Leto LXXII, St. 33
Preb - cena L 1
Uredništvo ■ uprava, Ljubljana, Kopitarjeva & Telefon 4001-4004 Mesečna naročnina 18 Ur, za Inozemstvo 31.50 lir. — Cek. rač Ljub ljana 10.650 za naročnino ln 10.394 za Inserate. — Izključno »astopstvo za oglase li Italije In Inoiemstva:
DPI S. A M liano. Bokoplsov ne Tratama.
SLOVENEC
FEBKUAK 1V44
11
PE1 t K
Erneute sowjetische Durchbruchsversuche
geseheitert
Starke feindliche Angriffe im Ostenin sehvveren Kampf en
\prilia - Ver-
gebliche amerikanisehe Durchbruchsversuche bei Cassino
abgewiesen - Sauberungskampfe im Raum um Aprilia eblf
U-Boote versenkten 62 000 BRT.
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 10. Februar. Daa Oberkominando der Wehrmacht gibt bekannt:
An der Osllront scheiterlen auch ge-stern \vestlieh Ni ko pol, siidlieh Kri-vvoj Rog, im Raum wostlieh Tscher-k a s s y, ostlieh Sli a seli kol I, BUtliii h der Beresina, im Kamplraum von Witebsk, nordlich Nevvel und im Raum zwiscben Ilmen- und Peipus-See starke feindliche Angrilfe und erneute Durchbruchsversuche der Sovvjets in selnveren Kiimpfen am heldenhaften Widerstand unserer Truppen.
Die Zahl der im Raum von Sliasch-koff am 8. Februar abgeschosseuen feindlichen Panzer und Stiirmgeschiitzo bat sich von 58 auf 113 crhiiht.
Bei lebhalter ortlirher Kampftiitigkeit im Raum Polonnoje-Luzk zersehlug oin Kavallerieverband in sehneidigem Vorstoss mehrere feindlichen Kompanien.
Zvvischen Ilmen- und Peipus-See setzten sich unsere Verbande in einzel-nen Abschnitten iur Verkiirzung der Front befehlsgemass ab.
Bei den sehvveren Abwehrkamplen siidlieh Leningrad hat sich eine un-ter dem Befehl des Generallcutnants Luczuy stehende Flak Division der Lult-vvaffe besonders bevviihrt. Sie schoss in der Zeit vom 14. Januar bis 7. Februar 105 feindliche Flugzeuge ab und ver-nichtete innerhalh von drei Wochon 111 sowjetische Panzer.
Ponovni sovjetski probojni poskusi izjalovljeni
Močni sovražni napadi na vzhodu zavrnjeni v težkih bojih Čistilni boji na področju pri Aprili ji - Brezuspešni ameriški Doskusi za prebitje fronte pri Cassinu - Podmornice potopile 62.000 ton
Im Raum um Aprilia dauerten schvvere Kiimpfe den gauzcn Tag iiber j an. Das eroberte Goliinde \vurdc von bri-lischen Wi(lerstandsnestern gesiiubert. Ein feindlicher Panzerangriff gegen Aprilia nvurde durch eigenes Artillericfouer zerschlagen. Dabei \vurileu 17 Panzer vernichtet.	|
Unsere Luftvvafle grilf in der vergan-genen Nacht Truppenuntcrkiinlte des Feindes bei Anzio mit gutem Erfo'g an.
An der Siidfront setzlen amerikanisehe Verbiinde nordvvestlieh Cassino, untcrsliitzt durch sliirkstes Arlillericlouer, im Laule des Tages ihre Durchbruchsversuche fort. Sie vvurden in erbiltcrlen Kiimpfen vor den deutschcu Stellungen abgevviesen.
An der iibrigen Front vcrlicf der Tag bei ortlicher Kampftiitigkeit ruliig. j
Einige feindliche Flugzeuge warfcn am 9. Februar und in der vergangenon Nacht Bomben aul Orte iu W o s t -deutschland.	j
In der Zeil vom 1. bis 10. Februar wurden 23 feindliche Flugzeuge, in der Mehrzahl viermotorige Bomber. durch I Seestreilkriifte, Bordflak von Handels-schillen und Marineflak abgeschossen.
I Deutsche Unlerseeboote versenkten im N o r d a 11 a n t i k und im Indischen Ozean 0 Schilfe mit 02 <500 BRT; ein 1 wciteres wurde torjicdiert.
Boji pri Cassinu in Kettunu
Berlin, 10. febr. DNB. Dočim so v Južni Italiji ponovno izpopolnjeni ameriški oddelki prešli na široki črti severno od Cassina k novim napadom, imajo borbe ob pontinskem mostišču še nadalje le krajevni značaj. Pri Apriliji je bilo s kombiniranimi nastopi nemških udarnih čet včeraj znova privedenih več sto britanskih ujetnikov. D bojih pri Cassinu, ki so se hitro spet razvili z vso silovitostjo, javljajo, da je usmerjen glavni sunek Amerikancev proti severnim in severozahodnim obrobnim predelom mesta. Sovražnik uporablja zelo mnogo gradiva. Vkljub temu so bili vedno novi sunki ameriške pehote in spremljevalnih tankov odbiti ali pa z nemškimi proti-sunki vrženi nazaj. — Do včerajšnjega opoldneva je obležalo pred nemškimi črtami devet ameriških oklepnikov. Izgube Amerikancev so velike. Pri Cairu je nek nemški bočni protisunek popolnoma uničil neko ameriško četo ler jo prive-del ujetnike. Težki boji se nadaljujejo. V bližnjem odseku vzhodno od Terelle so izvršili francoski najemniški kontingenti nekaj napadov v moči čet, ki pa so bili prisiljeni k tlom že ob vznožju nemških višinskih postojank. Pri najnovejših bojih je bila težko zdelana druga maroška pehotna divizija nadomeščena s tretjo alžirsko pehotno divizijo.
Na mostišču pri Nettunu sta bila dva blizu Cisterne napadajoča ameriška bataljona ustavljena v prednjih nemških minskih zaporah in s strnjenim obramb-
Fiihrerjev glavni stan, 10. februarja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil juvlja:
Na vzhodnem bojišču so se tudi včeraj zahodno od N i k o p o 1 j a , južno od Krivega Roga, na področju zahodno od čerkasov, vzhodno od žaškovn, južno od Be rez i ne, na bojišču pri V i t e b-s k u , severno od N e v 1 i a in na področju ined 11 ni e n s k i m ter Pejpuškim jezerom vsled junaškega odpora naših čet izjalovili v težkih bojih močni sovražni napadi ter ponovni poskusi Sovjetov za prebitje Ironte.
število na področju pri žaškovn dne 8. februarja sestreljenih sovražnih oklepnikov in udarnih topov se je zvišalo od 58 nu 113.
V živahnih krajevnih spopadih na področju Polonoje- I.uck je nek konjeniški oddelek z zanosnim sunkom razbil več sovražnih čet.
Med 11 m e n s k i m in P e i p u -š k i m jezerom so se naši oddelki nn posameznih odsekih nn povelje odmaknili, da bi skrajšali fronto.
Pri težkih obrambnih bojih jnžno od Leningrada se je posebno obnesla neka pod poveljstvom generalnega poročnika Lu<znyja stoječa protiletalska divizija v sestavu letal-
stva. V dobi od 14. januarja do 7. februarja sestrelila lili sovražnih letal ter jc v treh tednih uničila 111 sovjetskih oklepnikov.
Nn področju pri Apriliji so ves dan trajali težki boji. Osvojeno ozemlje je bilo očiščeno britanskih odpornih gnezd. Nek sovražen oklep-niški napad proti Apriliji je bil z našim topniškim ognjem ruzbit. Pri tem je bilo uničenih 17 oklepnikov. I NaSe letalstvo je v pretekli noči z dobrim uspehom napadlo bivališča sovražnih čet pri A n z i i u.	I | Na južnem bojišču so ameriški oddel-' ki, podprti z najmočnejšim topniškim ognjem, nadaljevali podnevi scveroza- j hodno od Cassina s svojimi poskusi da bi prebili črto. V srditih bojih so bili . zavrnjeni pred nemškimi postojankami. ' Na ostalem bojišču je potekel dan razen krajevnih spopadov mirno. Nekaj sovražnih letal je vrglo 9. februarja in v pretekli noči bombe na kraje v z a -I hodni Nemčiji.
' V času od 1. do 10. februarja so pomorske edinice. protiletalsko topništvo trgovskih ladij in mornarijko protiletalsko topništvo sestrelili 23 sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov. !
Nemške podmoraice so v severnem Atlantiku in v Indijskem ocea-n u potopile devet ladij z 62.000 tonami, neka nadaljna ladja jc bila torpedirana.
Brezuspešni sovjetski napadi pri Kerču
nim ognjem odbita. Pri Apriliji so vdrli ' nemški udarni komandosi skoraj tik severno in južno od kraja samega ter so zadali težke izgube britanskim silam, ki . so bile odrezano v svojih poljskih postojankah. Nekaj sto Britancev je bilo ujetih. S tem je prva angleška pehotna divizija, ki je sestavljena snmo iz britanskih gardnih čet, utrpela nadaljnje močne izgube. Zaradi tega ji je bil zaradi izpopolnitve priključen en polk 56. angleške pehotne divizije, čigar ujetniki so bili tudi privedeni. Včeraj z juga pripeljana britanska in ameriška ojačenja zaradi močnega zapornega ognja težkih nemških, baterij niso mogla priti na bojišče pri Apriliji.
V bližini obale pri Nettunu je bil z več težkimi zadetki nemške daljnostrel-ne baterije potopljen nek angloameriški izkrcevalni parnik. — Nemško topništvo povzroča mostiščema v tesnem sodelovanju z nemškim letalstvom stalno težke človeške in tvarne izgube. Težka in pa hitra bojna letala so včeraj popolnoma uničila dve topniški postojanki južno od Aprilije. V Nettunu in Anziju so nastali požari v skladiščih in bivališčih za mo-
Berlin, 10. febr. DNB. Potem ko so
nemške čete na bojišču tiri Kerču odbile 5. februarja močnejši sovražni napad, so Sovjeti v noči na 8 februar izvedli na odseku severno od Kerča nev sunek v moči enega do dveh bataljonov. Proti višinskim postojankam naperjeni napad je padel v bliskovito odgovarjajoči nemški obrambni ogenj ter se je zrušil že pred nemškimi žičnimi ovirami. Istočasno izvršena močna podjetja sovjetskih udarnih čet proti neki nadaljnji višini in proti odseku na severni obali so bila enako brezuspešna, čeprav so sovražne topni-
čarke obstreljevale nemške postojanke z Azovskega morja. Nemško protiletalsko topništvo je prisililo sovražne ladje, da so odplule. Lastni nemški nastopi udarnih čet so pri mestu Kerču privedli do krajevnih izboljšanj postojank.
Na severnih prihodih na Krim so sc vršili le manjši spopadi. Pri Perekopu so nemške udarne čete vdrle v izpostavljene sovranže jarke ter vrgle tamkaj utrjene Sovjete nazaj, dočim je r.emiko topništvo obstreljevalo sovražne baterije in oskrbovalna pota z uspešnim molilnim ognjem.
Italijanska republikanska vojska prisegla
štvo. Na morju pred Anzijem so težki bombniki potopili polno naloženo prevozno ladjo s 5000 tonami. Poleg tega so bile tri oskrbovalne ladje s skupno 11 tisoč tonami močno poškodovane ter so se nagnile. Z bombami sta bili zadeti dve petrolejski ladji s skupno 8000 tonami, ki sta se užgali.
Rim, 10. febr. Kakor je napovedal Du-ce, so bile v sredo, na 95 letnico ustanovitve rimske republike po patriotih resor-gimenta, v vseli garnizijskih mestih Italije slavnostno zaprisežene čele nove republikanske vojske na zaslavo republike.
V	meslu sedeža vlade je vodil proslavo vojni minister Graziani, ki jc tudi sam zaprisegel. Po izvršeni prisegi so dobili pripadniki nove italijanske vojske na svoje uniforme znak fašistične republike.
V	rimskem radiju jc ob lej priliki govoril armadni general Archibnldo Mizzi. Spomnil je na Mussolinijeve besede, da mora vsakdo, ki je prisegel novi repu bliki, podreti za seboj vse mostove, ter je naglasil veliki pomen tega dneva za zgodovino Italije, ki ima od tega dneva
svojo laslno oboroženo silo, ki bo stopila v borbo za obrambo domovine na strani svojega zaveznika.
Rim, 10. febr. Kakor je sporočil generalni lajnik republikanske fašistične stranke Pavolini, jc ukazal Duce ustanovili clilen fašistični zbor, ki bo nosil ime »Onorc e Combattimcnto« (»f.ast in borba«). Vstop imajo vsi fašisli v starosti od 18. do 25. lela, ki se zavežejo, nadaljevati borbo na strani Nemčije in ostalih zaveznikov do zmagovitega konca, se za vežejo dalje k absolutni zvestobi Musso-liniju ler obljubijo, da so pripravljeni zavzeli svoje mesto stalno v prvi bojni črti ter se bodo v miru z vso vnemo udeležili političnega življenja Fascla ter sodelovali pri nacionalni obnovi fašistične republike.
Salazar o portugalski notranji politiki Anglež badoglievcu: »Vi ste izdajalec«
Lizbona, 10. febr. Med pripravljalno sejo za veliki kongres portugalske enotne stranke Narodne zveze je dal ministrski predsednik Salazar v svojstvu voditelja te stranke izjavo, o kateri portugalski tisk obširno poroča.
V uvodu je Salazar opozoril, da je na-, rodna revolucija na Portugalskem zajela že vse starostne letnike portugalskega prebivalstva in da ni več izključno delo njegove generacije. S tem je podana trdnost, da se bo pričeto delo nadaljevalo. Salazar je nato dejal, da se je vršil prvi kongres Narodne zveze pred desetimi leti. Medtem se je tako na notranjem kot na zunanjepolitičnem področju marsikaj spremenilo ter je postala razumljiva potreba po novem kongresu. V teh desetih letih so se dogodili dogodki, kot na primer španska vojna in sedanja vojna, ki obsega ves svet. Zaradi tega bo naloga kongresa, da znova prikaže življenje portugalskega političnega mišljenja in da vzbudi zanj navdušenje. Kongres mora z novim zagonom izpolniti portugalski politični nauk, zakaj v politiki ne sme priti nikdar do zaostanka. Potrebna revizija
bo v nekaterih primerih potrdila staro doktrino, ponekod pa jo bo morala popravili. Vprašanje portugalskega režima je, pa naj la vojna izpade kakor hoče, izven zunanjepolitičnih razpravljanj. Portugalska bo storila največje delo v celem stoletju svoje zgodovine, ako bo upoštevala sledeča načela:
1.	Ohraniti jc treba mir in nevtralnost, seveda ne na škodo zveze z Anglijo in s tem zvezanih jamstev.
2.	Treba je ohranili neodvisnost in nedotakljivost Portugalske v svetu, ki bo novo -preurejen in v veliki mednarodni organizaciji, ki bo imela morda za cilj stvoritev večjih gospodarskih prostorov.
3.	Treba je ohraniti red in nadaljevati z rcvolucijo tudi v novih okoliščinah, ne da bi se pri tem zavrgla bistvena načela civilizacije.
V tem okviru se bo moral gibati veliki kongres Narodne zveze, da bo imel uspeh. Ako bo notranjepolitično pripomogel k razjasnitvi javnega mnenja, bo pripomogel tudi k rešitvi vprašanj, s katerimi se baoi ves svet.
Milan, 9. febr. DNB. Razni viri soglasno potrjujejo, da angleški častniki kažejo napram italijanskim častnikom Badoglie-vih čet vidno zaničevanje ter jim ne izkazujejo prav nikakih počastitev, in to niti moštvo ne.	|
Tako poroča nek italijanski letalski stotnik, ki je bil zaradi izdajstva svojih predpostavljenih prisiljen služiti v Ba-doglievi vojski, da so njega in ostale italijanske častnike angleški častniki in ita- , lijansko prebivalstvo v južni Italiji na- i živali zgolj »izdajalec« Angleški vojaki so se branili pozdraviti italijanske častnike in so v poudarjanje zaničevanja
vtaknili roke v žepe, čim so jih opazili. Ko pa je nekega dne angleški vojaški avto pripeljal z bojišča dva težko ranjena zajeta italijanska častnika republikanske fašistične vojske, so ju angleške straže vojaško pozdravile tei so jima angleški častniki izkazali vojaški pozdrav. Na protest nekega Badoglievega polkovnika je izjavil angleški poveljnik v prisotnosti številnih angleških častnikov: »Polkovnik, Vi ste izdajalec in zato lahko računate samo na zaničevanje. Oba zajeta italijanska častnika pa sta sc nasprotno hrabro borila in zaslužila kot vojaka vse naše spoštovanje.«
Poostrena sovjetska gonja proti Finski
Stockholm, 9. febr. Od včeraj zjutraj je pričela Moskva popolnoma nepričakovano v tisku in radiu z vsemi sredstvi sovjetske propagande pravi velenapad na Finsko. Potem, ko je že včeraj sprejel tisk tozadevno navodilo s popolnoma določeno temo, pri čemer sta tudi »Pravda* iu »Izvestja« priobčili zelo ostre napadalne uvodnike proti Finski, se danes ta sovjetski propagandni napad na Finsko v isti jakosti nadaljuje. Vsa jutranja oddaja moskovskega radia je bila izpolnjena z razmotrivanji o karelsko-finskem vprašanju.
Predvsem pa danes dela »Pravda* Fincem v najostrejši obliki očitke, — V članku pod naslovom »Mi bomo finske
vsiljivce prisilili, da bodo izginili s sovjetskih tak čitamo med drugim, da boljševiki niso bili pozabili niti tako imenovanih finskih inštruktorjev pri napredovanju Nemcev, niti finskih prostovoljcev. Ura uničenja Fincev, tako piše na koncu članka, je blizu.
Percz, 10. febr. Iz uradne objave izhaja, da se je končala prva faza boja francoskih redarskih čet proti tolovajstvu v okrožju Visoke Savoje. Boj proti tolovajstvu v severnem pasu se je po poročilih OFI-ja končal v zadnjih januarskih dneh z aretacijo preko 50 članov oboroženih tolp. čistilni nastopi se nudaljujejo.
Stalin imenuje svoje dninarje
I Berlin, 9. febr. Po poročilu »Tassa« je bil Ponomarenko imenovan za predsednika sveta ljudskih komisarjev beloruske sovjetske republike. Doslej je bil Ponomarenko prvi tajnik boljše-viške stranke Bele Rusije. Značilno je, da je bil tudi prvi tajnik boljše-viške stranke v sovjetski Ukrajini stari boljševiški kolovodja Kruščev nekaj dni prej imenovan za predsedni-I ka sveta ljudskih komisarjev sovjet-j sko-ukrajinske zvezne republike. ' Medtem ko Stalin na zunaj hlini, da hoče decentralizirati in demokra-tizirati boljševiški državni aparat, da bi privabil sosede in jih uspaval, pa tn imenovanja najvidnejših bolj-ševikov na najvišja mesta navideznih ■ vlad ukrajinske in beloruske sovjet-' sko republike jasno izdajajo, kdo je v resnici in izključno gospodar v boljševiški luši. To je železno centralistično vladajoča boljševiška stranka in njen generalni tajnik Stalin.
Španci o sovjetskem napadu i	na papeža
Madrid, 9. febr. Napad, ki ga je I uradni sovjetski list >Lsvestja< nape-
ril na osebnost papeža, v Španiji sicer ni nikogiir presenetil, pač pa izzval veliiko ogorčenje. Šp:in<ski tisk zavzema k temu v več komentarjih svoje stališče in ugotavlja, da je Sovjetska zveza s tem ponovno potrdila svojo mržnjo proti vsemu, kar je verskega in prav tako svojo lažnjivo propagando o navidezni ponovni uvedbi verske svobode v Sovjetski zvezi sama zanikala.
»Nihče si doslej ni drznil.« tako piše list »Libertad«, 'Zgolj podvomiti v nepristrnnofit papežu, kaj šele ga napadati. Stalinovo zadržanje pa nas vsekakor ne more presenečati, ker vemo, da je komunizem popolnomu protikrščanski in protisocialen in ne zasleduje ničesar drugega, kot povzročanje mržnje in bratovskih vojn.t
Velika letalska bitka nad Nemčijo
Berlin, 10. febr DNB. Pri sunku močnih severoameriških bombniških oddelkov proti severozahodnemu nemškemu ozemlju je prišlo v danšnjih dopoldanskih urah do velike Krač/le bitke. Nemška obramba je zgrabila doletele oddelke Je preden so dosegli svoj cilj ter jih j« zapletla v silovite letalske boje.
Težke izgube Titovih tolp
Beograd, 9. febr. V bojih proti Titovim tolpam v Hrvatski v zadnjih tednih, med katerimi je bilo očiščeno sovražnika dulmatinsko mesto Drezni-ra, so utrpeli komunisti ponovno hude izgube. Izgubili so mnogo nad 1000 mrtvih in okoli "H)0 ujetih, h katerim je treba še prišteti veliko število nri-bežnikov. Razen tega so tolpe izgunile številno orožje vseh vrst in to jioseb-no mnogo strojnic. Tudi večija skladišča orožja in večje količine min so bile uničene.
Drugi naj krvave za Anglijo
Bukarešta, 9. febr. >Rador< javlja
iz I isbone: >V tukajšnjih krogih poročajo o neki izjavi Churchilla, ki jo jo podal nedavno na zajtrku med svojimi sodelavci, ko jo poročal o svojih razgovorih v Teheranu. Churchill je K|x>innil svoje obiskovalce na znani pregovor, da so za vojno potrebni ljudje, gradivo in potrpljenje. Pri pogajanjih v Teheranu so ga vodile misli, da bi morala Sovjetska zveza staviti na razpolago ljudi, Amerika gradivo in Anglija potrpežljivost. Po tem preizkušenem angleškem receptu namreč upa, da bo tudi to vojno pri-vedel do srečnega konca.
Nov dokaz in tokrat iz ust Churchilla samega, da liočo Anglija, naj drugi krvave za njo.
Delno ameriško priznanje
Madrid, 10. febr. Iz \Vashingtona javljajo, da so po izjavah admiralitete Združenih držav slednje izgubilo doslej na Pacifiku 19 podmornic. Severoameriško podmornice naj hi v istem času potopil« ali poškodovale dve vojni trgovski ladji.
Boji na meji med Burmo in Indijo
Tokio, 10. febr. DNU. Poročilo Tesarskega glavnega stana potrjuje do sedaj z bojišč v Tokio prispela poročila o ob-kolitvi pri Budhldaungu obkoljenih sovražnih sil, okoli katerih se obroč vedno bolj zožuje.
Neka japonska skupina je C. februarja odrezala sovražnim četam umik, ker je pognala v zrak most pri Nagiangigan-gu. Druge edinice so pri Tliong Bazarju že prekoračile reko Bayu ter so nato prodrle proti jugu, dočim so frontalno napadajoči Japonci prebili obrambne postojanke na področju pri Budhldaungu ler se sedaj pomikajo v smeri proti severu.
Siloviti boji z glavnimi sovražnimi silami, ki so s temi strateškimi japonskimi manevri obkoljene vzhodno od pogorja Bayu se nadaljujejo.
Zakaj so pognali Jugoslavijo v vojno
Beograd, 9. febr Na neki tiskovni prireditvi je podal srbski prosvetni minister Velibor Jonič izjavo, v kateri jc ugotovil, da je bil srbski narod z intrigami raznih mednarodnih krogov vržen v vojno proli Nemčiji, čeprav sam te vojne ni hotel. Zlom Jugoslavije pa so medtem izkoristili boljševiki s ciljem, da dvignejo t v Srbiji vstajo in jo potem razširijo na | ves Balkan. Srbski narod vodi tudi danes na svojem celokupnem življenjskem prostoru odločno borbo proti komunizmu in ' se zaveda, da danes ne gre samo za njegove kulturne dobrine, temveč ves njegov obstoj. S svojo borbo je stopil na stran onih evropskih narodov, ki se z Nemčijo na čelu bore proti rdeči nevarnosti.
Boljševiki silijo proti Bližnjemu vzhodu
Stockholm, 9. februarja. Kakor javlja »Svenska Dagbladet« iz Ankare, so Sovjeti povabili iraškega kralja in njegovega ministrskega predsednika na uradni obisk v Moskvo. Sedaj razvijajo Sovjeti na vsem Prednjem vzhodu, in to pred vsem v Iranu, živahno delovanje.
V iranski prestolnici Teheranu deluje večje število boljševiškili komisij. Bržčas ojočujejo Sovjeti ludi stalno svoj vpliv na iranske delavce. Zelo marljivo pa pripravljajo boljševiki tudi ustanovitev vseučilišča v Taškenlu, na katerega bodo pripuščeni zgolj dijaki iz Prednjega vzhoda. Univerza v Taškentu bo središče bolj-ševiškega vpliva na mladino Prednjega vzhoda.
Nadaljnji primer za sovjetska prizadevanja, da bi postal Prednji vzhod bolj-ševiško vplivno področje, je načrt gradnje novih železniških prog proti Turkme-nistanu in Tadžikistanu. V Turkmenista-nu že gradijo več strateško važnih avtomobilskih cest
Stockholm, 10. febr. V Spodnji zbornici je Eden odbil predlog, naj se sporoči italijanskemu kralju, da bi bil za-željen njegov odstop v korist vnuka, dokler ne bo italijanski narod končno odločil, ali si želi republikanske ali monar-hislične vlade. Eden je izjavil, da se ni pripravljen baviti s tem vprašanjem, dokler še divja bitka za Rim.
Ženeva, 19 febr. »Daily Worker« ugotavlja, da je trenotno samo v Neaplju okr og 100 tisoč brezposelnih. | Stockholm, 10. febr. V odgovor na neko vprašanje je dejal Eden, da cenijo število vojnih ujetnikov britnn-: skega Commcnwca!tha, ki se nahaja | v japonskih rokah na 140.000.
Organizacija in uspehi dela Zimske pomoči
Razgovor s predsednikom Zimske pomoči, g. Velikonjem Ljubljana kaže veliko razumevanje za potrebe revežev
Beg »skrivacev« iz komunistične republike
Oglasil sem sc pri predsedniku Zimske pomoči, da bi mi dal nekoliko podatkov glede delovanja te ustanove. 2e na hodniku sem naletel na vrvež rosilcev in drugih strank, ki so ča-ale po svojih opravkih. Moram po-
gostilnah, prav tako one. ki beračijo ob eerkvenih vratih. IJobrodelnosti človek sicer nc sme delati sile, vendar naj si bo vsak, ki da beraču na cesti, v svesli, da je dal nepotrebnemu, /.godi sc celo, da hodi človek v raztrganih
V Ambrusu v Suhi Krajini gospodari- javko tovarišu Titu. Kralju Petru pa naj jo komunistične tolpe. V kraju imajo bi sporočilo, da mu prepoveduje vstop svojo policijo, ki štejo 5 članov, strahuje na bivše jugoslovansko ozemlje. Vendar ljudi in skrbi, da se zatre kakršen koli ambruške žene niso kazalo dovolj razu-odpor proti komunizmu, četudi samo v mevanja za predloge komunističnih to. .	. . y. . i besedah. Člani komunistične »policije* j varišic, in tako niso bile brzojavke ni-
še nahajajoče knjige, izvzemši dveh, (V0S) h(Klij0 zve£er okoli hiš in pri : kainor poslano.
L'i 11 It u>mn /■ I.. I ■ hel/nti Iu L'.. rln t f» . ..	. .	..	<. . ■ , t	«r <••	• <•
...------ graticmn ueiavcev liu.i; j -	„, . ^ i 'da bi se izognili prisilni uiuuu>uu]i,
b) knjižno tombolo z bibliofilskimi I Komun sti plenijo na veliko živino in Tud, . Amb«ga joP bilo nekaj UUjh
J ~ l__; ___,«i »._••_	I___1 _ SHI116	rn\rnmi 1/molnm in talrn »Ivo nn m -	.	____. .	. . *
C
tožiti,'da sem mora! tudi jaz čakati'na	cunjah po'gostilnah, po obleko, ki mu izdajami petih knjig, ki bodo same	živež revnim kmetom in tako žive na ra-	8krivačev. fo so bili fantje, ki'so pre-
sprejem. Komaj sem prišel ua vrsto,	jc bila nakazana, pa še ni prišel. Prav . na sebi pomenile veliko kulturno pri-	cun utiogtn prebivalcev nekoč so v	žive,. Turjak) bili tan) oJ komunistov
že sem vrgel iz sebe vsa pripravljena	tuko vidim ciganko z raztrganimi otro- dobitev. Morila bom0 mogli duti še se-	enem samem dnevu poklali toliko na-	ujetj kasneje spuščeni domov. Ko-
: . » . . p 1 : . j. .	, . .. i -	_____i______ .!„ b 4j\ i.. k„ j.„.i	ronanih svini. da ko naredil iz nltho- *_;_.. • ■_,	,..._„ ____. ____
vprašanja, v strahu, da me no bi kak važnejši obiskovalec odrinil.
ki nn cesti, ki je zato raztrgana, da sto, kar bo dvisno od števila razpeča- ropanih svinj, da so naredili iz njiho- munjsti'go jih kajpada lloteij gpet mo-vzbuja sočutje. Morda so ti ljudje ce- nili tablic. Iu pride v poštev zbornik, vega^mesa^okioli^dOO lig^klobas, koljejo bilizirati, zato so bili prisiljeni zbežati
Kuko ste prišli nn misel ZP?
Na misel Zimske pomoči je bilo priti lahko. Nekaj pa je le pomagal tudi sv. Anton (ne smete pozabiti, du sem tej kuhinji
lo od koga najeti?
Po obisku gospoda prezidenta Cukrnrni jc Zimska pomoč vsa njej
kjer Ivodo zastopani pisatelji, pesniki, likovni umetniki, glasbeniki in publicisti s kratkimi sestavki. Dulje bo v
pa tudi čisto majhne prašičke ln jih ^ Ti ,judje so ge gkrivali j pečejo na raznju za boljšo gospodo iz xasa po ROzdoVih. Komunisti so jim mno-bla"a-	I go grozili, a za njimi v gozd si niso
bil letos v Padovi). Lahko jc bilo pri ti, pravim, kajti pri Občinskem podpornem odboru smo v oktobru naleteli nn prccej prazne blagajne. Nujno ie bilo treba odpovedati vsem uradnikom službe, medtem ko so se kazale v prihodu josti zelo temne slike našega bednega življenja. Ko smo prevzemali od 10. oktobra do 3. novembra Ljubljanski podporni odbor, smo videli, da nam ne preostaja drugega, kakor da se ozremo po potrebnih sredstvih. Prvo-
dostavljena zaplenjena živila izročila tej zbirki primerno ilustriran Jurčičev
»Cvet in sad«, Gregorčičeva »Oljka«__....... r________ _____________ _______
opremljena s slikami jx> Pengovu, no- vali so »podpore« pogorelcem. Podpora 'zatočišče pred mrazom
Ali ste z delom ZP popolnoma zadovoljni?
Včasih so se hoteli komunistični raz- ; upali. Fantje so si "zadnje "Čase zgradili šad<, Gregorčičeva »Oljka« bojniki pokazati velikodušne. Razdelje- v gozdu celo barake, da so našli v njej
vela Ivana Preglja »Na vakance«, ki je znašala 100 Lir v denarju in 200 Lir | Dne 3; februarja pa so sklicali ko-jo bo opremil s primernimi slikami v bonih. Mnogi ljudje seveda te podpore muntsti spet miting v Ambrusu, kjer so Z delom Zimske pomoči nisem po- njegov sin Matej, ter Balantičev »So- niso marali vzeti.	I sklenili, da morajo »skrivače« poloviti in
polnoma zadovoljen, kajti nastopajo net„i venec«, opremljen po njegovem j Komunisti so zelo pogosto prirejali pobiti. Toda prišli so prepozno. Fantje razne težkoče, ki so vezane na pred- 1 prijatelju Marjanu Tršarju.	'mitinge. Na nekem takem mitingu, ki so so pravočasno zvedeli za njihove nakane
pise o racioniranem blagu, nu oblačil- Mislim, da bo tako Zimska pomoč j0 vrgi| pred dobrimi tremi tedni za in so se umaknili skozi gozdove ter ne karte.	_	..'našla najširše razumevanje za svoje ženske, sta dve komunistki, ki sta mi- prišli do nemške vojske, ki jih je pri-
roki dovolj šivalnega blaga, to je predvsem sukanca. Zaradi tega je izdaja-t en načrt, ki sem ga sestavil, so hva- nje izdelanih oblek nekoliko v zasto-
Za tako množino blaga bi morali delo ter omogočila kulturno zelo po-krojaški mojstri in čevljarji imeti pri membne stvari.
Prostori za ljudsko tombolo so že
icn nacri, ki sem ga sestavil, so nvn- -.-■* ,, . . .. , , __„_/,:- •
levredno spopolnili na seji Ljubljan- J»- Ve"dar misbm, da se to s pomoč,o skega podpornega odbor« odborniki. SosP°<Ia p^idenla v kratkem tzbolj=a.
predvsem vršilec dolžnosti mestnega župana Jančigaj. Zaradi raznih drugih
ting sklicali in vodili, predlagali zani-i peljala v Ljubljano. Tu se bodo prijavili mivo resolucijo. Ženstvo, zbrano na mi-1 k domobrancem, da bodo pomagali oči-tingu v Ambrusu — vsega okoli 30 stiti naše podeželje od komunistične so-v bivši prodajalni Teokarovič, dočim žensk — naj bi poslalo pozdravno brzo- drge. za bibliofilsko tombolo šo iščemo primernih prostorov.
Kako je javnost sprejela vašo namero?
Gospod, tu pa nimam dovolj po-
Ali ste že prejeli od vseh?
- . -	.	Kaj še! Nekateri še niso čutili srč- —,,—, ... ......... ......s
opravkov smo mogli sele tO. novembra ne potrebe za dobrodelnost. Tu nc gre hvalnih besed za več kot pretežno ve-raprositi gospoda prezidenta divizij- ne /a c|aveki nP 7a miloščino, tu gre čino. Toliko simpatij ni užival šc no-skega generala Leonu Rupnika naj za sociaino dolžuost.	'	~ ....
odobri našo namero. To je storil. Vsem
Ker vidim, dn so vam potrebe pod
Gospodarstvo
vam jp v spominu nagovor na vodilno uradništvo. ko smo se predstavili, ter je v kratkih vojaških stavkih označil nalogo in značaj ustanove. Postavka za Ljubljano je bila S milijonov lir. (Ne pozabite, da sem akcijo začel kot
roko narasle čez sredstva s katerimi trenutno rnzpolugate, si nsojam vas vprašati, kako mislite kriti primanjkljaj?
Vseh načrtov še ne morem razodeti,
predsednik Ljubljanskega podporne- ' kpr niso p^,,;. Vendar je eden že
■f n 11,1 i w\rn 1 7n,"r»li cttw* nn nmmaffnn lil 1 i , i . ~ i _______ _ _ :_________:i:
tako daleč, da morem o njem govoriti. Mislim knjižno tombolo, in sicer: a) ljudsko tombolo, ki ji bo tablica po 10 lir. Za dobitke bodo na trgu znanim in neznanim prijateljem.
Smrt angleškega finančnika. V oktobru 1943 je umrl sir llenry Strakosch, ki so ga smatrali za največjega angleškega velefinančnika. Te dni so odprli njegovo oporoko, ki je v Londonu vzdignila mnogo prahu in govorjenja. Strakosch jo namreč zapustil vidnim osebnostim angleškega javnega življenja velike vsote. Tako je na primer zapustil ministrskemu predsedniku Churchillu vsoto 20.000 funtov šterlingov z izrecno
ben javen pokret. Stvar je bila spre jota s tako vse dušečo večino, da je nerge lahko najti. Če bi vam samo smel pokazati, kako sodeluje javnost z nami! Glejte, v tej mapi je nad 3000 zanesljivih, preizkušenih podatkov o vsem, kar nas zanima. To je naše delo olajšalo, zelo olajšalo. Rekel bi, da je
delo postalo prelahko. Takega sode- ¥D„lv, m^^	.....
lovanja si niti v svoji pisateljski do- prTpombo7da'"inu ^i^okTalija"kot"domišljiji nisem mogel predstavljati, /a- bremu prijatelju; dalje je zapustil lepe to se moram žo danes zahvaliti vsem znesko predsedniku Južne Afrike Smutsu,
ga odbora.) Začeli smo po premagnnju prvih ovir 10. novembra 19-T5. Takrat smo torej vsi mislili samo na jiotrebe Ljubljane. Komaj smo začeli z delom, pri čemer so nam šli vsi predsedniki raznih zver, predvsem pn g. generalni ravnatelj dr. Ivan Slokar, na roko. se je pokazala znatno večja potreba. Tudi so začeli prihajati v Ljubljano begunci v večjih množinah in se jc oglasila dežela z velikimi — ne tako: s
-trnšnimi in nujnimi potrebami. Zato	.«=	v: ^0dil0Tomunizcm"tc nanake snretno vanjem ter v času burske vojne mnogo
smo n 111110 morah obrnit, del teh sred- 6- dr Basa, o temi: OF ,n gospodarska ,	trgoval. Pozneje je postal finančni sve-
^tcv za te beiftinee in po komunistih ureditev. V predavanju je izvrstno raz- zakriva, namesto svodoqc izoire aeia po "t,«*"'-	j j
,	,	,. v _ i.	____l::___ _ L i:.. i__r\c -
OF in gospodarska uredba družbe
Ljubljana, 10. febr. i so to take slabosti gospodarskega reda, ' židovskega geta; teta 1890. se jo nnna-Včcraj je govoril učiteljicam ravnatelj1 ki bi morale ljudi oslrašiti. Da se to nc doma pojavil v Londonu, začel s trgo-
dalje britanskemu lordu kanclerju siru Johnu Simonu, angleškemu informacijskemu ministru Brendonu Brackenu in drugim osebnostim. Odkod je Strakosch dospel v London, nam ni znano. Nekateri trde, da izhaja iz nekega gališkega
oškodovane, vendar pa smo mogli že z	krinkal varljive obljube OF, s katerimi nu|a Buharin neprestano men|avan]e de-
božičem dotirati tako potrebne unoko-	poskuša komunizem nevedne in premo-, !a- 'iud|c bodo izmenoma delali na pol;u
jenco s prispevkom "50%. neoziraje se	ženja željne slepiti.	?n v tovarnah, v čevljarskih, mizarskih
na to. da je bilo predvideno 30% no-1 Uvodoma je predavatelj poudaril, da' >" dr"Slh delavnicah. Nasproti nesvobodi
višanje, poleg t ca pa še ntnogo dni-	ni nobene razlike med KP in OF. OF jc konzuma poudaria Buharin, da bo v ko-
"ih, ki so zaprosili pomoči. I)a se vidi	le zunanja oblika KP To je neizpodbitno, muntzmu vse zasloni. Vsakdo bo moral -------
o e>, o ? našesra del«! naj navedem	Obljube, ki jih daje OF, so diktirane od delati kolikor bo hotela država, zato pa Gnveo o tem predmetu predavai.rednje-
par suhih številk-	hom. stranke. Vendar pa je važno ločiti ho tud. dob. tol.ko, kolikor mu bo dala solsk.m profesor,em Predavan,c ,e b. o
Pri naši ustanovi je zaposlenih P?	dve etapi v komunistični uredbi gospo-! država. Delal bo zastonj, zato pa bo tudi akademsko znanstveno, stvarno in zelo uradnikov r devet h odsekrh/ki vrše darstva: dobo v revoluciji in dobo po I ™ dobil od države za.ton,. Kako ,e taktno. Prav zato ,e pri. tako resnem,
Vrnimo se k slovenski narodni tradiciji
Včeraj smo poročali, da je prof. dr.
..... ,./.Vj ......	... ............ ....
novembra do 3t. januarja je bilo 3916 vlog. Izvršilo se je nad 4500 poizvedb, okoli 30 sej, 40 posvetov, informacij pa na dan najmanj 50, Pisem pa smo
službo po uredbi o civilnih usltižben- izvedbi revolucije, ko je komunizem že tih: torej zanje ni uradnih ur. Od 19. na oblasti.
V času revolucije niso odločilni komunistični ideali, kakršne so si komunisti zamislili za končno ureditev. Odlo-
___ _____________čilna je izključno le taktika. Komunisti
pisali okoli 500. Zimske pomoči' je bi- obljubljajo tako ureditev, kakršno si lju-lo deležnih dosedaj 35.714 oseb brez dje najbolj žele, da bi tem bolj drli za o/iru na to, za koliko oseb so mo- komunizmom.
rala skrbeti okrajna glavarstva na ra- ] Nekateri vidijo ideal komunističnega run Zimske pomoči. Ko bodo zakljtl- družabnega reda v tem, da se bo vse renc vse statistike, bo videti šele do- delilo. To zlasti radi slišijo oni, ki imajo končen uspeh tega karitativnega dela. vsega premalo. Isto krilatico so komunisti Zanimivi so diagrami sredstev, ki uporabljali tudi v Rusiji. Toda komunist
taka ureditev v stvarnosti, kaže Rusija , akademske izobraženem občinstvu dose-s svojim sistemom slahanovščine. Ta si- ! glo popoln uspeh in splošno odobrava-stem je najhujši sistem izžemanja.	I nje. Predavanje bo v celoti objavljeno
Vsa komunistična uredba gospodar- z drugimi predavanji ea profesorje. Šele stva tako res ni drugega kakor >b!odni potem bo mogoče o vsebini stvarno po-ideal pravičnosti«, kot ga imenuje papež ročnti. Naše včerajšnje poročilo o vse-Pij XI. v okrožnici Divini Rcdemptoris. bini predavanja ni bilo dovolj točno.
Lepa slovesnost v domobranski bolniški sobi
9. februarja. Pusli sta bili naši bolniški sobi na realki do včerajšnjega dne. Vsa oprema v njih so bile nizke postelje. Stene so
/.(l 11 lili l > 1	li iu m i (i i ni oivujiv'1 "1 i.uu. uuiiau iuui r ivuoiii. i uua nuiiiumoi »	i • v.	,	.	. .
ka/ejo. da je bilo dosedaj nabranih Buharin je jasno povedal, da so to le	P™rne, da je človeka kar zeblo.
nad 9 milijonov lir, medtem ko je šlo	ncizpolnjive želje. Dejal je, da je razde-
blaga skozi naše skladišče že nad dva	ljevanje premoženja čisto kapitalistično
vagona. Ker je bil dotok prostovoljnih	početje, z njim bi se samo povrnili na
durov v blagu nezadosten — starega	izhodišče kapitalističnega sistema. To po-
blaga pa skoraj nič — smo ga morali	četje je zato po Buharinu »najbolj ne-
Kadar je vojak zdrav, se za lake stvari ne meni. Saj čez dan tako skoro ne zaide v sobo. Zanj v polni meri velja Prešernov ver/,: »Soldat živi vesel v en dan«. Z bolnikom pa je drugače. Zaželi si, da bi ga kdo obiskal mu spre-
dokupiti, tako da je šlo skozi naše smiselno«. Bttharinova izjava kaže, da je	da. "! f.a.	' »P™-
skladišče samo neizdelanega blaga nad glede želje sanjačev. ki bi radi delili,	li^f,Znnmh beSed 1U mU
7000 metrov.	resničen pregovori »Sto se babi htilo, to	P«nesel sope* cvetja...
Sprejeli pa smo vsak dar, tako tudi se babi snilo.«	' Danes so se izpolnile naše zelje. Do-
betonske cevi in krtače, morsko travo, Drugi menijo, da si bodo nagrabili	bili smo obisk in vonj cvetja je napolnil
milo itd. Za nas neuporabno blago smo premoženja, ko bo zadivjala komunistična	naso sobo. V njej smo namreč postavili
takoj vnovčili.	1 revolucija. To jih je zmamilo, da so po-	bolniki in bolničarji lep oltarček s sliko
magali pri organizaciji UHZ Komunisti	brezjanske Marije in vse uredili za njen
Kakšne s0 posledice vaše akcije? | res predvidevajo, da bodo dopustili tako	blagoslov.
Naša akcija je izključila»potrebo ropanje, a ko bo to končano, bodo ko- Ob 3 popoldne je prišel k nam naš
po beračenju in če danes kdo berači munisti prijeli vajeti trdo v roke. Kako	komandant gospod major Bitenc s čast- i vedno stala r
bo takrat, tega seveda nevedna masa ne	niškim zborom I. šolske skupine in slo- I zdravje bolnikov.
sme vedeti, to vedo le voditelji komu-	vesnost se je začela. Sedem naših medi-	.
nistične revolucije.	cincev je zapelo božji Materi, nato pa jo Itttntflte Ztt
»Prav poseben praznik je danes pri nas. Marija z Brezij je prišla v našo bolniško sobo in bo vedno ostala med nami. Vse lepše bo sedaj pri nas, vse bolj mirno bomo prenašali tegobe saj bo Ona stopila k vsaki bolniški postelji in vsakogar s svojo mehko roko pobožala. Ona, Zdravje bolnikov, bo odslej vodila zdravljenje.«
Po blagoslovitvi, ki jo je opravil naš kurat, je zbor medicincev udarno zapel: »Zmagala si Devica slavna, zmagala kačo pekla!«
S tem je bila slovesnost končana. Z njo pa se je v naši bolniški sobi marsikaj spreminilo. Nič več ne bo tako pusta s svojimi golimi stenami. Pa še nekaj. Rane ne bodo nič več tako skelelo in vročica bo bolnika kar hitro zazibala v hladilen sen. Kajti ob bolniški postelji bo vedno stala naša ljubljena Mali —
tovalec južno-afriške vlade in izrabljal svoje zveze za povečanje svojega premoženja.
Dobički ameriških bank. 5Wallstreetc dela z Rooscveltovo vojno dobro dobičke, posnemamo iz poročil iz Ncw Yorka. V prvi polovici leta 1943 so namreč banke v Združenih državah zaslužile preko 505 milijonov dolarjev.
Ameriško zlato odteka. Ameriški finančni minister Morgenihau je izjavil, da se je zaloga zlata Združenih držav v letu 1913 zmanjšala. Vzrok temu je, da so več zlata prodali, kakor pa pridobili. Mnogo zlata je šlo v Južno Ameriko.
Življenjski stroški v Napollju. Kakor priznava neka Reuterjeva vest, stane v Napollju rezina kruha toliko, kolikor za-; služi delavec v dveh dneh.
Ameriško težave s kavčukom. Po izgubi važnih plantai kavčuka v Pacifiku v letu 1942 je postalo vprašan ie pridobivanja kavčuka v Angliji iako pereče. V Angliji je uvedena najstrožja štednja s proizvodi iz gumija. Po mnogih tehničnih težkočah je vendar uspelo Združenim državam, da je napredovalo izde-lovanjo sintetičnega gumija. V septembru je narastla proizvodnja sintetičnega gumija na nekako 30.000 ton. (Omeniti moramo, da je minimalna potrošnja SOO.OOO ton gumija letno.) Baio pa se jo nroizvodnja dvignila že na 50.000 invi. Toda izdelava sintetičnega gumija jo otežkočena tudi iz tega razloga, ker je potrebno umetnemu gumiju primešati tudi nekaj čistega gumija in tega seveda ni v dovoljni količini. Edina plantaža gumija, ki je še v posesti Anglije, je Ceylon, kjer je proizvodnja gumija tako intenzivno pospešena, da tvori že pravo ropanje. V Južni Ameriki pa Amerikanci izkoriščajo na vse kriplje gumijevo plantaže, toda kljub vsem naporom vendarle ne morejo doseči one količine, ki bi jo želeli in ki bi jim bila potrebna za daljnje vodenje vojne.
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani. Namesto umrlega ravnatelja s prokuro Branka Kostiča je bil vpisan novi ravnatelj s prokuro ing. Kersnik Janez.
Fuzija v nemški pivovarski industriji. Pred prvo svetovno voino tudi v naših krajih znant pivovarni Puntigam in Rei-n.nghaus sta dne 24. februarja letos skje-nill fuzijo. Delničarji dobe zamenjane delnice v razmerju t . 1, in sicer prevzame vse tvrdka Reininghaus ki prevzame v svoje ime tudi Puntigam. Podietji sta se že poprej v svoji organizaciji izpopolnjevali, tako da je fuzija samo pravno priznanje obstoječega stanja.
na cesti in pravi, da nikjer nič ne do bi, je lažnik! V teku pa je že tudi vprašanje, kako bi se mogli ljudje z mesečnimi prispevki odkupiti od beračenja. Vidim pa, dn 1 j u rije z nekim	_	_ sočutjem gledajo berače, ki hodijo po la in ne svobode konzuma Jasno je, da Srečko Pregelj.
siromahe!
V komunističnem gospodarstvu ne bo je v imenu nas vseh v prelepih besedah ZimSkll fiOtnOČ Še VedllO zasebne lastnine, ne svobodne izbire de- pozdravil naš skrbni bolničar medicinec	. *
- -	| sprejema prispevne.
Zaplemba imovine komunistov
Z odlokom šefa Pokrajinske uprave je bila zaplenjena imovina Kramarju Antonu, delavcu, stanujočemu v Ljubljani, Pokopališka ulica št 46, ter Kramar Ivani, zasebnici. stanujoči v Ljubljani, Pokopališka ulica št. 46.
^mh socialne revolucija
Zapiši, kar si videl, kar je
in kar se bo zgodilo.
Devetnajsto stoletje pomeni prelom v zgodovini evropskih narodov. Razdiralne silo socialne revolucije so tedaj položile temelj svojega delovanja. Družba se je kar vidno razkrajala pod pestro množico prevratnih naukov. Kam bo vse to vodilo'.' so se spraševali zaskrbljeni du- j hovi. Toda pravilen odgovor je našel le malokdo. Eden tistih redkih razumov, ki je razbral zaključek prevratnih naukov 19. stoletja, jo bil na Slovenskem dr. Anton Mahnič. Njegova silna Jogika ni razčlenila le razmer ožje domovine, temveč jo objela in preroško presodila celotno evropsko bodočnost. Ko pravim prerok, ne mislim preroka v ožjem, svetopisemskem pomenu. Mahnič je bil prerok socialne revolucije v smislu svoje slovite trditve, da zgodovino delajo ideje. Ker je imel pred sabo revolucii=ke ideje 19. stoletja, je presodil, da bo bodočnost prinesla strašno revolucijo; to je torej sklepanje iz vzroka na učinek. Kjer je podan vzrok, tam tudi učinek ne bo izostal. Pa čujmo, kaj pravi o tem dr. Mahnič sam.
Zgodovina ni plod slepega slučaja
»Materialistično in fatalistično nazira-niff naših dni jo krivo, da ae veliki zgodovinski dogodki in politični prevrati smatrajo kot učinki slepega slučaja, in da se jemljejo ter cenijo posamezno,
brez vsake stvarne zvese med seboj. Ne pomisli se, da so nič važnega v zgodovini ne pripeti slučajno, ampak da so dogodki in prevrati, ki presnavljajo dr- , žavni in družabni red ter spravljajo zgodovino v drug tok, le dozoreli sad, ali recimo nekako vidno utelešenje idej, ^katere so že davno v duhovih tlele, ožar-jajoč itn ogrevajoč jih za dejanja, katera kar nenadoma zagledamo izvršena z vso krepkostjo in odločnostjo.	j
Onemu mehaničnemu naziranju in plitvosti, ki od zunanjega videza ne prodre do bistva, do vzrokov, moramo v prvi vrsti pripisovati, da nas politični prevrati in revolucije prehitevajo in so nam porajajo prav isot nekak »deus ex rrracbina«, potem ko so se vendar dolgo časa pripravljali in bi le kolikaj bistro-sli zadostovalo, da bi že prej prerokovali, kar mora prej ali pozneje izbruhniti na dan. Revolucija lela 1818. je evropske državnike in ministre tako zmedla, da so jim že prvi dogodki zmedli pamet in glavo. Lahko bi bilo z modrostjo in odločnostjo prvi plamen zadušiti, polom pa h primernimi reformami svobodomiselne težnje obrzdati in jih napeljati v drug tir. Ne, revolucijski . ognjenik je moral prej z vso silo iz-I bruhniti, revolucija je morala prej obhajati svojo zmagoslavje v mestu in po deželi — potem šele, ko so skusili, da se s korifejt revolucije ne morejo pogajati, so energično nastopili! Ko je bila pa vstaja potlačena, so gospoda mislili, da so že izvršili svojo nalogo — revolu-
cijski žerjavici dajo tleti pod pepelom in še sami kaj pridno vanjo pihajo. Da, zdaj gospoda spijo ravno tako mirno in brezskrbno kot pred 1848 — na ognjeniku, 'ki leto za letom grozi, da bo v svoje žrelo pogoltnil nje in njih delo!
Idejo delajo zgodovino!
Ta temeljni zakon človeške zgodovine prezirajo moderni državniki. In vendar drugače ne moro biti. Delujoči fak- | lor v zgodovini je človek; človek je pa razumno bitje in kot tak nič ne dela, česar ni prej v misli ali ideji spočel. Odvisno je vso, katere ideje so sc polastile njegovega duha. Kdor je tedaj zagledal te ideje, mu ni težko naslikali prihodnih dejanj; idejo so vzorni liki dejanja.
Pa vojska idej, pravih in krivih, ni vojska v zraku, ni vojska povsem nevidnih sil. Ideje, prave in krive, ee borijo v svojih vojakih, v ljudeh, kateri odpirajo idejam, pravim ali krivim, um in srce, kateri se dajo od idej vnemati. Kakor pa se ideje ločijo na dve strani, tako ee tudi vojska zanje deli v dva tabora.« (Rimski katolik, 18M.) | Na to svojo naziranje o zgodovini jo oprl Mahnič lastne prerokbe o bodočem razvoju sorialne ureditve in socialnih pretresov. Takrat, ko jo to pisal, lo jo 1. 1894., se je izmed vseh prevratnih gibanj že kristaliziral marksizem kot vodilni nauk socialističnih in komunističnih organizacij. Marxova ali prva inter-nacionula je bila ustanovljena že 1. 1SG4. Na Ruskem je nihilizeru prehajal že v
bolj sistematične prevratne struje socialnih revolucionarjev in socialistov, dočim so v zapadni Evropi prevratni duhovi iskali skupni organizacijski okvir, ki naj bi uresničil njihov sen o svetovni revoluciji. Toda vse to je bilo še preblizu, da bi mogel povprečen duh spoznati pravi izvor revolucije ter njen zaključek. Oboje pa je spoznal dr. Mahnič.
Rovolucija je plod rušenja avtoritet-
nega načela
Z veliko bistroumnostjo je najprej spoznal pravi vzrok revolucijo in s prstom pokazal nanj: rušenje avtoritetnega načela. Spoznal je tudi, zakaj se revolucija tako besno zaganja zoper Cerkev: prav zaradi tega, ker je Cerkev nosite-ljica in hraniteljica tega načela. Takole piše:
»Naš vek je vek naturalizma v najširšem pomenu. Naturalizem je pognal iz racionalizma. V 13. stoletju se je naturalizem le bolj teoretično gojil v delih enciklopedislov. Na vzgojo in državni red ga je teoretično uporabil Rousseau. Njegov »Emil« in »Contrat sociak sta v tem oziru epohalni deli. Naturalistične nauke je v dejanju poskusila izvesti francoska revolucija. Po večletnem boju se je stari Evropi posrečilo revolucijo zatreta in uvesti prejšnji državni red. Leta 1815 sklonjena »sveta alinnsa« je določila, da sp mora Evropa odslej vladati po krščanskem pravu. Pa to so bile večinoma le besede, ki so ostale na papirju. Državniki sami so bili učenci proti krščanskega naturalizma, vzgojeni v
duhu revolucije. Kako bi tedaj vladali narode v krščanskem duhu? ' Tej kratkovidni evropski diplomaciji nasproti so učenci revolucije mislili bolj logično, zato pa tudi bolj dosledno delali. Segli so globlje, kamor državniki niso mogli za njimi. Državnikom vse krščanstvo in katoličanstvo ni imelo višjega pomena, kakor v kolikor je veliko mncžico strašilo s peklom in jo tako držalo v slepi )>okorščini pod državno oblastjo. Revolucionarji so pa vedeli, da država dobiva od krščanstva nekaj višjega: načelo avtoritete, na katerem sloni zakonita oblast in ves javni red; nosi-teljica in hraniteljica tega načela pa jo j katoliška Cerkev. Medtem ko so tedaj 1 državniki Cerkev skrupulozno nadzorovali, da ne bi narodov po rimskem duhu fanatizirala, so revolucionarji skrbeli, kako bi krščanski znanosti in filozofiji, i ki duhove utrjuje v veri v objektivnost načel ter tako postavlja v njih tla za ; spoštovanje avtoritete, zabranili povrat na vseučilišče iu druge šole. Obenem so | med srednjimi in nižjimi stanovi širili slovstvo, kateremu je bil glavni namen v čitateljih uničiti vsako spoštovanje do tistih, ki so vladali v javnem življenju. Pod vplivom tega revolucionarnega slovstva se je v duhovih vršil nevaren proces in po Evropi je tlelo že dolgo prej, še preden je leta 1848. začel povsod švigali plamen revolucije, katera ee je morala porodili po zakonu psihoiogične nujno-ti; kar se je v duhu spočelo, mora prej ali sloj na dan.
(Dalje:)
UrHitev zaklonišč zanima danes prav vse
Najemniki in hišni gospodarji niso vedno istih misli
Med mnogimi dopisi, ki obravnavajo na podoben način vedno isto vprašanje, priobčujemo naslednje pismo: Cenjeni gospod uredniki Dan za dnem beremo v Vašem cenjenem listu opozorila in navodila za ureditev zaklonišč pred letalskimi napadi in globoko se zavedamo teh naukov, poseb no pa teduj, ko si moramo neproslovolj no ogledati, kaj nam je hišni gospodar pripravil kot zaklonišče.
Opremili zaklonišče je mala stvar, kajti to uredijo običajno strank« same po svojih zmožnostih. Toda kaj pomaga opremljeno zaklonišče z raznimi klopmi, krampi in lopatami itd., če ni varno pred ruševinami stavbe ali zračnim pritiskom.
Vsak hišni gospodar, ki do danes ni uredil varnega zaklonišča, se brani pod-
blizu kolodvora ln ki je štirinadstropna, je hišni gospodar po treh letih vojne in j kljub vsem pozivom zn ureditev zaklonišča namestil do danes reci In piši Iri \ rdeče puščice, ki kažejo v klet in postavil v temni kot cn kramp in eno lopato. Pred kratkim so stranke v hiši poslale gospodarju pismeno prošnjo, v kateri so mu dokazovale, da po sedanjih izkušnjah le grozne vojne ne zadostuje navadni železo-betonski kletni strop, čc ni izrecno zgrajen kot zakloniščni strop in da bi bilo nujno podpreti kletni prostor z lesenimi oporami, dn bo strop izdržal eventualne ruševine štirinadstropne hiše. Les vzdrži, kakor znnno, izredne obtežbe in pritiske. Oa sc v navadni kleti ob letalskih alar- i mih ne počutimo prav varno, ni potrebno dokazovati. Nekaj drugega pa je, če ima vsak izmed nas zavest, dn je strop
,-r ,. ...	t :„ nad niim še podprt in da bo vzdržal, če
preti strop k eti zaradi stroškov. To je še	cc|a dbn nanj zru5i.
bolj razumljivo, če gospodar ne slanuje 1	°
▼ isti hiši. Izgovorov za to ima dovolj. Ali veslc, gospod urednik, kaj jc od Glavni pa jc vedno: posebna komisija govoril hišni gospodar? Najprej seveda i protiletalske zaščite je že pred leti pre- isti izgovor, knkor že zgoraj omenjen o gledala zaklonišče in ugotovila, da zadošča predpisom. In s tem je za njega stvar urejena. Za stanovalce pa jc z napisom ha hišnih vratih »Zaklonišče za 4o oseb« postala klet varno zaklonišče.
V Vašem cenjenem lislu nas, gospod urednik, sicer vsak dan pozivale, naj prijavimo policiji hišnega gospodarja, ki ne bi hotel urediti zaklonišča in nas opozarjate, da nosi stroške za to hišni gospodar. Toda, sami dobro veste, da se danes vsak nerad zameri hišnemu gospodarju.
Iz lega razloga Vam pišemo sledeči predlog: naj oblast oziroma protiletalska zaščita pri ponovnem pregledu zaklonišč
pred leti izvršenem pregledu in odobrc nju zaklonišča po mestnem magistratu. Seveda je to bilo v popolnoma drugih okoliščinah, kakor danes. Končno še, da nc. bi nasproloval, če si stranke dovolijo luksus in na lastne slroške podprejo slrop kleti. Tako je torej po njegovem mnenju življenjska potreba v vojni postala luksus zaradi skopušlva.
S tem primerom smo hoteli opozorili pristojne, da šc enkrat vestno pregledajo varnost zaklonišč v hišah, kjer navadni klclni stropi ne morejo vzdržati teže ruševin cele stavbe, ker niso izvršeni kot zakloniščni stropi, posebno pa tam ne,
£ kjer jc hiša več kakor dvonadstropna, lz-
poskrbi za strogo izvedbo vseh tozadevnih	redno stroge odredbe glede podpiranja
določb in prisili hišne gospodarje, da na-	foi bilo treba izdati za stavbe na vpžnih
pravijo iz kleli resnična zaklonišča. Kajti	mestih in zanje izvesti šo enkratni pre-
danes je hiša brez zaklonišča isto, kakor	gie(j takozvanih »zaklonišč-
slanovanje brez stranišča. Kdor ima torej hišo in v njej najemnike, mora skrbeli za njih varnost in napraviti varno zaklonišče.	,
V naši hiši, na primer, ki sc nahaja
— II'
Novi grobovi
•f Marija Vreček. Na Visokem nad Kranjem je umrla g. Marija Vreček roj. Pogačar. Sv maša zadušnica bo v soboto, 12. februarja, ob sedmih pri glavnem oltarju v frančiškanski cerkvi.
-j- Ivan Caserman. Na Vrhniki je umrl trgovec in gostilničar Ivan Caserman. Rajnega bodo pokopali v petek, 11, februarja ob dveh popoldne na farnem pokopališču.
Naj rajnim sveti večna luč, vsem njunim dragim naše iskreno sožalje.
Zgodovinski paberki
11. svečana:
Samo s strogimi uredbami bo dosežena varnost prebivalcev, ki sc bodo ludi izognili prepirom s hipnimi gospodarji.
Hišni najemniki.
je oče moderne spoznavne kritike, izvrsten metodik, ki skuša prirodo razložiti s pomočjo matematike in mehanike. Cartesius je bil tudi eden izmed največjih matematikov svoje dobe, vpeljal je koordinatni sistem in na ta način pripravil pot analitični geometriji. 1847. leta sc je rodil v Milanu v drža-
Zu dunu&nji dnu
Koledar
Petek, 11. svečana: Lurška Ma-ija; Adolf, škof; Deziderij, škof in mučenec.
Sobota, 12. svečana: Evlalija, devica in mučenica; 7 ustanovnikov; Melecij, škof.
Dramsko gledališče
Zaprto. Operno gledališče Zaprto. Kino »Matica«
»Beli sem — Predstave ob 15 in 17.30.
Kino »llnlon« »Anka in plavolaska«. — Prcd-stuve ob 15.30 in 17.30.
Kino »Sloga« »Velika nogometno igra«. Predstave ob 15 in 17.
Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne:
dr. Kmet, Bleiweisova c«ta 43; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selcnburgova ulica 7.
Dnevne novice
OBVESTILA »PREVODA«
Prodaja mesa na odreiek >12-F< .	,kolllrt. dobrodelna pu«rn« .. lepo
Potrošniki bodo dobili v »oboto, dne	zahvaljuje učiteljskemu zboru 3. ljudsko
12. t. m pri svojih mesarjih 15 dkj go-	5ole T Sp 61|ki „ poklonjeuo »birko v
vejega mesa proti odvzemu odrezka	lu0(,ku 510.60 lir. ki bo porabljena ta naj-
»12-F« februarske živilske nakaznice, iz-	beilnojše.
dane od mestnega preskrbovalnega ura-	j»r| hu,vennl zadntnlel ta pok. prof. An-
da v Ljubljani.	| drom KuljlSum r soboto. 12. t m., ob 8 v
Vsi mesarji morajo biti zaradi dode-	meat„i iupn| eorkvl v Trnovem bodo ltva-
litve mesa v petek, dne 11. t. m. točno	joll Hltao*--kega lteiiulem t d-molu za orglo ob 9 na mestni klavnicL
Raaileljevanje jabolk Od 11. do 15 t m »e bodo delila ja-
bolka za osebe nad 60 let staroiti in si-
ln zbor loktot) 1 sodelovanjem aolistov «0-pranlstke Francke Slčovo, tenorista Vinka Slanovea In basista Toneta Petrovčlča. Vodil ln orglal bo trnovski regena chorl Fran-
_________ce Marolt.
cer po 2 kg na odrezek Do. Št. 3 ter za j Stolna Vlneeneljev« konferenea s« Iskre-mladino do 18 lei starosti po 1 kg na no zahvaljuje >a velikodušen dar 100 lir, kt odrezek »B« dodatne živilske nakaznice ca JI Je namesto »Zahvalo« po pok. ge. Ju-Do. Ma, Mb, Mc za mesec februar.	| iljl Kattur poklonila njena g. bierka. Dob
Vrstni red: dne 11 črke A — E 12. povrnil F — K, 14 L —- R. 15. S — 2 in zamud- I Podpornemu druMrn za gluhonemo tnl«-niki.	' dlno Jo poklonilo ualužbeuitvo Mestne tara-
Jabolka bodo razdeljevale naslednje nllnleo v LJubljani velikodušen »n»sek M0 tvrdke: »Ekonom« (Kolodvorska), Smr- nr v počastitev »pomina svojega blagopo-kolj (Vošnjakova) Nicklsbacher (Prnža- kojnega tovarISa g, glavnega tajnika Kran. kova), Kmetijska družba (Novi trg), Go- eota Msjena, ki Jo bil tudi naSeinu društvu spodarska zveza, (Maistrova) ter vse na- zvest podpornik vaa lota od ustanovitve, bavljalne zadruge in konzumna društva. Preminulemu dobrotniku nal hvaložon »po-
vi Oliio (USA) Thomas Alva Edison, najpomembnejši izumitelj in fizikalno-tehnični raziskovalec novejše dobe, doslej edinstveni tehnični genij, ki jc že v zgodnji mladosti eksperimentiral in s svojimi tehničnimi iu znanstvenimi
suverena država.
sposobnostmi, z velikim optimizmom in čudovito vztrajnostjo kljub pomanjkljivemu šolanju postal najpopular-.,.,., .	nejši mož tehnike. Umrl jc 13. okto-
660. leta pr. Kr. naj bi bil po japon- br£ )Q3, ,pU skem izročilu rojstni dan japonske 1929 )ela je sk]Pnjia Italija s pape-države.	I jern lnternnsko pogodbo, s čimer je bil
1650. leta je umrl v Stockholmu na sključen nad polstoletni spor med dr-Svedskem znameniti filozof in mutemu- j-avo i„ Cerkvijo, odtlej datira Vnti-tik Rene Descartes (Cartesius). Rodil kansko mesto (Citti del Vaticano) kot se je 31. sušca 1596. 1. v La Haye (Tou: raine.) na Francoskem, šolal se je pri jezuitih, se udeležil kot oficir 30 letne vojne, med drugim se je boril pod Til-lyjem tudi na Beli gori. Po raznih po-
flotevanjih je živel od leta 1629. na Ho-andskem, posvetil se je čisti znanosti. Dvajset let kasneje se je odzval vabilu švedske kraljice Kristine in odšel na njen dvor v Stockholm, kjer pa je kmalu podlegel mrzli severni klimi Pokopan je v Pantheonu v Parizu. De-scartesov nauk temelji na njegovi lastni zavesti (cogito ,ergo sumi). Descartes Prijaviti se osebno pn je ustanovitelj novejše filozofije, nje- ,	»SLOVENCA.«
gov vpliv je bil odločilen do Kanta, pa j uPraY1	MliMls/*.«
sega še preko njega v novejšo dobo, in j--
sicer vsebinsko, kot tudi oblikovno. On flBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Sprejmemo
raznašalke
za Zgor. in Spod. Šiško
Dramsko gledališče
Petek, 11. februarja: Zaprto.
Sobota, 12. februarja, ob 16: Robinzon nc
sme umreti«. Bed A. Nedelja. 13. februarja, ob 16: »Matura«. Izven. Ceno od 34 lir navzdol. Forstcr »Robinzon ne sme umreti«. Delo je s svojo prisrčnostjo in vzgojno visoko vredulin jedrom osvojilo mlado ln etaro ob činstvo. Vsebina dejnnja bo sučo okrog zna monitega rokopisa mladinske poveati »Robinzon Crusoo«, ki Jo je napi al Daniel Do-foe. V igri nastopa pisatolj in njegov Izprijeni sin Toin, ki proda dragoceni rokopis. Irf>v zn njim in učinki knjige »Robinzon Crusoe« so orisani na prisrčen ln mestoma tiuinoren način. Igrali bodo: Grego-rin, VI. SkrblnSek, Drenovec, ltakarjova, Levarjeva, Biteno, Verdonlk, Milčiiiski, Bta rič, Slardova, GorlnSek, Krni ova, Nakerst, I Nablocka, KoSič, Brezigar, Raztresen, 1'fol-fer in dr. Dejanje ao vrši v Londonu okrog 1. 1730. Delo je zrežiral prof. Sest. l'rod-stava bo dano«, nn Svsčnieo, ob 16.
Ladislav Fodor »Matura«. Ta igra Je slika iz aodobnoga življenja. Na primeru osmošolke ln njonega prestopka zoper Šolsko zahtevo jo pokazan odnos šolnikov do mladino. Igra je zabavnega znnčaia in jo napisana z veičo roko za učinke značajev razplotu dejanja.
0«®rno rledališče
Petek, ti. februarja: Zaprlo.
Sobota, 13. februarja, ob 16: »Mrtve o*l«.
Bed Sobota. NedeUn, 13. februarja, oh 1S.30: »Snegnroč-ka«. Izven. Cene od 36 Ur navzdol. N. Rimski.Korsnkov »Sneguročka«, opera v i dej. ■ predigro po prlpovodkl Ostrov-skega, prevedla L. 1'avlano ln N. Stritof. Osebo: Pomladna vila — Golobova, Dod Mraz — Lupša. Sneguročka — Vldalljova, Gozdni dnh — BoStjančIč, Karneval — Oro-gorin, Bobll, kajžar — M. Saneln, Bobiliha, njegova iena — Poličeva, car Berendej — LipuRček, Bermjala. bojar — Lnpša, Lol, pastir fipanova, Kupava. hčorka bogat, mo-Sčana — Mlojnlkovn, Misglr, bogat trgovoc — Popov, Prvi kllcar — Banovec, Drugi kll-ear — Dolničar, pni Mcdvcdškova. Spremstvo pomladne vilo: vrano, gosi, race, pevci, ple alcl in pastirji. Solo p!o«o: M. Kirbns. Dirigent A. Netrat. Roiija: U. Trimof-Ič. Koreofrraf: P. Golovin. Vodja zbora: S. IIu-bad. Načrti kostumov: J. Vilfanova.
Zavodi, ki imajo v oskrbi osebe nad 60 let starosti in mladino do 18 let naj dvignejo posebne nakaznice na Prevodu, Novi trg 4/111 sqfca št. 15.
flBBBBBBSBBflnSSSBSBBHSSBMBB
Zatemnitev velja odslej od 6 zvečer do 6 zjutraj
BBBDIUianflBBBBlBliiatZBBBDBBBBB
Prihodnji sinfonični koncert
Dirigent Drago Mario Šijanec si je izbral za svoj prihodnji simfonični koncert, ki ga bo dirigiral v ponedeljek, dne 14. slovnica « pravopisom«, ki jo izila v knji. t. m ob 18 v veliki unionski dvorani, iz parni Klelmnarr & Bumberg. Miklošičeva zakladnice Dvorakovih »Slovanskih ple- . costa 16.
sov« deset mojstrovih del. Šijanec je ra- | Dljnkl. dljnklnjet Pripravit« «e pravo-stel med češkimi muzikanti in je glas- «»»no na razredne in privatno Izpite. Redni beno dete zlate Prage. Izšel je iz šole, 1 vsakodnevni pouk. Oddelki za posamezno ki jo plemeniti živa tradicija Smetane in prcdoiote, matematika, joziki Itd. Vodstvo: Dvoraka Zlata Praga mu j^ udarila svoj Miklošičeva K.I.. Delavska zbornica, pečat in je izvor ljubezni, s katero goji
min, blagim darovalcem pa naša iakrenu zahvalni
rtiči, beli kot »neg. llve v Ameriki. letajo tik nnd močvirnatim blatom, idl »e. da so njih bele peruti dotikajo blata, da brodijo po nJem, pa letalo tik nad njim lil iu nikoli no umaJe.o, Tako tudi »1'oatrf.ok«. Kot deklo s ceste velemesta jo otitala dobra In čisla Komedijo »Poslriek« bo zadnjikrat uprizoril Rokodelski oder v nedoljo ob 16-Tredprodnja vstopalo nn dun predstave od 10—12 ln od H do prlčetka v druJtvoni pisarni, Petrurkova 12 I.. desno.
Trlmorcll Edina r.a ljudske Sole in edina od oblnstl odobrena Jo »Boblč, Slovenska
Velika bovokI na nnšem knjijnrm lr«u!
»JEZUS KRISTUS«
po besedah evungi listov. Sestavil, nvod in opouibe napisal dr. Andrej Snoj. 284 struni, >epn« oblika. breS. 12 L, vez. U L; boljše Izdaje vcznnc: 27 L, 57 L, 42 L.
LJUDSKA KNJIGARNA V UUBUAN1 PRED SIOF1JO 5	MIKLOŠIČEVA f
Šijanec vsa leta svojega umetniškega delovanja slovansko glasbo. Po svojem sporedu bo ponedeljkov koncert izredno lep in zanimiv simfonični večer, zato nanj šc pravočasno opozarjamo. Pred- ! prodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice
Iz Novega mesta
Poziv vajencem in vajenkam. Vse
obrtne vajence in vajenke, katerim	| Uprava llrlavnega gledališča v Ljubljani
je v letih 1942 in 19+T potekla učna	Javlja: Na »tovllne pritožbe obflnitva. da
doba, pa iz kakršnih koli razlogov niso	»o vstopnice ta posamezne predstave, zlasti
še mogli polagati pomočniškega izpita,	za nedeljske, tako hilro razprodane, sporo
poziva podp. Poverjeništvo, da se g|e-	č a vodstvo gledališča: Opera ima »kupno
de te?a takoj naknadno zglasijo pri	541 »cdeJev (ložnlh, parternlh, balkonskih ln
tem Poverjeništvu. Prav tnko naj se	gnlerlj«kih) In 1H0 »lojisč. Drama 416 »ede-
zglasijo tudi vsi oni vajenci in vajen-	žev in 210 »lojISč. Abonentsko predstave so
ke, ki»teri bodo završili učno dobo le-	žo po abonentih domaln povsem zasedene,
tos, zlasti še oni, katerim poteče učna	pri predstavah Izven abonmaja, to ie v-io
doba v prvi polovici tpkočega leta Ob	nedeljsko |n nekatero mod tednom, pa Jo
tej priliki bodo vsi dobili vsa nndnlj-	neko število »cdržev in lož službenih, ki »o
nja navodila. Javijo naj se osebno v	stalno na razpolago oblastem. Rnzcn trči
začasni pisarni PoverjeniStva v No-	mora biti vedno rczorvlrnno želeno Število
vem mestu, Sv. Jurja ulica 18 (go-	sodežev za vojaštvo. Preostnlo Stovilo »o-
stilna Murn, priti., levo). - Tajništvo,	def.ev jo zaradi mnjhncga obsega gledališč
Iv razmerju t velikim Številom lntorosentov
L Vrhnike	zelo majhno, znto nI mogoče ustreči vsem.
Ministrantov rekord. V zasebno kn-	. k' dobiti vstopnice. Ker je nn blagajne
pelo vpokojenega župnika Lakmayer-	P"»obno za nedelj ko predstavo ogromen na-
la na Vrhniki hodi neprenehoma že	! val. blagajne vslopnio ne rezervirajo In
celih deset let ministrirnt marljivi fant	»""-Jo Posamezniku Izročiti po največ »tiri
Maks Petavs. Tudi najslabše vreme,	vtlopalce. Uprava prosi p. n. občinstvo, dn
nevihta, naliv, mruz in sneg ga niso	t rnznmcvnnjcm vznmo to na znanje In da
zadržali niti enkrat v desetih letih, da	Pri blagajnah no dela nernzpoložen.ia nn-
nc bi prišel pravočasno na od nje^o-	»Proti vodstvu gledališč In neopravičenih
vega doma četrt ure oddaljeni grič.	i očitkov nasproti blngnlnlčnrknm.
Pač vzor vztrajnosti in točnosti.	' INS1Rt'liCIJK ta SOLOIII NOVI TRG 5
KULTURNI OBZORNIK
Kunrir • Triglav«!«* nravliire "boga,i- dokler ni Prisla nesreEa. Sre-ivuncic. irigiaVSKe pravljice ,dis5e knjige pa prestavlja obširna pri-
V Učiteljski knjigarni je izšel drugi povedka »Kako so Dovžani Bedanca zvezek Kuniičevih dovškiii pravljic in ujeli«, kjer je povezal gozdnega človeka pripovedk pod naslovom »Triglavske z vilo žarkženo Ln bojem zanjo med va-pravljice*. Nekaj teh pravljic je Kunčič ščani. Tu se je pokazala zopet Kunčiče-svoj čas priobčil v našem listu v otroški va moč v grotesknem slikanju vaSkih prilogi, ki jo je urejeval mnogo let in originalov, ki je tudi poeebna odlika v kateri se je uveljavil kol Kotičkov njegove pravljične igre iz tega okolja slriček in dobil ime enega najboljših »Triglavska roža«. Gorski možje, vile, ve-slovenskih mladinskih pripovednikov in šče, hudiči, zaklete mačke in razni stra-pesnikov. Seveda je te pripovedke po- hovi predstavljajo snov nadaljnjim prav-zneje slogovno in bistveno popravil ter ljicam, ki v bujni domišljiji dobe pri jih izdal svoj čas kot I. zvezek Triglav- Kunčiču otipljiva imena in nazorno upo-skih pravljic, katerim je sedaj siedil dobitev. Tu so zgodbe o zakladih, o kre-tudi ta drugi zvezek, tretji pa je v pri- sovih, o strahovih, veščah in gonokih bo-pravi.	| ianstvih, ki so lastne sicer vsem prav-
Temu drugemu zvezku je Kunčič na-1 ljicam, loda te so tako izrazito dovške, pisal kratek uvod, ki bi bolj spadal na ta&o triglavske, polne krajevnega kolo-konec, kakor pa v ospredje, Vijer celo rita, da jim okolje daje posebno ceno. malce moti, kajti čistemu pravljičnemu Nikjer n.i omlednoeti in sentimental-branju za naše otroke se tu že pred noetil, v kakršno rad včasih zaide tudi branjem vsiljuje znanstven pomen na- Kunčič, temveč je tu krepak v črtanju branega gradiva. Vsžen pa je za nas prizorov, dejanja kakor tudi — jezika, starejše bralce poudarek na tem, da je , ki ima mnogo odlik gorenjske kratko-snov teh pravljic resnično nabrana med besednofili in klenosti. V tem pogledu živim ljudstvom ter v določenem kraju, so Kunčičeve Triglavske pravljice morda pod Triglavom, v Dovjem samem, kjer j njegove najbolj posrečene mladinske je pisatelj dolgo časa stanoval in opazo- [ stvari.
val vaške originale, njihovo zgodbe in I Na koncu je dodal še pravljico o ve-— poudarjam — njihov kleu jezik. Tako likanu — Triglavu v verzali ter opombe, je nabral pisano košaro snovi, pa tudi kjer raziaga gorenjsko izraze, ki jih on -- originalov, ki jih zna Kunčič potem uvaja v književno slovenščino, pa tudi tudi zelo nazorno, drastično in groteskno stvarno pojaisniio raznim predmetom in predstaviti otroški domišljiji.	I krajem.
V tem zvezku se najprej z lepim I Kunčičeve Triglavske pravljice lahko apoislrofom obrača na vas Dovje, prele- samo priporočamo mladini, ki bo imela i po planinsko vas, ki jo imenuje »otok od njih nekaj lepih trenutkov zabave j lihega upanja, kraljico rdečih nageljnov nad krepkimi gorenjskimi tipi, obenem sredi poletnih juter, šotor božajočega pa se bo navzela tudi ljubezni do kraja ; miru jeseni ter nevesto snežne beline pod Triglavom in spoštovanja pred do- j sredi zimskih noči«. Dovje, kjer je de- mačo narodopisno snovjo: pred tradicijo, loval triglavski kralj Matjaž — župnik polno lepega, pesniškega blaga. Iz njega Aljaž. Nato pa šele začne s pravljicami, je Kunčič znal ustvarili lepo gorenjsko Najprej poda »Legendo o dovški cerkvi«, obeleženo mladinsko knjigo, kakor To- , ki sloji sredi polja, kjer je pokazala , niažič pohorsko ali drugi belokranjsko.; prostor ptička e kljuntkom, pa je niso l	I
Konečnikovemu Ljubotu v slovo
Slonim ob oknu in mislim na oni večer, ko sva bila zadnjič skupaj. Zdi se mi, da je bilo včeraj. Da, pet nas je bilo: France, Go-razd, Janez in Ti Ljubo. Še vidim Tvoj trpki izraz na obrazu, ko si nam pravil o domu, o materi... In Go-razd, kako nas je navduševal za boj proti komunizmu, da smo prisluhnili. Culi smo trpeči klic domovine, ki ječi pod težo razdejanj bratomornih rok.
Preden smo se razšli, smo še zapeli Tvojo najljubšo pesem: »Oblaki so rdeči«. Pel si jo zadnjič...
O, Domovina, koliko cvetočih življenj je bilo že položenih na tvo j oltar I In med temi jo tudi Tvoje življenje, dragi Ljubo. Dober si bil, in zalo Te je poklical On, ki je nad zemskiini sodniki, On, ki jo Pravica in Te ovenčal s palmo mučenca. Ta misel me tolaži, ponosen sem, da si mi bil prijatelj.
Dragi Ljubo, rad bi se ponudil vsaj za hip ob tvojem grobu, ali naju ločijo z bratovsko krvjo prepojeni temni ko-
Vsakdania Liuhliana no kromstovihzapiskih
Noprcmičninskc rubelni in dražbe
Zanimivo sliko gospodarskega stanja Ljubljane in okolice podaja pregled o nepremičninskih rubežnih zn januar t. 1. in o uvedenih novih družbah. Letos januarju je zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Ljubljani zaznamovala 14 predlogov za uvedbo ru-bežui na razne, v mestu se naboj a joče
sinček Milan, lonec vrelega mleku ter nato otroka pustila brez nadzorstva in varstva. Ko se je otrok prebudil, jc z ročicami zadel ob lonec, ga prevrnil in vrelo mleko sc mu je razlilo po životu, da je bil hudo opečen. Zaradi dobljenih opeklin je otrok pozneje umrl. Gospodinja Jožefa C. je bila sedaj obtožena zaradi prestopka zoper življenje in telo
po § 176-111 kaz. zak. Obtoženka je sod-■ i i_______ ___:____l _ » i---. 1.. ........
nepremičnine zaradi celotnega zneska jiiku skcsono priznnla in kratko nava-36.362 lir, ko je bilo lani takih rit bežni . ,a dp:nnski stan. Bila je obsojena na januarja 46 zaradi vsote 74.963 lir. - , mesec jn ,5 (,nj znporfli kcr jc poVzro-Mestna občina je v treh primerih pred- či,n otrokovo srart iz miilomaruosli. lagala realno eksekuci|o v izterjanje svojih zahtevkov v pogledu ncolačunih občinskih dajatev in davščin. Najvišja davščina je 3 mestna občina realnih eksekucij.
Kaj ljudje govore.
je zn:išala 6322 lir. Lani je Neki verižnik Bertclj je skušal i/ ičina januarja predlagulu 32 Ljubljane pretihotapiti v Trst do 9000 _csekucjj.	i cigaret. Na kolodvoru v vlaku so mu
V dveh primerih so upniki predla- jih zaplenili. Bcrtelj je špekuliral na gali uvedbo družbenega jiostopka za- najmanj štirikratni dobiček, če... radi terjatev v skupnem znesku 14.184 | Dijak Milan, ki se je peljal iz Ljnli-lir, lani januarja ni bilo nobenega ta- Ijane v Trst po belo moko, je nosil s kegu predloga. Ustavljenih je bilo ju- seboj 500 Morava-cigaret. V vlaku so nuarja 7 dražb.	j mu jih zaplenili. Tudi Milan bi s ciga-
Matere, skrbno varujte svoje otroke £ami naPravil <*običkanoscn posel,
Kronika dostikrat navaja primere, kuko so se mali otroci, ki komaj ho-
Crna borza je najprej zaznamovola silovit dvig, kmalu nato strahovit padce cen tobačnim kartam, ki imajo na zakotnih tržiščih svoio vrednost kot knk vrednostni papir. V začetku januarja so te tobučne nakaznice špekulanti kupovali po 1200 dn 1600 lir, a pozneje jc
dijo, ponesrečili, opekli ali pa drugače poškodovali, ker so jih matere pustile brez strožjega in skrbnega varstva. Matere so v takih primerih kazensko odgovorne in jih državni toži- ,u>all ,
lec obtožuje zaradi malomarnega nad- ^"gf; cpna niz(lol na 200 do ,of) ,jr zorstvo ko so indirektno povzročile M ; špcku|anli so se silno urezalL . ----- . - poškodbe ali smrt svojih otrok, lako Tntin'ski verižniki in tihotapci so po čevski gozdovi. Težko, silno težko mi je je te dni prišla pred kazenskega sod- Ljubljani ponujali zaboje lepe cvetače. ob tej misli, a tolaži me zavest da pro- ; nika 34 letna Jožefa C., ki jc 3. no- To k 5 ,ir Cvetača je bila okrasiš pri Bogu za naš trpeč, narod!	vembra lani položila ob zglavje poste- denn iz VflgonoVi kl so iztfrili na želcz_ Počivaj v miru, blaga dušal I ljc, kjer je spal njen 8 mesecev stan nišy f med Borovnico in Preser-
_______ i jem. Vso cvetnčo so brezvestni ljudje
pokradli. Dve ljubljanski tvrdki imuta do 60.000 lir škode. — Pravijo, da so kmetje okoli Preserja s cvetačo krmili svojo živino...
Eksplozija mine
V sredo je prišel na travnik ob železniški progi v D. M. v Polju nc daleč od postaje 20 letni Valentin Zugovec, doma iz Dobrniča pri Novem mestu. Naletel jc na mino. ki se je razpočila, Drobci so Zugovca ronili po vsem telesu, posebno po noguh. Prepeljan je bil v ouinišuico.
Knfigra fe prifafelj,
ki ga imate lahko vedno pri sebi. Obuja Vam spomine, slika življenje in odpira razglede. Knjige Slovenčeve knjižnice Vam nudijo možnost, da si omislite lastno
knjižnico, ki Vttm bo v razvedrilo. Ne zamudite ugodne prilike!
JI e krvavi
prvič nas slovenski narod
G
Konec pisma pa se je takole,glasil: | Prosimo Vašo Svetost, naj premisli in ' upošteva veliko nečast, ki se dela Bogu S tem, da se onečaščajo sveti zakramenti, rušijo hiše božje in da je bilo toliko božjih služabnikov in toliko tisočev ljudi po-morjenih. Kako neusmiljeno je sovražnik j ločil žene, može, otroke in sorodnike in ' jih nage, bose, lačno in žejne, vkovane v železno verigo, kakor hudodelce z rokami zvezanimi na hrbtu odgnal v sužnost. i Kako nečloveško oskrunja uboge žene j tn device, ki žalostno kličejo na pomoč, kako brezsrčno dela s starimi ljudmi in nedolžnimi otročiei, ki jih seseka na kosce, čo jih no more vleči s seboj. Kako neusmiljeno se preliva krščanska kri, koliko revščino trpe ubožni kristjani, katerim je bilo vso njihovo imetje ugrabljeno in požgano. Nimajo niti strehe, niti zavetja, kamor bi se snrili pred gro/.nim sovražnikom. Kako strašna nadloga je to, da morajo revne matere s svojimi malimi otroki bežati v črni noči ob velikem deževju in nevihti in kar je šo hujše, da nimajo otrok s čim pokriti. Koliko je tu prezebanja in trpljenja, strahu in revščine, koliko bridkosti in joka. Nobeno člo-
veško srce ne more tega doumeti, nihče popisati in dopovedati. Zato prosimo Vašo Svetost in ves kardinalski zbor, da 6e poskrbi v kratkem za močno obrambo naše dežele proti Turkom in da se izvede veliko vojno podjetje proti njim .. .<
V tistih časih je imel papež še precejšnjo državo, ki jo ^obsegala srednjo Italijo z Rimom. Kot svetni vladar jo mogel žo nekaj podpreti borce krščansko Evrope proti islamu. Se več pa je zalegla njegova beseda, kadar je opominjal evropske vladarje na složni boj s Turkom.
Papež je res dvignil svoj glas. 21. junija 1475 je izšlo pismo, v katerem je ukazal nabirati vojake in denar za boina namene in prirejati v ta namen cerkvene slovesnosti, obhode in javne molitve. — Tudi vladarji so se pričeli gibati. Cesar Friderik III je meseca majnika sklical črno vojsko proti Turkom, tudi ogrski kralj Matjaž je nabiral vojake. Benečani, Poljaki, Romuni so obljubili pomoč. Kralj Matjaž se je dvignil z 10.000 inožmi proti jugu in šel pod turško trdnjavo Sabac. Trideset dni jo je oblegal brez uspeha. Končno jo Je s pomočjo zvijače le dobil Zaradi poznega letnega časa pa odločil-
nejših vojnih podjetij to leto ni bila
Pa Turki niso mislili le na obrambo.
Meseca avgusta 1475 so udarili na štajersko in divjali po Dravskem polju od Ptuja do Lembaha Ko sta jim šla štajerski in koroški poveljnik s svojimi čotami nasproti, so se Turki umaknili do Brežic. Takrat so prišli tudi Kranjci z Ludovikom Kozjakom na čelu Združene čete vseh treh dežela, bilo je kakih 450 mož, so se smolo udarile z dvajsetkratno turško premočjo. Zato največjo junaštvo ni pomagalo. Mnogo plemičev je bilo pobitih ali pa odpeljanih v sužnost. Tako so poslali turški jetniki Sigismund Polheim, glavni jjoveljnik, deželni stotnik Koroške Jurij Senk in Kranjske Ludovik Kozjak, Olon Semenič, Andrej Kohenvvart in mnogo drugih. Za Šenka so zahtevali Turki 4000 goldinarjev odkupnine, za Kozjaka 2000. To so bile ogromne vsote za tisti čas. Posledica to nesreče je bila, da so postali krvoločni roparji še drznejši.
Kmalu po sv Mihaelu so bili spet na Slovenskem. Glasoviti Korošec Mihael Z\vittor jim je bil že drugič kažipot. Drli so mimo Krškega, mimo Kostanjevice, Kranja in Radovljico na Koroško. Toda našli so gorsko prehode na Ljubelju, Korenu in Jezerskem dobro zavarovano. Tem huje je bilo tedaj za Kranjsko. Več ko mesec dni 60 dirjale turško čete od kraja do kraja ,ne da bi se jim kdo postavil v bran števila sužnjev, ki so bili ob tem napadu odpeljani, in velikosti škode sicer ni zabeležila nobena kronika, vendar si lahko mislimo, kakšna je bila dežela po turškem odhodu.	I
Beograd po sliki U 1$. »toletja
V srednjem vekn *o zldalt mesta zaradi laije obrambe pod gradove ln ob rekah alt jozorih. Ulice so bito silno teane, kajti obseg mosta Je moral biti čim ožji zaradi obzidja, čigar zidava in vzdrževanje jo bilo zolo drago. Tudi obramba jo bila uspešnejša, če je prišlo več bronilcev na odsek obzidja.
Ilisar je zlasti zanimivo nakazal, kako Turki jadrajo v malih šajkah preko Save, da lii naskočili mesto ln trdnjavo tudi s severa In ne lo po kopnem z Juga. Prvič so Turki oblegali Beograd lota 1456. llunjadi in pator Kapistrnn sta s križarji prišla mestu na pomoč. 11. julija jo zmugnio njuno brodovjc na Donavi, studila jo sijajna zmaga na kopnem.
Leta 1521. jo Sultan Sulojman iVoličastnU a 100.000 možmi dva meseca oblegol Beogrod, ki jo imel lo 1000 bronllcov, 20. avg. 1521 jo padlo mesto Turkom v roke.
0. septembra 1688, pot let po porazu velikega vezirja Karo Mustafa pred Dunajem «o morali Turki Beograd spet izprazniti. Avstrija, Polj-ka in Benetke so po papeževem prizadevanju sklonile zvezo, ki so jI Turki niso mogli ustavljati.
Kaj je novega pri naš.h sosedih?
Iz Trsta
Delež Tržačanov v sedanji vojni.
Do 8. septembra 1943 je padlo na bojiščih 630 Tržačanov, 1579 jih je v ujetništvu, usoda 986 pa je neznana.
Pogreb žrtev iz Kifemberga. V torek je bil v Trstu pogreb 27 žrtev komunističnega napada v Rifembergu in v Istri.
Pogreb dr. Julija Kugyja. V ponedeljek zjutraj ie bil pogreb znanega alpinista dr. Julija Kugyja. K zadnjemu počitku so ga spremljali mnogi znanci in alpinisti, tako so se v obilni uieri udeležili pogreba člani društva »Julijske Alpe« in italijanskega planinskega društva. Krsto so nosili člani planinskega društva »Julijske Alpe«. Ob grobu so mu pevci zapeli »Stelutis nlpinis«.
Trije ■ požari. V ponedeljek dopoldne okrog pol 12 so bili klicani gasilci na Contovello, kjer so se vnele saje v dimniku in jc ogenj povzročil čez 10 tisoč lir škode. Gašenje je trajalo dve uri. — Popoldne je v okraju sv. Sabe gorel senik. Gasilci so le stežka orne Jfii;ogenj. — Ob 3 pa so bili poklicani fcuidlci v ulico Fontanone št. 24, kjer jc v nekem stanovanju planil ogenj iz jMSfi. Požar so hitro udušili.
V	gledališču »Verdi« bo v soboto 12. t. m. premiera Mozartove »Figarove svatbe«. Režiral jo bo Marij Stabile, dirigiral pa Gianadrea Gavazzeni.
Nesreča. V tržaškem arzenalu se je ranil v desno oko 35 letni dninar Viktor Počkaj. Zdravi sc v bolnišnici.
V	Trstu so nmrli: Virginija Sabljič, prof. Avrelij Castellana, dr. Ivan Ro-sato in Friderik Benericetti.
Poskušeni vlomi. V eni preteklih noči so neznani vlomilci poskušali vdreti v štiri trgovine v ulici Giulia. Manufakturna trgovina, ki je last De-grassija in Birolle, je bila pretrdno zaprta in se je vlom ponesrečil. Blizu nje so hoteli vdreti v neko brivnico, pa so jih najbrž preplašili stražniki. Pozneje so še poskušali vdreti v trgovino z zelenjavo Brajnič & Medved ter v neko bližnjo drogerijo, vendar pa sc jim vlom ni nikjer posrečil, ker so jih bržkone vedno preplašili koraki nočne straže. — Isto noč so neznanci vlomili ijsko trgovino Henrika Oberta
v s
v Vicolo del Castagnetto št. 67, od koder so odnesli razno blago v vrednosti 7000 lir.
Z Goriškega
Nesreča ob eksploziji. V Rifembergu je dveleten deček našel na dvorišču naboj in 60 začel z njim igrati. Naboj je eksplodiral in otrok je bil s hudimi ranami prepeljan v goriško bolnišnico.
Z Gorenjskega j
Kranjska gora. V Kranjski gori je v j januarju umrl Jožef Vertelj v 86. letu ; starosti, 1. februarja pa je Podkorenom I umrla kmetica Marija Košir roj. Petraš, : ki bi v septembru dopolnila 00. leto. Če | bi živela tri. dni delj, bi obhajala s svojim 85-letnim, šo vedno krepkim možem . diamantno poroko.	!
Z Norveške so gorenjskemu časopisu poslali pozdrave za starše in sorodnike ter znance gorenjski fantje: Janez Robič ' iz Gorij pri Bledu, Franc Bečaj iz Pre- i serja pri Kamniku, Vinko Veber z Golnika, Mirko Teran iz Duplja, Ivan Jazbec, Jernej Trebušak in Franc Tolmin-šek iz Motnika pri Kamniku, Franc Te-kovec iz Studora v Bohinju, Vinko Traven iz Vodic, Stanko Popler iz Besnice pri Kranju, Marko Burja iz Šmartna pri Kamniku, Janez Škerbec iz Mengša.
Iz severne Nemčije so poslali gorenjskemu časopisu pozdrave za starše in j sorodnike slovenski fantje grenadirji: Alojzij Janežič iz Kamnika, Vladimir šinon iz Imovice, Franc Sodja iz Čreš-njice, Mihael Slevec iz Stranj pri Kamniku, Franc Kožuh Iz Polico, Jožef šenk iz Predoselj, Franc Zaplolnik iz Zgornje Kokre, Lovro Sodnik iz Hotemeža, Vin-cenc Mandeljc iz Zgoš in Andrejčič z Jesenic.	|
Iz Črnega vrha nad Jesenicami. Sredi januarja je patrulja zasačila Marijo Koprivec iz Smolnika 7, ko je tihotapila v bližini Zaloga v stometrskem pasu. Ker na poziv ni obstala, jo je krogla smrtno zadela. V krajevni skupini Črni vrh je umrl prevžitkar 83 letni Franc Peternel. Umrla je tudi Marija Košir iz Črnega vrha 11. Zapustila je pet nepreskrbljenih otrok. V Črnem vrhu sta so poročila Lovrenc Kožuh in Minka Štrukelj.
S Spodnje Štajerskega
O obisku pri preseljencih, ki so zapustili mesta na Spodnjem Štajerskem, poroča »Tageepost« z dno 8. februarja. Poročilo pravi, da je bilo na Sj>odniem Štajerskem vso storjeno, da bi prebivalstvo, zlasti pa žene in otroci, bili odpravljeni iz ogroženih mest na deželo. Za preseljevanje je bil ustanovljen v Mariboru poseben urad, ki je organiziral vse potrebno. Poiskana so bSla primerna stanovanja in ko so bile vse potrebščine pripravljene, so mnoge matere z otroki lahko odpotovale. Preseljenke . <=o se lahko prepričale, da so da na deželi lepo živeti in da deželani z razumevanjem sprejemajo meščane. Matere so se povsod hitro vživele in nedavni obiski pri njih so pokazali, da ni prav nič hudega, 6e v začasnih meščanskih stamo-• vanjih na deželi ni na tleh parketa in
preprog. Z ljubeznijo eo si maitere uredile domovanja, kar oh pomoči vsega prebivalstva ni bilo težka
Počastitev spomina padlega Janeza Borišeka iz Trbovelj. Borišek jo bil vodja napadalnega oddelka in je padel kot žrtev zasede, ki so mu jo pripravili tolovaji. Nad 23 let je bil rudniški nadzornik. Bil je sedaj vodja oddelka hrami-bovcev, kjer si je pridobil e strogo disciplino in vztrajnostjo velik ugled. Bil je med prvimi, ki so pristopili k bram-bovcom v Trbovljah. Na grobu so se govorniki poslovili od zaslužnega moža.
Iz TIrvaske
Smrt generala Kokotoviča-Kosinskega.
V Zagrebu je nedavno umrl upokojeni hrvatski konjeniški general Kokotovič-Kosinski. Umrli general je poveljeval večjim vojaškim edinicam že v prvi svetovni vojni ter se je zadnja leta udej-stvoval tudi v borbi proti tolovajem v Bosni in Hercegovini. V vojaškem svetu je znan tudi po svojem izumu »Kokoto-vičevi mušici«, t. j. napravi na vojaški puški, s katero je omogočen zanesljivejši zadetek. Ta izum je patentiran ter ga je že med prvo svetovno vojno zaplenila ameriška vojska.
Varčevanje c električnim tokom v Zagrebu. Včeraj smo na kratko omenili, da je zagrebška mestna občina izdala nove predpise za varčevanje z električnim tokom. Po novi odredbi je znižana do sedaj dovoljena uporaba električnega toka za obrt in industrijo za polovico V zvezi s tem je tri dni v tednu prepovedana prej dovoljena uporaba električne energije za pogon strojev v industriji in vseh ostalih obratih nad 300 KW in to na področju Zagreba in njegove okolice V zahodnem delu mesta je dovoljena uporaba električnega toka v industrijske svrhe v ponedeljek, torek in sredo, v vzhodnem delu mesta pa ostale dni v tednu. Določila te prepovedi sc ne nanašajo na mlekarne in pekarne ter na tiskarne dnevnikov in časopisov Tiskarne lahko po svobodni izbiri uporabljajo električni tok v prvi ali drugi polovici tedna Nadalje je ustavljena vsaka dobava električnega toka na področju daljnovoda Zagreb-Bjclovar, Zagreb-Sesvete in Zagreb—Karlovac v času od 8—16 ure. Po novih predpisih o omejitvi uporabe električnega toka je nadalje zmanjšan promet tudi na cestni električni železnici v Zagrebu ob delavnikih na polovico, ob nedeliah pa je sploh ustavljen Kinematografi še nadalie uporabljajo električni tok v do sedaj dovoljeni višini. Tožbe in pritožbe zaradi povračila škode, nastale zaradi izvajanja uredbe o omejitvi uporabe električnega toka, niso dovoljene.
Frančiškanski oder
Nedelja, 21. februarja, ob 1(: »Ugodno Jabolko«. Cene od 10 lir navzdol.
Rokodelski oder
Nedelja. 13. februarja, ob 16: »Postržck«,
komedija v 3 dejanjih. Predprodaja na dan predstave v pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje, desno.
Oddajniška skupina Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 11. februar:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 9.15 Preglod ■poroda (nemški in slovenski) — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini
—	12.45 Koncert malega orkeatra vodi Ste-novič — 14 Poročila v nemSčinl — 14.10 Vsakemu nokaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert
—	17.45 Iz našega leposlovja: Drago Ulaga: Bele zvezde (odlomek Iz romonn, bere pisatelj) — 19 Predstavimo vam sopronistko Franjo Senegačnik In tenorista Sinvka Korošca — 19.30 Poročila v slovenščini, pregled aporedn — 19.45 Mala glasbena mod-igra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Sin-foničnt koncert — 21 Bodimo dobre volje
—	22 Poročila v nemSčini — 22.10 Glasba za lahko noč.
RADIO TRST Opozarjamo radijske poslušalce na slovensko radijsko oddajo, kl Jo oddaja radio Jadransko primorje postaja Trst vsak dan od 18— 18.St na sredntem vala t(3 m. Vse spremembe radijskih oddaj bodo vedno Jav-Ijcne t radiu In v dnevnem časopisja.
iel kino »r\iox« ""
DANES ZADNJIKRAT1 Početje Ijobosumne do uSes galjubljeoe sedemnajstletne dcklicc razburja francosko letovišče
»Anka in plavolaska«
V	glavni vlogi: Louise Carletti, Mona Gojra,
Henry Carut jo George Rollin. PREDSfAVE ob dalannlklhi li.SO lit U.MI
,Ei KIIV« »M ATICA« n "
Svetovni prvak Kari ScbSfer v najčudovitejši drsalni reviji
»Beli sen«
Hnmor. ples, atrakcije z VVoll Albach Retty-jem, Oskarjem Sima in ljubko umetnico oa
leda Olly Holzmana PREDSIAVE ob dotavnlkihi 11 In tMOl
tEL KIIV O »SLOGA« nM
Nov »Bavaria-filmc, ki ti bo osvojil srca našega občinstvo! Visoka pesem našemu Športu
»Velika nogometna igra«
Film. poln dramatskih pripetljajev, ne bo navdnšil samo naše nogometaše, marveč slehernega tudi izredno preseneti!!
V	glav. vlogah: Gustav Knuth, Rcne Delt-gen. Marin Andergast in najboljši predstavniki nemškega nogometa.
PREDSTAVE ob delavnikih ob iS In 17; ob nedeliah: 10, 13.30. 15.30 in ob 17.50*
Zatemnitev odslej od 6 zvečer do 6 zjutraj!
MALI OGLAS
STUCK-OVO ANATOMIJO
kupim takoj. Franc Goršc, akad. kipar — Gosposvetska 13.
Miši. PODGANE
in ščurke zanesljivo pokončate 8 strupom ki ga dobite v droge-riji Kane, Židovska I.
| BREZOVE METLE držaje za lopate, tno-tike in omela dobite pri Gospodarski zve-! zi, Bleivveisova 29.
FINA SITA
rešeta in rete prodaja Gospodarska zveza — Bleiwcisova cesta 29.
POSODO za nasolitev mesa in kislino, iz mehkega in trdega lesa dobite pri Gospodarski zvezi — Bleiweisova 29.
SENO — SLAMA Prosimo, da so interesenti za vagonske količine govejega kot konjskega sena ter slame zglase pri Gospodarski zvezi, Bleivveisova cesta 29.
KUPIMO
pohištvo, glavni pogoj jc snažno. V poštev pridejo žimnice, lahko tudi iz afrika, šivalni stroji, preproge in dru^i uporabni predmeti. Trgovino Ogled. Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo).
OTROŠKA POSTELJA
železna, belo emajli-rann, z vzmeti, na-
E roda j. Matelič, Gro-arjeva 3.
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, živa naprej in nazaj, tovarniško nov, prodam po zmerni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1101.
CASERMAN
TRGOVEC IN GOSTILNIČAR
DRAGEGA POKOJNIKA BOMO SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI V PETEK. 11. FEBRUARJA 1944, OB DVEH POPOLDNE NA FARNO POKOPALIŠČE
VRHNIKA, 9. FEBRUARJA 1944
ŽALUJOČA M I C I IN JANEZ, OTROKA
TER OSTALO SORODSTVO
Tu je bil še Lovrenc. Nikoli mu ni | bilo mnogo do tega, da bi ga starejše ženske ljubkovale, a to tu jc vendar ne- ■ kaj drugega. Seveda, Loviza je prva, zdaj in zmeraj, on pe stoji ko prazen nič. 1 Slednjič pa mati najde tudi njega. »Pa 1 ti, moj ljubi fant?« pravi. »Torej takle ! si?« Še enkrat mu poda svojo roko, ki , je vsa tako zgubana in zdelana, a v njegovi postane krotka in slabotna. »Ali bi nemara tudi ti rad, da te objamem?« in koj začuti roke matere krog vratu. AH se smeje? Ali se joka? Ali se upa oriviti jo k sebi?
»Kje pa je oče?« vpraša Loviza, »Danes jc šel že v tretje z vozičkom na kolodvor.« — »Pa nisva nikogar videla, kajne, Lovrenc, — razen nekega starega kmeta e modrimi naočniki in belo brado.« — »No — in to je bil o6e,« pravi Merle in se nasmehne.
»Spoznal vaju ni, ko tako slabo vidi.« Nato pa pogleda skozi okno, rekoč: »Zdaj pa tudi oče prihaja.« Ali naj ga pustita, da se bo sam bližal hiši hi se zaradi njiju mučil s težkim kovčegom? Stekla sta ven in pohitela čez
ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER
travnik, tako da se je koza prestrašila in se hotela odtrgali. Prijela sta se za roke in odskakala ko dva otroka. Tu prihaja, ta, nekoč tako slavni inženir, a zdaj vaški kovač, v navadni delavski obleki in s starim slamnikom na glavil Postane, nagne glavo na stran, da bi bolje videl in se čudi tujim glasovom in prešernemu vzklikanju. Lo kaj bi to bilo?
»Dober dan, oče « Pritečeta mu naproti, ne dasta si časa, da bi ga do dobra pozdravila, polastita se vozička in ga peljeta vsak za en ročaj. »Kakšen napad je pa to?« zajeclja Per, počasi se mu začne svitati in se smeje, ko gre zadaj za njima. Ves je zmeden. Zgoraj izpred hiše pa jim gre Merle naproti in tudi ona 6e smeje, kot oni trije.
Znotraj je bilo vse eno samo izpraševanje in odgovarjanje in besedovanje sem in tia, a vsem je bilo čudno in brez trdne podlage, saj je bilo toliko stvari, ki se jih ie bilo sitno dotikati, zato so bili rajši previdni 'n so govoričili o Bogu in vsem svetu A spet in spet so postale oči vprašujoče in nastajali so premori, ki jih je bilo treba brž premostiti. Nikar ne govorite o Brusetu in o njej, ki je pravkar
umrla, ne o dediščini, ne o bodočnosti, o načrtih mladih dveh, š« manj pa o tem, kako morejo starši prenašati življenje v ] kočahl Per je stal malo bolj zase, skla- ' njal je glavo na stran, da bi vse videl | z bolj zdravim očesom; ves čas se je : smehljal in je komaj vedel za to. Lovrenc je bil sanjal o očetu ko o nekakšnem junaku odličnih lastnosti in velikih spo- j sobnosti, kakršen bi utegnil kdaj sam postati. Zdaj pa je bil oče tu prod njim; ; razvalina, res jc, a mogoče je dajte, j počakajmo s sodbo! Vse pa tako močno
vpliva nanj, da ne more dosti govoriti, j | »Oče, ali kadiš?« je vprašala Loviza. Oče : ji je bila nova beseda v meni govorici. »Kaj še!« — »Ali imaš pipo zato, da te greje?« »Hahahal« se vsi zasmejejo. »Ali bi poskusil eno mojih cigaret?« vpraša Lovrenc in mu ponudii srebrn tok, toda oče se brani in odkima. »Ne kadim.« odvrne Lovizi, »lo je najslabše za moj glavobol. In zato se štirikrat na leto odvadim kajenja.« — »Potem pa grešiš dalje?« Prekriža roke na hrbtu in ga hudomušno pogleda. »Ne; — samo kadar je kaj posebnega,« odvrne »Na primer danes?« Vzel je škatlico vžigalic, a Loviza mu je to zabranila, da mu je sama prižgala cigareto.
»O, pa kako je tvoj pod bel, mati!« pravi in se povrne spet k njej, da si ne bo oče mislil, da >e samo on na svetu. »Ta pod je tvoj oče poribal,« pripomni MeTl«. — »Oče? Ali si gospodinjska pomočnica doma?« Oba mlada sc zasmeje-
ta, Per pa zardi do ušes in nobene ne reče.
»Pa klavir imaš?« pripomni Loviza materi
»To je še staro glasbilo, ki 6em si ga dala po smrti svoje matere pripeljali semkaj.«
Čez hip nato se približa Per svoji ženi in pravi: .. Ali nisem rekel? Tebi
ie podobna.« — »Pa jaz?« — »Ti,« odvrne -oviza, »ti si pa sam sebi podoben.« — »O, ne, tudi ti sličiš svoji materi,« razsodi oče »In s tem si lahko zadovoljen.«
Sedeli so za mizo, vsak s kozarcem mleka pred seboj in so se končno umirili. Merle je morala potipati majhno zaponko, ki jo jc imela Loviza na obleki. »Lej nol Ali jo še zmeraj imaš!« — »Ali jo poVnaš, mati?« — »Seveda: imela si jo, ko si se odpeljala od naju. No, kaj to ni bila velika dota.« In spet nastane odmor, ko v njem vsd mislijo na dolga leta ločitve.
»Velik pogreb ste imeli pri vas,« povzame Per nenadoma in plane kar v sredo s temi besedami
»Imeli,« odvrneta mlada dva in se epogledata. Spet premor. Saj ni mogoče, da bi šli kar mimo tete z Bruseta! Merle si z roko pokriva oči.
Potem vstane, da bi šla v kuhinjo »Kako na vse pozabim,« pravi, »to'iko imam ša dela « Loviza pa gre za njo.
Če je bila mladenka ves čas tako dobre volje, je bila zato, ker je že sklenila, da bo kar koj jutri vzela starše s seboj
in jih obdržala pri sebi. Saj je bilo to tako preprosto! A zdaj stoji zunaj v mali kuhinji, ki ima le ognjišče, pa nič štedilnika. Ozira se krog sebe, opazuje to zga-rano ženo, ki 6e je bila vsa ta leta v najrevnejših razmerah mučila s kuho in molžo, delom v hlevu in hiši — in to je njena mati! ln spet se ji zahoče da b: se ji vrgla krog vratu, vendar se premaga. Videti je, ko da bi si bila ta vitka, belo-ksa žena navzlic vsemu ohranila nekaj višjega, nekaj, kar ie tvorilo razdaljo. Glas, kretnje oči, vse skupaj izraža svojo melodijo, tako da se ii mora človek nehote le po prstih približati, češ; »Bodi previden, na rahlo poprimil«
»Ali bi mi posodila predpasnik, mati?« In že ji oomaga kuhati kosilo.
»Mati « Da človek to sliši! Bilo je, ko da bi Merle vselej takrat začutila majhen zbodljaj. in speta in spet se je morala ozreti na hčer in jo nekaj časa gledati.
10.
Notri za mizo po sta sedela oče in sin in gledala drug drugega. Oba sta se smehljala in &i mislila: »Torej takšen si ti!«
»Ali boš postal kmetovalec?« vpraša
oče.
»Ne Lo viza je dobila Bruset.«
»No — in ti?«
»Tako do jeseni se bom že kam spravil.«
Ffc »Ljndska tbkaraas — Za Ljudsko tiskamo: Jože Kramarič — Herausgeber, izdajatelj: ini Jože Sodja — Schrlttleilcr, urednik: Janko Hafner