Jpfrttnina plačana v gotovimi
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 138
Maribor, pondeljek 22. junija 1931
ihai a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. ur Račun prt pošinam ček. av. v Ljubljani št. 11.409 §|i« mesečno preie-nan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani^ Prešernova ulica št. ^
Ozadje spora med Vatikanom in fašizmom
Spor, ki je v mesecu maju navidezno ^enadffi?:*! in nepričakovano izbruhnil ^ed Vatikanom in fašizmom, se kljub v$em prizadevanjem še ni poravnal. Na-s5rotno,. v zadnjem času so se celo po-^vili razn! znaki, ki jasno dokazuje}« se napetost med obema Rimoma mo-rc še- poostriti. Najznačilnejše je v tem °^iru pastirsko pismo kardinala Granita di Belmonteja, škofa starodavnega mesta Ostie, ki je tako polno odpora proti metodam fašizma, da v resnici preseneča. -	'
Ce pa se ozremo po pravem ozadju tega spora, vidimo, da segajo njegovi vzrski precej nazaj v polpreteklost, v tiste čase, ko so se iskali med fašističnim Rimom in rimsko katoliško cerkvijo pr-v* prijateljski stiki. Od vsega začetka je bilo za poznavalca razmer povsem oči-to, da se fašizem ne približuje Vatikanu S poštenimi nameni, kakor tudi to, da Vatikan nikdar ne bo mogel v celoti odobrUi smernic in de!a fašizma, ako se le bo hotel odreči svojemu vesoljnemu ^ovečanskemu poslanstvu. V svojem globljem bistvu je fašizem že samo sebi akatoliški. Poslužujoč se pa vseh Mogočih in nemogočih sredstev za dosego svojih ciljev, je že zgodaj spoznal rn?? 'n vrednote cerkve in jih skušal s Prijateljuj,^ sodelovanjem pridobiti zase. Njegovi nameni so bili očiti: hotel je uporabiti rimsko katoliško cerkev za utrditev svojega položaja v sami Italiji in za razširjenje vpliva v katoliškem 8y®t“* S® bl se bil ta načrt v celoti izpolnil, bi rimska katoliška cerkev ne bila danes nič drugega več kakor politična dekla italijanskega fašizma.
Za te fasistovske namene je Vatikan sicer dobro^ vedel, a tudi njemu je šlo za — dobiček. Hotel je pridobiti možnost za razvoj svoje akcije v Italiji, ki Raj bi poleg fašistovske edina dobila Uradno sankcijo. Tako je tedaj prišlo do ^teranske pogodbe, do konkordata in [aznih drugih sporazumov, čim pa je “H sporazum dosežen, sta se obe sili z ®&akimi nameni in z enako agilnostjo lo-pli dela. Fašizem je skušal vpreči cerkev v svoj strankarski voz in pridobiti ^PHv na vzgojo italijanske mladine tudi ? Pomočjo vere in katoliške hierarhije, Vatikan je pa skušal čimprej izvesti mo-fio organizacijo katoliške akcije. In pri tekmovanju je, kakor se morda na-v'<iez zdi čudno, imel Vatikan mnogo W uspeha kakor fašisti. Organizacija ^toliške akcije je rastla v stotisoče in {^'Jiione in je dan za dnem postajala vse D°lj nevarna za črne srajce.
. “ašizem ie tedaj spoznal, da je v prijateljski tekmi izgubil vodstvo in je se-*e* po drugem sredstvu — nasilju. Ka-0|iško akcijo je bilo treba ubiti, vsaj v n ,f.danJ’ obliki, jn pokazati Vatikanu, pijanskemu ljudstvu in svetu, da poleg ne more in ne sme v Italiji ob-Jati noben drug pokret. To, in prav samo ie bil namen razpustitve ^oliških organizacij! Toda fašizem je Mn aosabU na naivažneiSe. m dci-
Llaoiev je doigral
ZMAGA ZDRUŽENE OPOZICIJE PRI VČERAJŠNJIH VOLITVAH V SOBRANJE. - NEZASLIŠAN TEROR VLADE IN MAKEDOSTVUJOČIH.
SOFIJA, 22. junija. Včerajšnje volitve so po dosedanjih že znanih rezultatih končale z zmago opozicije. Dasi je vlada Ljapčeva imela vso moč v rokah in jo je dobro izkoriščala, je vendar doživela težek poraz. Edino še v mestih z velikim j kadrom uradništva je dobila vlada večino, dežela pa je dozdajnemu režimu izrekla jasno nezaupnico. Široke mase naroda so že dolgo nezadovoljne s sedanjim režimom, predvsem radi gospodarske krize, ki pritiska vedno huje.
Opozicija, ki obsega zemljoradnike, demokrate in liberalce, je pod vodstvom Malinova šla strnjena v volilni boj in ie
dobila v novem sobranju večino. Opozicijski blok je združil na svojih listah nad polovico vseh glasov. Ostale stranke — izvzemši vladne — so dobile le malo mandatov, vendar pa bodo zadostovali, da bodo podprli opozicijo pri zrušenju vlade Ljapčeva.
Vladni volilni teror je divjal po vsej deželi. Zlasti pa so izvrševali nasilja tudi makedonstvujoči, ki so neljube opozicijske kandidate enostavne ugrabili in odvlekli v gore. Tekom zadnjih dni je bilo več oseb ubitih in mnogo ranjenih. Povsod so se vršili krvavi spopadi med pristaši obeh taborov.
Houa ulača v flustriji
DUNAJ, 22. junija. V soboto kasno zvečer je dr. Buresch, deželni glavar spodnjeavstrijski, ki je tekom popoldneva po neuspehu prelata Seipla, dobil mandat za sestavo vlade, sestavil vlado dozdajnih koalicijskih strank (kršč. socijalcev, Schobrovega gospodarskega bloka, kmečke zveze in Ve-lenemcev). Nova osebnost v vladi je izven dr, Burescha neutralec dr. Red-lich kot finančni minister. V vladi je ostal tudi dr. Schober, dasi je bil nekaj časa izključen iz vseh kombinacij.
Dalekosežna izjaua predsednika Hooverja
PARIZ, 22. junija. Ogromno senzacijo je vzbudila v Franciji vest, da je izjavil predsednik Hoover, da je vlada Zedinjenih držav pripravljena pristati na enoletni odlog plačil vseh vojnih dolgov, če bo na to pristal kongres. Moratorij bi se pričel 1. julija 1931 pod pogojem, da bi zavezniške države pristale tudi na enoletni odlog plačevanja nemških reparacijskih dajatev.
»Matin« pozdravlja to izjavo predsednika Hooverja, vendar pa misli, da bi mogle pristati nanj zavezniške države le pod pogojem, če bodo^ Nemci ustavili samo plačevanja pogojnih reparacij in v redu plačevali brezpogojne reparacijske anuitete po določilih Youngovega načrta.
Žetev pod nadzorstvom vojske.
MOSKVA, 22. junija. V ruska sela so bili odposlani številni oddelki rdeče yojske. da nadzorujejo pospravljanje žetve. Z njimi so tudi vladni komisarji, Ki imajo nalogo zaseči presežke žetve za državna skladišča. Pri tej priliki se je bati resnih nemirov, ker niso seljaki kaj pripravljeni, izročiti brez odškodnine žitne presežke državi, ki z njimi izvaja svoj dumping v Evropi.
Uspela poskusna vožnja »Zeppelina« na tračnicah.
BERLIN, 22. junija. Pri včerajšnji vožnji iz Berlina v Hamburg je prevozil tako zvani »Zeppelin« na tračnicah 270 km dolgo progo v eni uri in 40 minutah. Povprečna brzina je znašala 170 km na uro. Potek vožnje je bil brezhiben. Na nekaterih mestih je doseglo vozilo celo brzino 240 km na uro.
Vročina v Amerika.
NEWYORK, 22. junija. Nad Zedinjenimi državami leži že nekaj dni vročinski val, ki je zahteval že številne človeške žrtve. Samo v soboto je umrlo zaradi solnčarice 6 oseb v Newyor-ku, v ostalih predelih Zedinjenih držav pa 35.
Cercle francais.
Alliance francaise, ki bo priredim svoj veliki kongres v Parizu od 15. do 19. julija, vabi člane vseh francoskih krožkov in sorodnih društev, da se udeležijo te velike manifestacije. Udeleženci bodo imeli 35% popusta za vožnjo po francoskih železnicah in velike ugodnosti za obisk mednarodne kolonijalne razstave. Reflektanti naj se prijavijo še pred 1. julijem ob sredah med 18. in 19. uro v čitalnici, kjer dobijo vsa potrebna pojasnila, ali pa pismeno na naslov: »Cercle fran?ais, Maribor«. — Francoski otroški vrtec našega krožka se bo nadaljeval tudi o počitnicah in sicer po možnosti na prostem. Prijave se sprejemajo v čitalnici ob zgoraj omenjenem času.
Pisemski zbiralnik na Kralja Petra trgu je — kakor smo prejeli iz vrst občinstva že nešteto pritožb — na zelo neprimernem mestu. Zakaj morajo ljudje po nakupu znamk v tobakarni pri mostu hoditi na drugo vsekakor manj frekventi-rano stran trga, da vržejo pisma v zbiralnik, je res skoro nerazumljivo. Nedvomno se razvija glavni promet na oni strani, kjer je tobačna trafika. Zato bo zelo^ umestno, če p. n. poštna uprava upošteva želje občinstva in pisemski zbiralnik čim preje tja premesti.
stvo namreč, da katoliška akcija, ni bila navadna politična ali celo strankarska formacija, ampak sila, za katero je stala vesoljna katoliška cerkev z vsem svojim ogromnim mednarodnim in lokalnim duhovnim uplivom.
Posledica je bila, da je naletel na odpor, kakršen se poprej od začetka fašizma do danes nikdar ni pojavil. Mimo tega p®eJto noži zaigral Mse simpa-
tije katoliško usmerjenega sveta. In te so bile skoraj edine, ki jih je izven mej Italije sploh še imel. Treba je bilo tedaj zatrobiti na umik. Fašistično časopisje je moralo obmolkniti in zapričeta so bila med Kvirinalom in Vatikanom mirovna pogajanja. Ta sicer še niso zaključena, a reči moremo kljub temu že sedaj, da ima za bodočo zmago več izgledov .Vatikan kakor fašizem
Za vožnjo na IV. jugosiovenski treznost ni kongres v Beogradu
je dovolil minister za promet 75%ni popust. Povlastica velja za čas od 30. junija do 9. julija.
»Petkov ribji trg.«
K tej notici v »Večerniku« od 19. t. m. nas naproša veletrgovec g. Jos. Povod-nik, da objavimo sledeče pojasnilo: Izbira morskih rib ni bila baš bogata. Na Povodnikovi stojnici so bile palamide po Din 28—, škombri po 24.— in šuri po 16.— za kg, toda samo sveže, pravkar došlo blago. Na drugi stojnici, kjer prodaja g. Jovčič Kapitanovičeve ribe, pa je bilo dobiti očade in plavice po Din 20.—, cievoli po 24.—. Torej nič orad in škombrov, marveč povsem drugo blago, ki je cenejše. Ako naj bo kakemu nedostatku konec, potem naj se predvsem gleda na to, da pridejo na trg sve* že ribe, ker je staro pokvarjeno blage zdravju silno škodljivo. Na kateri stojnici je dobiti sveže ribe, pa p. n. občinstvo dobro ve in to pokaže s tem, da kupi tam ne glede na ceno. Jasno je tudi, da je iz Šibenika do Maribora dalje, kot iz Sušaka, in da ribe v tej vročini ne prenesejo tako dolge vožnje.
Kap je zadela
v Trubarjevi ulici 701etnega Josipa Pi-veca od Sv. Jurija ob Pesnici. Od orožniške postaje v Krčevini obveščeni reševalni oddelek je ponesrečenca odpre-mil v splošno bolnico.
Požar v Vurberku.
Dne 16. t. m. je začelo pri posestniku Jožefu Črnku v Vurberku goreti. Gasilci so rešili le perutnino in živino, vse drugo je zgorelo. Črnko je bil zavarovan le za 17.000 Din, škoda je pa trikrat tolika. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen, in pri orožništvu je ovaden do^ mnevni požigalec-, kateri je baje že prej večkrat žugal Črnku, da mu bo zažgal hišo. Preiskava je v polnem teku.
Avtomobilska nezgoda.
Sinoči okrog 23. ure se je vračal gostilničar S. K1 u g iz Pesnice s svojim tovornim avtomobilom tipe Chevrolet iz Maribora proti domu. Vozil je trgovec Srečko Kranjc iz Sv. Lenarta, po izjavah prič z največjo previdnostjo. — V Krčevini pred tvornico Hermana W6gererja pa je vozač opazil pred seboj nekega, očividno zelo vinjenega pasanta, ki ni hotel reagirati na znamenje s hupo. V kritičnem trenutku je okrenil voz na nasprotno stran v nameri, da se pijancu izogne, oziroma da ga ne povozi. Ker pa je vsled dežja cesta bila močno razmočena, je vozilo zletelo preko levega obcestnega jarka naravnost v plot Wi5 gererjeve tovarne in ga podrlo. Kljub silnemu sunku, vsled katerega se je vozilu zlomila os in ste odleteli obe kolesi,, sta ostala oba potnika brez resnih poškodb. — Takoj avizirani reševalni oddelek je kmalt prispel na kraj nesreče, dvignil polomljeno vozilo ter ga odpremil z vlačilcem v PesSnico v garažo lastnika. —
Kolesarka pod vozom sena.
Včeraj popoldne se je na ovinku Tržaške ceste pri vojaškem vežbališču na Teznem vsled zloma osovin pre-vrgel velik voz sena na koiesarko Angelo P e r 1 e s o v o ter jo pokopal pod seboj. Vsi prisotni so se takoj lotili reševalne akcije in so se kmalu dokopali do preplašene »ponesrečenke«, k) pa ie bila popolnoma nepoškodovana, Seno so naložili na 'drug voz in odpeljali naprei. šr*
Stran 2
Mariborski V E C E R N I K Jutra
DSMBBIITOjBIU^^	WMffiSKaBWaBKBaMBWBI
^MariDoru, one ££. vi. iytfi
Mariborski in dneoni drobiš
5okolstuo	i
na jubilejni župni zlet dne 28. in 29. junija v Maribor!
Sokole in Sokolice,
Hčerke, sine Jugoviče,
Vitke, jake, v vel’kem broju Z znaki in u bratskem kroju Maribor Vas pričakuje:
Ker od Vas si obljubuje Videt’ vojsko mlado, strumno,
Vneto, narodno, pogumno!
Sokoli i Sokolice,
Mili bratje in sestrice,
In vsi drugi naši gosti,
Naj Vas pride več kot dosti!
Mnogo naj Vas Bog k nam pošlji,
V našem mestu »Dobro došli!«
Dne 28. junija ob 15. uri nastop vojaštva, ob pol 21. telovadna akademija na prostoru poleg letnega telovadišča. Dne 29. junija ob pol 11. uri povorka iz telovadišča, ob pol 12. uri stik na Trgu svobode, razvitje župnega prapora po banu g. dr. Marušiču. Ob 15. uri javna telovadba, potem narodna veselica na telovadišču in igrišču ISSK ^Maribora. Prijave za prenočišča najpozneje do vštetega 26. junija na naslov: Sokolska žu-pa v Mariboru, Narodni dom.
Učerajšnji sokolski nastopi
v Rušah, Pobrežju in kadetnici, pri katerih se je zbralo povsod veliko število narodnozavednega občinstva iz Maribo ra in okolice, so uspeli prav lepo. V Rušah je nastopilo pri društvenem nastopu nad 200 telovadcev in telovadk, ki so vzorno izvedli svoje vaje. Upamo, da tudi finančni uspeh odgovarja moralnemu ter bo podprl delovanje marljivih Rušanov, kjer pridobiva sokolska misel še vedno nove pristaše. Nič manj lepo ni uspel nastop pobreškega Sokola, združen z otvoritvijo letnega telovadišča Pokazal je zlasti vzorno izvežbanost dece in naraščaja, ki v obilnem številu poseča telovadišče pobreškega Sokola. Želeti bi bilo, da bi seje bolj intenzivno oklenili mladega društva tudi odrastli, ki stoje sedaj še ob strani. V inženjerski podoficirski šoli pa se je vršil drugi javni nastop društva Maribor I, pri katerem so nastopile vse vrste članstva. Posebno lep je bi! nastop vojakov-dijakov in pa vojakov 45. pešpolka, ki so v sklenjeni formaciji prikorakali z godbo na čelu na telovadišče.
bil Branko Plausteiner, tretji pa Dušan Černič.
Po zaključenih tekmovanjih so bila plasiranim razdeljena priznanja v obliki diplom.
Med prireditvijo, ki je nudila mladini in odraslim mnogo prav prisrčnega razvedrila, je igrala godba »Omladine«, tako da se je občinstvu, ki je obiskalo park v prav velikem številu, nudila dvojna zabava.
Druga otroška olimpijada je v polni meri dosegla namen in gre prireditelju ISSK Mariboru polno priznanje. Prireditev je potekla v najlepšem redu, obisk in udeležba pa naj bosta »Mariboru« v vzpodbudo, da nadaljuje z otroškimi prireditvami tudi v prihodnje.
Ob 60 letnici mariborskega gasilnega društua
Glavna skupščina Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani, katera se vrši dne 1. in 2. avgusta 1931 v prostorih <azine v Mariboru, vsebuje tako obsežen delavni spored, da je ni mogoče združiti s slavo 601etnice mariborskega prostovoljnega in reševalnega društva, «.kor je bilo to nameravano. Sporazumno z Jugoslovansko gasilsko zvezo se je zato sklenilo odložiti 601etnico na dan septembra 1931. Z ozirom na vsestransko gospodarsko krizo žal ni mogoče obhajati slave primerno velikopotezno. Zategadelj ostane pri svoječasnem v časopisih objavljenem sporedu z malimi spremembami, katere bodo pravočasno objavljene. O priliki 601etnice predvidena zbiralna akcija ostane v veljavi. Prodajali se bodo znaki po Din 1, 2, in 5.
II. otroška športna olimpijada
Včeraj dopoldne je priredil ISSK Maribor v mestnem parku originalna otroška tekmovanja, ki so se razvila v prijeten dečji praznik. Mali tekmovalci od 3—12 let so se preizkušali v letih, na skirojih, tricikljih, bicikljih, z obroči in v vrečah. Nad petdeset malčkov je nastopilo v posameznih skupinah, ki so bile deležne obilnega priznanja s strani občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo posameznim točkam pestrega sporeda.
Prvi so tekmovali otroci na tricikljih, ki so z izredno spretnostjo izzvali začudenje občinstva. Najboljši vozači so bili Dušan Samsa, Tatjana Povalej in Marko Lindner.
Zanimivo je bilo tudi tekmovanje z otroškimi vozički. V prvi skupini je prva dospela na cilj Majda Šefova, druga Majca Durjava. V drugi skupini Vera Merstalova in Metka Lovrenčičeva.
Največ konkurentov se ie priglasilo za tekme na skirojih. V skupini A je zmajal Miran Ogrizek, v skupini B Slavoj Dgrizek, v skupini C Verica Mariniče-va, v skupini D Rudolf Fischbach in v skupini E Stazika Černičeva.
Mnogo smeha in navdušenja je vzbudilo tekmovanje v vrečah. Izredno soret-rto je priskakljal v cilj Zdravko Zivič, sledila sta Stanko Zorč in Srečko Škofič.
V prvi skupini teka na 50 m je prispel prvi na cilj Zdravko Živic, v 2. skupini Ferdo Kuhar, v 3. skupini Zvonko Hlebš in v 4. skupini Mirko Verdnik.
Pozornost ie vzbujalo tekmovanje avtomobilov. Prvi ie prihitel na cilj Rudi Skušek, drugi pa Čedo Ravnik.
Kot zadnji konkurenti so nastopili kolesarji. Zmagal je Valter Paj, drugi je
U skautskem taboru pri Limbušu
Tiho, kakor je skavtsko delo tudi med letom, so se zbrali mariborski skavti in postavili v posredni bližini Maribora tabor, ki bi naj pokazal predvsem skrbečim mamicam, kako lepo in zdravo taborno življenje.
V limbuškem gozdu, le nekaj minut hoda od postaje, stoji na prijazni jasi tabor, v katerem prebiva okrog 40 skav tov, izbranin iz mariborskega stega. Dvanajst v polkrogu postavljenih^ šotorov, taborno ognjišče, jambor z državno zastavo, igrišče za priljubljeni \volley-ba!l harmonično izpolnjujejo prostor. V kotu le nekaj korakov oddaljeno, je postavljena kuhinja. Priprosto grajena peč popolnoma zadostuje skromnim zahtevam.
Poldne bo. Dečki so razkropljeni po igrišču. V velikem šotoru pa sedi nekaj fantov — taborni svet zboruje. Taboro-vodja v priprostih besedah razloži pro gram za popoldan. Po kosilu počitek, na to primerna zaposlitev in igre. Vsi ga verno poslušajo, le kuhar se maio nervozno ozira — skrbi ga že kmalu sku liani gulaž, ki ga je moral za kratek čas prepustiti drugim v varstvo.
Tudi starši že prihajajo. Kljub slabemu vremenu, ali mogoče ravno radi njega se niso ustrašili dolge poti.
Z občudovanjem gledajo vso napravo predvsem skrbno postavljene šotore, katerim še včerajšnja nevihta ni mogla do živega.
Tudi v kuhinji so zadovoljni. Skepti čne oči so kaj hitro opazile snago, ki vlada tam, in prišle do sklepa, da vihti kuhljo mož, ki svojo nalogo razume.
»Menaža!« Vsakdo zapusti takoj svoje delo, teče v šotor po jedilno posodo in predno bi trenil, stoje že v vrsti, čast taki disciplini! S polno skodelico in z velikim kosom kruha ter z zadovoljnim obrazom sc vsedejo in napolnjujejo lačne želodčke. Tudi meni so ponudili — bilo je okusno pripravljeno, teknilo je izborno.
Vsi, ki so si ogledali tabor, so prepričani. da lahko pustijo svoje drage brez skrbi na mesečni tabor, ki bo otroku utrjeval zdravje in ga navadil na samostojnost.
Sprememba posesti.
Hišo Ane Jeseničnik v Pristaniški ulici 2 sta kupila Ivan in Terezija Schwarzl, gostilničarja in posestnika v Eggenbergu pri Gradcu, za 75.000 Din.
Občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet.
Včeraj dopoldan se je vršil v Ljubljani občni zbor Zveze kmetskih fantov in deklet, ki je nadvse lepo uspel. Vodil ga je predsednik g. Ivan Kronovšek iz Vrle vasi. Zveza šteje 1629 članov. Najmočnejši organizaciji sta v Središču ob Dravi in v Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Skupnega prometa je bilo 436.000 Din. Občni zbor je pozdravil tudi bivši minister Ivan Pucelj.
Smrtna kosa.
Umrli so: zasebnica Bračko Julijana iz Pobrežja danes ob 6. uri zjutraj. Pogreb se bo vršil v sredo 24. junija iz n.estne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V splošni bolnici pa je iz' dihnil sin železniškega uradnika Sonen-vald Mirko. Pogreb bo jutri ob 15. uri na magdalensko pokopališče S častnimi diplomami odlikovani reševalci.
Povodom predsto.eče 60!etnice obsto
ja mariborskega prostovoljnega gasilnega društva je poveljstvo odlikovalo za tisočo vožnjo šoferja oddelka Toneta Bo-roviča, nadalje šoferja Ivana Rochelna, ognjičarja Henrika Eggerja, Bruna Bern-harda. Franca Schella in Alojzija Stumpfa. Odlikovanje se nanaša samo na delovanje pri reševalni postaji. Vsem odlikovancem prav iskreno čestitamo!
Mariborski skavtje
mariborsko gledališče
Pondeljek, 22. junija^Zaprto.
Torek, 23. junija t^gO. uri »Konccrr poljskega moškega Tbora »Echo Kra* kowskie«. Izven.
Sreda, 24. junija ob 20. uri »XYZ«, ab. B+C. Gostovanje članov zagrebške drame. Povišane dramske cene. Četrtek, 25. junija ob 20. uri »XYZ«, ab. A+C. Gostovanje članov zagrebške drame. Povišane dramske cene. Zadnja predstava v sezoni.
»Echo Krakowskie«, eden izmed najboljših sedanjih poljskih moških zborov, ki je že delj časa na zelo uspešni koncertni turneji po Jugoslaviji, bo koncertiral v maribor. gledališču jutri v torek,
23. t. m. Spored obsega najznačilnejše skladbe novejše poljske zborovske literature. Dirigent je Boleslav Wal!ek' Walewski.
Gostovanje članov zagrebške drame V maribor. gledališču. Za zaključek letošnje sezo»e se je gledališki upravi posrečilo pridobiti odlične umetnike zagrebškega dramskega gledališča za gostovanje. Uprizorila se bo Klabundova duhovita komedija »XYZ«, ki jo je bil zrežiral pred par dnevi preminuli režiser Ivo Raič. Ker vlada za to gostovanje članov najboljše jugoslovanske drame veliko zanimanje, prosimo, da se vstopnice čimpreie nabavijo. Predstava v sredo, 23. t. m. velja za red B., v četrtek,
24. t. m. pa za red A. Red C je zopet razdeljen med B in A. Lastnike blokov opozarjamo, da velja prvi večer le 20 blokov, drugi večer pa ostali. Zato prosimo, da se za prvi večer nabavi# vstopnice čim prej v predprodaji.
Pondeljek	Torek
kabaretna večera
Velika	kavarna
• —
Prihod poljskih pevcev.
Pevci krakovskega pevskega zbor* »Echo«, ki bo jutri zvečer ime? koflce.‘ v narodnem gledališču, se bodo Pr'* peljali v Maribor jutri, v torek, 23. t* m. pop. ob 15. z brzovlakom iz Ljub-Ijane. Vse narodno občinstvo naj se po možnosti v čim večjem številu ude' leži sprejema. —	'
Obtožnica proti Mohorku se dela.
V soboto je preiskovalni sodnik iz* ročil vse spise, nanašajoče se na zločin Rudolfa Mohorka v Jelovcu in tudi na druge, državnemu tožilstvu. Na podlagi ugotovitev v preiskovalne# postopanju bo državno tožilstvo že te*
Gasilsko slauje v Račuanju
Včeraj popoldne je radvanjsko gasilno društvo slovesno blagoslovilo svoj novi avtomobil. Ob sviranju železničarske godbe so porinili popoldne lepo okrašeni avto iz lokala na šolski prostor, na katerem se je zbralo poleg gasilcev tudi mnogoštevilno domače občinstvo. Ob pol 16. je duhovnik Pribožič ob navzočnosti dveh kumic, gospe Mautnerjeve in Kitekove, izvršil obred blagoslovitve. Učenka Feda iz IV. razreda je v krasni deklamaciji pozdravila kumici in podarila vsaki šopek svežih rož. G. Pribožič je občinstvu in gasilcem orisal socialno delo gasilcev, ki morajo biti kakor usmiljeni Samaritani. G. načelnik Pinter je v kratkih besedah orisal trud pri nabavi avta ter se obenem zahvalil požrtvoval nim in radodarnim občanom, ki so ra de voljno priskočili na pomoč.
Nato se je razvila povorka po vasi, najprej v Spodnje in zatem v Zgor. Radvanje, kjer se je v gostilni Žunko vršila poletna veselica. Le škoda, da je vreme pokvarilo veselo razpoloženje.
Našim vrlim radvanjskim gsši’aem pa čestitamo k vzornemu delu! K. V.
so se vrnili danes dopoldne s tabora v kom teh dni sestavilo obtožnico in J* Limbuškem gozdu. Pustili so pa na licu pričakovati, da se bo razprava vrS«3
mesta vse šotore, v katere so se vselili tekom dopoldneva tečajniki prednjačke šole Sokolskega Saveza, ki nameravajo taboriti tri dni.
S. J. S. U., družina »Napredek« se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri proslavi naše desetletnice. Posebno^ zahvalo smo dolžni g. Jakobu Zupančiču, ravnatelju drž. realne gimnazije, g.'Vladimirju Skrbinšku, režiserju Nar. gledali šča, g. prof. Viktorju Schweigerju in vsem tovarišicam ter tovarišem. Obenem izrekamo zahvalo onim društvom, ki so poslala na naš jubilejni občni zbor svoje delegate ali pa pozdravne brzojavke
Mladinska zborovanja v Mariboru.
Mariborsko dijaštvo bo imelo v dne^ vih od 2. do 5. julija priliko pozdraviti v svoji sredi tovarišice in tovariše iz vse države. 2. julija zvečer bo konferenca predsednikov dijaških družin iz Drav ske banovine, 3, julija dopoldne pa občni zbor dravske župe. Popoldan istega dne bomo sprejeli delegate iz ostale države, nato pa bo otvoritev razstave slik beograjskih srednješolcev in konferenca predsednikov žup. 4. julija bo zasedal XIII. kongres Saveza jugoslov. srednješolskih udruženj«. Zvečer bo v Nar. do mu akademi;a ali pa Ciril-Metodovo kresovanje na Piramidi. 5. julija bo dopoldan zaključen kongres, popoldan bodo 'zleti, zvečer pa odhod na II. kongres »Saveza vseslovanskih srednješolcev« v Bratislavi od 6.'do 10. julija. Natančnejša pojasnila v saveznem in vseslovanskem kongresu bomo še objavili.
Pevski zbor Glasbene Matice ima nocoj ob 20. skupno vajo in važen razgovor zaradi sprejema krakovskega I Eclio
sredi julija.
Igralni avtomati prepovedani.
Srezko načelstvo je izdalo prepoved za vsako igranje na igralnih avtomatih, ki jih je po Mariboru bilo že pre-cej. —
Zakaj treba delati gospodarsko škodo?
Že pred prilično 14 dnevi je mestna občina prepovedala izdajo in uporabo ledu iz tukajšnjih hladilnic in ledenic ter poslala vzorce ledu v preiskavo v Ljubljano. Gospodje v Ljubljani pa so zelo počasni in še do danes niso oddali svojega mnenja. Lastniki ledu, ki se jim V vročini topi, pa trpe znatne škode! Sreskl kmetijski odbor Maribor, levi breg.
Uradni dnevi sreskega kmetijskega odbora za srez Maribor - levi breg se vrše vsako sredo od 9. do 11. v prostorih sreskega načelstva, soba štev. 61, II' nadstropje. Ako pride na sredo kak praznik, uradovanje odpade. Ob teh uradnih dnevih bo navzoč načelnik sreskega kmetijskega odbora g. Alojzij Schicker. Poroke.
V zadnjem času so se poročili1 Srečko Baronik. skladiščni delavec, * gdč. Veroniko Hajnc, tkalko; JaneZ Grašič, čevljar, z gdč. Veroniko K0' drič, tkalko; Alojzij Meklar, elektrO' monter, z gdč. Antonijo Majcen, po' sestn. hčerko: Andrej Miskol, sodm pripravnik, z gdč. Marijo Modrijan hčerjo jamskega poduradnika; Iva*1 Lesjak, kmečki sin, z gdč. Nežo Zajc-posestnico; Jakob Svržtijak, livač, a jrdč. Ivano Rojko, delavko.
Drugo tehtnico v mestni klavnici si žele kmetje z Dravskega polja, ker J* obratovanje samo z eno tehtnico mudno pri vedno naraščajočem
s>uan 3.
Kulturne vesti
Jato. Novi stihovi. Izdanje .književne grupe »Jato«, Beograd, 1931. Strani 80. — Nedavno so se slovenski mladi prozaisti predstavili javnosti z zbirko črtic in novel »Sedem mladih«, sedaj pa so nastopili srbski pesniki z »Jatom«. In tudi njih je sedem. To svetopisemsko število je tedaj v vsem južnoslovanskem slovstvu postalo moderno. V zbirki so zastopani: Stanko T. Mitič, Vasilije Ku-kič, Bora Kesič, Jovan Kukič, Dimitrije Markovič, Miloš Djordjevič in B. L. Lazarevič, katerih portrete je dokaj posredno narisal akademski slikar Mihajlo S. petrov, ki ie napravil tudi naslovno stran *'rke. Splošna karakterizacija vse sed-"torice je, da so mladi, mladi v iskanju in fzražanju, pojmovanju in presojanju ter tvornosti in oblikovanju. Ponekod jim je fa mladost v prilog, drugod v kvar. Na Oljenje gledajo razredno, kakor je v aa§i kaotični sedanjosti, tu pa tam se JPala močna socijalna nota. Ti elementi 50 vsem tako skupni, da skoraj ubijajo 'Ndividualnost posameznikov in bi bilo 'ežko reči, kateri izmed njih je močnejši, boljši, globlji. Prav tako ie vsem več ali Jjanj lastna mladostna sentimentalnost, "itič se vprašuje:
»Zašto sam umoran tako mm?«
. Vasilije Kukič pravi:
»Tužne su mi oči i gledam danas:
pod ovim tužnim nebom . sve crno . . .
: OoČim izzveni Jovana Kukiča »Ponoviš razgovor u tišini pred prolečem« u ‘e%nacijo:
*A tako mogu da uzdahnem samo:
• sve je to bez smisla;
Pa dalje da dišem i slušam pločnika
šum:
evo je klečanje, ovo je jadanje i luta-
'	nje
i sigurne rane smrti kidanje.«
^Oblikovno je med njimi še največ razide. Kljub temu m vsemu pa je v zbirki »Jato« tudi precej pozitivnega, kakor je aozitiven in razveseljiv že sam njen po-tfv v sedanjih dneh, ki so v svojem ma-sm materializmu tako daleč od poezije.
Franc Krajnc: Wahres Blld unseres Planeten. Maribor, 1931. Samozaložba, strani 67. — Morda bi se naš čas dal laibolje in najtočneje karakterizirati z “esedo: iskanje. Na eni strani vseubija-materijalizem s stroji, denarstvom, J°cialno bedo in vsemi tovrstnimi rekvi-t;ti, na drugi beganje iz realnosti v trans-^ndenčne daljine, mrzlično poglabljanje H^rivnostnejše globine duše in več-1 Jne- Vsemu temu se pa pridružuje Ip L-rKZtl?v?rje in obnavljanje astrologi-i , KaDahstignih in podobnih skrivnosti, snovanje novih religij itd. Iz tega iska-je nastala tudi Krajnčeva
I 500 000 00ffhnes Bild unseres Planeten 1.500,000.000 Besessene auf Erden«. V
jej opisuje, naslonjen na staro prerokovanje m tajno vedo, postanek sveta, nje-
fv rafV°Jit!,,aeonih In bistvo obeh bogov: stvaritelja «, dobrega Adonisa ter razdiralca m slabega M61hosa, napovedujoč zmago P^ega nad drugim v šestem aeonu, ki se bo pričel leta 2000. Knjiga le s te strani interesantna, Pa nai io čin vek vzame v roko že s tem Ji' onim ^uvstvom in mnenjem; interesantna vsaj za karakteristiko dandanašnjih dnji Razdeljena je na predgovor, štiri poglav-'a in sklep.
Uspeh francoske tehnike.
V veliki francoski delavnici za zrakoplove so zgradili nov tip zrakoplova, ki namenjen za bombardiranje sovraž-°jkovega zaledja iz velikih višin. Zrakoplov so krstili z imenom »Zodiac« ter se le dvignil pri poskusnih poletih do 8000 jiietrov visoko. Opremljen je s posebnimi s r°ii za točno metanje bomb ter so po-j* asi s temi pripravami prekosili vsa-JLPn.čakovanie- Gondola zrakoplova, ki niri °! iz treb maHh zrakoplovov, je Drn«? z,,allkilT1 jeklom ter je v njej Prostora za 16 mož posadke. Uspehi po-
na!2a r s,° biIi tako dobri’ da >e Cradnin pu C?S« , vojno ministrstvo njo večih sličnih zrakoplovov.
Športna nedelja
mednarodni lahkoatletski miting
Včeraj se je vršil na igrišču SK Rapi-da mednarodni lahkoatletski miting, ki ga je priredil SK Železničar. Prireditev je bila največja te vrste v zadnjih letih. Nastopila je elita slovenskih lahkoatletov in najboljši tekmovalci sosednje Avstrije. Nastopilo je 52 atletov, ki so repre-zentirali 6 klubov in sicer GAK (Gradec), Primorje, Ilirija (Ljubljana), Železničar, Rapid in Maraton (Maribor). Doseženi rezultati so dobri, postavljena sta celo dva slovenska rekorda. Organizacija je bila glede rediteljske službe pomanjkljiva, v ostalem pa dobra.
V naslednjem rezultati:
Tek 100 m: 1. Helferich (GAK) 12:2, 2. Kovačič (Primorje) 12:4, 3. Stropnik (Žel.) 12:6.
Tek 400 m: Prvi predtek:	1.	Tamel
(GAK), 2. Putinja (Prim.), 3. Rak I (Žel.). Drugi predtek: 1. Korče (Prim.), 2. Gut-majer (Rapid), 3. Rak II (Žel.). Finale:
1. Korče (Prim.) 54.7, 2. Tamel (GAK) 55, 3. Gutmajer (R) 56.
Tek 200 m: Prvi predtek: 1. Perovič (Prim.), 2. Stropnik (Žel.), 3. Miihleisen (R). Drugi predtek: 1. Kovačič (Prim.),
2. Mesareč. Finale: 1. Mesareč (R) 25.4, 2, Kovačič (Prim.) 25.5, 3. Stropnik (Zel.) 25.6.
Tek 1500 m: 1. Margreitner (GAK) 4:25, 2. Lejka (Prim.) 4:30.4, 3. Soukal (Prim.) 4:41.6.
Tek 5000 m:	1. Margreitner (GAK)
16:49.6, 2. Krevs (Prim.) 16:51.4, 3. Podpečan (Žel.).
Med krogle: 1. Kamputsch (GAK) 12.50 m, 2. Jeglič (Ilirija) 11.47 m, 3. Cerkovnik (Prim.) 10.82 m.
Met diska: 1. Kamputsch (GAK) 39.15 m, 2. Stepišnik (Ilirija) 37.80 m (nov slovenski rekord!), 3. Jeglič (II.) 32.78 m.
Skok v daljavo: 1. Korče (Prim.) 6.51 m (nov slovenski rekord!) 2. Helferich (GAK) 6.42 m, 3. Tamel (GAK) 6.04 m.
Skok v višino: 1. Umfahrer (GAK) 1.75 m, 2. Žgur (Prim.) 1.70 m, 3. Marek (Prim.) 1.65 m.
Skok v višino ob palici: 1. Orosci (II.) 2.95 m, 2. Smrdelj (Maraton) 2.95 m, 3. Zupan (Žel.) 2.70 m. Prvo mesto je odločil žreb.
Štafeta 4X100 m: 1. SK Rapid (Mon-derer, Jeglič, Miihleisen, Mesareč) 49 sek., 2. Primorje 49.1, 3. Ilirija 49.2, 4. Železničar 49.4, 5. Maraton 49.5.
Končni placement: 1. GAK (Gradec) 37 točk, 2. Primorje 33 točk, 3. Rapid 16 točk, 4. Ilirija 15, 5. Železničar 4 in 6. Maraton 3 točke.
Plavalne tekme za prvenstvo srednjih šol.
Agilni vodnosportni odsek 1SSK Maribora je priredil včeraj popoldne na Mariborskem otoku plavalne tekme za prvenstvo srednjih šol v Mariboru. Prijavilo se je okrog 40 plavačev vseh tukajšnjih srednjih šol. Doseženi rezultati sicer niso najboljši, vendar pa pričajo o napredku plavalnega športa v Mariboru. Organizacija prireditve je bila v izkušenih rokah gg. Voglarja, Šepeca in prof. Sevnika ter je poslovala brezhibno. Doseženi uspehi so naslednji: 200 m: 1. Košak (gimnazija) 3:14.4, 2. Pohar (realka) 3:45.3; 100 m hrbtno: 1. Kožuh (trgovska akad.) 1:42:5, 2. Založnik (r.) 1:57:8. 50 m prosto: 1. Jandl (učit.) 32:1, 2. Poljanec (r.) 3:50, 3. Kunc (r.) 38:4; 200 m prsno: i. Kožuh (trg. ak.) 3:46:9, 2. Poljanec (r.) 3:50, 3. Štorh (r.) 3:59:4, 4. Čerič (r.) 4:15; 50 m hrbtno: 1. Kožuh (trg. ak.) 47, 2. Jandl (učit.) 51:8, 3. Škapin (r.) 53:6;; 100 m prosto: 1. Jandl (učit.) 1:24:9, 2. Kunc (r.) 1:28:2, 3. Pa-Jor (r.) 1:32:5, 4. Poljanec (r.) 1:33:2; 100 m prsno: i. Kožuh (trg. ak.) 1.42, f- fkapin 1:43:8,	3.	Poljanec (r.)
!v=n 4- Storh 1:49:6; Štafeta 4X50i m: l realka (Kunc, Pahor, Poljanec, Škapin) 2:28:6. Izven konkurence je plavala štafeta, sestavljena Iz vseh pla-vacey tukajšnjih srednjih šol, dosegla je čas 2:20:4.
Po zaključenih tekmah je priredil ISSK Maribor plavačem zakusko. Pri tej prili-ki je profesor Sevnik v imenu priredite-lja z lepim nagovorom Izročil zmagovitim plavačem realke krasen kip dar ugledne, tvrdke Pinter & Lenard,
Kolesarske dirke za prvenstvo Maribora.
Na progi Maribor—Fram—Ptuj—Sv. Lenart—Maribor je priredil včeraj Ko-turaški savez, pododbor Maribor, kolesarske dirke za prvenstvo mariborskega odbora. Na startu ob 6.15 pri mestnem vodovodu je bilo 15 najboljših dirkačev Maribora, ki so vsi privozili na cilj v Tomšičevem drevoredu. Rezultati so bili naslednji: Seniorji (74 km): 1. Štefan Rozman (Perun) 2:18:25, 2. Ivan Lah (Edehveiss) 2:20:43, 3. Faninger Bruno (Poštela) 2:24:44, 4. Štrucl (Perun) 2:25:50, 5. Cotič Drago (Perun) 2:29, 6. Ledinek (Edehveiss) 2:39:5. Juniorji (74 km): 1. Mavrič (Perun) 2:34:29, 2. Ružič (Poštela) 2:49:53. Izborni dirkač Štefan Rozman je dosegel z včerajšnjo zmago jubilej svojega 25. zmagovitega nastopa. Čestitamo! Po dirki se je razvila po Aleksandrovi cesti do hotela Halb-widl povorka z godbo na čelu. Zvečer pa so bile v hotelu Halbwidl razdeljene nagrade.
Mednarodne rokoborbe
so v soboto in nedeljo potekle sledeče:
V soboto sta nastopila kot prvi par Orzsowsky (Poljska) :Krajčevič (Zagreb).
Ogromni Poljak je z lahkoto zmagal v 1. minuti. Nato sta nastopila v revanž-nem srečanju Čontas (Sedmograška): Frank (Saksonska). Borba je bila izredno ostra, »lev iz Sedmograške« je skušal z vsemi možnimi sredstvi nadvladati Franka ter je radi večkratnih surovih izpadov bil stalno opominjan od sodnika.
V 53. minuti je s pestjo udaril Franka v želodec, sodnik je žvižgal faul; med tem pa je Frank zbral vse svoje sile in energično položil Čontasa na hrbet. Občinstvo je zmagovalcu priredilo velike ovacije. Zadnji par sta tvorila Tom Sayer (Juž. Afrika) :Bognar (Madžarska). Za to srečanje je vladalo ogromno zanimanje, vendar občinstvo ni prišlo na svoj račun. Jekleni zamorec je vehementno napadel Bognarja, posrečil se mu je premet preko rame in Madžar ni mogel več iz klešč ter je že v 35 sekundah podlegel.
Nedeljski rezultati: 1. Čontas (Sedmograška) :Orzsowsky (Poljska); napeta borba enako močnih nasprotnikov; v 47. minuti zmagal Poljak. 2. odločilen boj Belič (Bolgarska) :Bognar (Madžarska) je po 45. minuti radi nezgode Bolgara, k: je padel s podija na hrbet, bil prekinjen. To srečanje je nudilo vzor moderne rokoborbe, visoka tehnična izvež-banost obeh je navzoče gledalce zadi-vila. 3. odločilna borba Tom Sayer (Juž. Afrika) :Frank (Saksonska) je po 60 minutah morala radi policijske ure biti prekinjena in se nadaljuje danes. Kot mačka hitri zamorec ie z vsemi silami skušal zmagati, toda Saksonec je pokazal svoje veliko znanje in moč. Ni se samo uspešno branil, temveč je večkrat prevzel inicijativo ter nevarno napadal. Program za danes je sledeč: 1. Tom. Sayer (Juž. Afrika) :Orzsowsky (Poljska), 2. Belič (Bo!garija):Čontas (Sedmograška), odločilno srečanje, 2. Bognar (Madžarska): Frank (Saksonska), odločilen boj.
Atletlk SK (Celje) :ISSK Maribor 2:1 (1:0).
V Celju se je včeraj vršil prvi semifi-nale za prvenstvo LNP med celjskimi Atletiki in ISSK Mariborom. »Maribor« je sicer nastopil kompletno, vendar pa je predvedel jako nekoristno igro. V prvem polčasu je bil izključen Kirbiš, tako da je ISSK Maribor v drugem polčasu igral z 10 igralci. Tudi ožja obramba ni bila na običajni višini. Napad pa je zašel v hiperkombinacije. Sodil je g. Cimperman iz Ljubljane.
ISSK Maribor mlad.:SK Rapid mlad. 12:0.
Zadnja prvenstvena tekma za pokal Medklubskega odbora LNPa je končala z zasluženim porazom Rapida v razmerju 12:0.
Končni placement v tem tekmovanju je sledeč: 1. Železničar, 2. Maribor, 3. Rapid.
Tekme za državno nogometno prvenstvo.
Ljubljana: Ilirija:Cbncordia 4:2 (1:1). Sodil je g. dr. Planinšek iz Maribora. Zagreb; Gradiianski:Hajduk 2:1 OTI).
Sokolstvo
Zlet drauinjskega sokolskega okrožja
Včerajšnji okrožni zlet dravinjskega sokolskega okrožja v Konjicah se je razvil v pravcato narodno manifestacijo in nam je podal dokaz, da razpleta sokolska misel svoje korenine tudi v tem okrožju v najširše plati naroda. Že na vse zgodaj so se začela zbirati društva in čete, ki so prišle visoko dol s pohor* skih vasic, ki bodo kmalu trdna sokolska gnezda, da nam pokažejo uspehe svojega dela.
Po glavni skušnji je ob pol 11. krenila po konjiških ulicah dolga povorka vseh oddelkov v krojih. Povorka je štela preko 450 ljudi.
Na trgu je pozdravil ob navzočnosti srezkega načelnika br. dr. Trstenjaka povorko, zastopnike in občinstvo, ki se ga je bilo polno nabralo, župan br. Jereb v imenu občine, starosta br. dr. Mejak pa v imenu župe in domačega društva. Povorka je nato krenila naprej in se ob 12. razšla na telovadišču.
Popoldanski nastop, ki sta ga vodila okrožni načelnik br. Hmelak in okr. načelnica s. Križmaničeva, je začel ob pol 4. pri rekordnem številu občinstva iz Konjic in sploh celega okrožja. Otvorila. ga je moška in ženska deca z igrami. Izmed prostih vaj, ki so namenjene za župni zlet v Mariboru, so bile izvedene še najbolje članske, in le malomarnost nekaterih posameznikov je kriva, da niso bile vzorne. Od posebnih točk so bile dobre vaje konjiškega društva s siti it konjički. Četa vojakov iz Slov. Bistrice e delala vaje s puškami, vzorno in brezhibno so nastopili pitomci inž. podoficirske šole iz Maribora z vajami osmeric. Nastop so zaključile vaje selskih čet, ki so bile dobro izvajane in so nam četaš' pokazali, da že imajo trdno voljo in vztrajnost, ki jo mora imeti vsak zaveden Sokol.
Po nastopu je br. starosta dr. Mejak v globoko zasnovanem govoru zbranemu občinstvu in vsem nastopajočim razjasnil cilje Sokolstva, ki bi morali biti tudi cilji vsega naroda, kakor je to želja našega kralja. Državna himna je zaključila lepo slavje dravinjskega sokolskega okrožja, ki se je povspelo do znatne višine.
Sokolsko društvo Ormož
otvori svoje letno telovadišče v nedeljo, dne 5. julija 1931. Spored slavnosti je sledeč: Ob 8. zjutraj: obvezne okrožne tekme v odbojki. Nastopi medsebojno 12 priznano dobrih vrst. Ob pol 14. skušnje. Ob pol 16. javni nastop in otvoritev telovadišča. Po nastopu prosta zabava. Opozarjamo bratska društva, da so zveze vlakov prav ugodne. Pričakujemo čim večjo udeležbo. — Zdravo!
Sokolsko društvo Maribor-matlca
ima jutri, 23. junija ob 20. uri v društvenih prostorih izredno odborovo sejo, na kateri se bo razpravljalo o veselici na župnem zletu. Pridite vsi! Zdravo! — Starosta.
Če obiskuješ bolnike...
Družabni položaj vsakega poedinega č'o veka zahteva, da obiskujemo svoje obolele znance in prijatelje. Taki obiski se dele v dve vrsti: če je n. pr. bolnik naš prijatelj in kolega, ga obiščemo, ker čutimo potrebo, da mu olajšamo bolečine, da povprašamo sami, kako je z njegovim zdravjem. V drugi vrsti so obiski, ki nam jih nalaga dolžnost napram bolniku. V bolniški sobi ne govori preveč in preglasno. Izogibaj se pogovora
0 bolezni, ter govori raje o veselih in zabavnih stvareh. Govori tako, da ne boš z besedami pri bolniku vzbujal občutka spominov na bolečine, ker se bolnik ne sme utrujati na ta način. Ko prideš k bolniku, mu prinesi nekoliko, cvetja, a ne takega, ki dehti premočno. Če mu posojuješ knjige, izbiraj vedno take, ki so zabavne in ne vznemirjajo. Ne govori o poslih, ker to bolnika utruja. Nikoli ga ne pomiluj, ker lahko to nanj silno slabo upliva. Mislil bo, da je nje^ govo stanje vendar zelo slabo. Pri njen ne ostajaj predolgo, kajti vsak predolg obisk ga izmuči. Kadarkoli greš k bolniku, imej v mislih, da sta radost in ve-
1 selje najboljše zdravilo za bolnika.
iSffSTP*
mannorski V P C P R N I K jutra
N. Ženem
v M a r l 6 0 r ti. 'dne 22. Vf. 1931:
V sena jezuita
Igodadngki rena*
Snemal je okostje, jemal mu vrv z vratu, natikal mu jo znova, obešal ga, vadil se vleči za noge, ne da bi res potegnil.
To je delal toliko časa, da se je nazadnje navadil položiti vrv brez obotavljanja in iskanja na pravo mesto.
Takrat se je mojster Ledu široko zarežal.
Z veliko skrbjo je zavil svojega okostnjaka.
In še le zdaj je prišlo mojstru Leduju na um, da mora tudi spati.
Toda v trenotku, ko je stopil k svoji postelji, je potrkal nekdo krepko na njegova vrata. Šel je odpirati. Bil je eden izmed njeeovih slug.
»Čas je, mojster!« je dejal možakar.
»Koliko je pa ura?«
»Šest je ura, mojster!«
Noč je bila minila z naglico, ki se je mojster niti zavedel ni.
»Dobro,« je dejal, »že grem!«
XXII.
Ulica sv. Antona.
Videli smo prečastitega Lojolo v trenotku, ko je izbruhnila blaznost grofa De Monklarja, kako je planil iz profosovega dvorca, hoteč dohiteti vojake, ki so vedli Lantneja, in prisostvovati mladeničevi smrti.
Lantnč je stopal brez upora; roke so mu bile trdno zvezane, in ob vsaki strani je korakalo deset stražnikov.
Pa tudi če bi bil hotel bežati — v njegovi glavi je bila skrb, ki mu v tem trenotku ni dala misliti na beg. Nesrečnež ni mogel razumeti, kaj se godi.
Njegov oče ga je spoznal!
Njegov oče je pokazal ob tem tem čudežnem svidenju tako neizmerno radost in ganjenost!
In ravno tisti oče ga je ukazal odvesti pod vešala! ...
Kaj se je bilo vendar zgodilo v duhu velikega profosa? ....
Ali mu je bilo otrpnilo srce ob izvrševanju svoje dolžnosti v toliki meri, da je žrtvoval brez pomisleka lastnega sina? ....
To vprašanje je navdajalo Lantneja z bolestjo, ki je bila čisto nova zanj_______
$es da, sovražil je velikega profosa, dokler še ii vedel, da je on sam grof De Monklar ...
Toda, ali se ni raztajalo to sovraštvo kakor sneg na solncu kakor hitro je našel svojega očeta ?
In zdaj!
Ta oče! Ali ga bo moral res prekleti v trenotku svoje sramotne smrti?
Ko je premišljeval o vseh teh rečeh, skoraj ne zavedaje se, da gre pod vešala, se je zarogal glas v njegovi bližini . . . enak glasu, ki je zasmehoval Doleta, stopajočega h grmadi:
»Ali ste pripravljeni na smrt?«
Lantne je spoznal Lojolo.
Skomignil je z ramami.
»Upam,« je povzel Lojola, »da porabite pet ali Šest minut življenja, ki vam preostaja v to, da se spravite z Bogom «
»Pustite me umreti v miru!« je dejal Lantnč osorno.
»Kaj! Niti besedice kesanja! . . .Pa vsaj sporočili biJcomu kaj! Saj je vendar par bitij na zemlji, ki jih vi ljubite, in ki ljubijo vas ...«
Oblak je zbežal preko nesrečneževega čela.
Čutil je, kako ga popada slabost ob misli na zaročenko.
Toda, že je hitel Lojola 'dalje:
»Prepričan sem, da bi bilo vašemu ubogemu očetu v tolažbo, ako mu sporočite kaj v slovo; ponujam se vam jirage volje za posrednika.«
»Mojemu očetu!« je zamrmral Lantne in prebledel kakor zid.
»Da! Vaš oče vas ljubi, povedal mi je! V dno srca ga boli, da vas mora žrtvovati svoji dolž-
Va?
nos:
»Tako!« je zarohnel Lantne, »torej umrem po volji velikega profosa?«
»Moj Bog! Po njegovi ravno ne, toda z njegovim privoljenjem! Ah, grof de Monklar, vaš oče je podal veličasten zgled samozatajevanja.
Lantne je umolknil.
Bolest ga je dušila.
»Ali ni v vašem srcu ničesar, kar bi mu dali povedati? Tako srečen bi bil. ako izve, da ste umrli krščansko, kesaje se svojih grehov.«
»No, dobro !^ Pa mu povejte, povejte temu ne-ustiašenemu očetu ki izroča rodnega sina krvniku, povejte, da dodam svojim zločinom še enega tega, da ga sovražim, kakor sovraži človek krv-
S ^SlmeSr^in fnZan{čujem’ kakor uničujem hlapce krvnikove! Povejte mu to! Upam, da podari
vase sporočilo mojemu blagemu očetu par noči mirnega spanja . . .«
»Vaša volja mi je sveta,« je dejal Lojola, »zakaj
^] KUM1,raj0Čega,je- Toda B°£ sam mi je priča, rad bi bil prinesel svojemu nesrečnemu prijatelju drugačno vest...«
7^e ,d°bro’<; je rek?! Lantne mračnega obraza. »Zdaj glejte, da izginete. Spravite se stran od me-ne, če ne, vam pnsezem, da vam pljunem v obraz, ko je že tako da irmm roke uklenjene in da vas ne morem zadaviti.«
Lojola se je odmeknil za par korakov, rekoč z povzdignjenim glasom:
»Moj Bog, odpusti temu nesrečnežu, saj ne ve, kaj govori!«
Množica pa je občudovala menihovo velikodušnost.
Poslej je stopal Lantnč s sklonjeno glavo, ves zatopljen v svoje Premišljevanje.
Zdajci pa je čutil, da se izprevod ustavlja.
Dvignil je oči, pogledal okrog sebe in videl
V LSdla.
BiH so že pri Trahoarskem križu!
. Zaničljivo se je nasmehnil Lantnč. Spričo bližnje smrti se mu je bila vrnila vsa svobodnost nie-
se fc^azletda	Senca’	ki je bi,a obsedla,
Pristopil je k vešalom in dejal krvniku-
»Glej, da opraviš naglo in dobro! Pravijo da si zelo spreten; videti hočem, ali je tvoja slava upravičena.«
V največje začudenje vseh navzočih je krvnik odgovoril.
Nikoli' ni zinil mojster Ledu besedice v tem strašnem trenutku.
Zgodilo se je pogostoma, da je obsojenec poprosil krvnika čega, preklel ga ali se mu priporočil za kaj, a živa duša §0 ni bila slišala odgovora iz krvnikovih ust.
Zdaj pa je izpregovoril.
»Bodite brez skrbi, prečastiti oče!« je odgovoril streči vam hočem bolje, nego sem postregel komurkoli doslej.«
»Tak daj že, stori brž!«
Ta hip se je začulo petje dveh ali treh menihov, ki so jih poklicali v naglici in jih postavili ob vznožju vešal.
Mojster Ledu je stopil k Lantneju in mu začel vneto pripravljati ovratnik. V to svrho se je bil postavil za obsojenca.
In Lantnč ja je izpreletelo kakor električen stresljaj, ko je zaslišal glas — krvnikov glas — ki je zamrmral za njegovim hrbtom:
»Ne čudite se ničemur, in odpirajte oko! brat skrbi za vas!«
Takoj nato je krvnik odstopil in se obrnil k svojemu prvemu hlapcu:
»No!« je zakričal. »Cesa še čakaš, bedak, da ne poizkusiš, ali vrv drži ali ne!«
Presenečeni hlapec je naglo ubogal svojega mojstra: Prijel je za vrv ter potegnil naglo i« silno.
Zaslišalo se je kakor da bi bilo nekaj počilo.
In vesala so se porušila! ....
Krvnik je strahoma zaklel.
Petje je prenehalo.
Srce je utripalo Lantneju kakor da bi mu hotelo počiti.
»Vsa ta prokleta vešala v Parizu so trhla!« 1i preklinjal krvnik.
Lojola je stopil bliže ter se sklonil k podrtim vešalom, da vidi, kako se je mogel tram prelomiti'
In zravnal se je, rekoč:
„ »Ta vešala niso bila trhla, nekdo jih je izpod-žagal .. .
»Ali je mogoče,« je vzkliknil krvnik in pogle« dal, delaje se čisto nevednega, v.	3® vzkliknil Lojola, obračaje se k mno*
Ž1CI’kakor da išče med njo neznanih sovražnikov:
»Obsojenec bo obešen kjub temu. Vsaka sila je zaman zoper avtoritete svete Cerkve in kralja francoskega!«
To rekši se je obrnil k mojstru Leduju:
»Krvnik, odvedi obsojenca k drugim najbliž* jim vešalom.«
»To ni mogoče, prečastiti!«	v
»Ni mogoče,« je dejal Lojola in nagubal obrvi. »Kako to?«
»Zato, ker mi je ukazano, obesiti jetnika prt Trahoarskem križu in ne drugje. Sicer pa, prečastiti — nezgoda bo kmalu popravljena.«
»Naj bo! Koliko časa je treba?«
»Oh, k večjemu bo trajalo do večera. In še nocoj bom lahko nadaljeval svoj razgovor s tem vrlim mladim možem, ki ga zamuda tako nejevolji.«
»Krvnik,« je dejal Lojola. »Ali ste me priprav* ljeni ubogati? Poglejte tole .. .«
Menih je pokazal krvniku pergament s pečatoi# velikega profosa.
»Dobro, prečastiti! Pripravljen sem vas ubogati. Ukazujete.«
»Pravite, da ne morete obesiti jetnika nikjef drugje kakor tukaj?«
»Tako je, prečastiti. Zakaj tako se glasi povelj mojega neposrednega predstojnika.«
»Naj bo! Vrnite se domov in čakajte tam jfloJ® neposrednih ukazov. Kmalu pride nekdo, ki pokaže ta papir. Ali ga boste ubogali?«
»Primoran bom. prečastiti — ker Je volja gospoda velikega profosa takšna.«
»Dobro. Čez eno uro izveste več. Glejte potem, da boste točno na mestu ali pa, še bolje — poča^ kajte tu.«
»Počakal bom, prečastiti,« je rekel začudeni krvnik.
»Stražniki,« je velel Lojola, »pazite skrbno na jetnika, dokler se ne vrnem, in streljajte na vsakogar, kdor bi se mu hotel približati.«
»Bodie brez skrbi, prečastl oče!« je odgovori) desetnik. _
Nato je odhitel Lojola proti dvorcu velikega
profosa.
Njegov načrt je bil kaj enostaven.
Hotel je dati podpisati Monklarju, da naj obesijo Monklarja kjerkoli, ne samo pri Trahoarskem križu. Bil je prepričan, da podpiše veliki profos v sedanjem duševnem stanju vse, karkoli mu predloži. Nato je hotel Lojola poslati ukaz, ali bolje nesti ga osebno krvniku — in Lantnč bi bil obešen.
 ; . • ■’ ■
Kompletno novo spalnico jesenovo,
pobarvano, po ugodni ceni prodam. Orožnova ulica 4 pri pleskarju. 1507
Pozor!
Zaradi Opustitve lokala v Aleksandrovi oesti 24 prodam po lastni ceni 80 parov čevljev.	1751
Lepo Ssobno stanovanje * kopalnico bi ostalimi pritiklinami od« dam s 1. Julijem. Poizve se v upravi teta.	1781
Krajevne zastopnike
sprejema domača zavarovalnica. Ponudbe pod »Dobra eksistenca« na upr. Večernika. 	1797
Prodajalko,
zmožno slovenščine in nemščine, prvovrstno moč, sprejmem. Pismene ponudbe z referencami in zahtevami pod »Zmožna« na upravo »Večernika«. ____________________________________ 1790
Vinotoč Zorko, Košaki
odprt. Vino liter od Din 8 'do 10. '1506
MM * IT. SOKLIČI vt. Maribor uatopnild m »prejmejo	Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da Izgledajo kot novi?
	Šivilja išče službo prodajalke v kakoršnikoli trgovini. Naslov pove uprava lista. 1760
	Iščem natakarico z večletno prakso, zmožno vseh gostilničarskih del. Nastop službe takoj. Naslov v upravi Večernika. 1758
Kovčke za potovanje vsake velikosti in vrste, ročne torbice, aktovke, listnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove Itd. v največji izbiri in po najnižji ceni dobite pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova c:sta 13. 1389	
	Iščem prvorazredno šiviljo, ki zna krojiti In šivati fino in delavsko moško perilo. Prednost Imajo one, kl imajo stroj za šivanje in za gumbnice. V poštev pridejo samo prvorazredne moči ter one, ki delajo za moško modno trgovino ali tovarno perilo. Stalen posel, a zaslužek zajamčeno velik. Ponudbe, kakor tudi vprašanja na upravo »Večernika« pod št. »1778«. 1782
Nastavljamo v vsakem kraju provizijske zastopnike zavarovalne stroke. Ponudbe pod »Lep zaslužek« na upravo. 1755	
Kopalne čepice od Din 8.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. 1719	
	Modro galico dobite v trgovini Murko, Meljska cesta 24. 1757
Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Mornarske majice od Din 9 naprej. Eksportna hiša »Luna , Maribor, Aleksandrova cesta.
1722
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—5letnim lamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. a Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Učenca
sprejmem za manufakturno stroko v Mariboru. Poizve se v upravi »Večernika«. _____	1756
Lepo solnčno neopremljeno sobo
z električno lučjo oddam solidnem® gospodu ali dami. Naslov v upravi H’ sta.	1802
Igdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani} predstavnik Izdajatelja in uredniki FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
* Mariboru,