206
o
V»liti v Ljubljani m pošti:
fct* ...	K 54—
r*l 5*1* . , .	„42—
«*bt !*!» ...	,21—
*9 »S*«* ! . .	, 7—
**» ku*£&mstvo:
«tcsl»J*s#«aPr*| K 95— ** »®i 5*fs „	„ 50—
« ?«rt 5*1*
** »*3«J
/jubijani, sreda 27. avgusta
II. leto.
jtlsraouo »arotbe bres »ošHjatre denarja te n« aercmo ozirati,
-*?' naj pošiljaj«
tjo po p«* toru ln *1-eer i u.. (ter 45mn flrok prostor aa enkrat 40 vIil, za večkrat popust.
Uredalltve je aa Stsreai trgu štev. Sir« Telufoa Ste?. MO. — UprandStvo je na Marijinem trg« Stav. 8, — Telefon Štev. 44.
Ishaja vsak dan ssjutraj.
PosamezsM številka velja 40 vinarjev.
fpie:s«js« glede laserator 1. dr. se naj prileti tM i'?s«ur (loplsnlea ali »nanks. — Dopisi naj ee fcuilz sjo. — Kokoplsl se ne vračajo.
Pr. Zelenik.
Posledice visoke
carine.
Predno govorimo o posledicah visoke carine, hočemo bralcem pojasniti, kaj je carina. Z besedo carina označujemo tiste dajatve, katere se morajo plačevati domači državi od blaga prometu s tujimi državami ln deželami. Navadno se plačuje carina od blaga, katero se uvaža v domačo
PxV0. ,5. ,nozemstva. Carina pa se plača tudi od nekaterega blaga, katero se izvaža v inozemstvo. V prvem slučaju imenujemo carino uvozno, v drugem pa izvozno.
Pobira država carino le zategadelj, da ima vir dohodkov, imenujemo takd carino finančno carino. Ima P* carina namen Ščititi domačo industrijo in obrt pred tujo konkurenco ta se zategadelj pobira od tujih izdelkov in pridelkov, se ta carina imenuje varstvena carina. N- pr. carina na kavo, riž, čaj itd. je finančna carina, ker jo pobira država le za to, da si preskrbi dohodkov.
O potrebi In koristi carine so mnenja jako različna. So taki, ki zahtevajo odpravo vsake carine in pravijo, da mora mednarodni promet biti Prost, neoviran. To so privrženci tx-*ozvanega sistema proste trgovine. °rugi zopet zahtevajo visoko carino na vse tuje, češ, da se mora domača 'ndustrija, obrt in gospodarstvo ščititi pred tujo konkurenco. To so privrženci takozvanega sistema varstvene carine. — Vsak teh sistemov ima svcjo dobro in slabo stran. Na Angleškem ni nobene carine, ki bi naj ščitila domačo industrijo. Surovine in izdelki so tam prosti carine; le od živil, kot ie~...va,l. aj» tobak, vino itd. se pobira uzitnmski davek kot carina. In vendar je Angleška najbogatejša država. Druge države pa imajo varstveno in finančno carino. Splošna prepoved vsakega uvoza ne obstoji v nobeni državi. Nekatere države so prepovedale uvoz te nekaterih predmetov. Toliko sem hotel navesti v pojasnilo besede carina.
Glede carine tudi Jugoslavija ne ho delala nobene izjeme, ampak bo imela tako finančno kakor varstveno
carino. Iz nižje navedenega vzroka si predočimo nekoliko zgodovine avstro-ogrske carinske politike. Avstro - ogrski carinski zakon iz leta 1906 je prinesel avstro - ogrskim narodom visoke postavke na vse predmete mednarodnega prometa. Posebno pa so osrečili z visoko carino na razna živila. Ta so našla posebno milost v očeh avstrijskih finančnikov, kateri so potrebovali vedno velike vsote za kanone in drugo tako ropotijo. Kanoni so morali biti, pa naj je imel ubogi davkoplačevalec kaj v glavi pa v želodcu ali ne, za to se gospodie niso brigali.
Za ta novi carinski zakon so se prepirali, tepli in mešetarili vlada, industrijami in agrarci kot Židje na bu-diinpeštanski borzi. Kdor je gledal divjanje teh židov in magnatov na borzi, kako vpijejo, se ruvajo in tepejo, si je mislil, da so znoreli, ali da so obsedeni. In na kak način so mešetarile in barantale prej omenjene tri stranke. Vlada je hotela Imeti višje dohodke Iz carine, Ke3tranek, to je vodja industrijcev, je hotel kaj za svojo kliko In agrarci seveda niso hoteli ostati praznih žepov In so zahtevali tudi za sebe velike grižljaje. Mešetarili in pogajali so se toliko Časa, da so si dobro postlali. Država je dobila precej dohodkov iz višje carine. Kestranek je za svojo kliko preskrbel varstveno carino in Hohenblum, baron in obenem voditelj avstrijskih vele-agrarcev, je istotako preskrbel mastne dobičke svojim varovancem. Kestranek in Hohenblum sta si sicer velika nasprotnika, a v tem sta si popolnoma enaka, da sta jako dobro preskrbela za lastne trebuhe.
Vladi je bilo bore malo za dobrobit svojih narodov. Ne bom navajal kot primer nas revnih Slovencev. Mi smo bili vdani podložniki in vendar nam vlada ni preskrbela niti ljudskih šol. Kaj pa šele gimnazije, ali pa obrtne šolel Mi smo morali samo dajati, za prejemanje nismo bili, morali smo biti veseli, da so nas brcali, božanja nas niso smatrali vrednimi Tudi pri sestavljanju carinskega zakona in tarifa vlada ni povpraševala,
kaj bo prav in dobro za državljana.
V okrepitev te trditve hočem navesti, da takrat ni Imelo ne poljedelsko ministrstvo, ne trgovsko - politična centrala nobenih podatkov, s katerimi bi se lahko opravičevale visoke carinske postavke na zrnje. Kateri industrijski predmet in koliko je potreben varstva po carini, to so natančno povedali industrije!. Yeleagrarci seveda tega dokaza niso doprinesli Iz vzroka, katerega hočemo navesti tekom naše razprave.
Državljan naj plača in molči. In kohsument je res molčal in da ni čutil tako gladu, si je zadrgoval s pasom trebuh, da je bil že preščipljen kot mravlja. Obsežni trebuhi so postali jako redki.
Toda vrniti se moramo k predmetu.
Cena blaga se ravna po proizvajanju in potrebi, če se proizvaja več blaga, ali pade konsum, pade cena. Če se pomnoži konsum, ali pade pro- j dukclja, pa poskoči cena. Na cene | domačega blaga pa jako vpliva tudi tuje blago. Ta vpliv pa se lahko omeji s carino. Ni vseeno, kateri predmeti so drag!, katero blago ščiti carina. Najb; jše se občuti draginja živil. Jesti mora vsak, želodec se ne briga za draginjo, otroci ne posprašujejo očeta ali mamice, kje vzame, oni le hočejo jesti. Zategadelj je vsakomur na tem, da dobi živež kolikor mogoče ugodne cene. Vremenskih nezgod se boji meščan ravnotako kot kmetovalec, ampak tudi njegov odjemalec.
Vsaka carina na razne Industrijske proizvode je te proizvode podražila le v korist nekaterim industrijcem, oa v velko Škodo vsega prebivalstva. Za primer nam zadostuje le železo. Združbe te Industrijske panoge so delale milijonske dobičke, izkoriščale so grozno ves konsum. Istotako je s carino na zrnje. Od te visoke carine imeli so korist le ogrski In avstrijski veleposestniki in Židje, drugi kmetovalci pa so postali še večji reveži. O delavskih slojih sploh ne govorimo, ker je škoda vsake besede o preveč znani bedi teh slojev. Tu je vladala na korist privilegiranim aristokratskim
in židovskim kmetovalcem in industrialcem velika revščina.
Visoka carina na tuje kmetijske pridelke sploh ni Ščitila domače produkcije, ker je Avstrija pridelala premalo, je bila navezana na uvoz od drugod. Visoka varstvena carina na zrnje je omogočevala le ogrskim veleposestnikom in Židom, da so dražili naš vsakdanji ki uh, da so si polnili žepe z našim krvavo zasluženim denarjem. Madžari so delali z zrnjem kar so hoteli, odirali so avstrijski konsum, kolikor se jim je zljubilo.
Znano je, da je Ogrska izključno poljedelska in Živinorejska dežela. Ona torej pridela več poljedelskih pridelkov, kot jih more porabiti sama. Manj ko jih porabi sama, sploh ne more pridelati in naj bi bila letina še tako slaba. Če je torej bil kdo pri-moian uvažati zrnje, je bila to le Avstrija, nikoli' pa Ogrska. In vendar ni preteklo dosti časa, da je Ogrska ku-kupovala avstrijsko pšenico, ogrski mlini so kupovali za svojo potrebo avstrijsko blago. Avstrijski mlini, kateri so sicer dobivali pšenico via Dunaj Iz Ogrske, so kupovali pšenico ua Češkem. In vendar je Češka skoraj popolnoma industrializirana, je bila največja konsumujoča provincija Avstrije. Aii ni to narobe svet? Industrijska država je prodajala agrarne pridelke agrarni državi, katera v vsakem slučaju pridela nad svojo potrebo, in tej abnormiteti torej ni bilo krivo pomanjkanje blaga na Ogrskem. Avstrijski producenti niso sledili umazanemu početju ogrskih oderuhov in zategadelj so ti pokupili cenejšo avstrijsko pšenico, so |držali domače blago umetno nazaj, samo da so blago tako rekoč monopolizirali in so lahko diktirali ceno.	(Konec	prih.)
Stanovanjska beda.
Po mestih Je splošno pomanjkanje stanovanj v vseh državah. Med vojno se ni zidalo vsled pomanjkanja delavnih moči in materijala, ki se je vrhu tega tudi silno podražil; prebivalstvo je v teku petih let vojne in takorekoč še obstoječega voj-
*UD1M1R LEVSTIK.
151. nadaljevanje, j
Višnjeva repatica.
DOsm*ehomm°T(faiP d»e^al ,grof z ‘st'm zagonetnim
bo predvsem, da sem	te£TJ	nekd
»Ne, ne, Mahneta ne boste imponirali ™a|!0* ste svojim meščanskim lakajem I Grof ste, in basta-vse drugo me ne zanima. Kvečjemu če mislite sami priznati, da nekaj ni v redu pod vašo lobanjo P Tako bi sodil po vsem najinem razgovoru.«
.»Prejle ste omenili pismo, iz katerega zajemate svoje znanje o Smučiklasovih starih grehih.«
*AhaJ Najprej mi ponujate pakt, nato me grajate, ker vas mislim uslišati, in zdaj vam roji že spet tisto pismo po glavi. Ali ste nori, ali pa hu-dimansko nerodni! S pismom ne bo nič; ne dam ga iz rok, v nobenem slučaju.«
»Zelo lepo; bal sem se že, da poročate drugače.«
»Tak kaj vas peče potem, vi vražji človek?«
»Ali veste, kdo vam ga je pisal?«
. »Kako ne bi? Prijatelj Pepeta Veselka, Smu-čikiasovega nezakonskega simi z igralko Nelo.«
»Pa kdo je tisti prijatelj?«
»Kaj vam je treba vedeti, ko niti jaz ne vem 1 Ni se podpisal. List vsebuje točne podatke, ki se ujemajo z vsemi znanimi dejstvi. Njegov pisec obljublja^ da se oglasi pri meni ter mi razodene kaj vec; »izvabite,« piše, »udarite, zakaj škandal je ne-
izogiben, vse pride na dan!« Ako mu smem verjeti, se obeta pohujšanje, kakršnega nismo kmalu doživeli.« Zadovoljno si je pomel roke.
»Kaj bi storili, ako bi stopil mož pred vas in bi vprašal, kako ste gospodarili z njegovo skrivnostjo? Kako bi zagovarjali pakt?«
»Saj ne bi vedel, da sem ga sklenili« je vzkliknil tribun naivno; poznalo se mu je, da ga zopet ščiplje slaba vest. »In drugič, ali sem kaj obljubil? V najhujšem slučaju mu vrnem pismo, češ, višji razlogi, mir besedi.. • Sicer pa ni več govora o kakem paktu; prepričali ste me, da je vsaka pogodba med mano in vami nemogoča.«
»Ne vem.«
»Še sram me bo. Kuj» hudiča, se menim z vami? Zbogom, gospod, hodite se delat norca iz sebi enakih!«
»Stojte,« je rekel grof, ne da bi vstal. Izvlekel je zapisnico, načečkal s svinčnikom par besed ter jih pomolil Mahneta. »Morda poznate pisavo ?«
»Prijatelj nesrečnih in sam nesrečen človek,« je bral urednik »Rdečega plamena.« Oči so se mu razširile, usta odprla v izrazu silne osuplosti; pogledal je grofa, nato listič, odskočil, planil nad miznico ter pobrskal s trepečočimi rokami. Grof je opazil z zadoščenjem, da rdi kakor pesa.
»Nu?« je dejal. »Malo čudno se vam predstavljam, pa nič zato.«
Mahne je bil našel usodno pismo; papirju se je videlo, da ga je mnogo sukal po rokah. Z naglim
pogledom je primeril pisavi, prebledel in vrgel oboje na mizo.
»Vi ste... prijatelj Pepeta Veselka ? Vi sami ste mi poslali ta list? Grof Kunnigsbruch!«
»Jaz,« je pokimal gost bolj žalostno nego škodoželjno. »Recite, če se nisem ukani!.«
»Kdo, vraga, je vedel? In tudi — oprostite! — sami ste me bili zapeljali.«
Tribun je brezupno mahnil z rokami; nato mu je zavrela kri.
»Tak česa hočete pravzaprav od mene? Najprej mi pišete tako, pozneje pa pridete in me nagovarjate drugače. Kaj imate zdaj od tega, da ste osramotili človeka?«
»Takoj me boste razumeli,« je rekel grof s toplim, skoraj sočutnim glasom ter položil zmedenemu roko na komolec. »Odpustite mi stisko, v katero sem vas pripravil, in... poslušajte me. Da, jaz sem vam pisal to pismo; jaz sem prijatel Pepeta Veselka — najbližji prijatelj, ki ga more imeti pod solncem, bogme res I In prvi namen mojega prihoda v ta kraj je bil, da poplačam njegove račune; to tudi delam, brez pardona in brez paktov, sodrug Mahnč. Premislite malce, kar se godi, potrpite nekoliko, in videli boste, da opravljam vražje delo, ki bo nazadnje tudi vam in vašim v majhen prid. Ko sem vam pisal ta list, vas nisem poznal, razen kar sem bil poizvedel splošnega o javnih razmerah vašega mesta.	  (Dalje	prih.)
nega stanja znatno narastlo, tako da je stanovanjska kriza zelo akutna in stanovanjsko vprašanje momentano eno najvažnejših socijainih vprašanj. Rešitev tega vprašanja dela poklicanim krogom velike težave, ker poslopij ni mogoče sezidati kar čez noč. Ljudje pa tudi ne morejo, zlasti pozimi ne, spati na prostem.
V Ljubljani se to krizo še posebno močno občuti. Prival primorskih izgnancev jo velik. Vrhu tega so to ljudje, katere naša država krvavo potrebuje. Ponajvcč so to železniški uslužbenci. Reveži morajo spati sedaj ponajveč po železničnih vozovih. Po zimi pa bo to izključeno. Teh ljudi pa naša država krvavo potrebuje kot soli. Redno vzdrževanje prometa je v teh časih eno najvažnejših za obstoj države, ker je vprašanje prehrane z njim tako ozko spojeno. Če ne bodo železnice redno funkcijonirale, nastane kriza v prehrani, katere posledice so nedozirne. Za to morajo imeti železničarji poštena stanovanja. Treba jih je dobiti, naj stane kar hoče. V Ljubljani je dosti samostanov in zavodov, katere se čisto lahko premesti na deželo, kjer je dovolj prostora- Uršulinke naj se pošlje v tozadevni samostan v žikofjoloko. Tam ima ta red veliko grajsko poslopje, kjer bo dovolj prostora za vse. In če nazadnje tudi nimajo tiste stanovanjske udobnosti, kot so je bile te redovnice navajane dosedaj, v teh abnormalnih časih ne pride v poštev, če morajo celo nežni otročiči spati po vozovih in nezdravih luknjah. Podobno se bo gašlo primeren prostor za druge redovnike in redovnice-
Pričakujemo od meniškega stanu, ki se smatra za pravega zastopnika štirih krščanskih čednosti in popolnega krščanstva, da bo pokazal z dejanji pravo ljubezen do bližnjega, kar v tem slučaju ni težko storiti. Treba se je preseliti samo na deželo, kjer bodo imeli tudi lepo stanovanjsko komoditeto. Če to store, bo njih zasluženje pred Bogom veliko. Spomnijo naj se tudi, da so prvi menihi in puščavnikl živeli po gozdnih duplinah in jamah, da bi bili tem popolnejši pred Bogom. Gospodu poverjeniku za socijalno skrbstvo pa dajemo praktičen nasvet, da išče stanovanj tam, kjer jih je zaenkrat edino mogoče dobiti. Izprazni naj — seve samo začasno — samostane in precej družin bo pod streho. To sp izvršili tudi v češki republiki, in svet se radi tega ni podrl, kajti čez eno ali dve leti se redovniki in redovnice lahko vrnejo zopet v Ljubljano, ko bo dovolj stanovanj.
Romati Razkrinkani Habsburžani izdamo te dni kot ponatis v posebni knjigi. Cena samo 5 K. Naročite to velezanimivo knjigo, ki jo bo vsakdo čiial z velikim ' zanimanjem.
Spomenica poštnih ad-junktov, oficijantov in aspirantov.
Sklicujoč se na svoječasno vpo-sla-ai dve spomenici (z dne 1. januarja 1919 in z dne 9. marca 1919) predložimo, z ozirom na razne zakulisne spietke nam nenaklonjenih, sovražnih elementov, predstoječo resolucijo kot poslednji opomin merodajnim faktorjem in še zadnjikrat povemo, kaj smo in kaj hočemo.
Poštni adjunkti, oficljanti in aspiranti so uradniki poštne uprave (od-redbenl list št. 12 iz leta 1909 § 17). Oni upravljajo ista dela in z isto odgovornostjo, kakor pragmatični uradniki (maturanti in nematuranti) in se z njimi menjavajo v službi, katero vrše tako administrativno, kakor prometno v največjo zadovoljnost — a za sramotno plačilo.
Oni edino so kvalificiran naraščaj poštarjev, imeli so tudi pravo, da se jih je po 8 službenih letih sprejelo v prometni tečaj in imenovalo pragmatičnim uradnikom z istimi pravicami in istim napredovanjem kakor maturante.
Najhitrejša in najboljša pot do kruha je bila za to uradništvo, imenovan biti poštarjem, kar se je zgodilo s tem, da je dotični adjunkt, oficijant ali aspirant kompetiral za razpisano mesto. Po petih letih službovanja kot poštar je napravil nad-poštarski izpit, s katerim je bil upravičen prositi za nadpoštarsko mesto in istočasno s podelitvijo bil imenovan nadpoštarjem (odgovarja IX, čin. razr.). S tem je dotičnik celo daleko prekosil svojega, istočasno v poštno službo vstopivšega tovariša maturanta.
Naravno je, da vsled prevelike množine (največja kategorija) te vrste uradnlštva niso mogli vsi postati poštarji, deloma ker ni na razpolago toliko poštarskih mest, deloma ker so se razmere posameznikov tako izpre-menile, da jim hi kazalo premeniti kraja svoje namestitve, ali ker ne bi mogel kot starejši oženjeni adjunkt utrpeti stroške za premestitev in radi šolskega obiskovanja svojih otrok, ali ker ne bi mogel kot starejši adjunkt utrpeti znižanja plače z imenovanjem poštarjem itd.
Preostalo je le še za sprejem v prometni tečaj prositi. Ker je bil stan adjunktov, oficijantov in aspirantov ustvarjen leta 1902., so se leta 1911., 1912., 1913. začeli priglašati prvi prosilci, katere pa se je navadno po vrsti, brez vsake motivacije, odklanjalo, ker se je vpoštevalo v prvi vrsti certifikatiste, potem maturante, a za adjunkte, oficljante in aspirante ni preostalo nič prostora; le malo jih je imelo srečo, da so bili sprejeti, in to so bili Italijani — dočim je moral Slovenec molče trpeti.
Ker je bil prometni tečaj iz leta 1913. poslednji in pozneje ni bil rad nastale vojne nobeden več otvorjen,
na katere pa b! prvič odklonjini prosilci mogli zvjo gotovostjo računati na sprejem, je zadeva ostala nerešena.
Ni pa sc delalo pri vseh ravnateljstvih enako. Tako na pr. je jpoštno ravnateljstvo v Inomostu vsakega ofi -cijanta, ki je dovršil 8 službenih let, samo pozvalo, da vloži prošnjo za sprejem v prometni tečaj.
Ker je bivša A/strija slednjič že sama uvidela, da je treba to zlo, ta nestvor odpraviti, je sklenila s koncem leta 1918 ti stan uvrstiti v d j vršeli službeni dobi odgovarjrjoče činov.ie razrede pragmatičnih uradnikov, in sicer brez vsakega izpita, ker tega že itak imajo in ker jih je dolgoletna služba že sama kvalificirala.
Ta odredba ni zagledala belega dne, ker jo je prehitel praobat.
Nanovo nastal! državi — Ceho-Siovaška in Nemška Avstrija sta že pričetkom tega leta ta stan odpravili in ga uvrstili v status pragmatičnih uradnikov, medtem ko se pri nas cela stvar namenoma zavlačuje in se nam hoče napraviti suženjstvo, hujše od prejšnjega. V področju poštnega ravnateljstva v Zagrebu je zadeva že davno urejena in vsi, tudi uradnice, so uvrščeni v odgovarjajoče činovne razrede. In pri nas?
če se je imenovalo pri našem čekovnem uradu nekvalificirano osobje, brez predpisane predizobrazbe, brez prakse in brez izpiti po štirih mesecih v X. in IX. člnovni razred, zakaj se ne imenuje nas kvalifikovane, ki smo napravili trimesečno prakso, trimesečni teoretični iečaj in strog strokovni izpit, in imamo najmanj predpisane štiri srednje šole? Ali nismo tudi na podlagi daljšega (do 30 let in črez) neoporekljivega službovanja gotovo upravičeni isto zahtevati?
Vidi se zmožne tu, vidi se jih tam, ki vrhutega niti zmožni niso, a nas, ki smo svojo zmožnost in sposobnost dokazali z izpiti in dolgoletnim službovanjem, nas se ne vidi, na nas se neče ozirati ? Naj 11 trpimo še nadalje vsled prenizkih plač in tem odgovarjajočih draginjskih doklad v najnižji izmeri ? Ali naj še nadalje izvršujemo isto delo, naj imamo iste dolžnosti, kakor naši pragmatični tovariši — ne pa isto plačo in iste pravice?
Poštni adjunkti, oficijanti in aspiranti so najmočnejši fakt jr poštne uprave v Sloveniji. Omenimo samo mimogrede dejstvo, da vzdržujejo celokupni promet na Koroškem in Štajerskem 3koro izključlvo le adjunkti, oficijanti in aspiranti. Dočim je bivša Avstrija, ki je ustvarila ta stan kot cenen materijal, ki naj bi le delal, drugi pa počivali, že sama izprevldela, da so take razmere nevzdržne in sklenila, kakor že omenjeno, ta stan uvrstiti v status pragmatičnih uradnikov z Istim napredovanjem, vidimo, da naše kompetentno mesto rešitev našega vprašanja še vedno zavlačuje in nima namena ga pravično
rešiti.
Vsepovsod se poudrrja beseda demokratizem, a dala se v nasprotnem zmislu. Mi razumemo pod to označbo pravico za vse, za enako delo, enako plačilo.
V zadnjem, odločilnem trenutku še enkrat povzdignem j svoj glas, da smo stan, na katerega se mora v prvi vrsti ozirati, in da se ne bomo nikdar strinjali s tem, da bi se za -isto delo utfvarili dve skupini urad-ništva, katerih prva bi za boljše plačilo, druga pa za slabše rabot ila.
Omenimo tudi še, d* je ravno sedaj bilo imenovano v novo pridobljenih krajih Slovenije na Štajerskem in Koroškem mnogo mladih oficijantov in aspirantov poštarjem, kateri bodo kot taki baje' uvrščeni v skupino »C« sedanje službene pragmatike.
Popolnoma se strinjamo s tem, ker so poštirji naši tovariši z isto predizobrazbo, z isto strokovno naob-razbo, z istim strokovnim izpitim in se oni rekrutirajo iz naših vrst, zahte vama pa, da se tudi vsi ostali adjunkti, oficijanti in aspiranti uvrsti v isti skupino, io sicer istočasno s poštarji. Poudarjamo, da bi se onim tovarišem, katerim ne kaže prositi za poštarska mest* radi družinskih razmer, ali ker ni več pošt na razpolago, zgodila vnebovpijoča krivica, ako bi se jih prezrlo, ker bi na. tak način, ne iz lastne krivde zaostali proti lastnim tovarišem z isto šolsko izobrazbo, z isto strokovno naobrazbo, z istim uspehom napravljenim izp tim in z.isto službeno dobo.
Omenimo, da Imamo tovariše s 15 do 30 in večletno službeno dobo. ki niso prosili za pošte, med tem ko so bili imenovani 080biti sedaj poštarjem tovariši tud! s petletno službeno dobo. Ne samo torej, da bi vsi preskočili vse starejše tovariše, zadal bi se ostalim najkrivlčnejši udarec, ker bi se tem zaprla proti lastnim in najmlajšim tovarišem pot do enakega napredovanja.
Končno povdarjarao, da natn je ti našo zahtevo po takojšnji uvrstitvi v skupino „C* sedanje pragmatike priznala tudi zveza poštiih organi zacij (razen društva maturant iv v Ljubljani, katero takrat še ni pristopilo k zvezi) v spomenici dne 9. sulca 1919 v točki I , 3. odstjvek, in vse poštne organizacije celega kralj estra v resoluciji I. skupščine v Belgradu, pod točko 11.
Na podlagi navedenega ponovno zahtevamo:
1. da se vsi sedanji poštni adjunkti, oficijanti in aspiranti takoj, in sicer še pred malo pragmatiko, ki ima baje v kratkem Iziti, uvrste na podlagi službene dobe v odgovarjajoče razrede sedanje skupine „C* pragmatičnih uradnikov.
2. Ugotavljamo, da so poštarji prejeli odgovor, v katerem se jim za‘ gotavlja uvrstitev v skupino *C“ pragmatičnih uradnikov še pred ureditvijo uradniškega vprašanja, dočim mi še
bedi.
van Podržaj:
Ah, te ženske!
Paihologičen donesek k1 stanovanjski
Nekje v postranski ulici stanuje pisatelj Sterad. Dvoje navadnih sob s prlprostim pohištvom — to je vse, kar more imenpvati svoje. Svoje ? Predrzen je ta izraz v današnjih časih, če se pomisli, da gospodar stanovanja lahko kar čez noč postavi na cesto najemnika s pohištvom vred. Pohištvo iz smrekovega lesa si je kupil a honorarjem za romane, katerih polovica je šele v njegovi glavi. »Ljubezen Matte Jerajeve« je sicer že davno gotova, toda kaj pomaga lepo pripravljen rokopis, če pa ne sme v tisk, ker bi histerične ženske takoj spoznale v nesrečni Marti ženo pisatelja, ki le po bistroumnem mnenju ljudske pisateljice Jere Kovačeve ušla neznano kara. Da bi se pa pisatelj kompromitiral na ljubo ženskam, ki mislijo, da jahajo na Pegazu, je Izključeno. Raje napiše komentar k »Posavskemu dračju« in ponudi založniku Jere Kovačeve,
ga
ki je slučajno tudi njegov založnik. Pisatelj Sterad ima torej dve sobi.
V prvi stoji poleg velike srednjeveške peči mal železni štedilnik, kjer je kuhala pisateljeva žena — čeprav ni bil to njen poklic — za tri ljudi: zar.j, zase in za dete. V drugi sobi na ulico so spali vsi trije. Poleg omare, obložene s knjigami, ni v tej sobi ničesar posebnega. Stene so gole, kajti lepe podobe so drage, vsakdanjih reprodukcij pa ne 'kupuje inteligent. Celo narodne zastave z državnim grbom ni več nad pisateljevo posteljo, ker jo mora šivilja prešiti. Pač še nekaj izrednega je v spalnici. Ob postelji visi Cankarjeva slika brez okvirja. Zadnji zvezek lanske »Demokracije« jo je prinesel kot prilogo.
Tako izgleda stanovanje pisatelja Sterada. Menda ni na svetu človeka, najbrž tudi ženske ne, ki b! zavidaj pisatelja radi teh dveh sob, kjer je ravno dovolj zraka za tri družinske člane v času splošnega pomanjkanja stanovanj. In vendar se je našla ženska — na vsak način Izjema med nežnimi sovrstnicamt — ki je v svoji samoti prišla na misel, da je to stanovanje preobširno za tri ljudi, od katerih sta šla dva začasno k svojim sorodnikom,
Ta originalna misel ne bi bila navsezadnje tako velik greh, če je ne bi spremljalo žensko maščevanje, ki ima menda slabše posledice nego svetovna vojna. To se je zgodilo takole: Kmalu po odhodu žene in otroka se je usmilil pisatelj mlade gospe, ki je prišla s petletnim fantkom Iz zasedenega ozemlja k svojemu možu, in jo vzel k sebi. Seveda sta spala vsak v svoji sobi. Pri gospej je prenočeval celo njen mož, kajti to je b la »conditio sine qua non«. Iz usmiljenja, prijaznosti in ker je bila gospa prijateljica ter koleginja pisateljeve žene in ker bi ostala drugače na cesti, ji je prepustil za par dni spalno sobo.
In kaj se je zgodilo?
Lepega dne dobi pisatelj sodniisko odpoved stanovanja. Gospodična, ki je v času splošne stanovanjske bede najela obširno stanovanje, da je oddaja posameznim podnajemnikom z gotovim dobičkom, je bila užaljena, ker je pisatelj ni prosil za dovoljenje, če sme prenočiti pri njem begunska družina brez strehe Seveda je navedla gospodična najraznovrstnejše vzroke, ki bi pripomogli do uspeha njenemu
maščevanju. Ker je obenem tudi ljudska pisateljica, ki je kot taka dresirala svojo fantazijo, sl je izmislila cel roman: Pisatelj je spodil svojo ženo, ki je šla neznano kam, da more živeti s tujo, o kateri se ne ve, če je poročena, ali je kar tako... Po njenem mnenju je postalo stanovanje zbirališče ljudi, o katerih se ne ve, kaj delajo.. • Poleg točk, ki jih je treba navesti za sodnijsko odpoved stanovanja, je vsebovala Ista tudi denuncijacijo, da ti ljudje, o katerih se nič ne ve, niso policijsko priglašeni. Kakor da bi pisatelj, ki je poleg svojega nočnega literarnega dela zaposlen ves božji dan pri velikem političnem podjetju, imel časa misliti na policijsko priglaševanje j Ce bo moral plačati globo, ker ni imel časa misliti na te vrste državljanske dolžnosti, jo bo pač plačal. Honorar za epilog k »Posavskemu dračju« bo prišel ravno prav.
Kar je pisatelja spravilo iz ravno-težia, je dejstvo, da je dobit sodnijsko odpoved šele potem, ko so že odš» »ljudje o katerih se nič ne ve«. Ne samo, da je užaljena ljudska pisate-Ijica spravila svojega podnajemnika o»
206 Hm.
sjeoysaf(j& &*& 27. avgust« »s is.
SU*s 3.
vedno čakamo na odgovor In ga tem potom urgiramo.
3.	Ker smo poštarji, adjunkti, ofi-cijanti In aspiranti, sprejeti še za časa bivše Avstrije, eden in isti stan (ne-Pragmatični uradniki poštne uprave) 2 isto izobrazbo in izpiti, zahtevamo skupno in istočasno rešitey tega vprašanja, osobito skupno uvrstitev v Isto skupino.
V Ljubljani, dne 12. avgusta 1919.
Mirovna konferenca.
Spremembe mirovnih pogojev
Nemški Avstriji.
k Ldu. Pariz, 25 avg. (Dku. Brezžično ) Vrhovni svet zaveznikov
je sestal danes popoldne k seji, d* vzame na znanje osnutke, ki bodo Po odobrenju tvorili končnoveljavne mirovne pogoje za Nemško Avstrijo. Obenem s temi osnutki je predložil koordinacijski komite vrhovnemu svetu svoje posebno poročilo, načrt za 8premno noto, ki bo izročena nera,-avstrijski delegaciji obenem z mirovnimi pogoji, in razne priloge k obema dokumentoma, ki sestoje iz raznih elaboratov posameznih strokovnih komisij, ki so izdelovale odgovor ent-ente na nemško avstrijske protipred-loge, in iz besedila izprememb prvotnih mirovnih pogojev, ki so jih komisije smatrale za upravičene in utemeljene. Te izpremembe se nanašajo na precejšnje število določb, tako na Primer glede mej Nemške Avstrije, dalje vojaških, pomorskih in zrako-Plovnih pogojev, gospodarskih in n* nančnsh odnošajev, vodnih cest itd. Ako bo vrhovni zavezniški svet odobril vse te predloge, bo mirovna pogodba izročena nemško -avstrijski delegaciji v St. (Jermainu tekom tega tedna.
Bolgarska meja.
k Vrhovni svet se je zadnje dni Pridno bavii z njimi. Bolgarija zahteva turško Tracijo predvsem in pa izhod v Egejsko morje. V zapadni Trakiji tvorijo Pcmaki znaten del moslimske-8* prebivalstva: to so Bolgari, ki so
ali manj prosto prevzeli islam, vendar ohranili svojo materinščino in narodno zavest. Bolgarija je našla dokaj prijateljev, ki bi ji rad! prisodili Odrin, dobršen kos turške Trakije in celo večji del romunske Dobrudže, osvojene in zopet izgubljene v poslednji vojni. Pri presojanju granic, pravi uvodnik Journala des Dčbats, naj se drži mirovna konferenca dveh načel: prvič, ugoditi željam prizadetih ljudstev, drugič, zadovoljiti Bolgare same in jih pripraviti do tega, da se
zab.rbtnlh misli pridružijo evropski ureditvi mirovnega posveta. Po zvodnikovem nazlranju ne govori nobeden razlog ugodno za Bolgare. Makedonijo namreč zahtevajo z enako upravičenostjo Srbi, Bolgari in Grki.
1 a mešanica ne more izreči enovitih aspiracij. Ce vprašaš domačina po njegovi narodnosti, odgovori: .Make-
zaslugo tajnega samaritanskega dela, ampak ga je vsled tega nameravala
nohtttunm J i?*.. cest0 8 smrekovim
8?» Da ni pri til
njegovo družino, Je popolnoml na-
ravno, ker ji ni bilo dano, uživati sladkosti in grenkosti zakonskega življenja česar ji seveda nobeden ne more zameriti.
Ker pa je pisatelj kljub pozab-
tjlvosti na policijsko priglaševanje na
8 4?°? mestu> je vložil priziv in tožbo K i!,d8kl P^teljici radi žaljenja J 8"’ ker Je tozadevni paragraf še
hftf MPAnn UV! L" ker mU ne m0re biti vseeno, kaj kdo govori o njegovi
odsotni ženi, ki se ne more braniti pred obrekovanjem. —
Ce je že bila obravnava in kako je izpadla sodba, ne vem. Vsekakor pa mislim, da je la način sodne odpovedi stanovanja značilen za dobo splošne stanovanjske bede In Izkoriščanja, gotovo pa ril značilen za maščevanje ženske, ki je bila, je in bo vedno enaka, če tudi misli, da jaha na Pegazu.
don". Ako bi rad izvedel njegove želje, boš slišal: „Mir“. Velika večina bi se uklonila vsaki redni vladavini, ki bi jim jo narekovala konferenca. Kar se tiče zagotovitve trajnega evropskega miru, so sc Bolgari sami po novno izrazili, da je odkrit mir nemogoč, dokler ne dobi Bolgarija Makedonije. Če ta dežela ne more odpustiti Srbiji Skoplja, Grčiji Kavale in Soluna, kakšnega koristnega uspeha naj se nadeja konferenca, če zadovolji omenjene bolgarske zahtevice? Torej ne kaže okrepiti države, katere ni moči pomiriti. Ako se da Grški zadoščenje v Trakiji, se ji s tem ne nakoplje huišega sovraštva, nego ga prenaša že'sedaj. Slučaj Dedeagač je v tem pogledu zelo različen od zadeve s Smirno, ki ustvarja za helenski svet novo, znatno težje turško vprašanje, katerega bi se bil lebko dodobra iznebil. Kdor se sklicuje v prilog Bolgariji na potrebo morskega izhodišča, temu odgovarjamo, da potitična naprava ob Egejskem morju ni neob-hodno potrebna za bolgarski transit. Sicer pa uporaplja Bolgarija kot Romunija Črno morje, čegar upotreb-Ijanje se bo po novem režimu ravno tako uredilo, kot problem morskih ožin... Ker se torej v tem vprašanju ne da izvesti samoodločba narodov, niti ni možno docela potolažiti Bolgarov, pričakuje člankar, da ne pojdejo zavezniške velesile svojim nepri-jateljem na rokb — v škodo svojim pristašem.
V Parizu so nepotrpežljivi.
k Ldu. St. Germain, 26.avg. (Dku) BChicago Tribune* javlja, da je vrhovni svet poslal Romuniji novo, zeio odločno spomenico, v kateri se poudarja, da čakajo v Parizu nepotrpežljivo odgovora na zadnjo noto.
Tittonl in Clemenceau sklenila dogovor glede jadranskega vprašanja.
k Ldu. St. Germain, 25. avg. (Dku ) „Daiiy Telegraph" javlja iz j Pariza, da sta Tittoni in Clemenceau sklenila glede jadranskega vprašanja dogovor, ki mu mora seveda še Amerika pritrditi.
Vprašanje Madžarske.
k Ldu. St. Germain, 26 avg. (Dku.) »Chicago Tribune" doznava, da obstoje predlogi, po katerih bi se smatrala Madžarska za državo, ki ne stoji v nikakem pravnem razmerju z bivšo Ogrsko. Vidi se, da namerava mirovna konferenca naprtiti Madžarski del predvojnih in vojnih dolgov, toda ne zahtevati od nje vrjne odškodnine.
Vrhovni svet proti podonavski zvezi.
k Ldu. St. Germain, 26. avg. (Dku.) »Echo de Pariš« doznava, da mirovna konferenca ni zavrnila le Mor-lejrevega predloga, da se smatraj Nem. Avstrija za samostojno državo, ki ni z bivšo Avstrijo v nikakih pravnih stikih, temveč tudi druge predloge, ki zahtevajo takojšnjo ustanovitev podonavske zveze. Večina udeležencev na mirovi konferenci meni, da je preteklo še premalo Ca3a, da bi se zatrle želje, ki bi mogle služiti le germanizmu. Treba se je potruditi, da se prizna Nemški Avstriji samostojnost.
je Rajič izgovarjal na splošne govorice. Bivši minister za narodno zdravstvo dr. Krulj, je govoril o težnjah bosanskih veienoseslnikov, ki vznemirjajo kmečko ljudstvo, kar pomeni nevarnost za državo. Poslanec Šalihaglč je povzročil pri teh besedah nov incident, ker je trdil, da je Krulj s temi besedami očital muslimanom protidržavno agitacijo. Od Jugoslovanskega kluba ni govoril nihče. Prihodnja seja bo v torek.
Jugoslavija.
Narodno predstavništvo.
. ...J Beigrad, 25. avgusta. Na pon-, deljkovi seji je govoril za Protičem
Vrx®!n^a’ ,ki ie svol govor prikrojil političnim zahtevam Narodnega kluba. Zahteval je posebno deželno avtonomijo za posamezne pokrajine, ki naj bi vzdrževale svoje lastno domobranstvo. Njegov govor je vzbudil v zbornici pomilovanje, pa tudi ogorčenje pri vseh zavednih poslancih. Nato je govoril demokratski disident dr. Me-dakovič proti agrarni reformi. V popoldanski seji je govoril pop Blaško Raj č na način, ki je povzročil burne prizore. Očital je pavšalno radikalcem in demokratom korupcijo z izvoznicami. Ko so demokrati zahtevali od njega, naj pove imena prizadetih, se
Sosedne države
C*
Madžarska.
Fred sestavo novega ministrstva. — Soctjalni demokrati proti komunistom.
e Ldu D u n a j, 25, avgusta. (Dun. Ku.) »Neue Freie Presse" poroča iz Budimpešte, da se bo novo ministrstvo v Budimpešti osnovalo pod predsedstvom sedanjega ministra za trgovino, Heinrlcha. Ministrstvo za zunanje stvari bo najbrž poverjeno socijalnemu demokratu Gararyju, ministrstvo za javno blaginjo pa Ernestu Beidlu. Razen tega se zagotavlja, da bodo v vladi sodelovali tudi krščanski socijalci. — Isti list poroča, da so se socljalni demokrati popolnoma ločili od komunistov, nakar je Garamy izjavil, da namerava njegova stranka sodelovati pri koalicijski vladi. Ta sklep socijalistične stranke se bo objavil v posebni pro-klamaciji.
Veliko gibanje proti socijallstlčni
vladi.
e Ldu Budimpešta, 25. avg. Oku. Vsled vesti, da je odstopil Friedrichov kabinet, je nastalo po deželi gibanje, kakor ga že desetletja ni bilo. Deputacije železničarjev, poštnih nameščencev, obrtnikov, malih kmetovalcev in delavcev, sploh vseh družabnih slojev, prihajalo po vrsti k ministrskemu predsedništvu in zahtevajo, da Friedrichova vlada ostane. Z dežele prihaja na tisoče brzojavk, ki potrjujejo, da govore te deputacije vimenu madžarske republike. Brzojavke protestirajo proti sestavi socijalistične vlade in prete, da se v primeru konstituiranja take vlade ministrskim odredbam ne bo nihče pokoril in da. bodo zadevale celo na oborožen odpor. Velikega pomena je dalje, da je bil ministrski predsednik Friedrich od francoske strani pozvan, da pošlje tri člane svoje vlade v Pariz h konferenci.
Italija.
Iz socijalistične organizacije.
e Ldu Milan, 25, avgusta. (Dun. Ku.) Več odsekov oficijelne socijalistične stranke, zlasti v okrožju mest Bergamo in Reggio Emiiia, je izjavilo, da se ne strinja z maksimaiistično politiko, ki jo podpira vodstvo stranke. Vodstvo socijalistične stranke zahteva, da se pod kontrolo ljudstva uvede preiskava radi kobariškega poloma.
Povišana prevoznina za blago.
e Ldu Rim, 24. avgusta. Komisija za tarife italijanskih železnic je sklenila, da se poviša prevoznina biaga za 25 °f st., dosedanje izmere. Od tega povišanja je izvzeta samo prevoznina za premog.
Odhod Italijanskih čet Iz Tirolske.
e Ldu Inomost, 25. avg. (Dun. Ku.) Kakor poročajo »Innsbrucker Nachrichten", se je število italijanskih okupacijskih čet za Severno Tirolsko znižalo na eno divizijo in razen tega se dva bataljona pehote za mesto Inomost. Ostale čete so se že odpeljale.
Francija.
Pristaniški delavci v stavki.
e Ldu Versailles, 25.avgusta. (Dun. Ku.) Pristaniški delavci vseh strok so soglasno sklenili, da stopijo v splošno stavko. Zahtevajo osemurni delavnik, 20 frankov dnevne plače in odpravo nadurnega dela.
Anglija.
Preteča gospodarska kriza.
e Ldu London, 25. avg. (Dun. Ku.) Reuterjev urad poroča: Četrtletno izvestje generalne zveze angleških stro-
kovnih organizacij priobčuje opomin vodstvenega odseka, ki napoveduje, da bo razdobje od meseca novembra tega leta do maja drugega leta v gospodarskem pogledu zelo kritično in da more postati tudi usodepolno, ako odločujoči faktorji končno ne spregledajo in se produkcija ne pospeši ter poveča. Stavke, katerim bi se bilo dalo tudi izogniti, so se vprizoriie prenagljeno, zakladi zveze so se trošili brez vsake koristi in gibanje je bilo naperjeno v resnici bolj splošnosti, kakor proti kapitalistom.x
Politični pregled.
p Cenzura. Ministrski predsednik Davidovič je v svojem govoru povedal sledeče o cenzuri: Dokler mora cenzura sploh še obstojati v državi, bo njena naloga izključno le, ščititi varnost države kot take, nikakor pa ne bo služila vkakšno-sibodi osebno zaščito pred zdravo kontrol o in kri tiko javnosti. Tako je govoril naš ministrski predsednik v narodnem predstavništvu 23, t. m. Dan pozneje pa je prinesla „Jugoslavija“ med dnevnimi vestmi notico „Rodu prav'col ‘, kjer je bil naveden tudi slučaj, ki mora „pred zdravo kontrolo In kritiko javnosti". G. ljubljanski cenzor, ki gotovo tedaj še ni vedel ničesar o govoru ministrskega predsednika, pa jo je porabil svojo cenzorsko oblast v „osebno zaščito* vojaškega zdravnika, ki v Pliberku milostno pregleduje invalide ob pondeljkih šele ob 11,, čeprav prihajajo kmetski fantje in možje celo iz Sel ob Borovljah k superabitraciji v Pliberk seveda peš, ter izgube s tem dva ali tri dni 1 Javna kritika vojaškega zdravnika, ki vzbuja s svojim ravnanjem nezadovoljnost v našem koroškem ljudstvu, menda še ne ogrožuje varnost države, pač pa nasprotno. V tem slučaju je služila cenzura edinole v osebno zaščito proti izrecni izjavi ministrskega predsednika. Upamo, da se v bodoče ukrepi centralne vlade ne bodo več na ta način spravljali ob kredit ne glede na kaznjivo samovoljnost napačnega tolmačenja cenzorja neljubih odredb, ki je pa gotovo vsled nepoznanja in površnih navodil vzel v osebno zaščito svojega vojaškega tovariša.
p Poslanica »Jugoslovanskega kluba" — narodu vsebuje v glavnem vse točke delovnega programa sedanje vlade. Razven narodnega očitanja demokratski zajednlci, kateri se je posrečilo vsaj začasno sestaviti vlado iz ljudi, katerim so državni interesi več nego zgolj strankarske koristi, je pisana poslanica v zmernem tonu, ki priča, da je Jugoslovanski klub pripravljen ostati v lojalni opoziciji napram de-mokratsko-socijalistični vladi. Posebno je treba povdaritl poziv na narod, da neomahljivo vztraja pri svojih idealih za narodno jugoslovansko državo. Parlamentarni klub, ki v opoziciji izpoveduje v sedanjih resnih časih, potrebo neomahljivega vztrajanja za edinstveno narodno jugoslovansko državo, pač ne more v praksi nasprotovati vladi, ki de faeto zastopa to, na kar poživlja Jugoslovanski klub. Ta izjava pi;oti politiki srbskih radikalcev, ki se še danes niso popolnoma otresli velikosrbske politike in s katerimi je radi tega izključeno vsako pozitivno delo v dobrobit velike in močne Jugoslavije. »Slovenčev komentar k poslanici pa vsebuje precej netočnosti in je gotovo napisan od fanatičnega strankarja, katerega politični nazori se ne krijejo z onimi Jugoslovanskega kluba. Tako je kompromitriral »Slovenec" svoje lastne politike na način, ki gotovo ne bo našel odobravanja v Belgradu.
p Sličica o ljubezni ministra Dreškoviča do Slovencev. G. minister 1 Ali se še spominjate, kako je prišel k Vam koncem 1913, ko ste bili predsednik Spske izvozne banke, Slovenec proseč Vaše Intervencije radi Čim hitrejše dosege srbskega državljanstva, ker mu gmotne razmere onemogočijo dalje čakati ? V prvem oziru je biia sicer pomoč nemogoča, abla-
gajna je bila prosilcu na Široko od-
Crta. Samo rekel naj bi bil in dobil i bil poljubno svoto. In to brez porokov, da, brez priporočila, samo na ime Slovenec. Kako ste mogli tako postopati, g. minister? Ali bi je ne mogel »brat Slovenec* z denarjem popihati na vekomaj, kakor jih je baje že precej storilo? En edini razlog Vašega plemenitega ravnanja poznam : pravo, srčno ljubezen do nas, najšibkejšega jugoslovanskega plemena. Niste bili zaman Vi in Vaši tovariši iz mladoradlkalne stranke znani kot najboljši in najbolj nesibični Jugoslovani. In danes ko je združenje, katero smo pred šestimi leti smatrali za nemogoče še le v daljni bodočnosti, dosežemo, Vaš bivši belgrajski Slovenci z navdušenjem pozdravljajo ob strani hrvatskih in slovenskih tovarišev v ministrstvu, dobro vedoč, da je v Vašem krogu bodočnost kraljestva SHS zasigurana. Podp'sani je sicer v v članku »Srbi in mic v decembru 1,1918 že omenil zgorajšnji dogotek, toda danes velja dvakrat geslo: Et olim meminisse iuvabit. Čestitke in slava vzornemu Jugoslovanu 1 Dr. Janko Leskovec.
p Salandra tržaški kandidat.. „Tiroler Volksblatt*' poroča, da bo bivši italijanski ministrski predsednik Salandra kandidiral pri prihodnjih volitvah v Trstu.
Dnevne vesti
dn Železniškim uslužbencem Iz zasedenega ozemlja na znanje.
Z dnem 10. septembra 1.1. se razpusti selitveni odsek jugoslovanskih železničarjev v Trstu, istega dne odide iz Trsta tudi zadnji selitveni vlak. Selitev bode sicer tudi pozneje mogoča, toda združena z vel kimi težavami, in bodo vozovi naloženi s pohištvom, ker posameznih voz nihče ne sme spremljati, prepuščeni svoji usodi in nevarnostim tatvine. Italijanska uprava pri-pozna samo selitveni odsek ne pa tudi posameznih strank. Ako ima se kdo kaj ukrenit radi preselitve, naj hitro uredi do omenjenega dne.
dn Vojaška vest. Poročnik Tonči M. Kokalj je vpoklican h kraljevi konjeniški gardi v Belgrad. Za čara vojne je bil vedno zaveden Slovenec, še celo v Zidanem mostu je pozdravil našega poslanca gosp. Korošca v letu 1917 po majevi deklaraciji.
dn Nov vlak med Ljubljano in Zidanim mostom. Z dnem 1. septembra 1919 začne med Ljubljano gl. k. in Zidanim Mostom voziti nov osebni vlak, ki nudi potnikom ugoden prihod v Ljubljano zjutraj in odhod popoldne. Odhod vlaka štev. 37/a iz Zidanega Mosta ob 5 54, iz Litije ob 6‘44, prihod v Ljubljano gl. k. ob 7 28. — Odhod vlaka štev. 32/a iz Ljubljane gl. k. ob 14*15, prihod v Litijo ob 15 55, prihod na Zidani Most ob 1539.
dn Z 11. avgustom 1919 je začelo v Celju poslovati obratno vodstvo državnih železnic In je žel. ravnateljstvu Ljubljana podrejeno.
dn Skupščin« pravoslavnega duhovništva v Belgradu. 20., 21., in 22. t. m. se je vršila v Belgradu skupščina pravoslavnih duhovnikov.
dn Sin bivšega ptujskega župana obsojen. Sin nekdanjega ptujskega župana, Pavel Ornig je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na 10.000 K derarne kazni, v slučaju neizttrljivosti na 3 tedne za* Porf* *tef je 19- januarja 1.1. na vlaku med Spiijem in Mariborom v navzočnosti več civilistov in vojaštva hujskal z besedami: Es ist eine Schweinerei, dass dle Deutschen nichts anfangen, Sie slnd fOr nichts, w*rum geht’s dem In KJrnten, (takrat so namreč Nemci prodirali na Koroškem) das canze Volk ist wle ein Mann 1 Was kbnnten dle Jugoslaven allein machen, nur gehamtsclre Proteste, um welche sich aber niemnnd ktlmmert.
dn Oahod nemških Internirancev, Dne 23 t. m je potovalo Skozi Zagreb 50 nemških intein rančev, ki so zaostali v Srbiji od Mackensenove armade. Invalidov ni bilo v tem transportu.
dn Občinski odbor v Žrelcu.
Pokrajinska vlada je razpustila občinski zbor v Žrelcu in na njegovo mesto imenovala gerenta.
dn Rudarji se opozarjajo, da pod nobenim pogojem ne iščejo dela na svojo pest izven ozemlja Slovenije, zlasti pa ne v Pečuju (Baranja), ker je tam prenapolnjeno vse. Rudarjev se bo v kratkem potrebovalo več tisoč, a opozarjajo .se v lastno korist, da se drže izključno le navodil podpisanega urada.
dn Invalidi. Pred kratkim je bilo po vseh časopisih objavljeno, da imajo invalidi prosto vožnjo po vsi h železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Invalidi gredo po svojih opravkih na postajo in prosijo za prosto vožnjo, a ravnateljstvo, blagajničarji in postajenačelniki železnic i e dajo nobenem prosto vožnjo z izgovorom, da nimajo še o tem nobenega uradnega obvestila. Prosimo pojasnila. Invalidi.
dn Slovo. V včerajšnji številki se nam je vrinila neljuba pomota. Ime dotičnega poročnika od 47. pešpolka se mora glasiti Janežič Drago in ne Janez Drago.
1 Ozirov na italijansko misijo
ni več, ker so Italijani pobrali svoja kopita in se vrnili tja, odkoder so prišli. Italijanska misija v Ljubljani je vsebovala do sedaj tudi zra-.e *zu-r.anjepolitične ozire**, s katerimi je naša vlada prepovedala zadnjo veliko manifestacijo za naše r.eodrešene brate. Ker se ravno sedaj Tittoni pogaja v spravljivem tonu za naše ozemlje in cer najbrž ni več daleč dan odločitve, e skrajni čas, da se priredi v Ljub-jani veličastna manifestacija za naše od Italijanov zasedeno ozemlje. Preveč smo bili galantni napram tu se mudečim Italijanom, da ne bi sedaj pokazali svoje volje pred vsem svetom. Cela naša domovina je že protestirala, le Ljubljančani še niso povzdignili svojega glasu v prilog našemu Primorju. Torej na plan za naše pravice 1
1 Zadnji opomin poštnemu ravnateljstvu za Slovenijo v Ljubljani. Opetovano smo opozarjali v Ustih in drugače na višjega poštnega oficijala zagrizenega nemškutarja L., ki je bil pred vojno blagajnik avstr, mornariškega društva in nabiralec prispevkov za prvi avstr, podmornik. Ko mu je letos umrl brat, poštni sluga v Mariboru, so razpošiljali nemške parte, prišle so take celo v našo prestolico belo Ljubljano. Mogoče so nas hoteli s tem izzivati. Zahtevamo, da se take poturice zapodijo v Nemško Avstrijo. Poštni uradniki.
I Iz gledališke pisarne. Ponovno se prosijo gg. abonenti pretekle se-zije, naj se blagovolijo zglasiti v pisarni tajništva, operno gledališče, radi sedežev. Ako se gg. abonenti do 28. avgusta ne bi zglasili, morali bi se sedeži oddati številnim drugim cenjenim rtflektantom. Vsled tega se blagovolijo vsi gg. abonenti do tega ča3a zanesljivo zglasiti, ker ne pozneje na nj h abonma ne bo oziralo kakor tudi na eventualne pritožbe.
1 Nogometna tekma „Česky lev* Iz Piznja: „IHrij*“. Danes popoldne se vrši na športnem prostoru pred drž. kolodvorom nogometna tekma med našo »Ilirijo* In S. K. „česky lev* iz Piznja. „Cesky lev* reprezentira najboljši razred čeških provlncijalnih klubov. Potuje skozi Ljubljano v Split in se je dogovor za tekmo v Ljubljani posrečil šele v zadnjem trenotku. — Tekma bo skoro gotovo bolj napeta in ostrejša od nedeljske tekme s .Šoarto*. — Pričetek tekme točno ob 17 30 uri; igra se ob vsakem vremenu. Predpiodaja vstopnic od t3. do 14 ure pri blagajni na športnem prostoru.
1 Ljubljanski prodajalci sladkorja, ki hočejo prodajati na izkaznice užigalice tvrdke J. Perdan, naj se takoj zglase na magistratu, Galetova hiša, pritličje, levo. Opozarja se, da se.bodo sedaj prodajale zadnjič te užigalice po 30 vin.
Najnovejše vesti,
Izvirna telefonska in brzojavna poročila „ Jugoslaviji*. Nota inir. konference proti Habsburgovcu Jožefu.
St. Germa!n, 26. avg, Pariško časopisje priobčuje besedilo note, ki jo je poslala mirovna konferenca med-zavezniški komisiji v Budimpešti in sicer na inicijativo Amerike ter vsled protesta Jugoslovanov, Čehoslovakov in Italijanov. Nota se glasi med drugim : Aliirane In asoclirane države želijo skleniti z madžarskim narodom trajen mir, toda ne verujejo, da je to mogoče, dokler ima moč sedanja madžarska vlada. Ta vlada se ni sestavila iz volje naroda, ampak s pomočjo male policijske skupine pod varstvom neke tuje armado. Njen šef jo član habsburške hiše, ki Jo radi svoje politike In častihlepnosti največ odgovorna za n-, srečo, na kateri trpi in bo še trpel ves svet. Volitev pod kontrolo nadvojvode Jožefa ne moremo priznati. V interesu evropskega miru smo torej prisiljeni, vztrajati pri zahtevi, da odstopi pretendent, ki reklamira zase najvišjo oblast v madžarski državi. Ta proglas naj se objavi v vseh krajih Madžarske.
Če ne bo prepozno I
St. Germain, 26. avg. „Dai!y Maii“ poroča, da so oficljelni krogi mirovne konference prišli do prepričanja, da konferenca že predolgo trpi.
Tihotapstvo v Prekmurju.
Zagreb, 26. avg. Današnja ..Narodna politika" se pritožuje v dopisu iz Medžimurja o strahovitem tihotapstvu na meji med Medžlmurjem in Madžarsko. Tihotapstvo se vrši v velikem obsegu in naravnost pred očmi političnih in finančnih oblasti. List zahteva od centralne vlade, naj napravi konec temu nezdravemu razmerju, da prepreči popolno demorallzacijo. (Prekmurci že vedo, zakaj se tako branijo, da bi prišli tudi oni pod hrv’3tsko upravo. Opomba uredništva)
Jugoslovanski vojni ujetniki v Albaniji.
S t. G e r m a i n, 26. avg. Nemško-avatr. delegacija je izročila tukajšnji italijanski vojaški misiji noto, kjer opozarja na žalosten položaj vojnih ujetnikov bivše avstro ogrske monarhije v Albaniji. V noti se povdarja, da so ti vojni ujetniki večjidel alpski Nemci. Italijanska viada se naproša, da izpusti te vojr.e ujetnike domov ali pa jih internira kje v Italiji. Med vojnimi ujetniki v Albaniji, v kolikor jo imajo zasedeno Italijani, se nahaja tudi precejšnje število Jugoslovanov, katerih položaj je vsled malarije zelo žalosten.
Brezposelnost na Dunaju.
Dunaj, 26. avgusta. Število brezposelnih se je v zadnjem času sicer skrčilo, vendar je še brezposelnih med drugimi 1950 pekov, 750 stavbin3kih delavcev, 780 knjigovezov, 143 črko-stavcev, 130 kemijskih delavcev, 750 strugarjev. 650 brivcev, 625 klobučarjev, 366 krznarjev, 758 pleskarjev, 9S dimnikarjev, 466 tapetnikov, 451 prekajevalcev, 600 litografov, 70 kamnosekov, 3017 tekstilnih delavcev, 142 odvetniških kandidatov, 270 zobozdravnikov itd. Privatnih uradnikov je brez službe 22068, natakarjev 6100, krojačev 1700, kovinskih delavcev 17749. Najmanj brezposelnih je čevljarjev. Veliko (ficirjev dela v podjetjih kot pomožni delavci.
Tajna cenzura v Gradcu.
G raz, 26. avgusta. Jutri stopi v veljavo naredba o upeljavi tajne cenzure za pisma in brzojavke. Deželni vojaški poveljnik je določil 20 t ficirjev od Vo!k?wehra za cenzuriranje na glavni pošti. Upeljava cenzure je vzbudila v mestu veliko ogorčenje.
Židovski pogromi na Poljskem.
Dunaj, 26 avgusta, h Londona poročajo, da je poslala angleška vlada na Poljsko posebno komisijo, da preišče židovske pogrome. Komisiji načeljuje Sir Stuart Samuel.
Malo verjetna vest.
St. Germain, 26, avg. Vsi francoski listi prinašajo poročila o včerajšnji seji vrhovnega sveta. Tako poroča „Eclair“, da je vrhovni svet cdklonil zahteve Nemške Avstrije po spremembi meje napram čehoslovaški republiki, pač pa se je odločil za plebiscit v Mariboru in s'cer bo Maribor glasoval skupno z Radgono, ne pa, kakor poročajo, da bi spadal z ozirom ra ljudsko štetje v koroško cono. Časopisi re prinašajo nikak h sprememb v finančnih in gospodarskih klavzulah. Na mirovni konferenci se je stavil predlog, naj Fe Nemška Avstrija zaveže, da bo ohranila svojo neodvisnost, „Petit Parls’en“ pa poroča, naj se zaveže, da bo branila svojo neodvisnost tudi z orožjem. (Priobčujemo to rest, v katere resničnost pa ne verujemo, čeprav je vse mogoče. Op. nr.)
Maribor, 26. avgusta. Tukajšnji vojaški krogi, ki so v zvezi z eutentno misijo, odločno zanikajo vest o ljudskem glasovanju v Mariboru. Najbrž se je zgodila pomota v imenovanju kraja.
P* ne na naši mejil
Graz, 26. avg. Štajerski delegat dr. Kamniker je dobil iz Pariza brzojavno poročilo, da bo mirovna konferenca spremenila nemško-avstrijsko mejo na štajerskem.
Vesti Ljubljanskega, dopisnega urada.
Narodno predstavništvo.
Ldu. Belgrad, 26. avgusta. Po izvršenih predhodnih poslih Izjavlja predsednik Davidovič, da je bilo tekom debate več govora o vladi sami nego o vladni izjavi. Odgovarjal bo le nekatere stvarne pripombe. Ruskemu narodu, ki je bil vedno pripravljen, da pomaga prvi srbskemu narodu, je gojil in še goji naš narod najtoplejšo hvaležnost. Žamerja se vladi,	da ni	ohranila	zbrane	moči.
Smatral Je, da vodi grupiranje političnih	sil do	stabilizacije notranjega
političnega položaja. Mediem pa se grupiranje ni začelo s te strani nego z druge. Najprej se je grupirala radikalna stranka. Ni voljen, začenjati o teh stvareh, toda gospodje se razlikujejo po programu. Polovica omenjene stranke zahteva široko zedinjenje našega troimenoga naroda, dočim je druga	večja	polovica	stranke	proti
temu.	(Ploskanje na	desnici,	burni
protest na levici) Predsednik skupščine zvoni in ker se nemir ne poleže, prekine sejo.
Po kratkem odmoru re seja nadaljuje. Predsednik ponovi svoje besede po stenografskem zapisniku in izjavlja, da je manifestacija radikalcev radost za vse, ker se s tem dokazuje, da je vsa skupščina za zedinjenje naroda. Svetozar Pribičevlč, proti kateremu se danes dviga levica, je bil Pašičev in Prot'čev [kandidat za ministra notranjih del." Vlada sprejema politiko g. Pribičevlča in bo delovala za pravico fn svobodo. Glede na agrarno reformo priznava, da so se naredile pogreške, ki jih Je freba popraviti. Tajnih pogodb s socljalistl ni nobenih, Opominja, da tudi pokojni ministrski predsednik Milovan Milovanovič (klic: Slava mul) ni bil narodni poslanec.
Izjavlja, da hoče ostati pri vladi, dokler bo mogel delati z narodnim predstavništvom. Po nekaterih pojasnitvah med poedinimi poslanci predlaga Agotonovič (demokratska zajed-nica) prehod na dnevni red: Narodno predstavništvo jemlje na povoljno znanje vladno deklaracijo in prehaja na dnevni red. Glasuje se pOitnenoma. Presednlk objavlja, da je za Agato-novičev predlog za prehod na dnevni red glasovalo 127 poslancev, proti pa 119 poslancev. (Ploskanje na desni.) Seja se zaključi ob trinajstih.
Izpuščeni komunisti.
Ldu. Sarajevo, 26. avgusta. V nedeljo zvečer so bili iz vojaškega preiskovalnega zapora izpuščeni voditelji komunistične stranke v Bosni in Hercfgovini: oba brata Jakšič, Bogoljub Curič in Milan Jokič.
Kulturni pregled.
ki Otvoritev Vidovičeve razstave v Splitu. 21. t. m. se je o-tvorlla v poslopju realke Vidovičeva umetniška razstava.
ki Slovenski javnosti. Bili so časi, ko smo ječali pod krutim tujčevim jarmom. Živo nam je Še v spominu, kako smo se bali za usodo domovine, ki smo jo ljubili. Naše srce je burno utripalo po besedah pesnikov prerokov, ki so branili in budili narod in vžigali v naših srcih nade. Napočil je dan svobode! Naši ideali pa se še niso bili uresničili. Nastopil je čas težke preiikušnje. Tedaj nam je vstal junak in z odločno roko postavil mejnik sovragu. Pcsnik-prorok je v odločilnem trenutku posegal po meču in nam spasil severno mejo. Ta narodni junak, naš drugi kraljevič Marko, je general Majster, ki sedaj
tovo tudi zelo važno, naše delavstvo i bo imelo dovolj dela in zaslužka doma. Pa naj pridem zopet k stvari sami — železna ruda. V bližini Mokronoga je več rovov, kjer so iskali in kopali železno rudo, a najbrže jim je vselej zmanjkalo denarja, da bi kopali naprej. Do Hrastnika je iz Mokronoga 1 uro, gre se čez Sv. Rok, Jeserice — in še par streljajev, pa smo tam. Tu so kopali še med vojno. Imela je vse v rokah neka nemška družba, katero je zastopal g. Hofman. Isti, bil je inžener, se je izdajal za lastnika rudokopa, včasih pa tudi za — prezidenta — omenjene družbe. Jud je bil, pa mu ni nobeden dosti verjel. Kmalu po prevratu je izginil, delo se je vstavilo in sedaj počiva. Starejših rovov, kjer so kopali železno rudo, je pa še več v tukajšnji okolici. Najbolj poznani rovi so takozvane — Ajdovske jame — komaj četrt ure od trga oddaljene, poznane tudi z imenojn Zapecarske
vidi uiejstvovane sanje svojih mladih j ;ame> Kraj se imenuje Zapečar." Tu so dni. Te dni izide njegova slika. Hva- | nazadnje kopali pred 20—30 leti. Skoro
iežni narod naj st okrasi z njo svoja Etanovania, šole, urade itd. Pokažimo j da se zavedamo svoje kulture!
ki Davorin Jenko: Srbska na- j rodna himna za moški zbor. Iidala I in založila Glasbena Matica. Tiskala J-Zvezna tiskarna. Cena izvodu 1 krono, j Ko smo se rešili jarma Habsburgovcev j in nam je zasijalo solnce svobode, j bi bil vsak naš pevski zbor in vsak ; slovenski pevec rad znal himno ju-baškega srbskega naroda, ki je od ; takrat hinfna Jugoslovanov. Take par- j titure nikjer ni bilo dobit!. Sedaj jo ; ie izdala Glasbena Matica. Himno j »Bože pravde« je malem formatu ; Hčno natisnila Zvezna tiskarna. Har- j ionizacija je vzorna in se le nebistveno .
razlikuje od Jenkovega originaia. Zbori, ;
k! ima o dobre tenoriste jo lahko pojo j v C ali H dur. Postavljeni sta dve kitici, na zadnji strani natisnjeni tudi v cirilici. Pevskim društvom priporo- \ čarno, da kupijo vsem članom partiture, ker je že zadnji čas, da se pevci uče peti iz partiture in ne iz glasov, kot se je to dogajalo do danes. Pri j kpmofornem stavku to čltanje tudi j šibkejšim pevcem ne bo delalo težkoc. ■ Če bi društva ne hotela naročiti vsem j Pevcem partitur, naj si jo vsak pevec ; omisli sam, ker je pač njegova doiž- , nost, da himno zna. Naroča se pri j Glasbeni Matici v Ljubljani. Z. P. j ki Mala pesmarica. Zvezna tis- | karna začne v kratkem izdajati »Malo j pesmarico« v kateri bodo posamezne j številke prinašale najlepše stare in j nove moške čveterospeve in zbore na j lepem papirju v žepni obliki. Ta izdaja j bo pevcem, ki pogrešajo lepih skladb, j brez dvoma dobrodošla. Prva številka »Male pesmarice« ima ponalis D. Jenkovega junaškega zbora: Što čutiš orbine tužni, po katerem pevski zbori najbolj povprašujejo. Cena izvodu
pred vsakim vhodom v rov so kupi j kamenja, prinesenega^ iz rovov ven. Prav lahko se dobi, če se le malo pobrska, lepe kose železne rude. Je pa še več takih rovov tu, pa tudi sploh v okolici Mokronoga. Nekateri rovi so že zasuti, vsaj vhodi, vendar dobro bi bilo, da stvar preiščejo strokovnjaki. Zakaj, če je Jud 5 let kopal in iskal, je bil gotovo prepričan, da mu bo enkrat — notri neslo.
Za zboljšanje poljedelstva. Centralna vlada je po posebni komisiji nakupila na Angleškem večjo množino poljedelskih strojev, umetnih gnojil in drugih za poljedelstvo nujno potrebnih stvari. Izdala je v to svrho 400.000 funtov šterlingov (funt šterling znaša 24-80 dinarjev).
g Železni in jekleni predmet!*. Neka švicarska tvrdka je poslala trg. in obrtniški zbornici v Ljubljani ponudbo za raznovrstno jekleno z\co-razno železo, verige, vijake, žage, žič-nike, vsakovrstno pločevino itd Qo-tična ponudba je interesentom v zbornični pisarni na vpogied.
g Štajerskim okrajnim zasto-pom ln občinam v vednost. Za zber odposlancev občin in okrajnih zastopov, ki je skiican v Ceije od predsednika likvidacijske komisije dr. Kukovca za dneva 11. in 12. septembra, je veliko zanimanje. Oglasili 'so ?e že poročevalci za občinsko upravo, za ulogo okrajnih zastopov sedaj in v prihodnje, za postopek občinskih in okrajnih hranilnfc glede vojnega po-i sojila in za ureditev zdravstva.' Pred-i	sednik	je imel te	dni	pogovore	z de-
1	želnim	glavarjem	v	Gradcu in bode
1 poročal o stanju delitve deželnega premoženja in dolgov. Predsedniško deželne viade za Slovenijo in poverjeni financ sta javila udeležbo s sle-‘.«jooij	povprašujejo,	».ena	uvoau	?	držim	dop|sorn:	Na	poročHo	zdne
stane	1	K,	naročilu	10	izvodov 1	Uvod	j	3. julija 1919 št
brezplačno. Naročila sprejema Zvezna da smatra poverjeništvo mlnts.,stva
pa tudi v budget-nepravih zadevah tako važne In dalekosežne določbe, da je nujno želeti, da se Javnoat seznani ž njimi, pred no postanejo zakon. Kdor želi publikacijo, ki bo stala 5 K in se dobska koncem avgusta, naj javi svoj naslov delegaciji ministrstva fbanc v Ljubljani, Poljanska cesta 2, do 30. avgusta 1.1.
g Jugoslovanska krona v Švici.
DasI pripoznavajo švicarske banke večjo vrednost naše krone napram staroavstrijski in nemško-avstrijski kroni, vendar ima naša krona isti kurs kot staro-avstrijska. Razlog za to navidezno nesmiselno postopanje švicarskih denarnih zavodov pa leži v nepopolnem žigosanju naših bankovcev. Ker švicarske banke pač ne morejo poznati tisoče in tisoče naših žigov, še zanje sploh ne menijo, temveč menjavajo našo valuto čisto enostavno po kurzu za staroavstrijsko krono. Opozarjamo na to dejstvo naše fi ian-čne kroge, predvsem finančno ministrstvo, ki nikakor ne bi smelo dopustiti. da se menjava naša krona po kurzu za staroavstrijsko krono. Naj se da našim konzularnim zastopnikom navodila, da posredujejo pri menja-
vanju naših bankovcev in poučijo, oziroma garantirajo švicarskim bankam za pravilnost žigov, ker le na la način bi se obvarovali občutne Škode tako posamezniki, ki imajo opraviti na denarnem trgu v Švici, kakor tudi celokupno narodno premoženje.
g Železni vštrloi in žveplen! ogljik. Tvrdke, ki se zanimajo za nakup železnega viirioia in žvepienega ogljika, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke dunajske firme, ki ponuja omenjene predmete v nakup.
g Ponudba za vreče. Privilegirana trgovska agencija naše države v Londonu je poslala trgovski ii obrtniški zbornici v Ljubljani ponudbe z a vreče, ki je interesentom v zbornični pisarni na vpogled.
g Gospodarska pogodba med Italijo in Anglijo. Angleški časniki poročajo, da je italijanski finančni minister za svojega bivanja v Londonu sklenil financijelno in gospodarstveno pogodbo z Anglijo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Proda so:
Škotski poni * vozom in opremo vred pripraven za otroke na prodaj. Ogleda se lahko v hlevu ga. Frana Mikliča hotel Južni kolodvor v Ljubljani, Kolodvorska ulica.
Prodam v dobrem stanu lahko elegantno motorno kolo z dobro pnevmatiko. Ogleda se lahko v delavnici v Št. Peterskl vojašnici.
Konjski gnoj se odda. Naslov v upravi lista. 1245
Pianino, svetle barve, dobro ohranjen prodam za 3500 K. Naslov v upravnl-štvu. ________________ t24'>
Težka krava s tel čkom, težko 670 kg, teliček star 14 dni; krava ima po teličku 15 litrov mleka na dan se proda pri Ivanu Bulc, posestniku v Mirni, Dolenjsko.
tiskarna.	'	Z.	P.
ki 1. Lepa naša domovina. 2. Bože pravde. Dvoglasno s spremlje-vanjem harmonija priredil Franjo Marolt, učitelj. Založilo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvlkta.« Natisnila Učiteljska, tiskarna. Cena 1 K. Učiteljstvo je po ustanovitvi naše svobodne države gotovo tudi pogrešalo partiture himen. Ustrezal mu je sedaj Fran Marolt, ki je priredil »Lepo našo domovino« in »Bože pravde« za dvoglasno oetje s sprernljcvanjem harmonija alforgelj. Obe himni ste postavljeni docela priprosto in jih toplo priporočam v nakuo vsem šolskim vodstvom.	Z.	P.
Gospodarstvo.
Železna ruda. Vsak dan čitamo o odkritju tega ali onega premogo-kopa, ki se nahaja pri nas na Slovenskem. To je zelo dobro znamenjfe za našo mlado industrijo in seveda pri tem tudi za našo valuto. A ne samo premoga, tudi železne rude, nam hrani naša zemlja dovolj. Če bomo znali izkoristiti te skrite zaklade, se nam povzdigne industrija v kratkem na najvišjo stopnjo in pa, kar je go-
,financ v Ljubljani nameravano posvetovanje za priporočljivo ln da se ga bo rade volje udeležilo po posebnem odposlancu. Seveda bi mogel ta odposlanec evenluelne rezultate tega posvetovanja vzeti 3am ad referendum, ker bi prlstojala končna odločitev v zadevi, kolikor pride državna finančna uprava v poštev, pač Se minlstvu fi-nansija v Belgiadu.
g Fiioksera ali trtna u5 se je po herce-rovlnsklh vinogradih za Časa vejne tako razpasla, da bode treba skoro vse vinograde popolnoma reno-virati in jih zasaditi z amerikar.skimi trtami, ker je vsaka druga pornoč že piepozna. Naloga države, bode, da pravočasno preskrbi zadostno število dobrin trtnih sadik, da rte bodo utrpeli hercegovinskl vinogradniki prevelike f-kod.*.
g Državni proračun za u-pravno leto 1919/1920. Delegacija
ministrstva financ je oskrbela slovenski prevod kompletne proračunske predloge t. j. eks po. e-ja, finančnega zakona s projektiranimi carinskimi ter trošarinskimi tar.fi fn pregleda državnih dohodkov in izdatkov. Opozarjamo čilatclje na to delo. Zlasti osnutek finančnega za-zakona vsebuje v davčnih in tarihričnih,
Kontoristlnja, katera mora obvladati popolnoma samostojno slovensko in nemško korespondenco in knjigovodstvo, »e sprejme. Ponudbe z zahtevo plače in sliko na tvrdko Peter Zajc, Celje.	1261
Brivski pomočnik, Išče službe v Ljubljani ali v okolici s hrano in stanovanjem. Cenjene ponudbe na Anonč-no ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
125!
Kontoristlnja, začetnica, vešča stroje- in tesnepisja želi vstopiti v službo takoj. Ponudbe na upravo »Jugoslavije" v Celju.	11*43
Kontorlstinjo, popolno izurjeno v slov. in nemški stenografiji in strojepisju, ki Ima tudi veselje o o sodelovanja v trgovini z mešanim blagom, sprejme tvrdka N. Zanier & sin v Sv. Petru v Sav. dolini.	1344
Ufaiinirp ličns in po n^ih CQnah
priporoča ,Svetna tiskarna, v Ljubljani, Stari trg stav. 19.
Najboljše
uspehe imajo oglasi v dnevniku »Jugoslavija1* l
Ako iščete alu- So***«-!-** kaj naprodaj ozi-žbc, ali pa če	roma hočete kaj
knniti ali zameniti ...	*•»
tedaj inserirajte V JUgUSIdVljl
rfieulco, koruzo, ječmen, oves, konopljino seme, vsako količino prodam. Vaclav Vy-ška, Daruvar, Slavonija. 1238
s&:
Kapi se vsaka množina bukovih in hrastovih drv. Množina ln cena naj se v ponudbah označijo. Malenšek M. Maribor. Posredovalci dobe provizijo.__________1180
Kupi so srednjevellkn kopalna banja. Ponudbe s ceno na upravo pod P. J.
Pa
m siua&c: m
Gospodična, izučena šivilja, išče službe proti hrani in malem plačilu. Opravlja tudi druga dela. Pod .Šivilja* na anončnl zavod Beseljak & Rožanc. Ljubljana, Cankar- ■! jevo nabr. 5.	1249
Komisijska tipnim
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta št. 6, priporoča svojo bogato zalogo
manufaktarnega blaga: cefirja, tiskovine, parhenta, klota, hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, črne in bele svile, gumbov, pritiskačev, rlnčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
Spreten in zanesljiv kočija* se sprejme k lepim konjem. Kje pove uprava tega lista.	1221
I N KEFIR
Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska cesta 6
naznanja sl. občinstvu, da je otvoril Prvi jugoslovanski zavod za Izdelovanje Kefirja in Joghnrta Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor odrasle. Kefir uniči vse človeškemu organizma škodljive bacile. Pri rednem vži vanju istega se doseže visoko starost. Vspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja tudi na deželo.
<
PQ
0
^3
J
&
?DSiP*7UG
PLliSKaUlMLlCHR
w<®5l H °
idkfš
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
IszvrSitev točna.
Zmerne cene.
Za vsa izvršena dela
jamčim 2 leti.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno
Narodni dom
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogo-brojen obisk.
Ivan in Ana Černe z Goriškega.
Zahvala.
Presenečena na obilih dokazih sočutja ob izgubi najine edine hčerke
DARINKE
se čutiva dolžna tem potom zahvaliti se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse tolažilne besede in za presenetljivo muogo-brojuo spremstvo na zadnji poti.
Posebuo se zahvaljujova gg. tov. pevcem Z. J.Ž. za ginljivc žalostinke, g. katehetu Zupančiču kakor tudi g. Poženelu, vseiu darovalcem prelepih šopkov in deklicam, ki so jih nosile. Vsem in vsakemu tisočera hvala!
Pepca in Franjo Rupnik,
vešča stenografije in strojepisja se takoj sprejme. — Znanje hrvaščine in drugih jezikov daje prednost. Ogla-ld. d. d. „CROATIA“, Marije
Izšel je 3—5 snopič »Narodne knjižnice" Leonid Andrejeva komedija ,GAUDEAMUS‘ poslovenil dr. J., Glonar; cena K 6-— in d—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo „GADJE GNEZDO” povest Iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 8-—, okusno vezani K 10'—. ==^-V založbi »Zvezne tiskarne" so izšle izvirne pesnitve Iv. Albrehta »SLUTNJE11 in Janko Glaserja »POHORSKE POTI" Cena ——-vsaki knjigi K 4—.
5L0VEMSKR ESKOMPTNR BRNKR
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1
INTERESNA SKUPNOST S 1IRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU
= IZVRŠUJE VSE BARČKE TRANSAKCIJE NAJ KULANTNEJE =
DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC BRZOJAV. NASLOV: E8K0MPTNA. AKREDITIVI — BORZA	INTERURB.	TEL.	ŠTEV.	14«.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega.
Kupuje in prodaja:menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Delniška glavnica: K 30,000.000—, Rezerva nad K 10,000.000’—. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago le-Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, žeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod Split, Šibenik, Trst, Zader.	najugodnejšimi pogoji.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni	naslov:	Jadranska. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
J/a j boljši uspeh 'X«
\er /« 23lo razširjena in jo vsakdo rad čiia /
Iščejo se tngoi ii prodajalci
hiš in posestev.
Poizve se v B. Ipavčevi ulici 12, Celje.
Prodaja kož.
Dne 1. septembra 1919 ob 10. uri dopoldne prodajalo se bode na javni dražbi
2000 govejih kož na javni dražbi
Kavcijo se plača v gotovini, državnih papirjih, obveznicah, vknjiženem posojilu i to v vrednosti 100.000 K je 40 000 dinarjev
Izlicitirane cene veljajo za kupca takoj s pridržkom, da iste odobri g. vojni minister.
Kože se morejo licitirati v skupinah od 500—1000 kosov. Kože so:
Posebej sušene — nesoljene in posebej soljene — sirove. Razprodaja se vrši v vojaški klavnici na Poljanski cesti. Kože se prodajo na kilograme.
Uprava klavnice.
coao
Baterije, žarnice vseh tipov elektrotehn. predmeti Gen. rep. za kraljestvo SHS Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg štev. 25.
Kupim hišo z vrtom
Ponudbe prosim pismeno ria upravo lista pod„Vrt“.
Žveplalne
trakove
na tkanini, za Zveplanje sodov in kadi izdeluje „KRISTAL“-tvornica kemičnih proizvodov ZAGREB, Gunduličeva ul. štev. 5.
zdravnik
za premogokovnik Raj-henburg-Trbovljske pre-mogokopne družbe se išče za takoj. — Cenjene ponudbe na »Bratovsko skladnico Trbovlje".
f>©rtland
cement
pivovrstni dalmatinski, ponuja brezobvezno po K 6000-— za vagon (jamščina za vreče znaša K 2000’— za vagon) od obale Split
Ljubljanska komerci-jalna družba z o. z„
LJUBLJANA,
Bleiweisova cesta št. 18.
Najlepšs darilo mladini
je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske
DORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4' —. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni ▼ Ljubljani, Marijin trg 8.
Sij
vsake vrste ip v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
z steklenino in porcelanom ter steklarskim obratom v Mariboru se takoj
proda.
Dobro vpeljano. Trgovina ima veliko in lepo pročelje, ter kompletno trgovsko in skladiščno opravo.
Vpraša se v Mariboru, Koroška cesta 10.
-----------------------------jtz.uvu	v
siti se je pri gozdni ind. d. d. „
Terezije cesta 2, popoldne od 3. do 4. ure.
z dvema ali enem konjem za vožnje se sprt mejo proti dobri plači. — Naslov pove upra ništvo „JUG0SLAV1JE“.
HetuncHar dcjla u«lil^et množina raznebaruanega 5«kna, Izleta, cefirja, F>lačcuinc, plaue ti^^euine (BlatidrticIO i. t. d.
— Prm kranjski razpojiljalniei ■■
^eljurab £ ^izjoki Ljubljana
t)ucrni trg |t. 3*	ped	poredne
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje
kupuje vsako množino
„D R A V A“ lesna trgovska in industr. družba z o. z.
v Mariboru.
&
m
n
Sirite med narod
sledeče knjige in brošure:
1. Koroška. Spisal Carantanus. Fridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K.
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetski polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Aire. Cena 2 K.
Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom 1
Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije" v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah.