Stev. 17.

Trst, v petek 17. januarja 1913
Tečaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN tb nedeljah in praznikih ob 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj. P««ami?ne 8t©y. se prod&jajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih icb&k&rn&h v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, Št- Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdoT-t&ni, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 9*LA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna Trsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. besed*, nij-■anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo vZdinostl". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In toiljivo V Trstu.
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko.
mV ošmmH jo omir
NAROČNINA ZNAŠA
■a celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece OK;u»
ročbe bres dopoalane naročnino, se uprava no ozira, ■•nialu u a»«*U«k» liOnJ* JKDIMOSTI" Ttlit i mm
mU UU Kres ft-M, M p.l I.U Kru » OO. Yoi dopisi naj se poSilj^jo na uredništvo lista. Natmko vana piama m no oprojeaajo lo rokopisi oo oo vralaja. Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo list*
UREDNIŠTVO : uHea Sier^e fialatd 20 (Barodal Im). fed^&toti ta odgovorni urednik §TE?AN G0DI5 A. T antalfc kozorog lista „Edinost-. - Natiaaila Tiakaraa .Ediiis— vpoaaaa sadraga a omejenim poroštvom v Trsio, n'ia
Giorgio Galatti itev. 20. Mw liuallnrtnl raCnn Jtev. 841-652. TEL/TOfl It U-JJ.
nečija dole Turkom potuho!
Nevarna napetost med Romunijo in Bolgarijo.
Nove spletnje mednarodnega položaja.
DUNAJ 16. (Izv.) V tukajšnjih političnih kregih so še vedno optimistovskega nazira-n]a, vendar pa ne smatrajo izključenim, da se zna Turčija zbok uspeha „Medžidije" pri egejskih otokih — ki sicer ne pomenja kdo ve česa — prevzeti in postati še bolj trdovratna.
Položaj je negotov. Iz Carigrada prihaja vest, da porta glede Drinopolja popušča in pripravlja na demaršo velesil sprejemljiv odgovor, vendar pa se glasi, da nI izkjučeno, da se zadeva še v zadnjem trenutku preokrene. Do sedaj Še iz Carigrada tudi ni poročiia, da bi bile velesile predale svojo noto.
Kakor se uradno pravi, se mora zamuda note tolmačiti z dejstvom, da eden pDslanikov Še ni prejel od svoje vlade in-strukcJJ. To je nemški poslanik in Nemčija pričenja Turčiji kazati smehljajoč in prijazen obraz, da otežkoči delo velesil. Velesile ra-č majo tako, da bode vojna zopet izbruhnila, dasi to ni prav verojetno.
Koaferenca poslanikov se Je včeraj bavila z vsemi vprašanji in možnostmi in se je posvetovala, kaj bi bilo treba ukreniti, da se voina lokalizira. Balkanske države je dolgotrajno pogajanje že utrudilo in če bi Turčija sedaj naravnost ne odgovorila ,da', ali pa če bi odgovorila nejasno in po ovinkih, bi značilo to za nje „ne". Radi tega se vse pripravlja za obnovitev vojne in včerajšnja konferenca pri Mustefi Paši, ki se je vršila pod prediedstvom carja Ferdinanda, Je ukrenila, da so bolgarske čete. pripravljene In srbska pomoč zasigurana. Sedaj izjavlja Bolgadja uradno, da zakoračijo njene čete radi Drinopolja Še v Carigrad.
Važna vest je prodrla iz Petrograda. „Pol. Korr." javlja, da svare ruski uradni krogi pred prehudim pojmovanjem položaja. Se Je namreč vzroka, misliti, da se albanske meje prijateljsko urede in da harmonija velesil ne bode motena. Na Dunaju pravijo na to diplomatski krogi: Mednarodni položaj se glede albanskih mej boljša. Ni na Dunaju nI v Petrogradu niso nespravljivl In nlkdo ne misli, kako bi Iz-premenll to vprašanje v pravo kritično zadevo.
Čuje se, da Rusija ne vztraja, da bi moral Skader brezpogojno pripasti Črnigorf, izlasti ker prebivalstvo izjavlja, da se upre Črnogorcem z orožjem v roki in s, pomočjo katoliških Albancev. Zato pa bi Črnagora dobila na svoji zapadni meji izdatno kompenzacijo, kjer bi jej pripadlo precej rodo-vitega zemljišča. Gotovo Je, da težav z albanskimi mejami še ne bode kmalu konec, vendar pa se vrši občevanje med Dunajem in Petrogradom prijateljsko in dovolj je aade, da se reši albansko vprašanje mirno in ugodno.
Nasveti kolektivne note.
DUNAJ 16 (Kor.) Glede kolektivne note velesil, ki bi imela biti predana v Carigradu, so izvedeli listi, da bode nota v prijateljski obliki svetoval* Turčiji naj sklene mir, ker bi sicer ne mogla računati na pomoč velesil in najmanj Še na finančno podporo. Nota vsebuje tudi odstavek o morebitnih težavah glede azijske posesti Turčije, ki bi lahko nastale, Če izbruhne vojna na novo. Turčiji se svetuje, opustiti Drinopolje in prepustiti velesilam, da urede vprašanle o otokih.
Brezuspešnost note velesil.
DUNAJ 16 (Kor.) „Neue Freie Presse" ima iz tuišidh krogov, da ostane kolektivna nota velesil čisto brez uspeha. Turčija se Drinopolja ne odreče.
„N. Fr. Pr." poroča, da je iz Carigrada došla od posebne strani vest, da imaja tam utls, da pride vojaška stranka na površje.
List pravi tudi, da se čuje v Carigradu, da je vlada vpozvala za slučaj, da pogajanja prenehajo, vse vojnoobvezne od 44. do 46. leta.
Turčija popušča glede Drinopolja.
BEROLIN 16. (Izv.) .Lokalanzeiger" ima preko Pariza vest, da Turčija glede Drinopolja že popušča in da hoče priti s predlogom, o katerem bi se dalo govoriti.
Na egejskih otokih.
ATENE 16, (Izv.) V grških krogih so ogorčeni, ker se na onih egejskih otokih, ki so lih bili zasedli Italijan*, grški ži?elj niti ganiti ne sme, kamo li da bi dal duška svojim čutstvom ali razvesil kako grško zastavo. Grško prebivalstvo polni Ječe.
OrSki poveljnik potopi svojo napadeno ladjo.
ATENE 16. (Izv.) Turški križarici „Medžidije" se Je radi megle ponoči posrečilo prodreti vrsto naših torpedovk, kri-: zajočih pred Darda nelc mi. Danes opoldne 1 pa je „Medžidije" bombardirala smodniŠnico In skladišče premoga pri Syri, vse brez uspeha. Zvečer Je .Medžidije* presenetila našo pomožno križarico „Makedonijo*, ki je že osem dni v pristanu in je ustrelila petnajstkrat na njo. Ker se ]e poveljnik »Makedonije" bal, da bi Jej turški streli prizadejali preveč havarij, je potopil ladjo. Moštvo se je prej rešilo na kopno, „Medžidije" pa Je odplula proti maloazijskemu obrežju.
Grška vlada protestira radi Syre.
ATENE 16. (Izv.) Grška vlada Je protestirala pri velesilah proti turškemu bom-bardementu mesta Syre, ki ni utrjeno. Istočasno je izjavila, da se bo sedaj sama ravnala po turškem zgledu in bodo Grki vse bombardirali, česar bodo dosegli.
Arnavtl more srbske straže.
REKA 16. (Izv.) „Riječke Novine" Javljajo, da so Arnavti pomorili in posekali vse srbske straže, ki so po deset in deset mož tvorile zvezo med Dračem in Prizrenom. Vseh pomorjenih Srbov Je 140. Srbska vojaška oblast je uvedla preiskavo.
Srbski listi hočejo konec pogajanj.
BELGRAD 16. (Srb. tisk. urad.) Danes zahtevalo listi, da se pogajanja s Turčijo ne zavlačujejo več in da se ne troši denar zastonj, pričakujoč neplodnega posredovanja velesil.
Nov srbski vojni minister.
BELGRAD 16. (Srb. tisk. urad. »Edinosti".) DosedaJni minister Radomlr Bojovič Je predal ostavko, koja Je bila sprejeto, a namestu njega je bil imenovan vojnim ministrom Miloš Božanovlč. Kot vzrok demisije navajajo diference med ministrom in armadnim poveljstvom v vprašanju velikega novoletnega ukaza. Ta Izpremena osebe v kabinetu, ki se je vršila naglo, ne da bi vest o njej bila predčasno prodrla v javnost, nima političnega pomena in tudi ne bode imela političnih posledic.
Sumljivo vedenje Romunije.
LONDON 16 o polnoči. (Izv.) „Reuter" je izvedel, da je dr. Danev prejel danes iz Sofije instrukcije in se je na to celo uro posvetoval z romunskim ministrom Jonescu in poslanikom Misu. DoČ'm je hotel Jonescu prej Iti v Pariz, Berolln In preko Dunaja domu odrine jutri nenadoma v Bukarešt. V političnih angleških krogih prisojajo tej nepričakovani poti velik pomen.
LONDON 16 o polnoči. (Izv.) „Reuter-Jevemu" zastopniku je Jonescu izjavil, da mu je vlada naročila, na{ po razgovoru z Danevim takoj zapusti London, kjer ga bode zastopal Misu, ki bode že dobil navodil, če bode treba. — Glede spora z Bolgarijo se Je izrazil, da Romunija sedaj ne izrablja mučnega položaja Bolgarov, ker to vprašanje ni sedaj prvič na dnevnem redu.
Rumunski politiki v Belgradu.
BELGRAD 16. (Srb. tisk. urad — „Edinosti") Med Zemunom in Belgradom so včeraj ustavili krajevni promet z ladjami. Neki listi javljajo, da pride v par dneh v Belgrad nekaj rumunskih politikov in sicer v prvi vrsti oni, ki so znani pristaši zveze s Srbijo. — Tu posetijo baje vse ugledne belgrajske politike in načelnike strank. Avstro ogrski konzulat v Prizrenu.
BELGRAD 16. (Izv.) V Prizrenu so včeraj na slovesen način razveslii zastavo na avstroogerskem konzulatu. Navzoč je bil konzul Prochazka v gali s svojimi ljudmi in asistiralo je srbsko vojaštvo z oficirjem na čelu.
Rusija Se mobilizira ?
LEVOV 16. (Izv.) „Kurjer Lwowski" je izvedel, da Rusija na Ruskopoljskem Še vedno odpravlja svoje čete na avstrijsko mejo. V obmejnih krajih so vojaški dolžnosti podrejeni moški baje dobili nalog, da se ne sme|o umakniti iz svojih občin. Grof Berchtold sprejema poslanike.
DUNAJ 16. (Kor.) Listi javljajo, da Je grof Berchtold sprejel včeraj ruskega poslanika pl. Giersa, italijanskega vojvodo Avarno in velikobritanskega Cartwrighta, s katerimi se je dalje Časa posvetoval. Posebno dolgo pa je grof Berchtold govoril s turškim poslanikom Husejnom Hilmijem z njim |e razpravljal o težavah londonskih mirovnih pogajanj v zvezi z nameravanim skupnim korakom velesil v Carigradu.
Delo finančnega odseka.
DUNAJ 16. (Izv.) Danes se je zopet posvetoval finančni odsek in njegova posvetovanja so pričela zelo neugodno. Opozici-Jona!ci so protestirali proti konferenci strank večine in so imenovali vse skupaj igračka-nje. Napadali so zelo finančnega ministra Zaleskega.
Med dalmatinskim dež. glavarjem dr. Ivčevičem in dr. Šusteršičem Je prišlo do precejšnjega spopada, ker Je prvi očital drugemu, da je to konferenca strank večine, doČIm Je on (dr. Šusteršič) vendar v opoziciji, pa Je vkljub temu prisostvoval. Će Šusteršič argumentira, da je tu kot zastopnik interesirane dežele (Kranjske), izjavlja Ivčevič, da Je Dalmacija vsaj tako intere-sirana.
Ivčevič izjavlja, da se Šusteršič ne sme smatrati zastopnikom vseh Jugoslovanov, ker je tudi dalmatinski klub tu, če že drugega nič. Šusteršič je izjavil, da ni prisoten kot politik, ampak kot zastopnik dežele. Udeležil se je posvetovanja iz finančnih razlogov dežele in razgovor je bil informativen.
Sklenili so začeti s posvetovanjem o davku na Žganje, ali do meritorne razprave ni prišlo zbok dolgotrajnih debat. — Tudi o begu kmetskega prebivalstva in delavstva z domače grude se Je govorilo, posl. Lang pa Je omenil čudnega postopanja vlade, ki hoče uradno tirati prebivalstvo preko morja v Kanado. (Canadian-Pacific-Raiiway).
Na zahtevo posl. Langa odgovori vlada tozadevno jutri.
Delazmožnost goriškega deželnega zbora.
DUNAJ 16. (Izv.) Neka korespondenca javlja, da so se danes posvetovali člani slovensko* klerikalne in italijansko-liberalne koalicije v goriškem deželnem zboru o dela-zmožnosti zbornice. Konferenci je prisostvoval tudi dr. Šušteršič.
Ljubljanske deželnozborske volitve pred državnim sodiščem.
DUNAJ 16. (Kor.) Državno sodišče Je priobčilo danes razsodbo o pritožbi ljubljanskega podžupana dr. Trilterja radi kršenja ustavno priznanih pravic volitev v deželni zbor. Razsodba pravi, da v tem slučaju niso bile kršene ustavno zasigurane pravice volitev za deželni zbor.
JosipoviČ o reformah na Hrvatskem.
BUDIMPEŠTA 16. (Izv.) Minister za hrvatske zadeve, JosipoviČ, je izjavil danes o hrvatskem vprašanju, da je definitivna rešitev zadeve odvisna še od nekih osebnosti. Glede zahtev hrvatske stranke prava je rekel, da se ogrska vlada ne pogaja samo z eno stranko. Za opravičene smatra te-le hrvatske želje: izpremeno železniške pragmatike, zakon o hrvatskih imenih krajev in mest in pa regulacijo finančnih investicij In sicer se naj odkaže hrvatskemu proračunu 50 milijonov v investicijske svrhe. Mir s Hrvati pa Je seveda odvisen od ogrskega menjenja in političnih strank.
Minister JosipoviČ goji nado, da bode možno vse dobro urediti. Kar se pa tiče Čuvaja, je JosipoviČ malomarno in odvratno zamahnil in rekel: »Čuvaj je bolan, a svojo bisago še ima vedno v Zagrebu", Volitve na Hrvatskem.
ZAGREB 16. (Izv.) Vkljub dementiju zagrebškega uradnega Usta se čuje v političnih krogih in se z gotovostjo govori, da razpišejo volitve na Hrvatskem, še predno se sklene mir na Balkanu. Po opatljskem posvetovanju s slovensko ljudsko stranko, se Je v Zagrebu pogajala hrvatska stranka prava s koalicijo in obe ste sklenili dogovor za volitve.
Pams in Poincarč.
PARIZ 16. (Kor.) Pri današnjem plenarnem zborovanju strank levice se Je za poizkus že tretjič glasovalo za predsedstvo republike. Pams je dobil 323 glasov, Poincare pa 309.
Rumunski minister v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) Romunski minister za nauk in bogočastje Dissescu Je prišel v Budimpešto na obisk k svoji hčeri, ki je žena romunskega generalnega konzula Derussija. Popoldne se vrne zopet v Bukarešt. Tukaj razstrošene glasove, da se napoti minister od tu s politično misijo na Dunaj dementirajo od kompetentne strani.
Car Ferdinand zopet v Sofiji.
SOFIJA 16. (Kor.) Cer se je z ministri vrnil v Sofijo.
Veliki knez pod kuratelo.
PETROGRAD 16. (Izv.) Car je ukazal velikemu knezu Mihajlu Aleksandrovlču, da se mora odreči vseh pravic prestoionasled-stva, ki Jih je dobil 14. avgusta 1904 za slučaj, da bi car umrl pred polnoletnosjo prestolonaslednikovo. Ob enem je car proglasil nad velikim knezom svo|o kuratelo.
Ruski delavski potni listi.
PETROGRAD 16, (Kur.) Ruski minister za notranje zadeve Je predlagal, da ?e naj podaljša veljava potnih listov delavcev, ki veljajo za sedaj samo deset in pol mesecev in ki še niso bili rabljeni. Ta predlog pa se razteza samo na potne liste delavcev, ki hodijo v Nemčijo.
Sleparstvo z oproščanjem od vojaška službe.
BUDIMPEŠTA 16. (Kor.) „Ogerska kor." javlja: V nekoliko budimpeštanskih in dunajskih listov so izšle vesti o sleparstvu oproščanja od vojakov in te govore, da Je bilo številno oficirjev, ki baje vsi pripadajo budimpeštanskemu domačemu polku št. 32, zaprtih. Merodajna stran izjavlja, da ta vest, ki žali čast in ugled polka, nI resnična. Vo-JaŠko-sodno postopanje povodom protizakonitih oproščen) Je v zvezi z zadevo Bodor in Je še sploh komaj v stadiju pred-preiskav.
Požar v trgovini s preprogami.
DUNAJ 16. (Kor.) Davi je izbruhnil v trgovini s preprogrami v notranjem mestu, ki Je last Henrika Schčaa, iz desedaj neznanega vzroka požar, ki |e uničil veliko skladišče in povzročil 100.000 K škode.
Skrb za v vojni ponesrečene Srbe.
BELGRAD 16. (Srb. tisk. urad.) Odbor za pomoč v vojni ponesrečenim in njih rodbinam je prejel do sedaj 3987 dinarjev in 12 par, potrošil pa je do novega leta 1313 dinarjev In 14 par.
Tržaško mestno gospodarstvo in Slovenci.
Govor dež. poslanca gosp. dr. Josipa W i 1 f a n a na shodu političnega društva „Edinosti" v nedeljo, dne 12. jan. 1913.
Gospod poslanec j« v začetku svojega govora nakratko omenil namena sklicanju shoda in svojega domenka s predgovor-nikom, drž. poslancem g. cr. Rybdrem, glede na razdelitev poročil, potem pa Je nadaljeval :
Če je kdo v kaki družbi z drugim £li kot solastnik kakega posestva, kot trgovski družabnik ali tudi član kakega društva in če ni zadovoljen z onimi, s katerimi Je v družb), gre lahko in reče: izstopam, razdelimo si solastnino, likvidirajmo, in konec Je takega razmerja. Tudi mi tržaški Slovesci smo v taki družbi, občini, ki veže nas tržaške Slovence s tržaškimi Italijani, ki so močnejši od nas in pripadajo eni stranki, dočim smo mi pripadniki druge. Razlika med to družbo in prej omenjeno je le ta, da ml ne moremo reči svojim soobčanom Italijanom : likvidirajmo, razdelimo si našo skupno lastnino. In tudi če bi rekli mi tako, bi nas oni ne izpustili, ali morda — di, dokler bi šlo samo za dobiček, ne pa tudi tedaj, ko gre za plačevanje.
Enako |e tudi v državi, ki nas, odkrito povedano, grdo gleda. Će bi tu rekli, da naj likvidiramo, da hočemo izstopiti, bi nam dejali, da to ni likvidacija, temveč veleizdaja. Ker torej ne moremo storiti niti enega niti drugega, ker smo vezani na to družbo, nam ne ostaja nič drugega, kakor da uporabljamo tista sredstva, ki so nam podana v n£Šem občinskem in državljanskem življenju, v to, da si pridobimo kolikor le mogoče več moči.
Ravno z ozirom na dogodke zadnjih dni moramo posvetiti vse svoje moči enemu smotru, da se okrepimo, da si pridobivamo veljave, zlasti pa da dosežemo to, da se tudi na odločinih mestih v tej državi ne bo delalo vsega le za Nemce, temveč za vse narodnosti v državi enaka. Zadnje čase vidimo namreč, da naši odločilni krogi pošiljajo preko meja ljudi a la Prochaska, ki ne pozna|o niti najmanj mišljenja in čustvovanja ljudstva, kamor prihajajo, in zato moramo zahtevati, da zasede|o primerna mesta sinovi našega naroda, ki poznajo razmere In umejo položaj, dočim pa mislijo gotovi krogi sedaj, da ,so opravili že vse, Če pošljejo n. pr. v Črnogoro stotnika, ki zna le nekoliko hrvatski.
Če moramo že biti skupaj, potem tudi zahtevamo, da sodelujejo pri vodstvu tako velikega zavoda, kakor je država, zastopnmi vse države, ne pa samo enega dela. Prav tako pa Je tudi
v občinski upravi v Trstu«
Tudi tu obstoja ista napaka, kakor v naši državni upravi, da večina gospodari popolnoma enostransko, da prezira velik del prebivalstva, ki ga tvorimo v naši tržaški občini mi Slovenci. Če se pa vprašamo, kje tiči pravzaprav krivda na vsem tem, moramo reči, da je pred vsemi teh
Stran II.
„EDINOST * St. 17.
V Trstn. dne 17. januarja 1913
razmer kriva naša avstrijska birokracija, da pred vsemi
država zanemarja svoje dolžnosti, tista država, tista avstrijska birokracija, ki }e vzgojila to našo italijansko hegemonijo in ki jo je tudi vedno podpirala, dasiravno bi bita že zdavnaj morala uvideti, da se nahaja na krivi poti.
Pravijo namreč, da je svobodna občina podlaga svobodni državi. Resnica je to, toda Če se duši del prebivalstva v občini, Če ta del prebivalstva nima nikakih pravic, potem je ta
občina bolna
in potem je dolžnost države, da ozdravi občino. Tedaj bi šele država storila svojo dolžnost, katere pa nikakor ne stori, če dopušča, da se uporablja občinski denar v škodo velikega dela prebivalstva, če na eni strani priporoča občinski upravi vsestransko štedenje, na drugi pa odobrava, da se dovoljuje iz mestne blagajne po 60 000 K podpore Verdijevemu gledališču, po 15 000 K za „Lego nazionale" in po stotisoče za laške srednje šole. — Naj bi ne bila naša vlada le za štedenje na eni strani, temveč naj se zaveda tudi drugje svojih dolžnosli.
Podlaga naši državi je enakopravnost vseh narodov in temeljni zakoni naše države določajo, da so vsi narodi v državi enakopravni. Toda ne zadostuje to, da samo obstoje ti zakoni, temveč bi vlada morala pokazati, da se tudi hoče ravnati po njih, morala bi biti pravična. (Klic: Nma poguma !)
Kako stališče zavzema napram občinskemu proračunu italijanska večina, pač ni treba razlagati, pač pa se nam je treba ozirati tudi na stališče, ki ga zavzemajo
naši ljubi socijalni demokratje, s kateremi mi ne moremo nikakor biti zadovoljni, in proti katerim smo tudi že dali izraza. Nikakor ne moremo odobravati, da so tisti zastopniki internacionalne socijalne demokracije, ki se toliko ponašajo s svojo narodno pravičnostjo, pred vsemi s svcjo neudeležbo pokazali svoje nasprotovanje našim upravičnim zahtevam, potem pa Še glasovali za laške politične namene, za Lego.
Proti takemu farizejstvu moramo nastopiti kar najodločneje in popolnoma razkrinkati njihovo hinavstvo.
Odkar se nahajajo v našem občinskem svetu, so se vedno kazali socijalni demokratje italijansko nacijo-nalni.
Njihovo geslo Je, da občina izdaja še vse premalo, da Je treba Še več davkov, da je treba še več tvoriti za ]avne potrebe. In s tem pač ne delajo nič drugega, nego edino le
podpirajo politiko italijanske večine v narodnem oziru, za kar imamo dovolj primerov in dokazov. Tako je na primer izrazil v zadnji seji občinskega sveta dr. Puecher, da občina še vse premalo trosi na šolskem polju. Govornik večine je opravičeval občinsko upravo, da trosi tako veliko, govorniku manjšine pa je bilo še to premalo. K^ka neodkrftosrčnost, kaka prava hlnav-ščina 1 Če bi drugod kdo govoril proti prevelikemu trošenju občinskega premoženja, bi bilo to pravično, toda pri nas v Trstu, I kjer se desetletja že borimo za eno samo šolo, kjer je bilo treba desetletnega boja. preden smo priborili enorazredno Šolo za Gropajce, ki celo niti toliko ne stane kakor en sam razred italijanske ljudske šole v uiicl Ruggero Manna, pa ni imel socijalno-demokratski govornik toliko čuta pravičnosti, da bi bil rekel: če ste zanemarjali šolstvo, ste zanemarjali pred vsemi slovensko šolstvo. In poudarjal Je socijalnodemokratski govornik, du je pred vsemi treba več izdajati za ljudsko Šolstvo, ni pa imel korajže izreči, da Je ravno slovensko ljudsko šolstvo, za katero se borimo že leta in leta zastonj, kar Je najbolj zanemarjeno. Zato pa je tudi prav v tem zatajevanju vsa
hinavščina socijalne demokracije.
Poleg dr. Puecherja le govoril tudi Še eni socijalni demokrat Cerniutz, ki je član »Lege Nazionale* in ki |e podajal italijanski veČini nasvet, kako naj bi uporabljala občinsko gospodarstvo, kako naj bi ljudsko Šolstvo uporabljala le v to, da bi raznarodila nas Slovence, da bi nas Slovence asimilirali italijanskemu življu. (Klic: Da bi bili potem sami Cerniutzi I)
V takem položaju, kakor ga nam narekujejo razmere v našem mestnem občin skem svetu, moramo mi le nagiašati
naš narodni program.
Narodna ideja za nas nikakor ni prazna fraza, kajti izvira že iz našega življenja in prinaša v naše življenje resne naloge In mu daja novih sil, ki so potrebne za resničen, realen napredek našega ljudstva. Z znanstvenega stališča bi se morda moglo reči drugače in tudi dotlej, dokler človek le teoretično proučuje stvar, toda, ko pa pride v resno življenje, tedaj izpozna, da se na rodna ideja še davno ni preživela. Ta ideja ima v okviru našega naroda še velike naloge ter se nikakor ne da prezreti. A pomenilo bi veliko povzdigo vsega tržaškega prebivalstva, aso bi se te naloge izvršile v okviru naše tržaške občine, če bi se dalo našemu slovenskemu narodu, kar mu gre na kulturnem polju.
Zavedati se moramo torej svojih dolžnosti napram s' ojemu narodu, združiti moramo vse svoje sile, uvesti strogo disciplino in organizacijo v naše narodno življe nje In nikakor ne smemo dovoliti nlkakega cepljenja. Vsi, ki se čutimo Slovenci, se moramo združiti v eno falango, v eno vojsko, ki poide z vsemi svojimi močmi In z vsem navdušenjem v boj za boljšo narodovo ekzistenco. In naj se nam ne očita morda, da zavzemamo v tem enostransko slovensko stališče, ne pa širšega jugoslovanskega, slovanskega. V tem namreč, da združujemo moči svojega plemena, ki je tu avtohtono, ne vršimo le svoje naloge napram svojemu slovenskemu narodu, temveč tudi napram vsemu jugoslovanskemu. S tem, da krepimo slovenski element na naš h tržaških tleh pripravljamo ne samo našega, temveč vsega jugoslovanskega naroda evolucijo na višjo stopinjo. Odklanjamo asimilacijo z Italijani, odklanjamo pa tudi brezpogojno asimilacijo z drugo slovansko narodnostjo, ko vidimo v koncentraciji, samostojnem razvoju našega, na tržaških tleh avtohtonega slovenskega naroda prvi pogoj za napredek, za evolucijo vsega jugoslovanskega naroda. Upamo, da so ta naša načela edino orava!
Ob priliki razpra ve mestnega občinskega proračuna v mestnem občinskem svetu bomo predlagali svoje zahteve, katere bc večina seveda odklanjala. Storili bomo po svojih najboljših močeh svojo dolžnost Na vas pa Je, da se pridružujete tem našim prizadevanjem, temu izvajanju našega nacionalnega stališča, našemu boju za slovenski Trst, v katerem hočemo biti SovencI enakopravni in kjer nočemo, da bi gospodarili mi, temveč le da bi se lahko svobodno razvijali, da bi zavzeli mesto, ki nam gre — kar bi bilo le v proc?it mestu, po katerem vodi naša pot v svet, in k čegar prospehj bi potem tudi mi Slovenci vedno radi prispevali po svoji nadarjenosti ter svoji zdravi in krepki moči. (Burno odobravanje!)
Seja mestnega sveta.
Skoro celo sinočnjo sejo mestnega sveta je napolnil govor socijalnega demokrata dr. Puecherja.
Ob 7 in tričetrt je župan otvoril sejo Po prečitarlu zapisnika je
svet. Č e r n i v e c vprašal iavno svet. Mraka, če mu Je v stanu imenovati enega samega socijalista, ki bi — kakor je Mrak zadnjič v svojem govoru dejal — ne spoštoval ljudi niti v svetišču zasebnega življenja.
S?et. Mrak odgovarja takoj, da Je dejal zadnjič le, da socijalisti ne spoštujejo ljudi niti v privatnem življenju, dočlm on v zasebnem življenju vedno priznava tudi političnim nasprotnikom vse spoštovanje.
Svet. Č e r n i v e c |emlje to pojasnilo na znanje in izjavi, da Je to no/ dokaz, da „Piccolo* ne mere živeti brez iaži, kaji v „Piccolu" je bilo besedilo njegove interpelacije.
Svet. Pittoni je hotel tudi radi neke osebne zadeve interpeiirati župana, pa z ozirom na županovo prošnjo, naj se resne proračunske debate ne moti z malopomemb-nimi vprašanji, odneha od interpelacije. Nato Je povzel besedo svet. Puecher, ki je govoril 2 uri. Izjavil je, da se hoče držati politične strani proračunske razprave, ker bo tehnično stran na podlagi številk razložil njegov tovariš Černivec, »ki Je nosen in bo kmalu nekaj velikanskega porodil*.
Ponavlja svo| nazor, ki ga je že v svolem prejšnjem govoru razvijal, da ni glavno vpoštevati to, kar Je večina storila za občino, ampak to, kar ni storila. In reči se mora, da Je večina storila dosti premalo, ker bi bila mogla storiti več. Nato odgovarja Mrak, ki Je zadnjič očital socijalistom, zakaj da ne delajo revolucije, oziroma obstrukcije. Socijalisti se ne boje ne obstrukcije ne revolucije, toda izvrševali jo bodo ob primerni priliki, kadar si bodo gotovi uspeha. Napačno da je torej očitati nJim, da so c. kr. C. kr. da je temveč večina, ki da se da voditi po c. kr. vladi pri sestavljanju proračuna. Dr. Wi fanu da ni sicer preveč pri srcu občinska avtonomija, češ, d i bi večina vsled avtonomne oblasti mogia Slovence zatirati.
Svet. Wilfan: Ne, bi mogla, ampak zatira I	*
Puecher: V kolikor |e to tudi res, se mi socijalisti vendar bojimo za občinsko avtonomi.o, ker enkrat izgubljene ne bomo mogli več priboriti. (Dr. W 11 f a n : In s tem, da ščitite avtonomijo, pomagate zatirati Slovence I)
Vseobčih interesov po govoinikovem menenju sploh ni: zdravniki, da imajo interes na tem, da se razvijajo epidemije; na tem, da ljudstvo ostaja v temi, da imajo interes duhovniki in izkoriščevalci (seveda socijalisti še najbolj I) Skupne interese imaio le posamezni razredi človeške družbe, izmed kojih zastopajo socijalisti največjega in najvažnejšega, to so delavci; ia ravno občina, da {e pok ican3 v to, da ščiti interese tega naj potrePnejŠega razreda.
Nato brani socijalistovsko odkritosrčnost in pravičnost, češ, da so pri volitvah kandidirali tudi 2 Slovenca.
Dr. R y b a f: Seveda, sicer bi se bili uprli slovenski socijalisti 1
Puecher: Da tudi zahteve Slovencev na šolskem polju niso še tzpolnieie, pa upravičene, smo dokazali s tem, da smo predlagali slovenske šole v Trstu (ker vedo, da Jih občina ne da).
Zatem govori o podpori „Legi Nazionale" ter pravi, da Je ta zade?a zelo malenkostna, in da se socijaUstlčna stranka ima baviti s pač resnejšimi zade7ami.
Dr. W i lian: Seveda, saj smo že tolikokrat povedali, da so naši kulturni interesi slabo varovani v valih rokah.
Dr. P u e c h e r na to izjavi, da je in da bo glasoval z navdušenjem za „Lego Nazionaleu, ker jo smatra za. zelo potrebno in koristno društvo, o čemer se je na lastne oči prepričal.
Dr. W i 1 f a n: Včasih v je dobro niti lastnemu očetu ne verjeti! (Černivec kriči).
Dr. P u e c h e r: Za Ciril - Metodo >o družbo bom pa glasoval tedaj, ko bodo slovenske občine podpirale »Lego Nazionale". To je pravica!
Dr. W i I f a n : Pra vica na dolgi roki!
H koncu se bavi Puecher z vprašanjem kompromisa med Itatljanl in Slovenci. V to pa da je prej treba rešiti vprašanje slovenske šole v Trstu in odstraniti oba irredentizma: italijanskega in (dr. W i I f a n: „Slovenskega I' - velik smeh.) slovanskega. Trst ima gotovo bodočnost svojega zaledja, („hinterlanda") (to je slovensko bodočaost). Govornik odkrito želi kompromisa med Italijani ia Slovenci, ker bi le na tak načfn Trst ostal zares neodvisno mesto, neodvisno tudi od panslavizma in carizraa. (Dr. NViifan: Ubogi Puecher s svojimi bau-bau), boji se pa, da Je predlog dr. Wi)fana le predlog za volilni kompromis. —
Konec seje ob 10 url.
Domače vesti.
Odborova seja političnega društva .Edinost" se bo vršila v ponedeljek, dne 20. januvarja ob 3 popoldne v „Slovansk čitalnici«.
Vabi se vse gg. odbornike, namestnike in deželne poslance, da se seje polnošte-vilno in točno vdeleže. Predsednik.
Javen shod polit, društva .Edinost", ki se Je imel vršiti prlh. nedeljo, 19. t. m. pop. v Skednju v „Gosp. društvu", mora odpasti in se bo vršil pozneje.
Opozarjamo vsakogar, ki dopisuje našemu listu, da ne prevzemamo nikake od govornosti, oziroma obveznosti za to, da bi bili priobčeni dopisi, ki niso bili ali po pošti doposlanl, ali osebno oddani v našem uredništvu &U pa v Skrinjico za pisma, namenjena našemu uredništvu. Prav tako ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti za dopise, oddane kakemu članu uredništva izven uredniških prostorov. Obenem opozarjamo dopisnike, zlasti pa donašalce društvenih vesti, da črkostavci nimajo pravice sprejemati dopisov za list in da je vhod v uredniške prostore tam, kjer je napis nad vrati „uredništvo", ne pa „t i s k a r n a".
Uredništvo .Edinosti".
Proporcijalna volilna pravica V par tednih se bodo vršile v Dunajskem Novem mestu občinske volitve po proporcionalnem volilne zi5temu. Socljalnodemokratično g'a-sllo „Arbeiter Zeituog" pravi, da s tem mesto ni Še dobilo splošne in povsem enake volilne pravice, ali zadovoljno Je. ker je *> tem deželni odbor NIžje-Avstrijski prlpozna! princip proporcionalne volitve. Graja pa .Ar-bei:er-Zeitung" ta deželni oobnr, da je ta princip pripoznal le za dve mesti: za Dunajsko Novoraesto ia Wa3dhobn na reki Ybbs. Zakaj pa ne tudi za Dunaj? Mart je tu duševno žn politično življenje bolj zaostalo? Kar je dobro za Dunajsko No^ome-sto, mora biti dobro ia Dunaj. Vzrok tej enostranosti vidi socijalno demokratično glasilo v dejstvu, da ima ta deželni zbor kr Ščansko socijalno večino. Proporcijalni volilni zistem sloni namreč na principu enakega prava. Po tem principu bi prišle vse stranke do primernega zastopstva in ne bi mogla gospodovalna stranka majorizirati vseh druzih. To bi pa pomenjalo konec krščansko-socijalnega neomejenega gospodarstva na dunajski občini. Zato diferencira deželni zbor Niže-Avstrijski med Dunajem in Dunajskim Novimmestom: zato ohranja za Duna| volilno pravico — privilegijev. .Arbeiter-Zeitung* meni: „Tudi čast Dunaj* zahteva, da bi glede političnih pravic svojih občanov prednjači!, ne pa da zaostaja za cele milje daljave".
Prav. To pot soglašamo popolnoma s socijalno demokratičnim glasilom. Kar zahteva „Arbeiter Zeitung" za Dunaj, Je zahtevalo naše politično vodstvo že davnaj tudi za Trst. Ob pogajanjih za volilno reformo v Trstu so naši govorniki — posebno dr. Rybsr — kazali na proporcionalni volilni zistem kakor edino res liberalen zistem. In resnici na ljubo moramo priznati, da so se tudi naši slovenski socijalni demokratje iz rekali tedaj za ta princip. Posebno je to storil — ako se ne motimo — Eibin Kristan na velikem shodu v „Narodnem domu".
Ali, ogrevali so se le za — princip. Ni pa priŠio do skupne energične akcije. Soci jalni demokratje odklanjajo vsako koopera-c jo z našo stranko, pa naj gre tudi za naj-poštenejo, tudi od njih samih priznano stvar. Saj nočemo reči, da bi bila ta akcija že tedaj vspela. Kajti vlada se Je principijelno
izrekla proti takemu proporcijona'nemu zi-stemu. Ali izkustva kažejo, da tudi stalšči vlade niso večna. Ssj Je Isti princip, ki gi je v Trstu principijelno odklanjala, pozneje vendar pripoznala v rečenih d?eh mestih na Niže-Avstrijskem. Tudi vlade se končno udajajo pritisku, ako se ga izvaja s primerno energijo in doslednostjo.
Po proporcionalni volilni pravici bi bilo vsaki stranki v Trstu zagotovljeno primerno zastopstvo v naši občinski, oziroma deželni zbornici. Ia s tem bi bil storjea konec neomejenemu gospodarstvu sedajne liberalne — neliberalne, teroristične, strankarsko skrajno egoistične večine.
Scc jalni demokratje govore sicer vedno, da sovražijo to gospodarstvo in da je hočejo zrušiti, ker je smairajo skrajno škodljivim za interes občine in dežele. Ali kaj koristijo vse lepe besede, dokler socijalni demokratje principijelno odklanjajo vsako sodelovanje z našo stranko, čeprav gre zi isti skupni cilj 11 Tako je ob vsakem važnem vprašanju. In če bi se tudi kedaj spustili v kake akademične razgovore, pa da|a|o vsi-kdar razumeti, da bi hoteli le kaj prejemati od naše stranse, ne pa jej tudi dajati!! S tem so ravno oni — pa naj taje kolikcr hočejo — resnični vzdrževatelji italijansko-liberalnega zastopstza v Trstu. Dokler bodo vstrajali v tej trdo/ratnostl, tudi ne pridemo v Trslu do res pravičnega in modernega volilnega zistema.
Napredek Slovencev v Trstu. Reški .Novi list" prinaša dopis iz Trsta, v katerem laskavo govori o napredovanju Slovencev v Trstu. Veliko važnost pripisuje rastoči naši gospodarski organizaciji, ki se sedaj zopet izoopolnl z ustanovitvijo „Splošne hranilnice". Pupilarni denar so morali doslej tudi Slovenci nalagati v Času di ri-sparmio, od katere je dobivala podporo — Lega Nazionale. Tako so Slovenci sami se svojim denarjem morali podpirati najnevar-neje italijansko napadalno društvo.
Posebno priznanje Izreka tržaški dopisnik reškega lista tudi napredku našega gledališča. Opisuje trlumf, ki ga Je dosegel hrvatski umetnik na našem odru, In ovacije, ki mu lih Je prirejalo občinstvo. Potem pravi: Z veseljem se bo Vuškov'ćspominjal tega večera v Trstu, ker se |e mogel umeriti, da se je Slovanstvo v Trstu silno oja-Čilo in da naši l|udje tu zaajo črniti umetnost in njene predstavitelje. Ponavljam mu besede, s katerimi se Je od njega in njegovih tovarišev poslovilo dubrovniško meščanstvo pred tremi leti: M^rko, ne pravimo Ti z Bogom, ampak samo na svidenje 1 Vuško-v!č ni bil osamljen na odru. Poleg nJega Je bito tudi izvrstnih sil. Tenor 11 i č i ć v vlogi Sokolovića in gospica Thaler je va ka-kir Jelena bi mogla nastopiti tudi na večlh odrih, nego je slovenski v Trstu. M'adi g. R u m p e 11 (Sulejman), C e r g o IJ (častnik Juranič), pa gospa 1 o p 1 a k o v a (Eva) so pripomogli se svojo igro in petjem do tega, da Je bila predstava v splošno zadovoljstvo; pak moremo iskreno čestitati režiserju Dra-guthovfču, ki Je zbral toliko moči za naše gledališče, da se ne bojimo danes tudi tujcem pokazati, kaj more dati naš oder, ki dnevno uprav sijajno napreduje. Samo naprej!! V gledališču Je bilo Slovanov raznih jezikov, pa tudi po kak Italijan vmes. Bili so očarani ne sano po gtasbi našega maestra Zajca, ampak tudi po izvedbi, in so Vuškovića prispodobljali najboljim baritonskim močem, občudovaje ga posebno radi igre, združene z močnim in milim glasom. Hrvatov Je bilo tudi dosti, pak smo uverjenl, da so — posebno naši D Imatinci — uvideli, kakega umetniškega užitka morejo nsjtl v tem gkdališču, za katero morda mnogi naši niti ne vedo, ker ga .kulturni" in .liberalni" mestni Usti a ta .Plccolo" nikdar niti ne omenjajo. In Dalmatinci gotovo ne bodo več redki gosti med obiskovalci slovenskega g'edališča. Z'injskega so pevali hrvatski.
Okrajna konferenca učiteljstva tržaških in okol.ških siovenssih ljudskih šol se je vršila 7. t. m. v slovenski ljudski šoli na Vrdeli. O v vsakem obziru dobro uspelem zborovanju nam je obljubljeno daljše poročilo In to za prihodnje dni.
Ciril-Metodov ples. Danes ob 4 pop. se vrši damski sestanek v prostorih Slov. čitaln ce. — Zvečer ob 9 odborova seja v gornjih prostorih kavarne BJkan.
Združeni odbori svetoivanskih narodnih društev prirede v nedeljo 16. t. m. sestanek pri Živcu na Sovranišču. Pogovor: o Šolskem obisku. V nede!Jo pa Je ob 4 poo., po blagoslovu mladinska veselica v „Oortnem društvu" pri cerkvi, istočasno pa tudi v „Gosp. društvu na Vrdelci, a vse to v korist ubožnim slovenskim šolskim otrokom.
Vstopnina k veselicama po 40 st., sedeži 20 st. K sestanku vstop prost.
Lepa vzvišena in plemenita misel navdala je srca „Sokola" in društva „Zvon*1 na Opčinab, da priredita v nedeljo, dne 19. t. m/malo veselico s petjem in igro, ki Je na S Ivestrovo vzbujala toliko smeha — v prid zapuščenim in prizadetim družbam onih, ki so morali ,od nas tja v tu'1 ^aj" na ukaz domovine, ki se je zdelr. v varnosti. ---
Draginja Je letos splošna, nemosno-občutna, beda trka na vrata siromašnega našega ljudstva, a kaj naj rečemo šele o tistih družinah, ki so izgubile svoj glavni
V Trstu, dne 17. januarja 1913.
EDINOST" št. 17.
Stran III.
steber, ki bi f'h bil podpiral sedaj, ko se je pridružila vedno rastoči bedi še mrzla zima, ki z ledeno, neusmiljeno roko daja ,vdar na vdar" revnim, zapuščenim materam in njih otročičem, ki se jim dušna bolest šr pomnožuje v bridki zavesti, da imajo očeta, moža, sina, ki trpi v pomanjkanju prave, prijazne postrežbe, v mrazu, bolezni in srčni bolesti, ker ne more pomagati svojim dragim.
P.idite vsi k tej veselici s tako blagim namenom in pomagajte prenašati — čeprav z malim darom — neznosno to gorje ubogim, zapuščenim družinam in — kdor ne more udeležiti se te zabave, prirejene v tako blag namen — naj žrtvuje po svojih močeh I Saj se bo vsak dar hvaležno sprejel, in tudi najmanjši teh darov izbriše solzo bridkosti Iz obličja trpečega nam brata.
Globoko v srca na] se nam vtisnejo besede našega Oregorčiča:
„Odprl srce, odpri rok k, Otiraj bratovske zolze In bednim olajšuj gor^e".
V	nedeljo, dne 19. t. m. stori torej vsak Openc — in po možnosti tudi bližnji sosedi — svojo rodoljubno in Človekoljubno dolžnost 1
Plesni venček priredi godbeni cdsek ZJŽ v soboto, dne 18 t. m., ob 9 zvečer v veliki dvorani NDO. ulica sv. Frančiška št. 2. I. nadstrooje. Svira orkester „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev". Ples vodi g. Banano. Vstopnina za gospode 1 K, dame 50 vin. Za obilno udeležbo se priporoča odbor.
Prihodnjo nedeljo se bodo ponavljali „ŠtTje letni Časi", proizvajanj po učenkah in učencih naše šole, in sicer dopoldne ob 10 in pol. Za drugi čas nismo mogli dobiti d porane.
Zato apelramo na naše občinstvo, da privede svojo deco k tej lepi spevoigri. Tudi ob dopoldanski uri, saj gre ves dobiček v pokritje stroškov za obdaritev naših ubožnih Šolskih otrck. _
Slovensko gledališče.
Snočnja premijera „Cednostne Suzane" je uspela prav ^obro, v nekaterih mestih celo naravnost izborno. Natančnejše poročilo priobčimo jutri, danes naj rečemo le toliko, da se Je občinstvo, ki pa ni bilo ravno preštevilno, zabavalo kar najizborneje.
Omenimo pa naj danes še nekaj, kar sicer neradi spravljamo v javnost, a vendar moramo, ker nobena beseda, izrečena in camera caritatis, ne izda prav nič. Torej popolnoma jasno: slavno gledališko vodstvo, oziroma odbor „Dramatičnega društva" naj pouči ljudi, ki jih ima nameščene pri stranskih izhodih iz gledališke dvorane, ziasti pa pri onem v naše uredniške prostore, kako naj se ponašajo napram ljudem, ki Iradjo pravico hoditi skozi omenjena vrata. Takih sirovosti, naročenih ali nenaročenih, kakor so se dogajale snoči, nismo nikakor več voljni prenašati. Upamo, da nam ne bo treba ponavljati tega dovolj jasnega opomina.
• * *
V	nedelio popoldne se ponovi ob ljudskih cenah Rovettova drama
„NEPOŠTENI".
Zvečer bo prva repriza operete „ČEPNOSTNA SUZANA".
Tržaška mala kronika«
Trst, 16. Januarja.
Grozna nesreča na psrniku. NccoJ ob poiidvanajstih, ko Je vse mesto bilo v velikem miru, Je strašanski pok vznemiril vs.j, ki so se nahajali v bližini obali.
Na parniku „Sebenlco*, ki Je bil na pomolu št. 2 „Sani!a" je vsled neznanega vzroka nočll sod karbida, ki ni le povzročil velikanske škode parniku samemu, temveč smrtno ranil nekega pomorŠčeka, in težko poškodoval dve drugi osebi. — Drugi so se vsi rešili.
Na lice mesta Je prihitela na pomoč finančna straža, policija, za to gasilci in slednlfč še rešilna postaja.
Podrobnosti podamo radi pozne nočne ure Jutri.
Nevaren človek. Že dae 19. avgusta m. I. Je bila opozorjena varnostna oblast po vodstvu hoteia „Provinclale" v Largo San-torio Santorio št. 4, da se mudi v tem hotelu neki človek, td je precej sumljiv i po svojem načiau življenja i po tem, da v znatni meri trosi denar. Moža so aretirali.
Policija Je preiskala sobo, v kateri Je stanoval v^pmenjenem hotelu in med nje govo prtljago so našli električno svetilko, več ponarejenih ključev, črevlje s podplati iz gumija In nekaj listin, ki so bile očividao ponarejene. Ko so aretiranca prepeljali na policijo, je izpovedal, da se imenuje Egon Marko Uiiich, da je star 30 let, rojen v Lvovu, pristojen pa v Mjskvo. Rekel je, da Je hotelski portir.
Po nekaterih dneh so ga vnovič izpra-ševali ia teJaj Je povedal, da je njegovo pravo ime Valter Hoyer, da je star 27 let ia da je t odom iz Dortmunda na Wcstfai-ukera.
Druga sekcija na policiji, ki je imela opraviti z aretirancem je nato opustila vso nadaljnjo preiskavo in je aretiranca dala na razpolago odgonskemu oddelku, nakar se je odredilo, naj Hoyerja fotogra-f rajo in ga antropometrično izmerijo, a nato
se Je začelo vsestransko dopisovanje s pa riško varnostjo oblastjo, londonsko, dunajsko in nekaterimi drugimi v Nemčiji. Tako so končno ugotovili aretirančevo identiteto in njegovo predživljenje.
Dne 5. oktobra Je potrdila varnostne oblast v Dortmundu, da Je Ulrich v resnici Valter Hcyer. Dne 23. oktobra so sporočili iz Berolina, da je bil Hoyer večkrat kaznovan v Nemčiji zaradi tatvine in da je bil tudi Že v poboljševaloicl v Mooshartu na Weslfalskem, odkoder je pobegnil v inozemstvo.
Dognalo se je tudi, da Je bil Hoyer nekaj Časa uslužben kot vratar v hotelu .Montplas" v Vallorcinesu na Francoskem, kjer Je zakrivil tudi več tatvin v škodo tujcem, ki so stanovali v omenjenem hotelu.
Hoyerjeva žena Je doma na Angleškem. Kjer se je Hoyer mudil, odpovsod so prišla o njem le slaba obvestila. Te dni ga Je po licija izročila državnemu pravdništvu. Sodili pa ne bodo Hoyer]a tu, temveč ga izroče francoskim oblastim.
Nov način goljufije. Včeraj smo poročali med domaČimi novicami, kako je bilo več ljudi ogoljufanih na ta način, da so se dali premotiti po nekem lopovu, ki Jim Je Izvabil denar, potem pa odšel v bližnjo hišo, Iz katere pa je pobegnil skozi druga vrata. Seda) se je posrečilo ujeti lopova, ki je 38 ietni Alojzij Mliič, Tržačan, človek, ki nima nikakega posla in nikakega pravega stanovanja. prava baraba.
Vlom v vilo. Predvčeranjim so vlomili neznani lopovi v Pradejevo vilo v Bertokih pri Kopru. Obrnili so vse narobe in odnesli razne obleke in perila v vrednosti nad 500 kron. O teh vlomilcih ni nikakega sledu.
Tatvina v prosti luki. Včeraj popoldne so v stari prosti luki nekega možakarja videli, ki je vrgel čez zid neki zavoj, katerega je na drugi strani pobrala neka ženska Pozneje se je izkazalo, da |e bilo v zavoju 5 kg sladkorja. Sladkor je bil seveda ukraden, tat Je pa bil 40letni dninar Anton Roje, rodom iz Dekanov, stanujoč v Zg, Čarbolj Št. 67. Ženska pa je bila njegova žena Marija. Rojca so aretirali, ženo pa po zaslišanju izpustili.	_
Društvene vesti.
Ruski kružok. Danes zvečer se zopet začne redni tečaj za ruščino. Tečaj za slovenščino se otvori nocoj ob 7. Vsi oni, ki so se vpisali, naj pridejo ob tej uri na Ac quedotto 20, II. nad., kjer se določi dan in ura pouka. Sprejemajo se še vedno novi učenci.
Pjevanje za Svetosavsku Besjedu.
Večeras imadu samo soprani i alti. Umolja vaju se gospodjice, da nefaljeno sve dodju
Pevovodja.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer ob 8 pevska vaja za moški zbor. Jutri, v soboto, pa |e izredna pevska vaja za sopran ob 7 in pol. Prosim vsi.	Pevovodla.
Pogrebno podp. društvo „Sv. Križ" v Sv. Križu pri Trstu bo imelo svoj redni občni zbor dne 23. t. m. ob 7 zvečer v prostorih društvene gostilne. Dnevni -red po pravilih.	Odbor.
Odbor telovadnega druStva „Sokol" v Trstu vabi brate člane odseka v Rjjanu k občnemu sestanku danes, v petek, ob poldevetih zvečer v „Kons. društvu" v Ro-Janu. Ker }e urediti zelo važne zadeve glede odseka, pozivlje se k polnoštevilni udeltž^
Pevsko druStvo .Zarja" v Rojanu priredi v nedeljo, dne 19. t. m., plesni ven-šek z družinskim večerom.
Mar. deL organizacija.
Predavanje pri Sv. Jakobu. NDO priredi jutri točno ob 8 zvečer preda vanje v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu o predmetu: „Strokovne organizacije". Predavatelj strokovni tajnik Brandner.
Iz Nabrežine. Naše godbeno društvo priredi v nedeljo dne 19. t. m. v dvorani gosp. Frana Grudna cvetličen ples. Začetek ob 7 zvečer. Vstopnina za gospode 2 K.
Odbor skupine tehn. zavoda „Sv. Andrej": V nedeljo predpoldne važna odborova seja v dru št. prostorih pri Sv. Jakobu. Na sejo so vabljeni vsi odborniki in tudi namestniki.
Ustanovni občni zbor podružnice NDO v Sv. Križu se bo vršil v nedeljo, ob 2 popoldne v narodni gostilni g. Košute. Občnega zbora se smejo udeležiti samo člani NDO in povabljeni, ki se pa morajo lzk :ati s povabili.
Skupina uslužbencev c. kr. . glavnih sk! 'šč, vabi vse člane v nedeljo, dne 19 t. r .ob 10 dop. na društveni sestanek v dru -ene prostore ulica sv. Frančiška št. 2 Ker dnevni red zelo važen, se nadejamo, da i e ga vsi člani gotovo udeieže.
Odbornice ženske skupine NDO so vabljene na posvetovanje glede javnega ženskega shoda. Posvetovanje bo v nedeljo ob 6 zvečer v društvenih prostorih.
Agitacijski shod NDO ponovno poživlja odbore vseh skupin NDO, da izpolnijo sklep zadne konference glede agitacij-skega odseka NDO.
Konferenca NDO. Prihodnji teden bo konferenca odbornikov vseh skupin NDO, □a katero že sedaj opozarjamo. Na dnevnem redu |e med drugim tudi kongres NDO.
Sodna prodaja špecerijskega blaga
na licu mesta, ul. Commer-ciale št. 330 ob 9 zjutraj.
Naznanilo.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzela po pok. soprogu Francu Macarolu
prodajalno usnja v Sežani.
Omenjam tudi, da bom prodajala sedanje prevzeto blago po znižanih cenah. Prodajalna se nahaja na istem prostoru kakor poprej. Slavnemu občinstvu se priporočam ter prosim za nadaljno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Antonija udoua Macarol.
Back & Fehl
splošni unlformsRI zauod Trst, Acquedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri
Pcsojilno in konsumno društvo „Opčine"
registr. zadruga z omejenim poroštvom na Opčinah
vabi na
12. redni občni zbor
ki se vrši v soboto 25. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih. AM
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev letnih račonov.
4.	Volitve.
5.	Slučajnosti.	NaSelstvo.
Računi in knjige so na blagohotni vpogled pri začasnem tajniku Ivanu Vidavu.
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIGG
trsi via S. Citeriaa štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni i
8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne)bolezni: ll1/,—1 in 7—7V
' Umetniški predmeti '
kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umttne cvetlice in palme, fanta* zijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino
Piazza S. Giovanni št. 3.
Za trajno delo v Ljubljani
sprejme Izurjen in znoten
tesarski poslovodja
(polir)
zmožen slo-en čine in nemščine ter strokovno izobražen. — Ponudbe z zahtevo plače na: A TON STE!MER, mesti! tesarski mo]ster
- LJUBLJANA. -
Zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in deCke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
♦ NA ORftOKE! Zmerne cene! ♦
Adolf Koatoris
Trst, ulica S. Giovanni št 16, I. nad.
zraven .Buflet Antom \ — Telefon 251, Rim. II. :: POZOR I Skladišče se nahaja v I. nad. ::
HJJ:

cQ
G. de VECCHI n
naslednik A. FONDA,	■
Trst, ulica del Bosco št 17.
Zaloga sena, krme in otrobov*
Seao I., alama, ogerako seno. beneški otrobi, otrobi št. 84.
Idi
ristide Grualco - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL
Odllkouaim tovorna ( svetinjo ) ceul In cementnih.
plošč, teraco'j in umetnega kamna. :: f
vsakovrstno delo ▼ cementa. Cene interne, delo točno. V
S23SS0H
TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI
drulba z o. z.
— Trst — ulica Tizlano Vecellio štev. 3. — Telefon štev. S60. —
Izleti na vse kraje
in varne.
l avtomobilskimi Žardinijerami z 12 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprte, elegantne, solidne
— Cene zmerne po dogovoru. p^imumijm' 1» imnfirginn
\/ii\/ii\/!!\/ii
.rvaoi M Trat.
m^GAg]
Napredek vede!
Najenergičnejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
= IORUBIN GASILE =
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in meh. «	* .. m ..
katarji korenito ozdravijo s iOHIOtil i/A8116
C CflflHe.	Konfeti CaBile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba
rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge), popolnoma odpravljajo in oblažujejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna eoženja (prostatitis, uretritis, cistitia, mehurae Katarje, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tekove itd- — škatlja konfetijev Ca^ile K 4'—.
Iorubin Caeile, najbolj Se protiHifil tično in poživljajoče kriČ stilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, aneniji, impotenci, kosto.oli, lshiaa, vnetju žlet, poltnim madežem izgubi semena, polucijam, spermatoroi, ateriLiteti, neurasteniji, energičen razkrojevale^ nrinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3*50.
Vbrisganec C a Bile zdravi beli tok, akutne in kr jnifiae katarje, vaginitis, ure-tretis, eedometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgaaca Casile K 3'50.
Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Oasile Trrt. ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni iz elhd GASILE se prodtjajo v VBeh akreditiranih lekarnah. — Zaloga T TIHI: MailO UM. iBKana SlfiaraUl.

'»BJIC
E'elti M iTiiii
Stran IV.
„EDINOST" St. 17.
V Trstu, dne IT. januarja 1913.
Vesti iz Goriško.
GoriSka trgovska zbornica prezira slovenski Jezik — In s tem tudi žali slovenski del dežele — na predrzen način. Koncem tega meseca se bodo vršile dopolnilne volitve v to korporacijo. Volilna komisija pa razpošilja volilcem tudi po slovenskem delu dežele le Italijanske „Notificazi one", italijanske legitimacije in italiianske glasovnice. To pa je vendar že preveč, tudi za najmirnejega človeka. To je drznost, ki se ne daja kvalificirati. Ni dovolj, da ravno ta zbornica z voiitvijo svojih zastopnikov v deželni zbor goriški krati Slovencem vsai nekoliko primernejo pozicijo v tej deželni zbornici. Z nsjgršimi, evidentno dokazanimi mahinacijami in zlorabami prepreča namreč povodom svojih volitev, da slovenski glasovi ne prihajajo do veljave. S tem doseza da so Italijani sami gospodarji v tej trgovinski zbornici in da |o le Italijani zastopalo v deželnem zboru in jačijo tam italijansko stran na neizmerno narodno, gospodarsko, politično in tudi kulturno škodo slovenskega prebivalstva. In to se godi vzlic dejstvu, da imajo Slovenci večino dežele v svojih rokah ! Ni torej dovolj to, da nas goriška trgovska in obrtna zbornica tepe in ubija v deželnem zboru I Ne, tudi v svojem lastnem poslovanju enostavno prezira naš Jezik in pošilja z neverjetno drznostjo tudi slovenskim strankam le laška obvestila in laške tiskovine.
Ne pomaga nič: zopet moramo zapeti staro pesem, pa naj še tako neprijetno zveni na ušesa izvestnim ljudem 1 Če je v vodilnih krofih goriških le še iskrica resničnega poštenega slovenskega rodoljubja: združiti se mora|o na tem pol|u, za boj proti nezaslišanim, vnebovpijočlm krivicam, ki |ih pro-vzroča našemu življu goriška trgovska in obrtna zbornica v sedanji nje sestavi! Proti tej odločen in — skupen boj. Čudom pa se moramo čuditi tudi temu, da državne oblasti se svojo asistenco še podpirajo tako kričečo krivico in da s tem Še pomagajo zastrupljati — ker tudi na slovenski strani kri ni več voda! — razmerje med obema narodnostima.
Volilec v trgovsko zbornico.
Iz Sežane. Na občo željo se žaloigra „Vestalka" ponovi v nedeljo dne 19. t. m. ob 4 popoldne v dvorani „pri treh kronah* v Sežani. Nedeljska premijera je dosegla nepričakovan vspeh tako v gmotnem, kakor v moralnem oziru.
Namen prireditvi — pomoč šolarski kuhinji — je torej dosežen. Vabimo vsled tega slavno občinstvo, da z orirom na to, ker je imela družba z vprizoritvijo te igre velike stroške, prlhiti k reprizi vsaj v tolikem številu kakor h premijeri. Cene ostanejo iste kakor so bile za nedeljsko vpri-zoritev.
Iz Vrtojbe. V Vrtojbi so društvene razmere žalostne. Od toliko društev, ki jih imamo, deluje Še samo „Čitalnica" v Dol. Vrtojbi, za kar se je zahvaliti par domačim intellgentom, ki res z vso vnemo in požrt-vovanjem delujejo v prospeh „Čitalnice".
Vsa druga društva pa spijo, nobenega sestanka, nobenega zbora, le par številk kakega časopisa leži raztrganih po mizi, a nobenega ni, ki bi se brigal, samo malce pogledal.
Tako na pr. društvo „Napredek* v Gor. Vrtojbi. S kakim veseljem je bilo usta novljeno to društvo, s kakšnim požrtvova-njem so se nekateri inteligenti pobrigali za razvoj tega društva; a zdaj, ko Je bivši predsednik umrl, in g. J Cejan prestavljen v daljno Istro, g. F. Pahor pa študira na daljnem Dunaju — se noben vrag ne briga nič več.
Imamo pa mladega učitelja, in pa tudi starega. Dolžnost njiju, kakor inteligentov b» bila, da bi se nekoliko žrtvovala, da b; edino to društvo vsaj malo vspevalo. Dol žnost pravim, kajti „ne kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan". Malo ljubezni do naroda, med katerim se živi, in ki Je ukaželjen — pa gre vse!
Ni to draga stvar, da si pridobiš hvaležnost naroda, težko pa je, da si zopet pridobiš zaigrano ljubezen.
Naše Gorence pa rotim, naj ne zapuste društva „Napredek". — Naj se večkrat zbirajo, naj kaj sklenejo 1 Pomlad se bliža. Kje Je odbor za — spomladno veselico?
Telovadno društvo „Sokol" v Škrbini priredi svoj 111. občni zbor dne 19. t. m. ob 3 popoldne v dvorani g. Adamiča.
Kanal. V soboto dne 18. t m. se vrši v tukajšnjem hotelu pri „Zlatem levu" V. lovski ples. Glede na splošno veliko zanimanje obeta ples biti jako lep. Prosimo one p. n. gospode in dame, katerim se pomotoma ni poslalo vabilo, da se zglasijo pri odboru za prireditev lovskega plesa v Kanalu.
Iz Sežane. Kakor lani, tako se je tudi letos odločila sežanska mladina, da priredi svoj plesni venček. Že lani se je bil tako dobro obnesel, letos pa, sodeč po pripravah, obeta še boljši vspeh, posebno, ker pose tijo to prireditev tudi Tržačani in, kakor se sliši, tudi Nabrežinci, Divačani, Openci in celo Goričani.
Ta piesni venček se bo vršil v hotelu „Pri treh kronah" v soboto dne 18. t m Začetek ob 8 zvečer. Sviral bo salonski orkester iz Rojana.
Mimogrede bodi omenjeno, da bodo ta večer švigale serpentine po dvorani, koti-
ljonov bo ena vreča, šopkov cel koš, dame bodo kegljale. Imeli bomo še drugo poŠto, a ne tako resno, kakor je ona pri cerkvi, ampak ono pri kateri se vse zabava.
Ker je čisti dobiček namen|en prepo-trebnima društvoma „Kraški vili" in „Sokolu", bo vsak udeležoik imel prijetno zavest, da je s svojimi prispevki dejansko pripomogel rečenima društvoma.
Občni zbor kol. športnega društva .Ilirija" v Gorjanskem se je vršil dne 29. decembra m. I. ob precejšnji udeležbi članov. V novi odbor so izvoljeni: Vinko Ru-dež, predsednik, Ivan Colja, podpredsednik, Drag. Petelin, tajnik, Štolfa Angel|, blagajnik, reditelj: Viktor Kočevar. Društvo je v prvem letu svojega obstanka zelo lepo napredovalo ter upa v prihodnjem enakega napredka, posebno, ker je to edino društvo v Gorjanskem. V kratkem se osnuje pevski odsek.
Pevsko in bralno društvo »Zarja" v Koprivi vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 19. t. m. točno ob 1 popoldne v društveni čitalnici z običajnim dnevnim redom.
Iz Lokev. Mesto cvetja blagopokojnemu Avgustu Praprotniku so darovali na željo blagopokojnega rodoljuba za CMD sorodniki, prijatelji in znanci K 26*30,1. M. K 15, a g. Radoslav Srebotnjak K 6 (obenem tudi K 6 v počeščenje spomina pokojnega Aloj zija Gorlupa). _
•AK9VI
Za veliki CM ples, ki se bo vršil dne 1. februarja so darovale in gospe in gospodične :
Costaperarijeva torto in pecivo, Valen-tinčeva liker, Urankarjeva liker, GostlŠeva torto, Usčeva kranjske klobase, Caharijeva liker, Logarjeva torto, PolIČeva liker, Perto-tova vino, Guličeva vino, Saksida torto, Golijeva galanterijo, Ponikvarjeva galanterijo, Lenassijeva pecivo, Ponikvarjeva pecivo, Gromova jezik, Lenassijeva 2 potici, Bartol-Germekova 2 Šarklja, Bartljeva 1C0 krofov, dr. Ternovčeva pečenko in salam, dr. Gre-gorinova pečenko, limonado in malinovec, Baramova galanterijo, dr. Staretova jezik, Cernagojeva galanterijo, Medičeva galanterijo, Pfeiferjeva kranjske klobase, Hernova kranjske klobase, Krstnikova galanterijo, Cer-nigojeva cvetlice, Burgarjeva galanterijo.
—	Za slov. šolo so za december darovali uradniki I. skupine K 35*33 in za jan. K 33-83. Srčna hvala.
—	Za svetoivansko podružnico CMD so prikoledovall „Trije kralji" Boris, Herman in Danilo 5 76 K.
—	Za „božlčnico" Je nabrala pri nedeljskem shodu naša neumorna dalavka g.a Bičkova 35 K, g.a Movrinova 2 K.
—	Za „ubožne barkovljanske otroke" nabrali so delavci tovarne ledu K 8 14, g. Avgust Grmek K 2. Srčna hvala.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Na javni dražbi, ki bo v soboto, dne 18. t. m. od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop. se bo prodajalo:
avtomatični igralni stroji (magnafliche), velika množina kosov pristnega platua, Sifona, kotonine, namizni servisi za 6 in 12 oseb, namizni prti, brisače, ženske srajce, hlače, predpasniki, naprsniki, spodnja krila, nogavice, robci, svileni šali.
Mali oglasi G
HiSira z zemljiščem v Rocolu ee proda po niOll»d niski ceni. Pojasnila v ulici Cbiozza 81. _124
20 letna gospica, ffSaSSTEE
z lepo pisavo, Želi vstopiti v kako pisarno. Ponudbe pod „Pavlina" na inseratni oddelek Edinosti 126
npln nnhičtvn v dobrem atanu je na prodaj.
UOlU |fUKIIolVU Via Barriera št. 12, IV. nad.
123
Prnriain 86 vratI" *n Okenski okviri, stop-ri U Ud j U njice, traverzi itd. podiranje biS. — Obrniti se nI. Piccatdi 18.	125
0 pustnem času MS^fft
- foto-Jerkiča
v Trstu in Gorici na željo občinstva do 10 zve&r Posnetke po 7 zvečtr je treba prej uaznaniti. 4449
Mlpkarna pri	8 konoesi^o za
ITI IC iv a I 11 a vino in pivo, dobro uvedena Be
proda ra 500 kron. Naalov pove iaBeratni oddelek Edinosti.	1^2
Prifinrnoa Bvoj° novo opremljeno restavra-lr uua Cijo „Tre corone" Tone Baboik, via Plccolomini v bližini gledal šča RosBetti. 105
Rllrinvita Pnllka> P^tija Singeijevih šivalnih UUUUViia strojev, nakupljtnih na dražbi, se proda po najnižjih cenah s triletno garancijo. Šivanje in vezenje po najnovejšem sistemu K 110-—, bolj enostavni K 64*—. Preprodajalcem primeren popust. Ulica S Gaterina 7, dvorišče.	53
Qnho meblirana se odda v ulici Giovanni Boc-OUUd caccio 16, L	2235
Brivska dvorana. JSS^SCS
Rojana in okolice, ae priporoča, brivska dvorana v ulici Montoraino 7. Za dobro po-strežbo jamči Štefan Viikomanovič, brivec
Anton Novak, brivec Jjgj
vedere St. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI	2661
Avgust HBltl
via Stadion 35.
Velik U bor Flacfut-veriiUi garaatiraaih in privaakav. Napntaiki in zapeatnice. Zlate, srebrne, aikaluta in jeklene ore. Regoletorji it prvih tvornic „Zenit" in „Ornega". Poprav« s ga-ramcijo enega leta. Gramo-feal !■ pleiSe vseh vrst.
Matija Bulic
priporoča cenj. občinstvu
svojo gostilno „Ai buoni amici"
v Trstu, ulica Belvedere Štev. 39,
točilnico vina in piva
z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellinl št. 7
gostilno „Al buon Almissan"
v Rojanu, ul. MontorsinO 3,
točilnico vina v Barkovljah
(Bovedo), ul. Perarolo št. 342
(hiša Ščuka).
Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, beli In opolo vino Iz Omiša ter pivo.
Trgovina kuhinjskih
Trst, ul. Commerciale 3.
Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luči in lesenih priprav.


BRIVEC
Andrej Rojic
TRST - ULICA ACQUEDOTTO št. 20.
Hlgleni&na In dobra postrežba. Se prlpsroća za ebisk.
Umetno - fotofiratlčnl
Trst, ulica fflAjjA Trst» ulica
Rivo št. 42 uieije Riv°št* 42
(pritličje) --pri Sv. Jakobu -- (pritličje)'
Jttartin Dovgatt
Trst, ulica Giulia 86.
Priporoča cenj. občinstvu svojo n-i dovo prevzeto in že 50 let obstoječo
trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga.
Dobiva se Solinsko kavo, Ilirske testenine ter rezno blago is narodnih to t ara
Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kg napre]. — Blago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE
Isrriuje mka fot gr&flđno del', kaker i«di rftsjltde, poscetk«, notranjost lokalov, porceUask« pl.*£» x» riikorniae spomenike Itd. Itd.
Posebnost: Povečanje vsake fotografije
Ratli udobnosti go«p. naročnikov sprejema naročbe in jih UvilaJ« na
domu, erentuelno tuli «un»J mesta ■■■■■■■■■■■■
nova ——
GOSTILNA
Trst, ulica del Rivo št 17
toči najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo.
= Domača kuhinja! zz= MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago ! ------
Najtočneja postrežba. ZMERNE CENE.
ŠTIPAN MIMIOA
trgovina dalmatinskih via
Ustnega proizvoda iz Bogaznice pri Omlia
GOSTILNA v ulici sette Fontane
it 2 (vogal Plazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v uL deli' Istri« S U 14. *
Tim* m« debelo lm ia družino ▼ vieh ——— gostilnah. —————

SVOJI K SVOJIM!
j
Zalog« t«- ta leezen, via Špirita likerjev ti razprodaja d« drobao (o debelo
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acquo it 6, Trat
(Naiproti Oafft Centrale) Velik Izbor francoakega Šampanjca, penečih desert Bih italijanskih in avstro - ogrskih via. Bordeaas Bargnnder, renskih ris, Mesella In Ohianti. Ram, konjak, rasna Iganja tez posebni pristni tropinoveo, »livova« In brinjavae. Izdelki L vrste, doili iz dotičnih krajev. Vsaka naročba m takoj Uvrtt. Razpo* ii^ja ee po povzetja. Ceniki na sahtevo la franko.
Razprodala od pol litra aaprej. m?
Novo bonsumno druituo
Trst, ul. Lazzaretto Teccliio št 31
priporoča svojo gostilno
ODLIKOVANA
tr2ašKa prodajalna obuunl
ULICA GI08UČ CARDUCCI &T. Si
Bazac različnih izberov najfinejših moških in *.* -skin obuval po naJnliJU* conah se prodajajo tu. J po izrednih cenah :
Usnje Bozcalf s trakovi . . . . po K	tU
Usnje Boscalf z elastiko . . . . po K	10 -
UsdJb Boicalf o^iika Derby . . po K	10 5 Usnje Bozcalf z zaponami Triumph po K 10
Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago L vrste.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničic
ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonorao 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba. SLOVANI DOBRODOŠLI!
Silvestro Ricci
Trst, ul. deli' Istr hi 79
(Zg. Čarbola, Ponzano sap )
Tovarna cementnih plošč in cevi
v veliki Izberi. Izvršujejo se tlakarska defa. Cene nizke.
Anton Mahne, trgovec
Trst, ulica delt* Istria št. 4
s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombhča,
Priporoča al. občinstvu svojo
trgovino vsakovrstnega koloni-[ i jalnega blaga ^ >,
na drobno in na debelo.
Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM !
BE
Mehanična kleparska delavnica za kov nske Izdelke
Gfusto Pilotti fu Gius.
nstanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14
Specijaliteta: ladijske mvetilfke Po-aoda in Ahatlle i* bele in k astmo-barvne pločevina.
Žlebovi, cevi in zidr.8 obloge
iz vsake snovi v kosih po 2 vi (brez zvezave).
II
IE
DEEE1G
Dobrcznana tvrdka
Vittorio Plscur, Trst
ulica Areata 1, zraven gost. „Air antico ussaro", opozarja svoje cenj. odjemalce, da je prejela velikansko partijo
napravljenih oblek za može in dečke
z kolosalno izbero Pa*t0 Jev, Uleterjev, kožuhov, kupljenih pri prvih
tovarnah, za prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodala se po tako nizkih cenah, kakor še nlkje* In nikoli