori, se je v nemškem taboru splošno mislilo, da sta jezikovna naredba in češko državno pravo za zmirom pokopani. Dr. Zucker je pa sedaj v državnem zboru tako odločno nagla-šal, da se Čehi neso odrekli češkemu državnemu pravu in pa, da zahtevajo, da ostane jezikovna naredba Se zmiraj v veljavi. Dr. Rieger je pa že poprej naglašal, da je še dolga pot do tega, da se sprava tudi dejanski izvede. Dunajski listi očitajo Staročehom, da se umikajo iz strahu pred Mlado-čehi in zatrjujejo, da sprava za Nemce ne bode imela nobene veljave, če se bode tako izvela, kakor jo tolmačijo SUročehi. Dokler se znana jezikovna naredba ne razveljavi, Nemci ne morejo biti zadovoljni. Posebno pa Nemcem ni po goilu, da češki listi začenjajo zahtevati češki notranji jezik pri sodiščih. Mladocehi pa pridno agitujejo mej narodom proti češkouemškemu sporazumljenju, da prisilijo staro-češke poslance, da bodo v deželnem zboru glasovali proti spravi, boječ se, da bi jim sicer volilci poslali nezaupnice. Of/ertt/ci tlomovinsfci zakon. Predlog skrajne levice o premembi domovinskega zakona izročil je ogerski državni zbor posebnemu odseku v pretres, ker se je vlada izjavila, da nema nič zoper to, če se zbor o tem zakou posvetuje, toda s tem pa se nikakor ne pravi, da želi, da se ta predlog vsprejme. Ogerski državni zbor se bode torej imel baviti s kočljivo zadevo, katero je Tiszi spodmaknila stališče. Porotno sodišče v Kotovu. Kazenski odsek zbornice poslancev ni pritrdil vladni zahtevi, da se porotna sodišča v Kotoru še nadalje ustavijo. Odsek misli, da vladna zahteva ni utemeljena. Verojetno ni, da bi se vsi beguni na-krat povrnili domov, ako se zopet uvedo porotna sodišča. Posebno jih ne bode veselilo vračati se domov, ker je njih domovina opustošena. Mej njimi LISTEK. Uničeno življenje. Češki spisal Ladislav S tron p« žn i cky; preložil V in k o. III. (DaUe.) »Torej knjige, s krivoversko kugo otrovane knjige", razunema se Koniaš." ,0 nikoli jih ne sme dobiti, plamen jih mora uničiti I" „Stavili ste v me svoje zaupanje in niste se varali.] Toda spominov, o katerih govorite, ne dobite več tam, kjer so bili uloženi . . .* BKaj pravite, gospod vitez?" vpraša Dobran nemalo osupel. „ Torej tudi ti spomini so so izgubljeni zame?" »Ne dobite jih več na mestu, kjer so bili skriti«, ponavlja Krištof ter dostavi: „A dobite jih is moje roke." Dobrana so te besede iz nova osupnile. Krištof atopi k veliki hrastovi skrinji odpre jo s ključem ter kažoč na zabojček pravi: »Tukaj je vse, kar vam po pravici pripada." Dobran je bil v zadregi. Krištof sam dvigne zabojček ter ga postavi na mizo. Dobran ga odpre ter pregleduje knjige in meče v njem zložene. Nato mu Krištof pripoveduje, po kakem naključji so te reči prišle njemu v roke ter konča rekoč: „Te knjige bile so meni žarek spoznanja, oprostile so mojega duha in nozi h predsodkov.u Sedaj je Dobran umel, po kakem poti vzgo-jevanec jezuitov prišel do mislij, katere mu je večkrat razkladal. Plemenitost, katero je kazal mladi mož, budila je v Dobranovem Brci čuvstvo zadovoljstva. Gorko se mu je zahvalil. „Moj sluga zabojček še nocoj pouese v vašo hišo; treba, da Brno previdni", pravi Krištof ter še pristavi: „Čul sem, da ima moja mati gosta, duhovnika Koniaša.* „Znano mi je ime in delovanje tega duhovnika," doda Dobran, ponovi svojo zahvalo ter ostavi sobo mladega moža. Koniaš je potem govoril z gospo Polikaeno o naskoku'na Krištofa. IV. Mladenič je po Dobranovem odhodu natanko preudaril vse, o čemer sta govorila. Ni pa slutil, da se nad glavo njegovo zbirajo oblaki, da skoro nastani' vihar. Nepričakovano stopi gospa Poliksena z naglim korakom v sobo. Bila je bleda in tresla se je po celem telesu. Z glasom, svedočečim o dušni vzruja-nosti, nagovori sina : „Krištof, ukazujem ti, da tistega moža, ki je baš ostavil tvojo sobo, takoj zopet pokliči!" Krištof je bil kakor od strele zadet. Kri mu je zledenela v .žilah, kajti takoj mu je prišlo na misel: mati ve o vsem, Dobran je izdan. A kmalu se zopet zave\ „Zakaj naj se vrne?" vpraša mirno. „ Takoj Be mora vrniti, ta krivoverec!" ponavlja gospa Poliksena osorno. Ni bilo več dvojbe: materi je bilo znano. Krištof je sodil, da je gotovo poslušala njiju razgovor, kar ga je jako občutljivo dirnilo. Izprevidel je, da ga sedaj čaka boj z materjo, katero bode Koniaš gotovo podpiral ter jo unemal. Odgovoril je: „Ta mož pojde mirno iz gradii." Gospa Poliksena je ostrmela nad tem odločnim odgovorom, ki nikakor ni bil prijenljiv njenemu ukazu. Prvič v ovojem življenji odrekel je je Krištof poslušnost. jih je ie 198 tacih, da bi se proti njim začela sodna preiskava, dru/ah 500 so pa ženske, otroci in nekompromitirane osobe. Če se tudi povrnejo v domovino, bodo doma manj nevarni, ne^o so v ino zemstvu. Trditev, da bi porotniki kar oprostili vse, naj so se zakrivili še tacih zločinatev, ni utemeljena. Će so v jedneni siučap oprostili zatoženca, ki tudi ni bil toliko zakrivil, se iz tega ne sme sklepati, da se bode tako zgodilo v vseh slučaiih. Sicer je pa že zadosti sredstev, da se preprečijo take zlorabe. % na nji- tfr&tre. l*rf*f/ram italijanskih vadikalcvr. Kongres italijanskih radikalcev, katerim je vodja Cavalotti, postavil .-o ie sledeči program: Odločitev o miru in vojni naj se prenese od krone na parlament; poslancem naj 8" dovolijo dnevice; uvede naj se svoboda zborovanja in društev; uvede naj se neomejena tiskovna svoboda; pO zakonu naj se zabrani, da bi jeden minister opravljal več portefe-Ijev, Bodce naj volijo Bodci in odvetniške zbornice, porotna sodiš1'a naj se uvedb* /a vsa kažnjiva dejanja, sedaj obstoječa kasači iska sodišča naj se združijo v jedim najvišje ali kasačijsko sodišče ki bode liuei.p sedež svo| v Rimu, polagoma naj se preide od stalne vojske k narodni milici, za pehoto na| se določi dve-, za konjico tri- in za žandarmerijo A tiri letna aktivna služba Italija naj izstopi iz tricarske zveze. V svojih zahtevah radikala res neso baš skromni. DelavsMeo vprašanje na Francoskem• V»č francoskih tovarnarjev se je obrnilo do zbornice poslancev, da se prepove delo žensk po noći. Tu zadeva se bode na Francoskem torej koj lah^o rešila, i'>- so torej tovarnarji sami ie voljni v tem oznu dovoliti željam delavcev. Minister no-trati j • h zade^ Gonstana pa pripravlja zakon, pa katerem bi se delavcem zagotovile penzije po gotovem št*1 vilu let ali pa, če bi za delo nezmožni postali Poleg tega se bodo delavcem dovolilo, da osnujejo društva, v katera bodo uplačevali. Država bode pa tem društvom dala znatne podpore. Stan Iv t/, častni meščan. Londonski. Pri banketu, kateri je dal Lnrdmnver Londonski v čast Stuiileyu, ?e prvi slednjemu izročil dokument, s katerim se mu podeljuje častno meščanstvo Londonsko. Stanlev je imel govor, v katerem je grajal angleško časopisje, ki je preprečilo, veliko akcijo Anglije ob Kongu in v vzhodni Afriki. Anglija bi morala imeti Kongo in vzhodno Afriko. Stanlev je hvalil odločnost, nemškega cesarja in energično postopanje majorja VVissmanna. Ji raz i t i/s k i ko it aren* Po najnovejših poročilih bode predsednika zjedinjenih držav brazilijskih volil kongres. Ustava se bode razglasila dne 1. avgusta. Pričakovati je torej, da se državno razmere kmalu uravnajo, kar bode tem ložje, ker na obnovljenje monarhije že skoro oikdo već ne misli. Dopisi. Wa Dunaju 14. maja. [Izv. dop.] Pri naslovu »Najvišje sodišče se je poslanec Vašatv pritoževal, da se pri sodiščih Čehom v Avstriji slabše godi, nego v inozemstvu. V Nemčiji jim dado tolmače, pri nas pa morajo podpisovati nemške protokole. Zahteval je, da se uvede Češki senat pri najvišjem sodišči, ker s prestavami ne gre, kakor se sedaj godi. Vsaka prestav«, naj je še tako dobra, je pomanjkljiva, in se bi zatorej moralo pri najvišjem sodišči razpravljati v onem jeziku, v katerem je stvar Razunela se je: „Siu, ne umejem te! Ti se ustavljaš moji volji? Kam je izginila tiha poslušnost tvoja? Zakaj ne ubogaš mojega ukaza? „Odpustite, draga mati ; ne morem." „Torej se očitno ustavljaš svoji materi? Toda saj vem, kaj je teinu uzrok." Sedaj tudi Koniaš stopi v sobo. „0, znan nam je uzrok", povzame besedo. „Nesrečni mladec, zaslepljenec, ubogaj mater. Vemo dobro, da te je poučeval v teh blodnjah oholi potomec čeških krivovercev. Potomec tistih upornikov, ki so se šiloma dotaknili svete cerkve. Vse sva slišala, kajti mati tvoja se je poslužila svojih pravic- samo tenka stena nas je ločila, ko sta se razgovarjaia . . . Takoj mi daj tiste knjige !" „Tebi, strastni mož, ki si prišel, da bi razpor in kreg sejal namesto strpljivosti in ljubezni do bližnjega, tebi — nikdar in— nikomu!" Zaprl je zabojček, dejal ga nazaj v skrinj ico, dobro jo zaklenil ter ključ spravil. To je bilo očito napovedan je neprijateljstva. Gospa Poliksena se je vsled tega početja silno razunela. Jela se je togotiti: .Ti, potomec onih junaških Kastilijanov, ti, kateremu se v žilah pretaka kri španjolska, ki se ponašaš z imenom svojih prednikov, ki so se bo- razsojal prvi sodeč. Sedanje postopanje pa tudi nasprotuje § 27. zakona o najvišjem sodišči. Ta parafirat določuje le, da je le notranji jezik najvišjega sodišča nemški. Koncem je pa govornik govoril in o Češkej spravi in posebno prijemal ministra zaradi njegove naredbe z dne 3 februvarja 1890. Naj se tolmači češkonetnško sporazumljenje kakor koli, ta ministerska naredba se ne da opravičevati, ker se ž njo hoče poprej izvajati češkoneinško sporazumljenje, nego je je vsprejel češki deželni zbor. Če že samo premirje Čehom toliko bremen naklada, koliko jih bode pa še mir. Staročehom še očita, da so narod zapeljali na napačna pota in jih zatorej poživlja, da odlože svoje mandate. Dr. Zuckru pa pravi, da je z govorom svojim pokopal češko-nemško sporazumljenje. Ko je poslanec Koschinegg se potegnil za to, da se osnuje okrožno sodišče v Mariboru, je spregovoril minister Schdnborn. Rekel je, da nema nič proti osnovi tega okrožnega sodišča, samo poprej se bodo morale rešiti teško če zaradi omejen ja proti okrožnemu sodišču v Celji. Na to je pa minister polemizovaje s Vašatv-jem opravičeval jezikovne razmere pri najvišjem sodišči in češkonemški dogovor. Minister pravi, da bi bilo obžalovati, če bi občno zavladal duh, v katerem je govoril dr. Vašatv. Glede jezika pri najvišjem sodišči pa misli minister, da se je le za nekatere dežele, ki pa sedaj neso zastopane v državnem zboru, bilo dovolilo obravnavanje v druzih jezicih, za cislajtan^ke dežele je pa jezik bil vedno nemški. Potem je minister opravičeval tudi konfiskacije mladočeških listov. Poslanec Neuner se je izrekel, da bi se zopet uvelo omejeno število za odvetnike. Temu se je pa upiral generalni govornik dr. Menger, ker bi s tem odvetniški koncipijenti postali beli robi. Po tem se je vsprejel ta naslov. Pri poglavji o kaznilnicah je poslanec Kreuzig priporočal, da bi se kaznenci bolj rabili za deželna kulturna dela. Dr. Vitezić je protestoval, da bi se kazenska naselbina napravila na otoku Krku. Vladni zastopnik dr. Pichs se je pa izjavil, da se ne misli na otocih jadranskega morja osnovati naselbine za Uaznence. Vlada si bode prizadevala, da si pridobi kako prekomorsko ozemlje za tako kolonijo S tem je bil budget pravosodnega ininister-stva rešen. 1 Poglavje najvišje računišče se je vsprejelo brez debate. ,| Pri poglavj i o pokojninski zalogi so nekateri poslanci priporočali povišanje pokojnin, toda vladni zastopnik se je izjavil, da se lo ne da lahko doseči, ker se že sedaj jako veliko izdaje za penzije. Pri poglavji .Podpore garantovanim železnicam v lastnem obratu" je poslanec Lueger se pritoževal, da pri državnoželezniški družbi ima tuji kapital preveč upliva. Ko so se rešile še nekatere manj važne budgetne točke, je bil rešen budget. Iz Oorlee 14. maja. [Izv. dop.] Danes se je vršila dopolnilna volitev II. razreda v mestno starešinstvo. Borba je bila nenavadno živahna, skoro da strastna. Konservativna stranka je mirno in do stojno delala, niti plakatov ni razvesila; a delala je jevali v službah krščanskih kraljev za sveto cerkev, ti se družiš b krivovercem? — O, jaz nesrečna mati! Kaj sem dočakala v Bvojera otroku!* Krištof molči. „Kako si bil nekdaj tih, pobožen, poslušen!" tarna znova gospa Poliksena, „a sedaj ... o Bog, o Bog!" „Nočem se del j delati drugačnega, kakor sem," izpregovori naposled Krištof. „Da, draga mati zelo sem se izpremenil. Nisem več tisti, kakeršnega so me bili vzgojili jezuitje ... razum je dobil svojo pravico." „0, s tem ne prevariš pogleda materinega . . . Dobro poznam vso tvojo tajnost, slišala sem o tem . . . zato tako pogostem pohajaš tiBto hišo. Ljubezen, da, ljubezen naredila je iz tebe blaznika. Ti ljubiš hčer tistega moža!" „Da,* prizna Krištof pokojno. „Torej je res," šepeta gospa Poliksena. „Rea," pritrdi sin. Gospa Poliksena se zamisli za nekaj trenotij, a nekoliko upokojivši se, prične govoriti z nežuim laskavim glasom : „Krištof, dragi, jedini sin moj, glej, jaz skrbna, odkritosrčna mati tvoja, jaz to prosim, odreci bo zvezi s tem možem, puBti v nemar naklonjenost k hčeri njegovi" (Dalje prih.) dobro, previdno ter je v duhu sprave združila vse zanesljive avstrijske elemente v trdno, mogočno falango, v kojo se je zaman zaganjala strast tako zvauih liberalnih municipalcev. Ti so že več dnij poprej razvesili po vseh mestnih in obmestnih voglih in pri vseh uhodih mestne hiše svoje plakate z debelo tiskanimi imeni priporočenih kandidatov: lekarn ičar Criatofoletti, nj. e. dež. glavar grof C o roni ni, inženćr Luzzatto in dr. Marani, predsednik društva „Pro patria". — Prvi in zadnji sta si skoro noge zbrusila, agituje osobno vsak za-se. Zraven tega pa so plačani agenti vse storili, kar je bilo le mogoče, da bi rudeča stranka prodrla. Danes so ropotali »broomi" od jednega konca mesta do druzega, privažali in odvažali bolebave ali celo bolne volilce in dame volilke in prenašali depeše od volišča do strankinega voditeljstva in narobe, kakor bi od te volitve zavisela sreča ali nesreča, obstoj ali poguba mesta. — Vse zastonj! Municipalci bo se morali prepričati, da ponehava zaupanje v nje tudi tam, kjer ga ja še kaj bilo in da se bliža konec osodepolnega gospodarstva do aedaj vladajoče stranke, katera je s svojimi nesrečnimi podjetji zakopala mesto v dolgove ter pripravila je v nevšečno Blustvo odljudnega mesta. Ob 2. uri popoludne se je naglo, kakor blisk širila po mestu vest : Zmagali so konservativci in sicer sijajno zmagali. Izmej 627 volilcev jih je prišlo na volišče in oddalo glasove 504 —: Coroninije jednoglasno izvoljen, prof. Culot je dobil 317, c. kr. svetovalec okr. sodni je Leopold Buda u 306 in učitelj mestne šole Jacobi (predsednik veteranskega društva) 301 glas. Na tak uspeh sme stranka ponosna biti, ker ji zagotavlja — če ostane kompaktna, kakor letos — Be lepši uspeh za prihodnje leto. — Prepeličarji pa, pristaši „Pro pa-trie" in „Ginnastiche", zlasti pa oni, ki še sede na kuruličnih stolih in v mestnih službah — so strašno poparjeni, ker vidijo, da se bliža finis njihove Poloniae. Saj je pa tudi skrajni čas! —r— Iz Poatojlne 15. maja. [Izv. dop.] Gasilno društvo v Postojini praznovalo je dne 3. in 4. maja slovesno desetletnico svojega obstanka, združeno z blagoslovljenjem nove društvene zastave in gasilnega orodja. Kako zaupanje in priljubljenost si je društvo pridobilo, odkar deiuje na odločno narodni podlagi pod izvrstnim vodstvom sedanjega načelnika g. Matije Petriča, pokazal je sijajen izid te slav-nosti. Vrla Postojinska dekleta pričela so početkom tega leta nabirati prostovoljne doneske za društveno zastavo. Nabrale so nad 150 gld , za kateri znesek je tvrdka Ana Hofbauer v Ljubljani napravila v resnici krasno zastavo, kateri je znani umetnik L. Grilec narisal prelepo jmdobo patrona gasilnih društev sv. Florijana na jedni, grb gasilcev pa na drugi strani. Ves vspored vršil ae je v najlepšem redu z vao točnostjo. Dne 3. maja zvečer bil je mirozov z baklado. Mej mirozovom zažgal se je umetelni ogenj in spuščale so se rakete v zrak. V jutro dne 4. maja naznanjala je budnica po trgu, da se je pričel slavnostni dan gasilnega društva. Po vsprejemu vnanjih gostov bila je sv. maša, katere se je udeležilo ogromno število domačega in vnaujega ljudstva in poleg domačega gasilnega društva tudi ona iz Radovljice, Kranja, Št. Vida nad Ljubljano, Spodnje Šiške, Ljubljane in Logatca. Po dovršeui službi božji vršilo se je na lepo okrašenem prostoru pred župnijsko cerkvijo blagoslovljenje zastave in orodja. Kot kumi so sodelovali pri blagoslovi jenj i zastave gospa Jerica Dekle v a in gospod Anton Kovač iz Št. Petra po svojem namestniku g. Matiji Lavrenčiči, pri orodji goBpa Josipina Kraigher in g. Miroslav Vičič. č. g. častni kanonik Janez Hofstetter je v krepkem govoru naglašal pomen zastave. Po dovršenem blagosiovljenji defilovala so vsa gasilna društva z blagoslovljenim orodjem in zastavo pred dostojanstveniki zbranimi pred ckr. okraj« nim glavarjem načelniki zveze gasilnih društev na Kranjskem in načelnikom gasilnega društva Posto-jinskega. Popoludne ob 1. uri bil je banket v gostilni g. župana Friderika Vičiča v lepo ozaljšanih prostorih. Jedila, pijača in postrežba bilo je izvrstno, tako, da se mora gostilničarju popolno priznanje in hvala izreči. Prva napitnica veljala je našemu presvetlemu cesarju, druga c. kr. okr. glavarju, potem kumicama in kumoma, načelniku zveze gasilnih društev kranjskih g. Doberletu i. t. d. Ob 1/14. uri prišla bo k slavnosti v mnogobrojnom številu ga-M ilna društva iz Planine, Cerknice in Rakeka. — Ob določeni uri bila je velika vaja v trgu v bližini novega občinskega vodnjaka. Pri vaji, pri kateri je 5 brizgalnic delalo, pokazalo je moštvo svojo dobro izurjenost in izvrstno disciplino. Po vaji bila je prosta zabava v prostorih pri g. županu in je splošno veselje trajalo pozno v noč. 9 Mnogo jo pripomoglo tudi na i ovo oživela godba, da se je ta društvena slavnoBt tako izvrstno in veselo razvila. V tem oziru gre posebna hvala gospodu Vladimiru Salmiču kot kapelniku, kateri je v kratkem Času godce prav dobro izvežbal. O ti slavsosti je splošen glas, da je društvo ž njo pokazalo svojo žilavost in moć, barjanom pa pripravilo ob jednem lepo zabavo. Domače stvari. — (Odlikovanje) Gospa Josipina Hočevar, posestnicn na Krškem, dobila je zlati zaslužni križec s krono. — (Odbor akad. društva „Slovenije" na Dunaji) nam piše: „V sobotni številki „Slo venca* čutil je neimenovani podlistkar potrebo, iro nizirati imenovanje pesnika Aškerca častnim članom „Slovenije". Društvo samo se ne bode oziralo na neosnovane napade nepoznanega podlistkarja, ki sramoti celo za naš narod najzasluženejše može, ker bi taka polemika ne odgovarjala akademiški časti. Sodbo, ali je s tem imenovanjem pravo pogodila, z mirnim srcem prepušča slovenskemu razumništvu." — (Dopolnilne volitve) pri odvetniški kamori v Ljubljani in pri disciplinarnem svetu vršiti imajo se jutri 17. t. m. popoludne. Odvetniška ka-mbra kraujska šteje 22 udov, mej njimi 12 sloven-Bkih odvetnikov. Večina je torej slovenska. Vzlic temu uraduje kamora še vedno jedino le nemški, dasiravno na slovenskih tleh. Skrajni čas je, da se to predrugači. Radovedni smo, kdaj se bodo slo venski odvetniki postavili tudi v tem kočljivem vprašanji na noge — ? Po volitvi razmoti ivali bodemo morda to zadevo natančneje. Za sedaj čakamo le na izid jutršoje volitve, ker se govori, da namera vajo nemški odvetniki pridobiti si vsa važnejša mesta v odboru in disciplinarnem svetu : — (Ljubljana — slovensko središče?) Pod tem naslovom priobčila je poslednja številka „Edinosti" daljšo notico, v kateri se pritožuje, da v naših dnevnikih še ni bilo poročila o velikem koncertu, ki sta ga dnč 27. aprila t. 1. priredili Tržaški podružnici sv. Cirila in Metoda. Kar se tiče nas, nam „Edinost" krivico dela, ker smo že dne 29. aprila posneli oceno koncerta, kakor jo je bila „L'Adria" priobčila, dne 9. in 11. maja pa notici o gmotnem VBpehu. Pisali smo torej o koncertu trikrat, poročali pa bi bili drage volje tudi četrtič in tudi obširneje, da nam je kdo naklonil kak dopis — Konec rečene notice, da nobena kavarna v Ljubljani ni na .Edinost" naročena, je pa žalostna resnica. Zatorej pozivljemo narodnjake, da pri lastnikih kavarn delajo na to,Jda si naroče „Edinost," kakor tudi druge slovenske liste, kajti narodna čast zahteva, da mora vsaka Ljubljanska kavarna imeti vse slovenske liste, ker ao nam ti vender važneji nego pa n. pr. „Extrablatt,u „Das intereaeante Blatt" i. t. d., ki so namenjeni le Dunajskim fijakarjem in branje vkam. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je daroval veleč. g. župnik iz Preske, Martin Drčar, te dni 100 gld. ter postal tako njen pokrovitelj čuli smo, da so se rodila v njegovem okraji ae kaka vprašanja glede dobrovitosti ali uedobrovi-tosti te vseslovenske družbe. Mož poštenjak je dal najumestneji, t. j. zveneč odgovor. Tudi drugim domoljubom priporočamo za podobne pri like podobnega konca besedi. — Čestiti narodnjak pa, ki ga je Bog oblagodaril s svetnim imetjem, bo — v svesti smo si — to družbo Še obranil v svojem spominu. — (J užno-8 taj erskahranilnica contra »Deutsche VVacht".) Začetkom septembra ob javila je „Deutsche Wacht" pod naslovom „Eine Pervakenbank" strupen članek, v katerem je jako perfidno napadala novi slovenski denarni zavod Vodstvo južnoštajerake hranilnice poslalo je nato uredništvu popravek, katerega je pa „Deutsche "VVacht" vsega pokvarjenega priobčila pod čudnim naslovom: „Boulanger, der brave General". Ker je tako postopanje popolnoma nasprotno tiskovnemu zakonu, uložila je južnostajerska hranilnica tožbo in prvi sodnik obsodil je urednika Ehrlicha v globo, objavo sodbe in popravka. Dasi je bila prvega sod- nika sodba jako objektivna in temeljita, bil je pri apelni obravnavi (predsednik dež. sod, svetnik Reit-ter) urednik Ehrlich vender oproščen. Na to nepričakovano sodbo je južnostajerska hranilnica po svojem zastopniku, gospodu dr. S e r n e c i v Celji na c. kr. generalno prokuraturo na Dunaji uložila prošnjo za ničnosti pritožbo v varstvo zakona. Kakor se je bilo nadejati, imela je ta prošnja sijajen nspeh. Najvišje kot kasacijsko sodišče je z razsodbo z dne 17. aprila 1890 št. 1631 zavrglo sodbo okrožnega sodišča Celjskega, ker je bila popol noma nezakonita in ker je rušila zakon v §§. 19., 21. in 22. tisk. „Deutsche Wacht" mora torej poplačati troske in priobčiti popravek in obsodbo. Najvišjega sodišča razsodba je tako jedrnata in deloma rezka, da jo bode vsakdo z zadoščenjem čital. — (Iz Središča) se nam piše: Zadnjo vest o izletu akademičnega društva „Triglav" in o bla-goslovljenji njegove zastave popraviti je tako, da se ta slavnost ue bode vršila na binkoštni ponedeljek, ampak dne 1. junija t. 1. Vest, katero je skuhala „Deutsche Wacht", da jo slavnost prepovedana in katero so nekateri listi ponatisnili, pokazala se je torej kot prazna izmišljotina. Isto tako pa tudi vest, da je slavnost prepovedana, ker je na zastavi staroalovanski grb. Društvo „Triglav* je namreč načrt zastave predložilo oblastvu, katero ga je brez ugovora odobrilo. — (Josip Pichler f.) Preteklo sredo začela se je po mestu širiti vest, da je tukajšnjega gimnazijskega profesorja gosp. Josipa Pichlerja morala kaka nezgoda zadeti, ker se vedno še ni povrnil iz Gorice, dasi je bil že v nedeljo brzojavil Zug versiiumt." Kmalu nato došla je žalostna resnica, da je profesor Pichler v Soči našel smrt, in sicer najbrže v noči od ponedeljka na torek, ker je v ponedeljek še bil v Goriški čitalnici. V torek našli so na Soče nabrežji pokojnika suknjo in klobuk v poslednjem pa nastopno pismo: „Die Ursache meines Selbstmordes ist seit mehreren Wochen andauernder wahnsinniger Kopf-schmerz, welcher manchmal so heftig auftrat, dass ich irrsinnig zu werden befiirchtete. Ich glaube daber durch diesen allerdings unverzeihlichen Schritt ein noch grbsseres Unkliick fiir die Folgezeit ver htitet zu baben. Diese Worte mbchte ich vor Allem an die so hart getroffeue Familie — — gericbtet wissen. Schliesslich bitte in die verebrte Familie sovvie auch alle Ubrigen wenigstens um eine milde Beurtheilung dieses Schrittes, da an eiue Verzeihung nicht zu denken ist. Meine arrae Seele empfeble ich Allen zur Erinnerung im frommen Gebet. Sonntag 2 Uhr nachmittags. Der grosse SUnder." Iz pisma in podpisa je razvidno , da je po kojni Pichler bil umobolan in kakor Čujemo, so dijaki v šoli zadnje dni na njem opažali veliko pre membo. Nesrečni ta dogodek vzbudil je po vsem mestu spložoo sožalenje, ker je bil profesor Pichler zaradi svojega uzornega značaja in ljubeznjivega občevanja povsod priljubljen in spoštovan. Pokojni Pichler bil je 1855. 1. porojen v Spodnjem Velvo Ijaku pri Ptuji in dne 29. avgusta 18S8. profesor jem imenovan ter zaročen z lepo, pridno in omikano gospodično iz jako Častite narodne obitelji. Blag mu bodi spomin ! — (Iz Budimpešte) se nam piše 15. maja: Tudi nam neso prizanesli obče za naravo neravni trijaki ter so nas presenetili s pravim jesensko-mrzlim vremenom. Še v ponedeljek dopoludne — tedaj pri nastopu njihovega tridnevnega vladanja — imeli smo neznosno, kakor svinec na telo uplivajočo vročino; človek bi bil mislil, da so nastopili pravi pravcati pasji dnevi!! Okolu jedne ure popoludne pa nakrat nastane precej močen piš in vihar in usul se je debel dež, koji je temperaturo popolnoma ohladil. Treba je bilo zopet seči v omaro ali pa v zastavljalnico po vrhnje suknje, kdor se ui hotel povsem prehladiti. Sedaj, ko pišem te vrstice, brije in tuli mrzla sapa preko dimnika, kakor da bi stanoval na kršnem Krasu blizu Gabrka! — Od vseh strani) se pode gromonoseči oblaki in že je danes četrti dan, da nesmo imeli gorkega pomladanskega 8olnca. Po vremenu sodeč mislim, da bode napravila denašnja konjska dirka z ozirom na obisk prav blesteči „fiasko". Pri slabem vremenu ne priostaja gledalcem „športa" nič druzega, nego — odločen — strajk ! — — (Na vseučilišči v Grade\) upisanih je bilo do 12. t. m.: 115 rednih, 5 izrednih, vkupe 120 b goslovcev; 424 rednih, i/redu;h jur arov, 369 rednih, 50 izrednih medicmcev, 53 rednih, 15 izrednih filozofov, 75 farmacevtov, vkupe 1144 -du-šateljev. — (Zblaznel) je učitelj Matej Lebang Tolminskega prišedši na dopust v Trst. Odpeljali so ga na opazovalni oddelek. — (Brezdimni smodnik.) Nedavno je bilo čitati po novinah, da bode zahteval vojni minister od letošnjih delegatov v Budimpešti baje okolu 10 miljonov gld. za napravo erarične praharne in za napravo novih patron, nabasanih z hrezdimnim prahom. Kakor smo poizvedeli od dobrega prijatelja, priredile so se v neki večji garniziji poskušnje z brezdimnim smodnikom, koje bo brez izjeme bile jako povoljne. Akoravno je treba komaj tretjino od sedanje množine smodnika za jeden strel, pokazalo je streljanje, da svinčenke vse bolj centralno, nego s črnim prahom, zadevajo. Svinčenka zapusti cev z večjo močjo, nego poprej, in prestreli rastoče drevo, imajoče 50—60 cm v premeru. Tudi se je pokazalo, da varnostni, za strelca iz zemlje ali peska napravljeni rovi v dosedanjih razmerah več ne ugajajo ter se svinčenka v debelem, „šoter" imenovanem, pesku popolnoma razdrobi, droben pesek (sipo) ali pa zemljo pa na 60—80 cm na debelo prodere. Tu moram opomniti, da se je streljalo na 200 in 300 korakov daljave. Že iz sedanje patrone je letala svinčenka na TnOOO—6O0O korakov daleč, kamo jo bodo-li nesli neizmerno krepki plini novega, ru-javkastega pra hu ? — (Prve letošnje črešnje) prinesle so Vipavke pretekli torek na trg. —j— (Prve letošnje črešnje) so došle, kakor se nam poroča iz Budimpešte, tjakaj 11. dni maja in se prodajajo 10 dekagramov po 12 kr, ali pa v šopkih po 6 do 8 komadov za jeden krajcar. — (Akad. društvo „Slovenija" naDu-naji) priredi v soboto 17. maja 1890 svojo 3. redno sejo s sledečim sporedom: 1. Čitauje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo odborovo. 3. Član F. Gosti čita o slovstvenem delovanji v „Sloveniji" (nadalje in konec). 4. Član A. Švigelj čita svoje pesni, kri-tikuje član V. Kokalj. 5. Poročilo odseka za izlet. 6. Slučajnosti. Lokal; Schmidtleitner's Bierhalle Vil LerchenfelderBtrasse 4o. Začetek ob 8. uri. Slovanski gostje dobro došli ! K obilni udeležbi vabi odbor. — (Iz Bizovika) ae nam piše dne 14. t. m,: Danes ob Val 2. uri popoludne nastal je pri Jakobu Zrimšku št. 12 v hlevu ogenj. Tukajšnje gasilno društvo priteklo je takoj na pomoč in udušilo ogenj. Nevarnost bila je velika, zato gre vsa čast in hvala našim ognjegaacem, ki so tako hitro in izvrstnj pomagali. Ogenj nastal je po neprevidnosti domače gospodinje, ki je pepel v hlev zanesla. — (Na Ptuji) pripetila se je v ponedeljek velika nesreča. V kleti znanega veletržca in rudo-ljuba g. Andreja Jurce nastal je po neprevidnosti nekega služnika ogenj. Ker je v kleti bilo mnogo Bpirita, petrolja, benzina in druzih vnamljivih tva-rin, bil je požar tako silen, da ga je vrlo Ptujsko gasilno društvo s skrajnim naporom še le drugi dan udušilo. Trinajst oBob bilo je pri tem požaru poškodovanih, nekatere jako nevarno. Škoda je velika. — (Na Savi) 15. maja. Včeraj popoludne igrali so se pri zemljaku Gradčanu otroci na poko-šenem strnišči, pojaje !se sem ter tja spodtakne se 4 letna hčiosobenjaka Slavčarja ter pade, a pri tej priči silno zakriči. Ko jo dvignejo, opazijo gada, ki je bežal od tod. Pičil je bil nesrečno dete na roki blizu rame. Mesto na to iskati pomoči pri izkušenem zdravniku, ali saj povprašati pri drugem pa* metnem človekn, zateko se pa roditelji raje k „Čudaku* — uomen est omen, — ki je na glasu neka-cega čarodejca. Ta pride, ter zagovori kačji pik. Jaz sem do cela preverjen, da bode pomagal ta zagovor, če drugam ne, saj v — krsto. Ko poizvem tiste „krofte žegne* in „gvavtue" molitve, priobčim jih nemudoma v prid in hasen pičenega človeStva, da ae bode zamoglo okoriščevati s tem res izvrstnim, radikalnim sredstvom o jednakih prilikah. — (Mariborski trgovci) sklenili 80 svoje prodajalnice odpirati, oziroma zapirati : trgovci z rakotvornim blagom v poletji ob 7 uri zjutraj 7. uri zvečer, in po zimi ob 8. uri zjutraj in 7. uri zvečer; trgovci s špecerijskim in z mešanim blagom in z železom v poletji ob C. uri zjutraj iu 7. uri zvečer, po zimi ob 6l/i uri zjutraj in 7. zvečer; knjigarji v poletji ob 7. uri zjutraj in 7. uri zvečer, pO zimi 71 ] uri zjutraj in 7. uri zvečer. Ob nedeljah se v - • prodajalnice ob 12. uri zaklenejo. — (Vabilo) k veselici, katero priredi „Bralno društvo" v bVričevem dne 18. maja 1890 na vrtu gostilne Franc Grata po domače „pri Pernatu". V8pored: I. Pozdrav predsednikov. 2. Petje. 3. Tombola. 4. Domača zabava in ples. Začetek ob polu 4. uri popol ud D«. Vstopnina 10 kr. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kraljevec 16, maja. Pri današnjem obedu govoril cesar napitnico, v kateri je rekel, da ga veseli, da biva v mestu, katero je pruskega kraljestva zibelka. Dežela ta je steber domovine in vir za Prusije razvoj. On pije na blaginjo in prospeh Vzhodne Pruske. Naj bi je ne zadela vojna. Ko bi jo pa po sklepu božjem zadela naloga, braniti meje, tedaj bode Vzhodne Pruske meč sovražnika isto tako porazil, kakor 1870. leta. Berolin 16, maja. Vojnega ministra naznanilo, da se pripravlja nova organizacija vojske, proračunjena za jedno človeško generacijo, vzbudila veliko senzacijo. Dunaj 16. maja. Včeraj razstavo obiskalo 16.07 8 plačujočih osob. Dunaj 16- maja. „Presse" dobila iz Peterburga od „ Severnega agentstva" telegram, v katerem se izraža začudenje, da je po nemškega cesarja najprijaznejom prestolnem govoru pri banketu v Kraljevci bilo slišati zopet bojevit govor. Začudenje je tem večje, ker se nemški cesar pripravlja obiskati Itusijo. Razne vesti. * (Zopet jedno mesto vihar razdejal.) V mestu Akron ob reki Ohio bil je tak vihar, da je nad 100 hiš popolnoma razrušil, več sto jih pa hudo poškodoval. 15 osob mrtvih, 40 poškodovanih. Vihar je tudi obiskal kraje v Pennsvl-vaniji, Javi, Indiani in Kanzasu, a vender ni napravil tolike škode. * (Velika nagrada.) Znani Moskovski operater, profesor Sklifasovski bil je nedavno poklican v Odeso k milijonarju Rally-ju zaradi operacije na bedru. Operacija se je popolnoma posrečila in profesor je dobil za nagrado 11.000 rubljev. * (Nezgoda na železnici.) Iz Gdan-skega prihajajoči večerni vlak ponesrečil je v Dir-šav-u na nenavaden način. Z veliko naglostjo je namreč zavozil čez vrtilno ploščo in prebil zid zadaj stoječega poslopja. Stroj, tender in dva vagona sta zelo poškodovana. Strojevodja, kurilec in jeden popotnik bili so ubiti, jeden uradnik železnice je teško, tri druge osobe pa lehko ranjene. * (čudna jezera.) V Rouen-u razpočil se je reservoir za petrolje in blizu dva tisoč kubičnih metrov petrolja razlilo se je v mogočnih valovih po bližnjih travnicih, ki so bili v kratkem preplavljeni. Trije teh travnikov podobni so petroljskim jezerom, katera so obkolili vojaki, da zabranijo pristop radovednežem. * (Kani b aH so jih pojedli.) Ladija „Eliza Mary" je z 79 osobami zadela na neko skalo pri Mallicolnu, precej velikem HebridBkem otoku. 51 osob je splavalo na suho, pa so divjaki vse po-lovili, pobili, spekli in pojedli. prinaša v 9. številki naslednjo vsebino: Nedostatna zaščita narodnosti. — Narodna avtonomija. — O kritiki dr. Mahniča. II. K nasprotniškim razpravljanjem o nam očitanem razširjanji protestantskih načel. (Dalje.) — O slovanskih katolikih v Istri in Dalmaciji. — Ruske drobtinice. — Pogled po slovanskem svetu : a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „SLOVANSKl Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „Slovanskega Sveta" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta l gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno i gld. 80 kr., četrtletno 90 kr. LJUBLJANSKI IW »toj i za vse leto gld. l.OO ; asa pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.19. Loterij ne »recite 14. maja. V Brnu: 72, 60, 34, 25, 52. rI"ii joi : 14. maja. Pri Slomi Hofbauer iz Savinjske doline. — Dom ir, Maribora. — Novak iz Idrije. — Fischer z Dnnaja. — Pri M11IUI ; ITolzer, Flautz, Schik, Rtlckl z Dunaja. Rožene iz Prage. — Haunigartner iz Brna. — Poltnig iz Gradca. — Freuding iz Trbiža. Pri avatriJMkeui ce»»rji : Lepin s Hoprogo iz Št. Pavla. — Murko z Dunaja. — Schmutz iz Ajdovščine. Umrli mo v LJubljani : 14. maja: Ivan Iliade, mizar, 53 let, Poljanski nasip, it. 5, za ji't 1 o. 15. maja: Jožef lU-zlaj, delavčev sin, 3 leta, Krakovske ulice št. 29, za vnetjem možganov. — Jožef Jernej P»yer, okrožni predstojnik v pokoji, 87 let, Prečne ulice it. 6, za oslabljenjem. -- Franc Ivane, delavec, «6 let, Kravja dolina St. ti, za oslabljenjem. — Meta Maluarić, kajžarjeva hči, 13 let, Kravja duima št. 11, za jetiko. MeteorologiČno poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. oŠ a 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 729-5 mm. 73P3 mm. 734-8 mm. 11-8° C 16-6"C 12 4° C st. sev. hI. zah. si. vzh. obl. obl. d.jas. 3 40 mm. dežja. fi '5* a 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-8 mm. 737- 9 mm. 738- 7 mm. 12 8° C 20-2° 0 14-2° C brezv. brezv. si. svz. obl. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 13° in 15 7°, za 0'2" pod in 1-7° nad normalom. JZ)-u.xiaoslsa, "borza, dne" 16. maja t. 1. (Izvirno telegrafično porečilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 89-35 — gld. 89 40 Srebrna renta...... 90 05 — , 90 20 Zlata renta.......11015 — „ 110 30 5°/0 marčna renta.....10160 — „ 10160 Akcije narodne banke . . „ 954-— — „ 955"— Kreditne akcije.....„ 301— — „ 30030 London........„ 11815 — , 118-J5 Srebro........„ -•- „ —— Napol......... „ ^-40 — „ 9-40 C. kr. cekini . . . „ 5-58 — , f> 58 Nemške marke....., *8-— — „ 57-97«/, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 g|d. 131 gld. 75 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 179 „ 75r „ Ogerska zlata renta 4°/0.......103 „ 80 „ Ogerska papirna renta 5°/0......99 „ 65 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 1<>0 gld. 120 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4V,70 zlati zast. linti . . 116 k 75 „ Kreditne srečke......100 gld. 18f> „ 36 „ Rudolfove srečke..... 10 „ 19 „ 50 „ Akcije arifclo-avstr. banke . . 120 . 148 , 10 „ Tramnmav-društ. velj. 170 gld. a. v., . . 220 „ 75 „ Trgovski pomočnik vojaščine prost, izurjeu v trgovini mešanega blaga, želi mesta. — Ponudbe pod K. K. upravništvu „Slovenskega Naroda". (407—1) Agente, zastopnike išče (404-D dobra velika hrvatska trgovina z vinom. bske narodne pesmi o boju na Kosovem. Iz zapuščine Ivana Mohorčiča. ^BF ■ V IJubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za so-bi-ate Srbe in njih pesem, dobro doSla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. Svojim p. n. zavarovancem naznanjamo, da smo s 1. dne lil lliajn t. I. opustili do sedaj uvedeno neposredno plačevanje zavarovalnih premij nam na Dunaj ter izročili lllkasovailjc vseh zavarovalnin s* oj«'IIIII glavnemu zastopniku v Ljubljani gospodu Ignaciju Valentinčič-u (Pisarna na sv. Petra cesti št. 73) kjer naj se odslej uplačujejo vsakatere ziivarovalnine. Na Dunaji, meseca maja 1890. (391—2) Generalna agentura na Dunaji vzajemno zavarovalne ' tanke „KOITKORDIJE". V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo po znižani «*enl sledeče knjige: Blodne duše. Roman. Češki spisal Vdcslav Beneš-Tiebizsky: Preložil Ivan Gornik. Mala 8tt, 523 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Olri in sinovi. Roman. Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 357 stranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. I mlinu. Spisal Andri Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8U, 143 Btra-nij. Cfuia 20 kr., po pošti 25 kr. \ ilenski brodnik. Spisal Emile Souvestre, prevel Mufioder. — Ml. 8°, 82 stranij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Dnevnik. Spisal Lucfovik IIalei>y, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 95 stranij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Ukrajinske dume. Češki spisal E. Jellnek. Poslovenil Podvidovaki. Mala 8°, 84 stranij. Cena 15 kr., po pošti 20 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * * Stat nominis umbra. Ml. 8", 19 pol. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Dubrovskl. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 strauij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski spisal Brni Lefebvre. Poslovenil „ Stat nominis umbra. Ml. 8°, 535 stranij. Stane 50 kr. pošti 55 kr. po Roman. Roman. Ivan ZI»ogar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Junak našega rasa. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2»54 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Selski žunulk. Spisal L. Halevi/, poslovenil Vinko. — Ml. B*, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8". 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. M o v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Za dragocenim korenom. Povest Iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. V isti zalogi Bta izšla in se dobivata j>o asniseuiii ceni še Bledeča zvezka: grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, Bpisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega: Meta Holdenis, roman,francoski spisal Viktor Cherbidiez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja ..........25 kr- I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Zivotopisje, spisal liajč Boz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, »pisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Bibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne."