i.eio VII., štev. 16 Ljubljana, četrtek 21. januarja 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din e= Irhaja ob 4. zjutraj. = •Stane mesečno Din *s-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi do tarifu. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. «6/1. — Teleion štev. 72. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knafiovi u. št. s/L — Telefcn št. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Teleion št. 38. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Teleion št. 4gz Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavoda: Liub-jana št. 11.842 - Praha čislo 78 180. Wien,Nr. 105.241. Ljubljana, 20. januarja. Razprava v finančnem odboru Narnd-,-ie skupščine sere h koncu in vsak dan ririnaša nekai novih neprijetnih vesti za -e cerkve zapeljali Slovence. "Od 1. 1919.. kakor še iz avstrijskih časov. je' slovensko ljudstvo žal z znanimi sredstvi zooet vpieženo v jarem kleri-Jcalne stranke. L. 1923 ie bilo voljenih v Sloveni.fi 22. 1 1925. 20 poslancev SLS poleg niih še 4 radičevci. od kojh sta dva Hrvata. Torej od 26 poslancev ;;h je š'o 24 na avtonomistično in negativno stran! 20 poslancev v boju s cirilico. v boju s Srbstvom na skrajno neokusen in zamčijiv način. 20 poslancev, '^kor lutke na vatikansikih odrih. Ce Vatikanu kaže. skoči zoni v ogenj 20 — Slovencev, kakor da nimajo doma nuj-r,e:šega posla. Počasi, ampak temeljito so klerikalni poslanci zapravljali ugled Slovenstva. Nihče se iih ne boji. nihče iih ne rešpek-tira Od dne 60 dne jasnejše se to vidi. Klerikalci s strahom gledajo na sadove svoie nesrečne politike. In v takih hipih obupnega samospoznan.ia kličcio na pomoč naša dva poslanca iz Slovenije, (iasi nista člana finančnega odbora. Res ''e. dobro bi bilo. če bi bilo večje število nosi an cev samostojnih demokratov iz Slovenije. A kdo ie zoper to divjal s pri-žrrc in izpostavljal sv. hostiio? Poslanec dr. Kulovec v «Pomoljubii» Inrto odgovarja na očitek dr. Žerjava, da se še nikdar ni tako jasno videlo, •:am nas je privedla avtnnomistična politika ln naivni gospod kurat priznava. c!a on in z niim 19 poslancev absolutno nič ne morejo doseči V čudoviti svoji logiki pa gleda popolno brezvplivnost klerikalnih poslancev in njih žalosten neuspeh le kot dokaz, koliko bi dosege! z avtonomna! Gosp. Kulovec tolaži bol-,fi;zadovolj stvu radikalov spričuje tudi pisanje nocij-šnjega »Vremena«, ki pravi: V radikalnih krogih se na to gleda z očitnim nezadovoljstvom. Radikaii zamerijo načinu, s kateri n Radič vrši v praksi raziašnjavanja s svoji ni kolegi v vladi in smatrajo, da ta in slrčna po stopanja niti najmanje niso v korist izveibi namere, da se doseže čim popolnejše soglasje v delu ministrov na čemer toliko insrsti-ra Radič sam. Nikako čudo ni. ako mnogi ljudje v najnovejši Radičevi potezi vidijo neke vrste izsilievania. Nocoj je radi teh nesporazumov v vlad« ni koaliciji minister Gjuričič dolgo časa konferiral z Ljubo Živkovičem. Po tej kon« ferenci jc doznal vaš dopisnik za avtentič« no potrdilo vt-sti. da se Pašič v najkrajšem času vrne v Beograd. Po verzijah iz bližine vladnih krogov se pričakujejo večje izpremembe v političnem položaju v početku prihodnjega mescca. Posamezni poslanci radikalnega kluba so zanesli veliko nezadovoljstvo v strankar« ske organizacije v času božičnih počitnic, kar bo vsekakor imelo znatne posledice za razvoj politične situacije. Jutri zjutraj bi sc imel vrniti Radič, pa je po poročilih iz Zagreba svoj prihod od« god ■ 1, da poskusi odvrniti zagrebško uni« verzo od nadaljne akcije proti njemu. Debata o vojnem proračunu Kratek ekspoze vojnega ministra. — «Morala naše vojske je izvrstna,* — Za vojsko in mornarico sta odobreni 2 milijardi in 415 milijonov. Beograd, 20. januarja, p. Tekom dopoldne so radikalni in radičevski člani finančnega odbora razpravljali o proračunu za ministrstvo vojne in mornarice. Konference se je udeležil tudi vojni minister. Njegov proračun je ostal skoro popolnoma neokrnjen. Reducirali so mu vsega 30 milijonov dinarjev, tako da je ostalo 2 milijardi 415 milijonov dinarjev. Popoldne ob 17.30 se je začela seja plenuma finančnega odbora. Naiprej je predsednik Radonjič prečita! dosedanje rezultate «štednje». V ministrstvu za socijalno politiko se reducira 276 oseb, prihranek pa znaša z drugimi črtanimi krediti vred 8.916.859 Din. V ministrstvu za javne zgradbe so reducirane 203 osebe, prihranek znaša 5.574.236 Din. V ministrstvu za narodno zdravstvo je reduciranili 661 oseb. prihranek znaša 13,896.218 Din. v ministrstvu za pošto in brzojav je reduciranih 382 oseb. prihranek 50.714.907 Din, v ministrstvu za notranje stvari se rcducira 561 oseb. prihranek 33.600.025, v ministrstvu za poljedelstvo ni bilo osebnih redukcij, prihranek znaša 4.190.000. v ministrstvu za agrarno reformo tudi ni bilo osebnih redukcij, prihranek znaša 1 milijon, v finančnem ministrstvu se reducira 277 oseb. prihranek znaša 252 milijonov 361.150 Din, v ministrstvu za šume in rudnike se reducira 167 oseb. prihranek znaša 49.105.146 Din. v ministrstvu pravde se reducira 19! oseb. prihranek znaša 3.342.588. v ministrstvu za zunanje stvari se reduc ra 52 oseb, prihranek znaša 8.852.499 Din. v vojnem ministrstvu ni redkcij. prihranek znaša 30 milijonov. Skupaj je sedai reduciranih 4.570 uradnikov, prihranek pa znaša 461.553.169 Din. Nato se je pričela razprava o proračunu vojne in mornarice. Vojni minister general Trifunovie je podal kratek ekspoze o proračunu in naglašal. da je budžet prvotno bil izdelan za 3 milijarde 800 milijonov dinarjev. Vendar na je svoj proračun večkrat reduciral, ter je sedaj zmanjšan za 40 odst. V tem proračunu ni predvideno samo ono. kar je potrebno za vzdrževanje vojske, tem- več tudi ono. kar je poirebno za ustvarjanje, vsled česar so izdatki tako veliki. Sorazmerno je bil proračun predvojne Srbije mnogo večji. Naš proračun je neprimerno manjši, kakor vojni proračuni naših sosedov. Poslanec Stepanovič je v imenu vladne večine predlagal nastopno redukcijo: V partiji za nabavo človeške hrane 10 milijonov manj, živinske hrane 7 milijonov manj, za nabavo, ureditev in vzdrževanje mlinov 3 milijone manj, za nabavo obleke 10 milijonov manj, skupaj 30 milijonov dinarjev. ZemljoTadnik Vujič priznava, da moramo vojsko dobro oborož/iti. zameri samo kreditom za dobavo in zahteva mnogo večjo kontrolo pri vojnih dobavah. Predvideni kredit 100 milijonov za avijatiko se mu zdi zelo majhen. Zahteva skrajšanie vojaškega roka na i 2 mesecev. Davido-vičevec dr. Šečerov izjavlia. da bo glasoval proti, ker nima zaupanja ' vlado. Kredite glede narodne obrambe je treba motriti s stališča splošne sitnac;>e in narodnega gospodarstva. V Kvropi vlada mirotvomi duh locarnskesra sporazuma. Zato bi tudi mi mogli zmanjšati proračun vojnega ministra. Kritizira, da imamo preveč častnikov in podčastnikov. Na vsakih 7 vojakov pride I predstojnik. Krediti za mornarico in avijatiko se mu zdijo enzadostni. Zahteva kontrolo za vojne nabave. Za njim sta govorila klerikalca Kulovec in Puše-njik, ki sta se izjavila za kredite vojnega ministrstva. Vojni minister general Trifunovič je odgovarjal na pripombe posameznih govornikov ter poudarjal, da je morala v vojski izvrstna. Potrebna je izgraditev nove vojne akademije. Izdatki za mornarico so v stvari premajhni. Zahteval bo potrebne amandmane o priliki debate v plenumu. Za avijatiko so krediti majhni, bodo pa zadostni. Primerjal je naš vojaški proračun s sosednimi državami, kjer znaša po eno četr-tinko. ali eno petinko celotnega proračuna. Proračun vojnega ministrstva je bil sprejet z 19 glasovi proti 5 glasovom. Seja je bila zaključena ob 10. Jutri dopoldne proračun centralno uprave. Izgon zadnjih slovenskih redovnikov iz Julijske krajine Vidne posledice zbližanja med Koper. 20. januarja, e. Včeraj so bili izgnani iz Kopra slovenski frančiškani, ki so se izselili v Dalmacijo. Rimska ku-rija jim je že pred enim letom poslala ukaz, da morajo čim prej zapustiti Julijsko Krajino. Slovenski frančiškani so bili v koprskih samostanih nad 500 let. Tekom te dobe so gospodarili v Istri beneški dozi. Napoleon in Avstrija. Vsi ti so dovoljevali slovenskim frančiškanom izvrševanje verskih dolžnosti. Sedania fošistov-ska Italija pa je s tem izgonom pokazala. da je mnogo slabša. Najprej ie izgnala hr/atske frančiškane iz Pazina. nato slovenske kapucine iz Gorice in frančiškane s Kostantevice. nadalje hrvatske frančiškane s Čresa in sedaj kot zadnje slovenske frančiškane iz Kopra. Na tem fnšistovskem postopanju se ne zgražajo samo Slovenci in Hrvati, temveč tudi Italijansko ljudstvo v Istri. Mussolimjem in Vatikanom. skih frančiškanov, ki so vedno hu.iskali skih frančiškanov, k iso vedno hujskali pri Vatikanu proti svojim slovenskim so-bratom. V tej zvezi se mora nagla-šati dejstvo, da se ie neki italijanski pater v Kopru pred dnevi izrazil, da ne bo v petih letih v Julijski Krajini več nobenega slovenskega duhovnika, kajti v tej dobi bo slovensko ljudstvo že tako poitalijančeno. da se bo moglo sporazumeti z italijanskimi duhovniki. Mraz v gornji Italiji Rim. 20. januarja, k V Gornji Italiji traja mra^z dalje. V Turinu je kac.al tr^ploimer 14 stopinj pod ničlo. V Milanu sta TJnrrv.n!-H dve. v Turinu pa I o«oba. Pri Moriju je veJSkamslci vihar napravi! nnow škode ter za več ur prekinil promet med Rivo ta Ro-verettom. Zagrebški kulturni škandal postaja vedno večji Ogorčenje v vsej kulturni javnosti. — Izjava 16 profesorjev zagrebške iilozoiske fakultete. — Stališče Akademskega senata« Razpad Udruženja visokošolskih orofesorjev. — Glasovi režimskega časopisja. — Napoved nadaljnih nasilnosti. ie upokojil devet odličnih kulturnih delavcev in profesorjev naše univerze. Ta nečuvenj ukrep nrnistra prosvete ni Zagreb. 20. januarja, r. Ob 9. dopoldne so se sestali na univerzi zastopniki akademske mladine k posvetovanju o ukrepih zaradi upokojitve devetih vse-učiliških profesorjev Vladalo je velilso ogorčenje. Po kratki razpravi je bil sprejet sklep, v katerem se v znak protesta proti nasilni upokoj tvi proglaša trodnevna orotestna stavka na zagrebški univerzi. Za ta sklep so g'asovnli zastopniki vseh skupin dijaštva razen rad'čevcev. me-ltem ko so se fsderall-sti in frankovci vzdržali g1ascvm:a. Ob enem .ie akademska mladina odposlala v Beograd, Ljubljano. Skoplje in Subo-tico brzojavke s pozivom, naj celokupno djaštvo podpre akcijo zrgrebške akademske omladine ter Istotako v znak protesta proglasi tridnevno stavko. Stavka na zagrebški univerzi se je pričela ob 10. doooldne na vseli fakultetah. Večina profesorjev je svoje predavanje prekinila, onim profesorjem, ki so hoteli predavati, so dijaki onemogočili vstop v predavalnice. Rektor,11 je pustil odstrap/ti stavkovni proglas z univerzitetnih vrat. vendar pa ni ukrenil nobemh drugih korakov proti stav-kujočim dijakom. Akcijski odbor akademske mladine je izda! naslednii proglas: Tovariši! Pozivamo vas. da daste izraza svoiemu nezadovoljstvu zaradi poslednjega ukrepa ministra prosvete. ki samo napad na ug'ed naše univerze, temveč ie tudi v škodo znanosti same kakor tudi naša reputaciie prod ostalim kulturnim svetom. Zaradi tega vas pozivamo. da stopite v znak protesta solidarno v tridnevno stavko. Ob 11. dopoldne se ie vršila na vseučilišču skuoščina dijakov filozofske fakultete. v kateri so posamezni govorni naiostrejše napadali postopanje prosvetnega ministra, ki degradira naše univerze na nižio stopnio. kakor so jo zavzemale za Avstro-Ogrske. Sprejeta je bila resolucija, v kateri celokupna akademska mladina filozofske fakultete protestira proti upokoiitvi devetih profesorjev te fakultete, ki so postali profesorji po zakonu, kar ie ugotovljeno s principnelno rešitvi i o Državnega sveta z dne 2! maja 1924 in ki so svojo dolžnost vršili z največjo znanstvero sposobnostjo in vestnostjo. Nadalje resolu-ciia naiostrejše obsoja, da so se uroko-iitve izvršle na intervencijo dr. Oavre Mano;'oviča. ki je v to svrho da! na razpolago očitno tendenčne in krive podatke ter mistificiral ministrski svet da ie uničil eksistenco devetih profesorjev*. Končno izraža zaupanje akademskemu sonatu. ki je zavzel na svoji seji korektno stališče proti Prizadevanju, da se pro tizakonito upokoji devet profesorjev Londonska pogajanja za ureditev italijanskih dolgov Zbližan?e med angleškimi zahtevami in italijansko ponudbo. — Italija ponuja letno plačilo 4 in pol milijonov funtov, Anglija zahteva 9 milijonov funtov šterlingov. London, 20. jan. b. Od četrtka se vrše po* gajanja za ureditev odplačevanja italijan« skega dolga v Angliji. Britanski komisiji načeluje zakladni minister VVinston Churchill, italijanski pa finančni minister grof Volpi. Angleži računajo italijanski dolg na 590 milijonov funtov šterlingov. Italiia-ni sami pa na 381 milijonov, trdeč, da je Italija prejela le minimalen znesek v denarju, dočim je štiri petine posojene vsote dobila v obliki premoga, orožja, municije in opreme za armado in mornarico. Poleg tega zahteva Italija, da se ji odšteje dolga onih 20 milijonov funtov šterlingov v zlatu, ki jih je deponirala I. 1915. v Londonu kot garancijo za svoja prva posojila. Zahteva obenem, da se upoštevajo tudi doslej nakupiCene obresti od teh 20 milijonov funtov. Anglija pa smatra, da more vrniti italijanski zlati zaklad šele tedaj, ko bo Italija popolnoma poravnala svoj dolg. Prvi de! pogajanj je zatorej veljal sporazumni določitvi dejanske višine italijanskega dolga. Čeprav se vodijo pogajanja v veliki tišini, vendar je sklepati iz pisave angleškega časopisja, da sta se obe tezi znatno zbližali. Drugi del posvetovanj ima svrho doseči sporazum glede načina odplačevanja. Kot znano, stoje Angleži na stališču svoječasne Balfourjeve note, ki zahteva od vseh dolžnih zaveznikov, da plačajo Angliji skupno toliko, kolikor plačuje Anglija na račun svojega dolga Ameriki. Od te vsote se odštejejo letna plačila, ki jih dobiva Anglija v smislu Dawesovega načrta od Nemčije. Nadalje se drži Anglija principa «pari pas-su». t. j. noben dolžnik ne sme plačevati Ameriki razmeroma več kot Veliki Britaniji. Na podlagi teh načel zahteva ..nglefki zakladni minister, da plačuje Italija prva leta po 11 milijonov funtov šterlingov, katera vsota bi se pozneje zvišala. Italijani pa ponujajo samo 3 milijone funtov na leto. Razlika med zahtevo in ponudbo je torej ogromna. Na današnji seji angleškega ministrskega sveta je bil Churchill pooblaščen, da zniža angleške zahteve. Londonski listi trdijo, da zahteva sedaj Anejija letnih 9 milijonov funtov šterlingov, ki se naj plačujejo tekom 62 let. Iz istih virov prihaja vest, da se je tudi italijanska delegacija že nekoliko približala angleški tezi in da Voloi ponuja letnih 4 do 4 in pol milijona funtov. Potemtakem znaša italijanska "^nud-ba sedaj ravno polovico tega, kar zahteva Anglija. Pogajanja se nadaljujejo. „Premirje" med madžarsko vlado in opozicijo Ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. — Škof Za-dravec prosil za odpust iz vojaške službe. Budimpešta, 20. januarja, p. Na današnji seji Narodne skupščine je bi! sprejet pred« log, da se sestavi anketni odbor 25 članov, v katerem ima vlada 14 poslancev, opozici« ja pa 11. V anketnem odboru bodo zasto« pane vse frakcije desnice in levice. Ta sklep se smatra kot uspeh min. predsednika Bcthlcna, ker sc :e na ta način doseglo pre« mirje med vlado in opozicijo. Ministrski predsednik Bcthlcn je pristal na to, da sme ta odbor dobiti vpogled v kazenske spise falzifikatorske afere, toda šele potem ko bo državno pravdništvo kon« čaio preiskavo in šc le pred pričetkom sod« ne razprave. Odbor bo ime! tudi pravico zasliševati privatne in politične osebnosti. Ministrski predsednik jc samo stavi! po« goj, da morajo biti razprave komisije abso« lutno tajne. Komisija bo p.ato v plenumu skupščine podala poročilo. Kakor se izve iz sodnih krogov, gre v se« danjem stadiju preiskave predvsem zato, da se ugotovi v koliki meri so posamezni fahifikatorji krivi. Obtožnica bo scstavlje« na v osmih dneh in se more glavna razpra« va pričakovati v štirih do šestih tednih. Zdi se, da je glrdc oseb vsa 3fcra popolno« ma pojasnjena. Kvečjemu bi se mogli iz« sk-diti še kaki postranski krivci. Z največ« jim naporom iščejo one falzifikate, ki so še v prometu. Ako se ne hi našli, ki bilo na« daljne sodelovanje s francoskimi detektivi nepotrebno. Stroški za preiskavo ter škoda, ki jo ima Francoska narodna banka, bo najbrž krita s premoženjem glavnih kriv« cev. Vojaški škof Zadravec je potom hemved« skega ministra vložil na vrhovno armadno poveljstvo prošnjo, v kateri prosi za svoj odpust iz vojaške službe. Po poročilu «Ma» gyarorsaga» se bo z zadevo škofa Zadrav« ca po njegovem vstopu v samostan bavila !c še cerkvcna gosposka. Opoldanski list »Nap« poroča, da se bn bivši nadvojvoda Albreht s svojo materjo Izabelo v kratkem izseli! iz Madžarske. Resen spor za kitajsko vzhodno železnico Peking, 20. januarja, s. Spori radi prevoz* kitajskih čet na kitajski vzhodni železnici so privedli do resnih bojev za upravo že« leznice. Ruski generalni konzul v Karbinu je prekinil odnošaje s kitajskimi oblastmi Kitajci so se odločili, da rešijo vprašan ic z orožjem. Železniški promet :e ustavljen. Tudi Rusi grozijo, da bodo odposlali čete. London. 20. januarja, s. Kako-r poročajo iz Mandžurije so sovjeti pričeli oboroženo intervenciijo. Čete maršala Tsarrgtsolma so v boju med ViiMenr/m in Shan Om"«r Wa-ircim ter predirajo zmagovito proti Pefcingu. Francoska posadka v Porenju Pariz, 20. januarja, s. «Journal» poroča: Zunanji minister Briand je kot odgovor na d"maršo nemškega poslanika v. Htischa za» radi porenske posadke izjavil, da znižanje francoskih čet sedaj ne more priti v po» štev Stavka na zagrebški univerzi Radi radičcvskega kulturnega škandala. — Pred splošno vse- Zagreb, 20. januarja, r. Vseučiliški kulturni škandal zavzema vedno večji obseg. Danes objavlja 16 profesorjev filozofske fakultete izjavo, v kateri točko za točko pobijajo laži režimskega časopisja, ki brani Radičevo nasilstvo, med drugim tudi z izgovorom, da so bili pen-zijonirani profesorji imenovani protizakonito ali nepravilno. Izjava profesorjev je sestavljena na podlagi službenih aktov. Predvsem ugotavlja, da zagrebški vseučiliški zakon dopušča imenovanje ne samo po predlogu fakultete, temveč tudi na podlagi separatnega votlima manjšine profesorjev. Tako se je tudi prakticiralo od samega početka zagrebške univerze. Le g. Radič kot minister prosvete le ravnal drugače: on je dosedaj imenoval že tri profesorje brez znanja dotičnih fakultet! Postopek ministra Pribiceviča pri Imenovanju profesorjev je bil s sodbo Državnega sveta proglašen za popolnoma zakonit. Akademski senat zagrei.ške univerze je, ko so prispele iz RadiČeve okolice vesti o nameravanem penziio-niranju 9 od Pribičeviča imenovanih profesorjev, v posebni seji dne 8. decembra 1925. soglasno skleni! poslati gospodu Radiču spomenico, v kateri prav!: Prosimo g. ministra, da ne izvrši nobene take osebne spremembe, ker bi to neugodno vplivalo na pravilno in normalno delo zavoda. Opozaramo tudi na deistvo. da je Državni savet s svojo sodbo že izrekel, da so sporra Imenovanja v skladu 7. zakonskimi predpisi, ki veljajo za našo univerzo in ker je v vsakem slučaju b'la dana profesorskemu zboru prilika, da vrši svojo pravico predlaganja. Izjava potem podrobno dokazuje, da so bili od Radiča penzijonirani profesorji svo.ičas imenovani ali na predlog celokupne fakultete (nekateri celo na soglasni predlog!) drugi pa po predlogu posebnih od fakultete postavljenih strokovnjaških komisij, odnosno profesorjev dotične in sorodnih strok! Izjava 16 profesorjev je do temelia pobila vse lažnive izgovore St. Radiča in njegovih ljudi ter listov in je napravila v Zagrebu ogromni vtis. Razpad Udruženja visokošolskih profesorjev v Zagrebu. Zagreb, 20. januarja, n. Z ozirom na oficijozno vest, da je nečuveno nasilje '-^"vrji. nad zagrebško univerzo bilo izvršeno tudi na intervencijo upokojenega profesorja Oavre Manojloviča, predsednika Udruženja visokošolskih profesorjev v Zagrebu, so od Radiča penzijonirani profesorji izstopili iz Udruženja ter javno pozivajo vse svoje kolege brez ozira na strankarsko pripadnost, naj radi kolegijalne in poklicne solidarnosti sledijo njihovemu postopanju. Kakor se ču-je. se bo večina profesorjev odzvala temu pozivu. Sokolstvo kliče na obrambo. Zagreb, 20. januarja, p. Sokolsko društvo I. v Zagrebu, v katerem je včlanjenih pet od Radiča penzijonirar.ih vse-učiliških profesorjev, javno protestna proti Radičevemu kulturnemu nasilju ter je storilo korake, da Sokolski Savez organizira protestno akcijo celega jvo-slovenskega Sokolstva. Časopisje o kulturnem škandalu. Zagreb, 20. januarja, n. Vse časonisje, razen »Jutarnjega lista» in «Hrvata» ostro obsoja Radčevo nasilje nad univerzo. »Riječ* pravi: Radč je navali! na naše najvišje prosvetne institucije in bilo bi najtragičnejše spričevalo na^e kulturne javnosti, ako bi Radič ne izšel iz te borbe poražen do temelia. Režimske «Novosti» obžalujejo, da je Rad č upokojil devet vseučiliških profesorjev zgolj iz strankarskih razlogov, ker so baje pristaši SDS. List pravi, da za upokojitev drugega razloga ni bilo in da ni točno, kar se govori in piše o reparaciji nezakonitega poseganja državnih oblasti v avtonomijo vseučilišča. Upokojeni profesorji so bili imenovani zakonito. vsled česar ni ničesar «r?"ari-rati». «Obzor» smatra, da uooko:'tve na zagrebškem vseučilišču niso bile izvedene v konst zakona niti v korist stranke same. Ako je g. Prib čevič namesti! koga izmed svo;ih pristašev na vseučilišču, potem ga Radič ne more uookoiiti zato, ker je dotični Pribičevičev pristaš. Vest o nadaljnjih upokojitvah. Zagreb, 20. januarja, r. »Zagreber Tagblatt® poroča, da ima slediti te dni tudi upokojitev petih profesorjev na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ti profesorji so dr. Bubanovič, dr. Cačkovič, dr. Mašek, dr. Smetanka in dr. Prašek. Notranjepolitična napetost v Rumuniji Nikakor nočejo potihniti glasovi, ki še vedno spravljajo odstop prestolonaslednika Karo!a v zvezo z notranjepolitično situaci. jo v Rumuniji. Rumunska vlada je tako zvezo ponovno demantirala. ali kljub nje. nim demantijem se taki komentarji ponav« Ijajo še vedno. Osobito se trudijo zanikati v Bukarešti, da bi odstop prestolonaslednika pustil ka« ke posledice v rumunski armadi, kjer je baje, kakor se r»roča, podalo ostavko prav veliko število višjih oficirjev in generalov v znak protesta radi odstranitve prestole naslednika. Težko je kontrolirati vesti glede vojske in priti resnici na dno. Ali da je opozicija v Rumuniji zares zelo ozlovoljena radi od= stopa prestolonaslednikovega, to je izven dvoma in razumljivo iz več vzrokov. F red vsem je naglasiti, da je Rumunija po svetovni vojni pozorišče izredno strast« nih političnih bojev. Taka notranjepolitič. na zagrizenost, brezobzirnost in srditost, s katero se stranke borijo med seboj, je last« na navseradnje vsem novim ali nanovo raz« ši-jenim državam v Evropi in v tem pogle« du Rumunija nik-kor ne predstavlja izie« me. Ves politični svet v Rumuniji je da« nes razdeljen na dva tabora, ki se črtita na življenje in smrt in ki drug drugemu odrekata življensko upravičenost. Na eni strani je vlada in njena stranka, k' popolnoma obvladuje položaj v Rumu« niji, saj razpolaga v zbornici z absolutno večino. Tudi pozicija Bratiana in njegove liberalne stranke vendarle ni tako trdna, kakor bi bilo sklepati po njegovi moči v parlamentu. Zakaj nasprotniki mu očitajo, da število njegovih poslancev nikakor ne odgovarja množini njegovih pristašev med narodom. Kakšen ie položaj v tem pogledu se seveda ne da kontrolirati: saj trdi vsa« ka stranka, da ima v narod.: večino za se» boj. Toda da se da Bratianu očitati, da nje« gova stranka ni zadostno vkoreniniena v prebivalstvu, na to bi se pač dalo sklepati po zgodovini njegovega uspeha. V prvi zbornici nove Rumunije je štela Bratianova stranka samo deset poslancev. Ko pa je nato Bratianu dobi! ministrstvo in je po uvedbi reformiranega volilnega reda v mar« cu 1. 1922. izvedel volitve, je njegova stran« ka zmagala z — 240 mandati in je odslej Beooaejeno vlad-la v Rumuniji. Ta razvoj Bratianovega uspeha je glavna sporna zadeva notranje politike v Rumuniji. Opozicija, premagana In potisnjena na brezpomembno kritiko, mu je seveda očitaia velilna nasilja, a še važnejše ie sledeče: V Rumuniji je vpeljana praksa, da stranka ne debi dvakrat volilnega mandata, rrarveč da vladar vlada:oči stranki ne da v roke Izvršitve vivlitev, nego eni opozlciionalnih strank. Prav s tem se tolažijo jiranke seda nje opozicije in zanje je bik) osobito važen obče znani fakt, da je bil prestolonaslednik Karol hud nasprotnik Bratiana In njegovega režima; za gotovo se je pričakovalo, da mu bo čimpreie iztrgal vlado Iz rok ln io Izročil opoziciji. Ta opozicija se čuti seveda prevarano v svojih nadah in zato ie razumljivo, da je abdikacljo pozdravila s tako bur tilm negodovanjem. Zdaj mora čakati na ugodne.še čas« s slabšimi šanoami. SIcer pa opoziciia na d\oru re uživa baš simpatij. Doslej je kljub manjšim fuzijum ostala močno razcepljena. V prvi vrsti I.i a-mo opraviti z dvema glavnima strankama, z radikalno-kmetsko stranko na eni in nacijo nalisti, ki imajo svojo glavno postojanko na Erdel sken. K-rstom je vzel Bratianu mnogo vetra z jader s svojo agrarno reformo nacijonaliste pa ie le še bolj ruzdražil s svojo ustavo ki :e centralistična in bije regijo nalizem, kakor ga predstavjajo erdeljski Ru rnunl s svoim vod em Mar.iu. Baš ker Mam" ueva nacijonalistična stranka predstavlja od por nekdan:e madžarske pokraj ne proti sta ri Rumuniji in se da v^porelatl s stičnimi separatističnimi struiami in strankami v ostalih dveh državah Male antante, ne more vživati simpatij v Bukareštu. Usodno je tudi, da ti dve glavni opozicijonalni stranki kliub novim poskusom ne moreta Izvesti fu zije. ki je postala v poslednji dobi delinivno nerogoča. Sanse opozlei e so tedaj kaj nalo ugodne in iz tega spoznanja raste njeno >1 -no ogorčenje o priliki prestoiunaslednikove afere. Pri vsem tem pa se vzpričo posebnih političnih praks v Rumuni.il vendarle ne more izreči nikakih sl.jurnih napovedi glede njene notran.epolltlčne bodočnosti. Vsaj kadar pridejo na dnevni red nove volitve in volilni mandat, postane položaj zopet labilen. Prava slika madžarske zbornice Budimpešta. 20. Januarja. Časopisje prtebčuje po ste«>gra>fskom za pašniku potok včerajšnje seje Narcdiie skupščine, ka je potekla precej drugače nego je poročal tmidžan.-ki dopisni ur;d. Med govorom ministrskega predjed t .to a Bethlena so padali ostri in značilni medklici talk© s 9trani socijfflinih demokratov kakor s strani celokupne opozicije. Evo par podrobnosti: Beth en: Vladi se oč'ta. da Je zagrešila v preiskavi pogreške in da Jo Je zavlačevala ... Peyer (soc.): Madžarski dopisni urad Je pravočasno svaril morilce! Bethlen: Naloga vlade je... Hurva-th: Demisijonirati! Bethlen: Izdaviti, da bo p© končani preiskavi... Peyer: Zakaj še ni končana? AH ne dovolijo Francozi? Bothlen: Pravno vprašanje morajo razjasniti sodišča. Malasico (soc.): Sad srno vendar videli sodišča pri njihovem delu! Kaiko pa je bilo v Csongradu? Bethlen: Moja dolžnost Je, da izjavim v imenu vl; de ... CelrAupna opozicija kriči več rrfnut: De-misljonlratl! Druge dolžnosti nhnate! Boiliten: Ml hočemo zločin... Peyer: Potlačiti! Bethlen: Pojasniti tudi glede njegovih poHtičnih odnošajev. Pravijo, da obstojajo na Madžarskem tajne sile, ki skušajo vladi zvezati trke. Zatrjuje se cclo, da se Je So v gotovem oziru tudi posrečlo. Vlada stremi za tem, da ie maske razkrinkajo ln sicer v vseh taborih. (Velik hrup ln več-minutnl medklici na vseh straneh.) Berhlen: Vlada ima v vsakem oziru proste rc&e. Propper (soc.): To dokatrujeflo Liofolk, Orgovany, Csongrad in umor Sjmogyia! Ruppert (rep.): Te fraze smo slišali že večkrat. Bethlen: Vprašanje kurirsike službe se mora znova proučiti Prcpper: Zaikaj ne poda ostavke zunanji minister? Bethlen: S kurirsko službo se bavita dva oddelka... Horvaih: En oddelek se peča s ponarejenimi franki! Bethlen: Ni v nacfjonalnem Interesu, da se vsaikega obmeče z blatom... Fankais (soc.): Ustvarili ste tako veliko močvirje, da se b0 kmalu vsa država zadušila v njem! Nastal je nepopisen trušč. Predsednik Je zvonil zaman. Bethlen: Hočem podati nekoliko pojasnil o kurirski službi. Ministrsko predsedstvo izbira kurirje... Malaisics: Ima pač srečno roko pri izbiri J Bethlen: Za tehnično stran skrbi pomožni urad... Pcyer: Kar povejte, da je vratar odgovoren za vse! Bethlen: Obstojata dve vrstil kurirjev: Peyer: Kurirji za franke in kurirji za češkoslovaške krone! Poslanci vladne strrnke navalijo na Pe-yerja in mu kličejo: Sramujte sc! Peyer: SramrJeijo naj se oni, ki podpirajo ponarejevalce frankov! Besisenel (vladinovec): BethJen dela dan in noč v interesu države. Hurvaith: Govorite raje o tem, kaj Je imel kurir v svoji prtljagi! Malavlcs: Franke in krone v bankovcih! Med takimi tn podobnimi metalci Je govoril ministrski prwtsedn:>k več ur. Nihče v zbornici ni mogel s Viša d njegove celcmie lz-Jarve. Priznanje g. Lončarja Na naše obtožbe, ki jih naziva »osebne ljubezmjivosti», je ob;avil prosvetni šef dr. Dragotin Lončar «iz.iavo», ki v bistvu potrjujte, kar smo v našem poročilu ugotovili. Gosp. Lončar priznava, da je govoril o Sokolstvu, a dodaje. da je govoril tudi o Orlovstvu in o delavskih telovadnih organizacijah. Izgleda, da se mu čudno zdi. da smo se mi in z nami vsa nacijonal-na javnost revoltira-11 radi njegovega napada na Sokolstvo. ko je vendar s Sokolstvom v en koš vrgel tudi Orlovstvo! Gosp. Lončar očividno ne čuti. da je baš s tem pokazal Š3 posebno nerazumevamje ali pa preziran:e sokolske ideje, ki je državna in nacijonalna in o kateri bi morai državni upravitelj prosvete biti pač nekoliko informiran Ln resen. Njemu so Sokoli ravno tako tcilovadci kakor Orli ali katerikoli drugi. Zakaj pa je potem država dala Sokolstvu v okviru nacijonal-ne vzgoje poseben položaj, zakaj je sam kralj prevzel protc.ktorat nad Sokol-stvom. zakaj je baš vladar povdaril cgromnl pomen sokolske vzgoje za našo mladino s tem. da ie vpisal prestolonaslednika med naraščajnike? Gosp. Lončar tega vsega očividno ne odobrava. ker smatra, da W bilo prav. ako In prosvetna, t. j. kompetenima državna uprava «ne daiala nobeni telovadni organizaciji nobenih privilegijev* . . . Z indignaejo mora Sokolstvo zavrnili tudi poskus gosp. Lončarja, da ono goji »dostikrat« nestrpnost in sovraštvo! To je naravnost nezaslišan očitek, ki ga seveda gosp. šsf prosvete ne more podpreti niti z najrman šo senco dokaza. Ker je Sokolstvo ponekod predmet na.iper-fid-nejšega sovraštva separatistov, smatra gosp. Lrmčar. da ga je treba izgnati iz šole! Tcda Sokolstvu je dala država kot edini vsenaciionabi organ'zaciii častno mesto v šnli. medtem ko se Orlovstvo naravno ne da soraviti v sklad z državno prosvetno politiko — česar g. Lončar očividno tudi še ne vč. Lončarjeva izjava v celem obsegu potrjuje. da se pripravlia od strani radi-čevskih eksponentov ofenziva proti Sokolstvu kot nacijonalni organizaciji. Poklicani faktorji bodo budno pazili na na-daljne korake in gosp. Lončar naj vi. da seveda tudi za niega velja, kar je Pribičevič reke! za njegovega gospoda šefa: Ce vgrzne v Sokolstvo, si bo polomil vse zobe! Političnebeležke + Ali so klerikalci res klerikalci? V včerajšnjem «S!ovencn» je napisal klerikalni poslanec dr. liohniec član.k o katolicizmu in politiki, v katerem dokazuje, da se vera in politika ne moreta in ne smeta ločiti. Dr. Hohn.icc je profesor bogoslovja in poslanec klerikalne stranke, na ie popolnoma umevno. da skuša dokazati upravičenost tega stališča. Zanimivo pa je. da se dr. Mohnjec očitno deklarira z3 klerikalca in da proglaša SLS za kkr,kalno stranko. Znano ie namreč, da naši klerikalci nočeb biti klerikalci in da se tega imena branijo z vso silo. V Narodni skupščini sta svoiečasno poslanca Smodej in Kremžar celo ogorčeno protestirala, ker so imenovali njujin klub klerikalni. PosJ. dr liohniec pa se sklicuje na papeža Piia X.. ki je v svečanem konzi-storiju 27. ma.ia 1914 dijal: «Ce na:dcte takšne, ki se hvalijo s svoio vero in s svojo vdanostio papežu ter hočejo biti katoličani, toda smatraj« za največjo sramoto, ako sc jih imenuje klerikalce, povejte jim svečano: vdani sinovi papeža so tisti, ki posluša.i.) nicgovo besedo ter se mu v vsem pokorijo, ne pa oni. ki izmišljajo sredstva, da bi njegova navodila prevari!i.» Torej je stvar oop.ilnoma jasna. Poslanca Smodej in Kremžar nista vdana sinova papeža, ker nočeta biti klerikalca, in vdani sinovi papeža tudi vsi tisti klerikalci niso, ki nočejo, da bi jih imenovali klerikalce. Samo klerikalec je dober katoličan in kder ni kleriikalec. ta ni duber katoličan. To je povedal profesor bogoslovja dr. Hohnjec. ki kliče kot poslanec vse dobre katoličane skupaj v klerikalno straroko. Izieme so dovoljene seveda v toliko, da smejo tudi manj dobri katoličani voliti klerikalno strani ^, ki pri nas že precej časa nadomešča katoliško cerkev. + Zbližanje fašistov in Vatikana. Fa- šistovsiki list <*Popo!o d' !talia» je te dni objavil na naslov Vatikana članek, kt dokazuje, da stremi italijanska fašistov-sk vlada po zbližaniu z Vatikanom. Cla-nok naglaša. da je faš zem vedno kazal spoštovanje in vdanost naDram sv. sto-lici. da sta bila križ in verouk zopst uvedena v šole in da so bile javne cerkvene ceremonije zaščitene. Faš zmu je uspelo premagati duh antiklerikalizma in framazonstva. ki je desetletja vladal v Italiji. V znak zahvale pa sc je osnovala stranka katoličanov, ki zahteva svobodo tiska, katero ni kongregacija indeksa nikdar dovoljevala. List pravi, da Vatikan slabše postopa s katoliškim fašizmom kakor pa s prejšnjimi proti-klerikalnimi vladami, česar so vsekakor vzrok intrige nekega kardinala rimske kurije. ki skuša preprečiti zbližanje Italije in Vatikana. Iz pisave fašistovske-ga glasila ie dovolj jasno razvidno, da si italijanski faš:zem in Vatikan pridno namigavata in da se čim dalje bolj približujeta tudi ofcijelnemu skupnemu ob jemu. Kakor znano, je papež ukloni' organizatorja katoliške stranke duna Sturzo. sedaj preostaja samo še. da stranko razpusti ter blagoslovi fašiste kot zaščitnike vere. cerkve in pravice + Še en spokorjenl grešnik. Bivši ministrski predsednik črnogorske vlade Jovan Plamenac, ki je v Italiji dolga leta rova ril proti naši državi ter v svo-iem «Glasu Črnogorca® imenoval združitev Srbije s Črno goro za največji ii naiodvratnejši zločin, ki sta ga zakrivila Srbija in francoska diplomacija nad Črno goro. je pred kratkim prišel do spoznanja, da je najboljše, ako ukloni glavo ter prizna gotovo dejstvo obstoja naše države. Vrnil se je v Beograd, kier ga niso postavili pred sodišče kot vcleizdaialca. ampak so ga takoj imenovali za poslanika v Pragi in ga nato upokojili, da lahko prejema pokojnino enako plači, ki bi io dobival. Kljub temu je bila javnost zadovoljna, ker se je Jovan Plamenac uklonil, kakor se je Stj. Radiič. Nepričakovana pa je drznost, s katero nastopa sedaj tudi ta spokorjeni grešnik. Korajžo si je kupi! pri radikalih. Postal je namreč član NRS im napoveduje sedaj po listih, da je njegov cilj. zbrati vse Črnogorce v radikalni stranki, ki je vedno ščitila Črnogorce. medtem ko so ivh druge stranke prega-njale! Gosp. Plamencu se torej odpira še lepa kariiera. Toda ta Plamenac. ki se je v inozemstvu boril z italijanskim denarjem proti naši državi in delal proti nam vse. kar ie želela Italija, si upa sedaj izjavljati, da je Pribičevičeva politika v nasprotju z bitnimi interesi naši države, da je Pribičevič kot državnik pustolovec, ki mu ni poznano iz praktič. nega državnega življenja, kako se d-žj-va ustvarja, brani in organizma! Plamenac. ki bi mora! s svojim plenom se brž skriti v m;š'o luknio. da ga nikdo ne opazi, je postal nesramen in ii s tem pokazal svoi pravi karakter. Prezir ;e edina polemika za take tiče. + Reducirana streha. V Novem Sada so zidali novo poštno poslopje. Dozidali so ga že do strehe. V smislu novega ge. sla o štedeniu pa ie večina finančnega odbora Narodne skupščine črtala v proračunu pošte in brzoiava kredit za do-vršitev zgradbe in tako reducirala streho novosadski pošti. Dela na zgradbi so že ustavljena! Več se od štedonia RR vlade pač ne more zahtevati M.ie-nja smo samo. da bi bilo manj škode če bi nekaterim «šparovcem» (kakor s^ po gosp. Puclju sedaj imenujejo) odžagali pokrove, ker bi niti sneg niti dež ne mogel škodovati njhovim možg:.. nom. — kjer nič ni. tudi toča ne pobiie, — nova novosad.ska pošta pa bo prav gotovo razpadla, ako ne dobi strehe h se ne bodo nadaljevala gradbena dela. Iz demokratske stranke V soboto, dne 23. t. m. sc bo vršil občni zbor krajevne organizacije SDS v Strožišii; pri Kranju in sicer ob 8. zvečer v prostorih g. Križnarja. Udeleži se ga g Janko Blagajne. '/ nedeljo, dne 24. t. m. se bo vrši! občni zbor k. o. SDS v Lescah na Gorenjskem ob 10. dopoldne v prostorih g. Janka Suxi< ja. Udeleži se ga g. Fran Majcen. Istega dne se bo vrši! tudi občni zbor k. o. SDS za občino Sv. Krištof v Laškem sre> 7.u, ob 9. dopoldne. Udeleži se ga g. dr S' Rape. Iz Gortine pri Muti nam pišejo: V imenu novega odbora naše krajevne organizacijo SDS se iskreno zahvaljujemo našemu na. rodnemu poslancu g. dr. Pivku. da nas je p t* našem zborovanju vkljub slabemu vre« menu obiskal in nam razložil položaj tet piogram SDS. Hvala mu tudi iskrena za podarjene knjige. — Tajnik. Občni zbor krajevne organizacije SDS v Gortini se je vrši! 13. t. m. v navzočnosti narodnega poslanca g dr. L'ivka. ki je po» da! politično poročilo. Za predsednika or« grni7acije je izvoljen ugledni posestniški sin Rupert Urih, ra tajnika Ferdo Janžei kovič in za blagajnika pos. sin Martin Me; tir.gcr. Strah in obup klerikalcev radi volitev v Delavsko zbornico Klerikalci sami več ne računaj a na uspeh. — Iz strahu in obn-pa pritiskajo sedaj njihovi gospodarji na voliles in volilke, ker vedo, da lahko to delajo brez vsake kazni. — Volilni red je namreč od patentiranih zastopnikov proletarijata tako sestavljen, da dopušča vsako volilno nasilje. — Uprimo se klerikalnemu in socialkomunističnemu terorju! — Samo «Nsodvisna delavska lista« je prava. — Vsi zanjo na energično delo! Klerikalci smejo vse, drugi ničesar. Samo klerikalcem je dovoljena agitacija. samo oni smejo uporabljati moralno. duševn^ in tnaterijelno nasilje. Samo oni so vzeli v zakup interes vseh stanov. slojev in razredov. Vse to se vrši v znamenju večne Resnice in Pravice in v znamenju večnega odpuščanja. Klerikalci so vse. kakor služba dekleta za vse. Tako so klerikalci sedaj pri volitvah v delavsko zbornico zopet enkrat edina socijalna organizacija. G. Smodej je v znamenju krščanske resnicoljubnosti v interpelaciji na ministra za soc. politiko smelo poudaril, da je vse pro-tisocijalno. kar ni klerikalno. Malo narobe hodi klerikalcem samo to, da so ravno sedaj pričeli proti svojim župnikom godrniati organisti.. ki so za 100 odstotkov klerikalni. Pomaga'a jim bosta gospod Smodej in Kremžar s posebno interpelacijo pri knezoškofiisl-em or-dinarijatu. Stara stvar: klerikalci so celemu našemu javnemu življeniu vz- li Boga. dali rta so mu svoio Jezuitsko bi-navščino. Ta pa jim ne gre v klasje, zato so hudi. Klerikalni podjetinki — agitatorji za kle-rika'no delavsko listo. Malo je klerikalnih podjetn kov. zato so pa ti tem hujši, tem p-edrzneiši in brezobzirni. Zanje je «svohoda» delavca nepoznana stvar. Ni klerikalnca nnd-jetja. kjer bi delavstvo ne bilo sklicano na «zaupni» razgovor, kjer jim je »gospod« povedal, da kdor ne voli klerikalne liste, bo moral oditi iz pod:et.ia in se kot brezposeln potikati po ulicah ! v večno čast in slavo «krščanske^a» so-i cijalizma. Ne poznamo podjetja, kjer se to ne bi zgodilij. Toda s takim »socija-!izmom» bo že delavstvo samo obračunalo. Pri volitvah v delavsko zbornico : strah pred peklom in grehom ne odloču-j je. kajti klerikalci so sami rekli, da je delavčeva zbornica stvar delavcev, ne pa stvar vere in pekla. Zato jim gre vse narobe. Od hiše do hiše. Klerikalni in socialpatrijotski agitatorji se ne ozirajo prav na nobene predpise dostojnosti in uljudnosti. H<«i;io od delavnice do delavnice in z naihujšim 1 terorjem begaio de'avstvo. Hodiio od | služkinje do služkinje. Nobena stvar jim j ni sveta. Cndimo se samo, da so gospo-1 darii tako obzirni. energično Neverjetno. Neverjetno ie r:an:ireč to. da v Glavnem voklnem odboru, ki je odgovoren za vsa nasilja, zlorabe in manipulacije pri volitvah v Delavsko zbornico, sedi kot predseJnik zastopnik vlade g. dr. Mrak. On e za to tu. da varuje vsaj približno svobodo volitev Od tega pa smo prav daleč. Noben izgovor ne pomaga. Za vse je on odgovoren. Pri osebnem dviganju glasovnic se dogajajo naravnost pravljični slučaji Kdor ne pride z legitimacio strokovne komisije, glasovnice ali sploh ne dobi, ali pa se mora dvakra: trikrat vrniti. Ali imajo ljudi za norca? Cela obzirnost ao ubogega delavca.je to! Glasov niče nai razdeljujejo samo osebe, ki znaio uradne posle ločiti od svo e politike! Prosimo odgovorne faktorje, da za to poskrbel Cuje se, in piav verjetno je, da pri krajev, volilnem odboru zato ni najti glasovnic, ker se iste nahajajo v socijalkomunističnem volilnem lokalu. Kdor prde tja ponio. jo takni dobi. Višek sekatur pa je, da pri dviganju glasovnic od ljudi zahtevajo navedbo strari in tek. štev. volilnega itrenika. Gospfd predsednik. pros!rao in zahtevamo, d? talioi odredite, da dobi vsaka stranka glasnvri.-o proti navedbi imena. To 'e Isto jamstvo za Identiteto, kakor legitimacija strokovne ko-mis'.'e! Ako tega ne odredite, bomo veJc'1, da ščitite pristransko postcpan.c pri dviga-uju glasovnic. Kuvert ne na pošto. Do 2. februarja in po 7. februarju re oddajajte kuvert na pošto na glavni volilni odbor. Svojo volilno pravico izvršite le potom naših zaupnikov in or?an:-zacij. Nobene kuverte na pošto, ker e negotovo, kai fco z njo. Vse našim organizacijam in zaupnikom, ki jih dostaviio v Ljubljano na naš volilni lokal v Narodnem domu ali v Kazini. Ne rascda''2 napačnim poukom in navodilom nasprotnikov! Vsi po glasovnice! Kdor je zaposlen v krajih, kjer je sedež bol. blagajne in ni zaposlen v podjetjih, ki imajo nad 20 oseb zaposlenih, mora osebno po glasovnico, in sicer v Ljubljani od 8. do 12. in od 3. do 8. v hišo okrožnega urada na Miklošičevi cesti čez dvorišče. Ne pustite, di bi Vas soc'a!patrijoti oropali glasovalne pravice! Darujte za Sokolski Tabor Moderna šolska palača v Mežici Mežica, v januarju. Nedavno je »Jutro* poročalo. da je fcrajni šolski svet v Mežici na praznik narodnega ujedinjenja obdaril šolsko deco z raznim blagom v vrednosti 40 tisoč Din. To velikodušno podporo je omogočil iamošnji svinčeni rudnik, ki zaposluje na stotine našega delavstva. Šola sama r>a ie za ta industrijski kraj že davno nezadostna. V prejšnjih idiličnih razmerah med nemčurskim krainim Šolskim svetom in «Bleiwerkom» pa se-ve nihče ni silil na izdatke za povzdigo ljudske kulture. Po prevratu je prešel rudnik v roke angleškega kapitala, postal dobro rentabilen in tedai so pričeli okolici in se dviga od nizkega otroškega vrtca v višje šolske stopnje v isti grupaciji. kakor lega od malega do velikega vrha nasproti ležeče gore Pece. Notranjost pa nosi značj slovanskega sloga. Nastanjena bo v tej šolski palači poleg otroškega vrtca ljudska in meščanska šola z vsem modernim pedagoškim. higijenskim in stavbenim kom-iortom. Poskrbljeno je za vse udobno-| sti, tako šolske mladine, kot tudi uči-teljstva. Notranjost šole bo izgledala približno ! sledeče: V kleteh s popolno svetlobo in dobrim zračenjem (segajo 1.20 m nad teren), sta dve rokodelnici za rokotvor- nas: ljudje forsirati zgradbo novega, vsem potrebam odgovarjajočega šolskega poslopja. Med k rajnim šolskim svetom in rudniško upravo pa so nastale pri tem takšne diference, da zadeva cela 3 leta ni prišla z mrtve točke. Kot plačnik stavbe pride namreč v poštev skoro izključno rudnik, ki je glavni nosilec krajnih doklad. V jeseni pa je vzel zadevo v roke osebno veliki župan dr. Pirkmaier. sklical dne 16. septembra skupno sejo k rajnega šolskega sveta in rudniške uprave ter s svoiim taktnim ekspozejem takoj uravnal vse diference in dosegel soglasje rudnika, ki ie brezpogojno pristal na pro;eki krainega šolskega sveta za financiranje modernega šolskega poslopja v Mežici, ki bo stalo ogromno vsoto 2.500.000 di-ranjev. Še isti dan se je pričelo z delom in sedaj se že dviga ponosna stavba iz tai. ki bo dozidana že v jeseni 1926. Moramo resnici na ljubo poudariti, da bi se pogajanja gotovo še vlekla bogve kako dolgo, če ne bi posegla vmes spretna roka velikega župana g. doktorja Pirkmajerja. kateremu se je za ta uspeh tudi zahvalila posebna deputaci-ja Mežičanov v Mariboru. Stavba bo najmodernejše šolsko poslopje v Jugoslaviji in reprezentanca kulturnega napredka v Sloveniji. Za razvoj mežiške doline je nepregledne važnosti. Kakor kaže slika, je stavba mojstrski projekt, ki ga je napravil mariborski arhitekt Maks Czeike. Predstavljala bo spretno rešitev moderne šolske zgradbe. Zgradbo pa izvršuje rvrdka «Slograd» iz Ljubljane, ki je začela z delom začetkom oktobra in jo začasno dovršila do železobetonskega stropa, ter zgradbo telovadnice in otroškega vrtca. Celo poslopje ie prilagodeno slikoviti ni pouk. skladišče za orodje, soba za Pogozdovanje po ljubljanski šolski mladini Ministrstvo za šume in rudnike Je meseca avgusta m. 1. izdalo poziv, naj se vzgaja tudi šolska mladina tako. da se Ji vzbudi ljubezen do gozdov in spozna-ric velikega p-omena šum za narodni blagor. Tej ideji se je pridružilo prosvetno ministrstvo, ki je izdalo poziv, nai se po vseh šolah popularizira šu-marstvo Obe ministrstvi sta odredili da se mora 7. aprila 1926 vršiti dečji d?.n za pošumijevanje, oziroma kier se razvije vegetacija že prej. na kak dan rnnrca meseca. Gozdne uprave določijo dogovorno z občinami prostore, ki se On šolski mladci zasade z novim drevjem. Nasade bodo potem šole z učitelji Dosečale. nadzirale in gojile. Nasadi se So možnosti zagrade. da se zavarujejo Pred živino in ljudmi. Nasa.ianje se izvrši po navodilih šumske uprave, oziroma gozdarjev pod nadzorstvom učiteljev. Določenega dne poidejo šolski razredi poj vodstvom učiteljev in strokovnjakov na odrejene prostore: po kratkem predavanju se začne zasajanje drevesc V primeru neugodnega vremena se dečji dan nreloži na kak drug dan popoldne. Sadike prejmo šole iz državnih 3 zdnih drevesnic brezplačno: v bod<-£e pa se bodo sadike pripravljale tudi učitelja, šolska kuhinja in pralnica za dekliški gospodinjski pouk in jedilnica za otroke. Ločeno od vseh prostorov je v kleti še stanovanje za slugo (2 sobi. kuhinja, predsoba, shramba, stranišče). Iz skladišča za drva pelje dvigal- za premog v drugo nadstropje. Tu je še kletni prostor za dva ravnatelja s pralnico, predprostorom, shramba za zelenjavo. drva in premog. Moderno je izpeljana kanalizacija in greznica. Zunanji zid je do pritličja iz železobetona. stopnišče iz dolomitnega betona. V nrit-iičju bo petrazredna osnovna šola. pisarna upravitelja in konferenčna soba zvezana z upraviteljevim stanovanjem. Stranišča so ločena za dečke in deklice in tudi od šolskih sob tako sepa^ra-na. aa je nemogoče vdiranje smrad" Vpeljano je tudi perijodično vodno spla-kovanje. Za deco je v bližini posebna kopalnica s sprhami in bazenom ter za učiteljstvo posebna kadna kopelj. Oo-širna telovadnica bo lahko služila tudi kot slavnostna dvorana za šolske in iz-venšolske prireditve in je zato tudi poseben. od šole ločen vhod. Otroški vrtec ima dva razreda, sobo za učiteljico, predprostor in stranišče, leži na mirni strani s posebnim igriščem z ograio. ki ga deli od šolskega vrta. Podstrešje bo služilo shranjevanju vrtnih pridelkov in orodja. Meščanska šola bo v I. nadstropju s 4 razredi, razredom za ročna dela. ravnateljevo pisarno, konferenčno sobo in knjižnico, ki je zopet zv ezana s stanovanjem ravnatelia. V. 11. nadstropju pa bo risalnica in fizikalna dvorana s prostori za shranjevanje modelov in instrumentov. Poseben monumentalni vtis napravlja stopnišče iz dolomitnega betona. Peči bodo kurjene s hodnika. Poleg peči so ventilacije za odvajanje pokvarjenega zraka. m Sc ž& Vsled fconeerta odpadejo danaSnie hino predstave! Jutri v petek: veliki senzacijona'ni veselo-pusiolovni iilm „Kra!j nočnega Pariza" v glavnih vlogah predrzno-smeli in najbol.ši akrobat sveta: iueiano HlbeHin! in Krasna Olika loralKa Evi Eva ELiT&I KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. zasajanju drevesc. Tak dečji dan za pogozdovanje se bo poslej vršil vsako leto pred pomladjo. po šolskih vrtovih. Pošumljala se bodo državna ali mestna, trška, vaška ali zasebna zemljišča, ki niso od šol preveč oddaljena, tako da bo deci možnost, hoditi večkrat gledat, kako nasadi uspevajo. Sadike se zakoličijo. Orodie. mo-tike. rovnice. kopače in dr. PTineso otro ci s seboi z doma. Vsako leto se pogoz-dovan.ia udeleži druga šila. oziroma novi razredi višjih oddelkov deških osnovnih ponavlialnih in meščanskih šol ter učiteljišč. Tudi v Ljubljani se bo vršilo pogozdovanje in se ga udeleže učenci 4.. 5. in 6. razreda osnovnih šol in meščanske šole. Mladino, nad 1000 učencev, bodo nadzirali učitelji, mestni gozdar in strokovna učitelia Centralnega šolskega vrta. šola na Rariu si priredi pogozdovanje v svojem okrožju. Za pošumljevanie se vzamejo golxa-ve v tivolskem gozdu, na Gradu v Re-gallvievem ga:^ in v Klečah za mestnim vodovodom Zasadi se 7000 smrek, jelk in gladkih borovcev iz državne dreves niče v Ljubljani. Otrokom bodo pomagali tudi naieti delavci.' Da bodo šolarji uspeh svojega dela lahko kontrolirali, bo vsak šolar svoj na sad označil z vrtnarsko etiketo. Te etikete si šolarji napravijo po vzorcu sami ali doma ali pri rokotvornem pouku iz lesenih deščic ki se pobarvajo in opremijo z imenom in datumom. Prej pa se bodo vršile po šolskih vrtovih vaje v Vzroki aretacije komunistov v Beogradu Že včeraj smo poročali na kratko, da je izvršila beograjska policija te dni popolnoma nepričakovano hišno preiskavo pri vseh komunističnih voditeljih in uglednejših članih stranke, in jih več tudi aretirala. Dogodek je zbudil po mestu veliko senzacijo, tembolj, ker policija noče dati o vzrokih aretacij nobenih podatkov. Splošno pa se domneva, da je policija na sledu novemu tajnemu rovareniu naših komunistov in njihovim zvezam z inozemstvom. 2e nekaj mesecev se je opažala namreč med beograjskimi komunisti nenavadna živahnost. Niso ao romanu ,Das hohe Lied". Življenje v mali netnSK. garnUiji — Okrutna polkovnik in m adi puiočnik — Prisiljena na ženitev — Fatalni sestan k v hotelu — Dvoboj — Mladi si.kar — Bcemska noč — Zopet osimliena. Izven programa: Novi Deulig Journal št. 1. „Kino Ljubljanski dvor" leleion 730. Prednaznanilo: (holica Marica! uradnik s tajnimi agenti nepričakovano v stanovanje bivšega komunističnega poslanca prof. Koste Novakoviča in mu sporočil, da namerava preiskati njegovo stanovanje. Novakovič ga je m'rno poslušal, ko pa so bili detektivi zaposleni s pregledovanjem raznih paoirjev, je nenadoma pograbil na mizi neki rokopis in ga vrgei v peč. Radi tega je bil Novakovič še istega dne kaznovan na 15 dni zapora. Preiskava v njegovem stanovanju ni prinesla na dan sicer ničesar važnejšega, pokazalo pa se je vsekakor, da vodijo sledovi naprej in da bi moglo priti do stvarnega rezultata. Radi tega je izvršila policija hišne preiskave tudi pri drugih komunistih. V pondeljek, rano zjutraj, je bila izvršena preiskava v stanovanju odvetnika U"-lješe Jovanoviča. kateremu so zaplenili vso njegovo knjižnico, obstoječo večinoma iz revolucijonarnih spisov. Ali so našli pri njem pri tej priliki še kaj drugega. ni znano, ker policija noče dati nobenih informacij. Po hišni preiskavi je bil odvetnik Jovanovič aretiran. Policija je odšla nato v stanovanie bivših poslancev Sime Miljuša in prof. Sime Markoviča, aretirala oba in preiskala vse njihove lokale. Sledila je hišna preiskava v stanovanju Mike Todoroviča, urednika lista »Organizovani radnik». Pri njem so zaplenili več knjig in nekaj spisov, aretirali ga pa niso. Razen tega so bile izvršene hišne preiskave še približno pri 50 komunistih, večinoma delavcih in študentih, ter pri direktorju privatne gimnazije Dušanu Gjorgjeviču. Direktor Gjorgjevič in študent Petrovič sta bila takoi odvedena na po!ici'o in je odrejena proti njima preiskava. Istega dne je bil izročen beograjski policiji tudi tajnik Zveze kovinarjev Bude Milo-savljevič. Aretirala ga je osiješka policija in izročila na zahtevo političnega oddelka beograjske policije. S pomočjo strokovnjakov je bilo ugotovljeno. da je bil rokopis, ki ga je vrgel Kosta Novakovič v peč. pisan lastnoročno od Novakoviča. Policij ga je že napol zgorelega potegnila iz peči. Vsebina tega rokopisa drži policija v najstrožji tajnosti. Zvedeti se je le toliko, da gre za neki ključ, s pomočjo katerega bo omogočeno izslediti najnovejše mahinacije komunistov in njihovo tajno korespondenco. Nova brzostrelna puška Izum našega inženjerja Strojnemu inženjerja! Miodragu Sto-janoviču v Skoplju ie po dveletnem napornem delu uspelo konštmiTati nov tip strojne puške, ali kakor to imenuje sedanji vojaški terminus: »puško - mitra-liez». Izum inženjerja Stojai?,>viča se v vseh svojih podrobnostih približuje onemu tipu. o katerem moderna vojaška oboroževalna tehnika zahteva naslednje pogoje: kaliber preko 7 mm, točno po-goditev do 400 m. probojno moč do 4000 m oddaljenosti, čim večje število patron in čim manišo težo. Novi «puško-mitraljez» vtžen.ierja Sto janoviča. ki ga predočuje naša slika, se po obliki in konstrukciji malo razlikuje od m«;>dern;h brzostrelnih pušk. Z njim se da streljati v vsaki legi in postavi, posamič m v serijah. Kaliber iznaša 8 mm, dolžina cevi 480 mm. dolžina cele puške 1020 mm. tehta pa 5 kg 750 g. Narolnuie se s serijami po 25, 50. 75 in 100 patro.i, in lahko v minut! fzstretl dr;i"iiem vojnega ministra, smatra, da je z njim rešil vrlo važen problem, ker njegov «puško-mitraliez» odgovarja vsem zahtevam, ki jih stavljajo evropske države po svetovni vojni. Kaj bo iz mariborske dece? Maribor, 20. januarja. Po mariborskih šolah ravnokar izpol-nujeib popis.tice o razvojnem stanju učencev, ki iih je sestavil v svrho študije za mariborski pedagoško didakti-ški krožek znani pedagoški pisatelj dr. Fran 7.geč. kot smo to kratko že poročali. Pripisovanje bo predvsem zbližalo učitelistvo z njihovo mladino, obenem pa nudilo na vse strani zadostno gradiva za proučevanie razmer, v katerih raste naša naj.iežneiša mladina. Dobili smo na vpogled takšno popi-snico iz ene deške osnovne šole. ki ie nravi kaleidoskop življenia mladine in starišev. Popisnica ima 22 rubrik, med drugim poklic starišev. splošne razmere. stanovanje, hrana učencev, obleka, kie in kako spi. kaka dela opravlia. posebnosti v razvolt:. interes, priljubljene igTe. napredek v šoli. priljubljeni predmeti in končno: kai želi postati in zakaj? Nas ie zanimala naibolj zadnia rubrika. ki bo vzbujala gotovo tudi pri najširši javnosti pozornost V .ijei se zrcali vsa notraniost mladine in odsev našega življenja v otroških očeh Statistika začenja pri najmlajših v razredu in hočemo njeno sliko v tem redu razviti tudi mi. Kai torei hočejo postati osemletni Mariborčani? Sinček tovarniške delavke hoče biti voiaški mnzikant. ker ho mnogo zaslužil in ga godba tudi veseli: sin trgovca tudi trgovec, ker rad prodaia. sin perice mizar ker rad žaga: sin lesnega trgovca bo lekarnar, da bo mešal zdravila: sin zidarja mehanik, ker lahko in do bro zasluži Naslednii so si sk»oro vsi izbrali drug poklic, kot ga ima oče in bomo zato radi pomanikania prostora poklic starišev opustiti. Končni rezultat statistike, ki se izvršuje istočasno v ve-Cih krajih, oa bo zanimiv tudi v tem pogledu. Kaj torej hočejo biti še naši mladiči: Rubrika nadaliuje: postajenačelnik. da bo gledal vlake in mnogo ljudi: ključavničar. da bo lahko strojevodja- slaščičar — rad bi delal lepe torte: stražnik — bo lahko vedno na ulici in tnno- KINO IDEAL predvaja danes veličastni film posnet v Italiji f,Beneške ljubavne noči" ali ,,Romola'- z lepotico LILIAN GISH = 7nann i?, t Ima .B>-la sestra* in nieno sestro živahno Dorothjf Gish. Pri'tte~lii>a vsebina — veličastni prizori. Stiaš'ii boii n» moiju /. morskimi roparji. Potop lad |. Giozna revoluciia napram takratni vladi -avanaiole v F renzi. Grozna obsodba Savanarole in nega poJHg. Krasni n.vavnl posnetki iz Benetk, Frenze in Pis e. Ta film posnet je bil v istrm času. 'st<- družbe, istega re-žiceria in glavnih igralcev kakor film ,,Bela sesta-a" in tudi dosedanii obiskovalci niso bili nič mani z istim ^adovoljn: kakor .Belo se^tio*. Predstave popoldne ob 3., S.. 7. in 9. uri. go videl: prodajalec, ker mama tako želi, inženjer — bi rad meril gozdove in stavil zgradbe; advokat — ker so advokati bogati, lahko hodijo na sodišče in gledajo kaznjence: železniški uradnik — se bo lahko vozil v drugam razredu zastonj: zdravnik — bo ved.io sam zdrav in še drugim pomagal; kro-iač — ie rad lepo oblečen in bo lahko rezal s škariami: portir na železnici — bo gleda! vlake: zdravnik, ker je tudi stric zdravnik: šofer — da se bo vozi! z avtom: železničar — ker je tudi oče; kliučavničar — tako pravi oče; sprevodnik — da se bo vozil z vlakom: mesar — rad meso ie in še veliko zasluži; mizar — je lepo delo z lesom; pek — da bo kot vaienec vozil s konjem zemlje po mestu: pisar na magistratu — da bo ime! penzi.io: mesar — ker bo rezal in tehtal meso; mašnik — (samo eden) bi bi! rad katehet in pridigar: brivec — lahko delo in dobiva že vaienec napitnino: stroievodia — se mu dopade stroj: Pek — oče dela pri peku («jaz pa ne covem. da bom pek. Ce bom velik in ne bo dela. pa bi se mi potem drugi sme ta!i»); nrodaialec v usn.iarni — stric ima tako trgovino. Rubrika o stanovanjih dece iz delavskega oredmestia na kaže v vsej napiti današnjo stanovanjsko bedo. Večinoma stanuie rodbina v eni sobi. kjer spi tudi po 5. 8 in celo 10 oseb. v eni postelji kar štirie otnoci. sestrama zaboju. In vendar je dečko, ki stanuje s sedmimi osebami v eni sobi. še zdrav, čedne zunanjosti in priden učenec. Oče je pen- zijonist. Ta. osem do desetletna deca pa že tudi dela in že sedaj služi kruh. čeprav ne po svoji izbiri, ampak — ker je živeti treba. V rubriki »Kaka de!a opravlja'«, čitamo: * raznaša popravljene čevlje, kuha zajtrk in večerjo, hodi po mleko, pomaga očetu pri konjih, prodaja na trgu. nosi drva. raznaša perilo (mati perica). pobira in prodaja staro železnico in cunje, pobira drva na obrežju Drave (na lentplacu). nosi premog Igre so skupna last revne fn bogate dece. Tu ni rubrika pri nobenem prazna. So narveč dečki iz ulic. brez nadzor stva. brez posebne nege in tako so še posebno iznajdljivi v svojem elementu. Iz priljubljenih iger so navedli: mačka in miš. žoga. lovenje. sankanje, stavijo hiše iz kamnov — seve pri Dravi, slepo miš. skrivanje, železničarski sin premika vlake, tudi vojake igra. skakanie čez vrv. s sestro napravita prodaialno in tudi s nunčko se najraje igra dela stroje iz lesa. Takšne so torej te mlade dušice, naša bixločnost. a. r. Nantas po znamenitem romanu od Emili Zol&, pride — kam ? ? ? Domače vesti * Povratek Pašlča v Beograd. Vlada Je |>rejela od ministrskega predsednika Faši-ča iz Monte Carla sporočilo, da je njegovo zdravstveno stanje zelo ugodno in da se ministrski predsednik že v nekaj dneh vrne v Beograd. * Proslava Strossmayerjevega dneva. Strossmayerov dan se bo letos posebno slo resno obhajal. Na dan smrti velikega bisku-j>a se bodo po vsej naši državi vršile v šo-iah predavanja o pomenu in delovanju velikega Jugoslovena Strossmayerja, ki bodo ponekod spojena s koncertnim programom. Slavnosti na zagrebški univerzi se udeleži tudi kraljevska dvojica, nekateri člani vlade in večje število narodnih poslancev. * Imenovanja v zdravstveni službi. Za okrožna zdravnika sta Imenovana: dr. Ot-niar Oblak s sedežem v Kranjski gor! in dr. Milan Gregorčič za zdravstveno okrožje Trata pri Poljanah. Dr. Pave! Pance. okrožni zdravnik na Grosupljem, je premeščen v Zdravstveno okrožje Tržlč-okolica. Slava Stefančič je imenovana za sestro v 4. skupini lil. kategorije pri zdravstveni postaji v Lukovlci. * Izpremetube v državni službi. V staležu državnega pravdništva v Sloveniji so po-makneni v višjo skupino: dr. Ivan Jančič, državni pravdnik v Mariboru, v 4 skupino 1. kategorije; dr. Ivan Hojnik In dr. Matko-Zorjan. namestnika državnega pravdnika T Mariboru v 5. skupino I. kategorije, ter dr. Lavo Mastnak, namestnik državnega pravd nFka v Ljubljani, v 6. skupino I. kategorije. Imenovana sta: dr. Ivan Likar za državnega pravdnika v Celju in dr. Julij Fellacher za namestnika državnega pravdnika v Ljub JjanJ. — Premeščeni so na prošnjo: zvanič-nica Pavla Turk od okrožnega sodišča v Celju k višjemu deželnemu sodišču v Ljub Ijani in Benedikt Pečnik od okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi k okranemu sodišču v Kranju; po službeni potrebi pa zvaničnik Josip Puček od okrajnega sodišča v Brežicah k okrajnemu sodišču v Ribnici. * Novi šei tajništva državne obrambe. Dosedanji koirandant timoške dlvižijske oblasti, general Milan Nedič. ie prispel v Beograd ter ie predvčerajšn im nastopi! svojo novo služba kot šei državne obrambe. Pisarna šefa tajništva državne obrambe se nahaja v posiopju ministrstva vojske in mor narice. * Uradi za nararovaaje delavcev. Ministrstvo za socijalno politiko ie v sporazumu z giavno kontrolo odredilo, da se Izvrši revizija poslovanja vseh uradov za zavarovanje delavcev, ker obstoj! baje sumnja, da so se ponekod vršile zlorab«. Revizija se ie ie pričela. * Redukcije pri zagrebški policiji. Pri zagrebški policijski direkciji se pripravljajo ve like redukcie. Nravstveni odsek bo sploh ukinjen, manipulantno osobje in detektivi pa močno reducirano. Izvršene bodo tudi razne premestitve. * Higijensk! zavod » Ljubljani razpisuje na podlagi pravilnika o kolonah za desinfek cijo deset mest ?.a gojence desinlektorske tole. Gojenci bodo dobivali brezplačno hrano, stanovanje mesečni prispevek 230 Din. Sola bo trajala od dne 1. marca do 30. junija. Sprejemni pogoji: dovršena ljudska šola ln dovršen vojaški rok, popolna teles-ra sposobnost in neomadeževana preteklost Po opravljenem izpitu se namesti o gojenci za srezke desin*ektorje. Pravilno kolkovane In svojeročno pisale prošnje je treba opremiti z dokumenti po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ter jih izročiti osebno najkasneie do dne 15. februarja higijensk emu zavodu v Ljubljani. * Nov občinski gerent. Mihael Kovač, ge-rent v Domanjincih v okra u Murska Sobota, je na lastno prošnjo razrešen gerentske dolžnosti. Za novega gerenta je imenovan tamkajšnji posestnik Janez Pančor. * Razpis zdravniške službe. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje službo okrož-rega zdravnika za zdravstveno okrožie Grosuprie. Prošnje je vložiti do dne 7. febru arja. * Himen. Poročil se k dne 17. t. m. g. Fr. Janžekovič z gdč. Minko Vahovo. hčer ko poštnega upravitelja in gostilničarja na Bučah. Bilo srečno! 118 * Hram Sv. Save. Pod predsedstvom patriarha Dimitrija se ie vršila te dni v Beogradu seja odbora za zgradnjo hrama Sv. Save. na kateri Je bilo sklenjeno, da naj se patrijarh imenom odbora obrne na vse člane pravr>:'p.vne cerkve s posebno poslanico in še se znate, da je edino neškod:j vo sredstvo za umivanje hca i ariška ttnulz ja VISAGINE ADELINA PATT1 S ek en čica sta> e On 10 — in se dobiva v v eh lekarnah. diogeri-nh In parfumerl->ti. Glav. zaloga Jugoslavijo: Zagreb, Gajev« u ka 8. M MS - O / 0sagi rte ^ACEUNApATli sxwniJE n'a vojnih Invalidov, podružnice v Dubrovni ku. Je preloženo na 24. april. ♦ Nova Javna lekarna * Rosatcn, Mag. pharm. Franc Krivec v Celju Je zaprosil za ustanovitev nove Javne lekarne v Rogatcu in za podelitev koncesije za obratovanje te lekarne. ♦ V vodnjaku uton'Ia. V selu Bijell v Boki Kotorski Je šla te dni trinajstletna deklica Panlca Ivkovič k vodnjaku po vodo ter pi-dla v vodn!ak, kjer je utonila. Ko Jo ie cče šel iskat, je iz vodnjaka potegnil — mrtvo Itčerko. ♦ Cena tobaka r.a nosljanie znižana. Upra va državnih monopolov je z novim letom ce no tobaka za nosljanje od 100 Din znižala na 60 Din. Tobak je seda; v prodaji v paketih po 100 gramov za ceno 6 Din. Pozneje pa se pakoval po 50 draanov, ako se zato pokaže potreba. ♦ Zidarski mo'ster. naroden In napreden, ima lepo mesto v trgu mariborske oblasti. Pojasnila daje tajništvo SDS, Maribor, Can karieva ulica. ♦ Vezuvsk! pepel v L!k<. V zadnlih vihar nih dneh, ki so vladal! v Italiji, pa tudi v na ši državi, je padala v Liki v soboto hi ne-del o ledena sodra rumenkaste barve, ki je napravila utis, da Je s prahom posuta. Profe sorJI gimnaziie v Gospiču so sodro mikro-skopično pregledal! ln ugotovili, da vsebj!"-jo posamezna zrnca pepel. Verjetno ie. c'* je bil to Vezuvsk i pepel, katerega ie močni Jug. ki ie vladal v velikih višavah, zanesel l udi v naše kraje. ♦ Težko železniška nesreča se !e pripetila v torek blizu Slska na progi Zagreb-Beo grad. Posestnik Ivan Sprak, k! se ie z vpre ženim vozom ponoči vračal iz Odre, ie na železn:5kem prehodu kreni! na progo ter se po tiru vozil proti Sisku. Pred postablišcem □reda ga je v temni noči zagrabil osebni vlak. Konj! so bili težko poškodovani, voz popolnoma razbit. Siprak pa le ostal na mestu mrtev. Kolesa lokomotive so mu odrezala levo nogo ln levo roko. Ponesrečene; je r»Če 7 otrok. ♦ Prevcjana potepuha. Po deželi potuje Ivan Medoh, znan potepuh In vlačugar. doma Iz Borovca, kl se oglaša pri občinskih predstojništvlh ln iemlle na račun domače občine predujme. Oškodoval )e na ta način občino že za večje svote. Poleg vlačugar-stva je Medoh obtožen tudi več tatvin, kl iih le zagrešil na svoiih potovanjih. Varnostne oblasti Medoha pridno zasledujeta In le upa ti. da se ptiček v kratkem vhme v past. Novi tečaji za strojepisje, slovensko In nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem uvodu Ant. R»d. I egat v Mir boru tins 3. februarja 1. I. PoJ«sn'1a In nro«pektl v trgovini s risaln'ml »troji Ant. Rud. Legat ln Co. Maribor Slovenska ulica 7. telefon 100. Se neka) dal Vas lofii do veličastne premišere Grofica Marica pe Ka mannovl onerstl Iste vrste nadloga za domačo občino je 27 letni bivši rudar Josip Delopast. Za n egove talente govori že ime samo. Fant je doma iz Topolščice in noče nič delati. Znan je kot izrazit delorrržnež ln se potika naokrog že od rane mladosti. Preživlja se s pobiranjem podpor tuMh na račun domače občine. * Velika bančna gojluf! a v Zagrebu. Pred par dnevi je izročila neka traniša zagrebška banka neki zagrebški velebanki dolarski ček in si dala vpisati protlznesek, okoli 250.000 Din v dobro. V torek se Je zglasi! pri vele-banki nek! moški, ki je predložil nakazilo ma !e banke za Izplačilo v dobro vpisanega zne ska. Ta je znsek v resnici izplačala in obvestila o tem tudi banko, ki ie dala naročilo. Pozneje pa se je izkazalo, da je bilo nakazilo spretno ponarejeno. Aiera je sedaj v rokah policre. » NajboljSa pijača na Izletih ln pnto»anJll!, Alkohol. kot pijača tia izletih in potovanjih se že sam prepoveduj«, namesto, da hi potnika osvrlil. ira utruja. Aromati^en in o*velujo5 uktte pa vt>el»nje verlno innmko Hajna ro^ka. naj fi ho f»la'lkan ali nesla'1. kan. Ttfll Js najeenejta pijnfa. ki naj ne bo samo priložnostna, temvej redna družinska hrana. VI SLOVANSKI VEČER 2.3. JANTARJA V cUNIOM'* Z AKADEMIJO IN PLESOM NAJELITNEJŠA IN NA.IDRl 'VARNEJŠA PRIREDITEV LETOŠNJE SEZONE. Danes zvečer ob 20. uri v F. harmonični dvorani koncertne pevke Jelke Sžamatovič. Plesni krežek Tabor priredi rakljulnl venček dne 1. febrvi ar]a 1926. v veliki dvorani Kazine. Za* četek ob 20., vstopnina dne\ma. Obit tkovalcl plesnih vaj in po njih vpeljat nI gostje so najvljudneje vabljeni. Pot aebna vabila se ne bodo razpošiljala.— Zadnja plesna vaja v nedeljo 24. t. m. ODBOR. Iz Ljubljane M— Novinarjem! Danes pcpcldne ob 3. uri se v uredništvu «S'crv. Naroda« nadaljnje raizipTava o uredbi o novinarjih. Na vrsto pride penaijski fond. 0pr.2a.iajno članstvo na ta sestanek. — OJxsr. u— Posojilo za gra njo stanovanjskih hiš v LJubljani. Z nare-dr.o velikega župana Je meettia cbSina liulblgansika po. blpščena, da strne poleg p sojOla v zneriku 2,000.000 Din za zgraid&o stBmovairjskžih hiš za Beži-jrradom, nc$et! še \fodctno pnsojilo 6TOOOO D;n proti natjuTorinejšerrai cbretrtovamju in asticrtieacnji v 100 somostirih. = G.-emiJ trgovcev v Ljubljani opozarja vse one člane, kateri imajo pravico točiti alkoholne pi ače, da v zmislu čl. 82. 83. 54 in 105 pravilnika o gostilnah, kavarnah ln ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami (Ur. list 83-25.) zaprosijo pri obrtni oblasti potrdilo o izpolnitvi pogojev iz čl 82. Oni pa. kateri so si pridobili pravico točiti alkoholne pijače oo 19. decembru 1923 morajo zaprositi pri velikem županu potom obrtne oblasti tudi za osebno pravico v zmislu čl. 84 točka 1. Prošnjo je vložiti najkasneje do 31. I. 1925 nasprotno nastopijo posledice čl. 106 goreniega pravilnika, t. J. izguba pravice točiti pijače. u— VI. slovanski večsr. «Ja-setiimo ta konccrt v največjem šte\Ru. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Gospodarsko tn Izobraževalno (*pi-štvo za dvorrkl okraj vabi svtrje č'ane ln sotmr'šljen%e k predavanju, k! se bo vršfo danes ob 8. uri rve'er v dvorci knjižnici. Predava g. učitelj A. P ločnik o Emoni In razvoju stare IjJubliane. u- Šentjakobski g'eda!lškl o^er iz ljub liane gostuje v nedeljo v Sokdskem dtmu na Viču i fabo-nio veseloigro .GleduliSka krfza.. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Cene običajne. '2" u— Gozdne tatvine. Rožnik hi Scenski hrib sta vsa bela ln samo po Izglailenih potih bi mislil človek, da se tosnbe posamezni sprehajalci globlje v goed. To pa nI res, kajti zima ln mraz trkata na duri revntfi predmestnih družin, kl se niso mogle oskrbeti dovoljno s ku-lavo. Zalo s« pomagalo v tem mrazu nekateri drugače in tesekava-lo v crwdu manjše drevesje. kar na debelo. Oškodovanih Je več posestnikov Iz Šiške In z Viča. kl so Slučaje t?M prflavilL u— PoPcIJske prijave. Od torta na sredo so bili prijavljeni poltofll sledeči slučaji: t tatvina, J s«m tartvfcie, 3 prestopki kajjenja nočnega m!ru. I od doma, 2* pre- stopkov cestnega po poročevalec občinskih zadev, kl sedi očMr-jno med občinskimi svetniki, kar naravnost povpraša gorp ida župana, čemoi dt^pušča proti stn?ktnin sklepom občinskega sveta v !u-eoisloventskem Maribora nemšikutarjenje na rna/gisitra.tu. Si prihrani tako še telefonske pristojbine al! pmštnino v Ljubljano, pa še zalesflo bo morda več. a— Proračunska seja rbčfnsfcejra sveta se vrši danes cb 17. uri ln se !>c nada'je-vala v petek, če bo p-rtreba. Kakor smo do-znali, bo predlagal! finančni odsek za kritje večjih IzdaSkriv za socijalno skrb, ki zne-sejp sk-oim poi! m Hi j on s, po v Kanje občinske na:ki!a'Je na vino !m pivo. a— Redne mesečne članske sestanke vpeitie v smtiisku od borovega sk'epa z dne 19. Jan. krajevna organizoclja SDS v Mn-ribnru ln se bo \tš!1 prv! letošnji č'arnki sestanek v p nde'fie.1;. dne 25. Januarja ob 20. ur! v dvorani restavracije «Union». Ca-fova u'rca. Na sestanku se bo zlasti razpravljalo o zadnjih pripravah za shod g. Stvotozarja Pribičeviča pn za derrrkratsko zabavo, kl bo na dan shoda dne 31. t. m. prpoldne. Na bodnčrh članskih sestankih se bo prosto debatiralo o vseh tekočrlh, z'ast! je najboljša za šivanje, vezenje in iaknjiianje. J)cbi ss v vssfci modni trgovini. Glavna zaloga pri JDjakomc i SptUer, Zagreb. Zrinjski t-g 15. k:(kai!nih, političnih, gospodarskih tn drus h zadevah ter bodo imeli člani zlasti pri!f>;o. da dobe vedno točne tnformaciie o naii občinski politiki, dajo pa rudi obenem to7=-dnevne nasvete !n Sznesejo svoje pritožbe, a— Nov! predsednik učltetjskega društva Pri včerajšnjem dbčnctn zboru Učiteljskega društva za Maribor ln bližnjo okoMco je d,sedanji agilni prodsednfk g. Alt iz Studencev radi oddaljenosti Iz mosta odločno odklenil nadaljno IzvoMtev. UčKeljstv0 le vzelo to dcmisljo le z obžalovanjem na znanje in nMo Irvoliio novega pre'a, ki Je izda! n«i! leno t Ukano sWko svojega dela v vestnlku Sc-kx>!skega donita. Ta poročila društven h' fisulocijoiarjev moramo še maio spopoin:t! v notranje zadoščenje Širše nacijonalne Jaivnostl v Mariboru: Sr":oIi Ln SokoHce so zboirovsili drtpoldne ob častni udeležbi. 2e to v Marboru precej pomeni. Ko smo prišli do godb enega odseka, pa Je njegnv vod Ja, br. učfte!) Su^teršič odprl vrata v dvorano in z odra Je krepko zazvenela »Sokol-ska», šele minulo leto ustvarjene sokoiske grKJbe na pihala. Ob Irenetičnem aplavzu so mladi bratje zašgrall še dva komada. Ogromno, požrtvovalno de!o kapelnika !n njegovih pumaigačev Je v kratki dobi izpcl-n?k> velikansko vrzel naprednega nacijonai nega kulturnega življenja v Martx>ru. Dober s okoliški orkester pa se le že ponovno tekaizal. Tekom aborovanja pa stno skler ■ !i ustaJim-N še sokolskl pevski rbor, ki ga b o vodil tudi učitelj br. CS>!c. Tako se pa-lasatma sistematično koncentrira napredno •kuiturno delo !n prihaja v nov razmah. Tudi Sokols-ki dom bomo kmalu zidali ln letno telcrvadišče tudi {ročenro kmalu imeti, da popeHemo mladCno ven v natravo. a— DruStvo jugoetovensklh akademikov v Marthn.-a razpisuje (»odpore ta svoje Člane. ProSnje Raj t. oddajo odbom do 16. t. a. Odbor. ossi mwMtm piide v naj,iovej;em filmu .LJUBAVN1 EKSPRES* v KIKO IDEAL Odkrit ie nove velike tilio- *7 tapske organizacije Finančna kontrola v Sl^oplju je odkrila veliko in široko razpredeno tihotapsko družbo, ki se je bavila s tihotapstvom to. baka. 1'gotovljeno je že, da je bila družba tudi v zvezi s tihotapci v Zagrebu in da je razposlala ;ia razne strani že na tisoče kilo« gramov tobaka, s čemur je biia država oško dovatia za težke milijone dinarjev. Tihotapci so imeli svoje jaupnike v vseh krajih Južne Srbije, kjer se sadi prvovrstni tobak. Zaupniki so ga kupovali na račun tihotapske družbe in so ga imeli potem po več let skritega v posebn h skrivališčih Ko ie bil od strokovnjakov razrezan in klasi, ficiran. so ga spravili v zaboje in poslfili v Zagreb. Kako izvrstno je imela ta tihotap. ska družba razpredene svoje mreže, doka. zuje najbolj dejstvo, da do današnjega dne ni bila med S'slati v Zagreb. Oblasti so ae« daj na delu a preiskavoi. Sah 129 Preklic Preklicu jem vse neosnovane laljivke, Va. fere sem govoril čez g. upravitelja Val. Le. gata ln niegovo družino, ter ae mu zahva« Ijujem. da je opustil proti meni aodno po« stopa nie. IVAS TAVČAR, Oonoivtftka c 11 Partija iz Hastirgsa Ena najživahnejših partij turnirja Je bila naslednja: Igra z damskim kmetom. Beli: Janowsky. — Črni: Dr. Vidmar. 1.) d4. Sf6, 2. SI3, g6, 3.) Lgo, Lg7, 4.) Sbd2. d5, 5.) e3. 0--0, 6.) U13, co. 7.) D.2. Lg4, 8.) L13.: 9.) gi3:, Sbd7, 10.) 14, c5. 11.) c3. Db 21.) Ldl, bc3: 22.) bc3:, Dc>, 23 Lli5:, gh5:, 24.) Df3, h6, 23.) Dh5:, hga: 26.) Tg5\ Tf6, 27.) 0--0—O, Tliš. 28.) Df3, e6. 29.) Tdgl, Te7. 3n.) Dg3, Dc7. 31.) 1 K18, 32.) Kdl, Th7, 33.) Ke2. Db7. 34.) KI3, a5, 35.) a4, KeS. 36.) Tf5:, ef5: 3 J Dg6+, TI7, 38.) Dii7: De7, 39.) Tgo. De4+. 40.) Kg3, L16, 41.) DJ5: Lgo:, 42.) Dg5:, Diil. 43.) De5+, Kd7. 44.) h6, Te7. 45. Dg5, Te6, 46.) h7. T!i6, 47.) Df5+, Kc7. iS.) Dea4-. Kb7, 49.) De7+, Ka6 fS. Dh3+ 51.) Kf4, Th4+, 52.) Dh4:, Dh4:+, 53.) KeS. Dh7: 54.) f6. Df7, 55.) 13. Kb6, 56.) e4. Kc6. 57.) KI5. Kd7, 58.) Kg5, Ke6, 59.) eo, Dh7 iti btJ se uda. Sledečo »kratkočasno« partfo posnerra-mo iz »Brrtish Chess Magazine«: Igrata dva amaterja. Španska Igra. I.) e4. e5, 2.) Sf3, Scr>, 3.) I.b5, 5d4, 4.) Dg4, c5, 8.) e6, Sf6, 9.) Tel.. Sg4:. 10.) ed7: Dg4, c5, 8.) e6, S16, 9.) Tei. Sg4:, 10.) ed7 mat. V Pragi je pričel 16. t. tn. turnir ra prvenstvo Velike Prage. Turnir je ctvcril c --ški župan dr. Baxa, kar dokazuje, kaitJ-f. pomen pripisujejo v Pragi šahovskim prireditvam. Turnirja se udeležujejo najmočnejši praški isralci: Hašek ilanski mojster). HroKradke, Thelen, Maksimovič in Prokop. Zanimivo Je. da so otvoritev fotogra'irali filmski operaterji. Prostore ie dala na razpolago mestna občina. R£ti je igra! na povratku iz Moskve v Rigi simultanko z regulatorji + 17. — 8!. — 10. Rezultat ie iako dober, če sc pomisli-da le Riga ena najmočne ših šahovskih trdnjav na svetu, kjer «i Je že marsikateri mojster polomil zobe. Tako Je Bogoljubov s*»m!adi leta 1925. prt simultankf proti 43 Igralcem dobil 22. izgubil 14 in napravil ? remls. Naši onstran grame i p— Jubilejna številka «Edinosti» je bila mahoma razprodana. Pripravlja »e posebno izdanje jubilejne Številke na finejšem papirju v i<»nnatu ilustruvanin listov s član i, ki so iw*.tali iz jubilejne številke. Po« aehno iziianje pride v prodajo še ta teden. p— Ne Upčinah so pokopali gospodično Luci jo Purlanuvo, uradnico pri «S ngerjua v Trstu. PoVojnica je pndno delovala v raznih narodnih društvih in jO bila f»iv«o« di priljubi lena. Na Greti je umrl g. Anton lerluga. znan kot di>ber pevec. V Komnu it& krasu je umrl trgovec g. Jakob Span. Naj počivajo v miru. p— Čipkarska zauruga v Idriji. Ustano« vila sc je čipkarska zadruga z namenom, da se zopet dvigne ugled in veljavnost idrij skih čipk rta tržiščih. Zadnje čase se je marsikaj prodalo za idrijsko blago, pa je bilo izdelano kdo ve kje. Zadrugo vodijo veščaki. Zato je pričakovati dobrega uspe« iia. p— Italijanska cerkev. V Istri je vedno več italijanskih duhovnikov, med njimi ta« ki, ki ne razumejo domačega jezika čisto nič. Fašisti zahtevajo, da mora biti v cer« kvi povsodi vse izključno italijansko. Vsi državni in ohčinski uradi imajo biti Italijan ski, tako tudi vse pisarne in enako mora zakraljevati italijanščina tudi po župniščih ir ccrkvan. Kdor se hoče poslužiti kakega urada ali cerkve, naj ve. da je t. .i vse ita» li lansko. 1 riuči naj se torej italijanskega jezika in potem bo vse razumel po uradih in no cerkvah. Iz raznih krajev Istre priha« iajo poročila,, kako so za božične praznike in novo leto po številnih cerkvah italijan« f-ki duhovniki odpravili hrvatsko in slo« vensko petje, oni so jjovorili v cerkvi samo italijansko. Ljudstvo je globoko užaljeno. Doslej je bilo vemo, kar ix> od Jej. za to bodo odgovarjali italijanski duhovniki in fsšistovski režim. Cerkve se že praznijo... p— Težek dežnik. 1'radnik bolniške bla» gajne v Trstu R. Butinar je prepeval v ne« ki gostilni fašistovske pesmi. Drugim mla« deničem to ni bilo všeč. Butinar je pričel prepir. Nastal je pretep in nekdo je udari! Butinarja z dežnikom p!) giavi tako. da mu je razbil črepinjo in pretresel možgane. p— Volkoii. Okoli Kopra so se pojavili -ndnie dni volkovi. Bližajo se hlevom in kmetje so že par volkov ustrelili. Neki de« ček je peljal osla v hlev. Približal se je volk. D.ček jc zlezel na drevo, osel je ho žal, volk pa za njim. Slednjič so osla re» šili. V nekem drugem kraju so volkovi raz« trgali tri priklenjene pse. Pri Sv. Križu so tekli baie volkovi 7.3 nekim tržaškim av« torpohilom, iz katerega so gospodje ustre« iii; enega volica. Gospe v avtomobilu so omedlele. Volkovi se poiavljajo tudi okoli Žavelj. p— Kose mesa so našli v nekem jarku Mizu Solkana. Sedaj oblast preiskuje, ali je to človeško ali živalsko meso. p— Z&verovanje proti nezgtviam. Z no« vim letom se je raztegnil na Primorje ita» "ijanski zakon za nezgode. Mnogo je razlik rti rti tem zakonom in poprej veljavnim. Do slej je posloval zavarovalni zavod v Trstu, odsiej bo vršilo zavarovanje več »svodov, od vlade za to pooblaščenih. Vse prispev« kt mora plačevati delodajalec. Odškodni« na za delavca je začasna in stalna, V s!u» čaju ne/gode nezavarovanega delavca mo« ra plačati delodajalec vso odškodnino. Ako tega ne more. dobi delavec odškodn;no iz posebnega zaloga. Predpisana je globa za delodajalca, ki ne bi 73varoval delavccv. Zavarovalne tablice moraio viseti v tvor* rici na vidnem mestu. S prvim marcem stopi v veljavo tudi zakon o zavarovanju proti nezijodam v poljedelstvu. Obveznosti za bolniške blagajne ostanejo ie nadalje v veljavi. O stvari se v prizadetih krogih mnogo razpravlja in prevladuje mnenje, da odprava zavarovalnega zavoda v Trstu ne pomeni socijainega napredovanja. p— Maškare in korijandoli. Tržaška pre« fektura prepoveduje za pustno dobo nosi« ti maske po ulicah in javnih lokalih. Dovo« lične so le za prireditve. Korijandole »e sme metati po ulicah do »dopustne meje» p— Italijanski dobrovoljci in Banfield. V Trstu se jc vršilo zborovnnle italijanskih dobrovoljcev iz Primor ja. Tožili so. da za svoje dobrovoljstvo ne uživajo nobenega priznanja, v meščanskem upoštevanju ne veljajo nič, kmalu bodo deležni še očitkov in mnogi dobrovoljci so že morali zapustiti Trst ter si iskati kruha drugje. Na dolgo so se havili z italijanskim državljanstvom znanega avstrijskega voj. avijatika Gott« frieda Banfielda. Toliko skrbi je prizadial ta človek Italijanom v času vojne, seda i je pa italijanski državljan! Tega dobrovoljci ne morejo mirno prenesti. Državljanstvo je dobil Banfield na podlagi določb saintner« mainske pogodbe. On je bil rojen v Splitu, po očetu spada r Pulo in za svoje bivališče je navedel Trst Državljanstvo je veljavno in vsak protest brezuspešen. Nekaj pa so vendar morali poslati v Rim. zato so se» stavili za MussoPnija pordrav z dostav« kom. kako jih žali. Banfieldnvo državljan« stvo in da je med niimi radi tega veliko gibanje. Fašistovska organizacija vodi ne« kako preiskavo proti Banfield t... «Neod« rešeno Dalmacijo« je zastopal na zboru conte Sav-'no Zamagna. p— Pokrajinski gospodarski sveti, ki se ustanove menda še letos, nadomestijo po« Ijcdelske svete in trgovsko*obrtne zborni« ce. Poljedelski sveti so komaj pričeli poslovati pa se že ukinejo. Napravljeni so bili v varstvo in napredek kmetije, do ka« tere so kazali v Rimu precejšnjo naklonje« nost Slovenski kmetovalci ne morejo po« zdravljati pokrajinskih gospodarskih sve« tov, ker je opravičena bojazen, da se bodo v njih bolj upoštevali interesi trgovine in obrti (seveda italijanske) kakor pa intere« si poljedelstva. Zastopstvo v gospodarskih svetih bo kajpada italijansko. Slovenski gospodarji se morejo zanašati le na svoje lastne organizacije. p— Lov pri 15 stopinjah pod ničlo. Ne« k a italijanska družba je napravila lov po gorovju okoli Vodic pri Podgradu. Lov je trajal dva dni. Pomagala sta domača lovca Mrvatin in Ribarič. Ubili so dva srnjaka, »eč zajcev in golobov. Oba dneva sta bila ostra, polna snega, burja j« briia in mraza je bilo 15 stopinj. p— Napredovanje v obrti. Iz Buzeta v Istri poročajo, da imajo tam in po sosednih vfsch več mladih kovačev, čevljarjev, kro« j?čev, zidarjev, kleparjev in tudi šivilj. V tem pogledu je bi!a do zednjega časa prnz« nina velika pa silno drago je bilo naročanje pri drugih. Dobro znamenje je to. da se je uvidela potreba obrti v domačih rokah. p—- Fašisti v Kopru so sklenili, da mora« jo biti zastopani po vs-^h zavod.h in udru« ženjih v mestu in da se mora fašistovski vpliv raztcgn'ti na cc!o okolico. Pred krat« kina so dobili zastopstvo v kmetijski za« drugi, v kratkem si pribore Kmečko poso« jilnico v Bertckih. V Skocijanu se ustano« vi poljedelska šo!a, potom katere hočejo razširiti svojo moč v posebni vrsti na slo. venske kmetovalce. Upravni tajnik koprske fašistovske organizacije je dr. A. Seniea. p— Predavanje o Schillerju. Na trgovski univerzi v Trstu priredi prof. Fr. Stcrnbcrg visto predavanj o nemškem pesniku Schil« ltrju. Iz Celja e— Občni zbor kr. org. SDS t Celja okolica bo nocoj ob osmih pri Permotzerju v Oskarju. Želeti je. di se sa ude-ežto tudi vsi, k5 sicer bolj redko zahajajo k setstan-kom. Zborovanje je važno tem ba'ij ker pridejo v razpravo tudi stvari, ki se ne o>b-ravnavajo pri običajnih teden,« ffi sestankih. e— Če?«d tečai za Sokolstvo se bo vršil pod vodstvrjm br. dr. J ur S a Šternpiharja od iej vsafko sobam od 18. do 19. u,re v mestni osnovni Soli. Tečaj trna namen, dati vsem, ki se nameravajo udeleži*! z'eia v Prago, tnlrko znanja, da se bodo mogli vsa1] nekoliko sv. bedneje gibati. e— Po 'ntžnlcn Sadjarskega In vrtnarskega društva. V Celju snujejo podnižcico Sadi irskega m vrtnarskega društva. Usta-novni občni zibor se bo vršil prihiidn-jo nedeljo ob 10. uri dopoldne v gostilniških pro starih Narodnega douna. Prijatelji sadjarstva iz mosta in zlasii iz bližnje okolice so a9>;jcni, da se zhor2 ude'e?e In pnis-topijo k podružnici v (ubilnem števila. Pozdraviti truvaimo ta pokrel v toj panogi gosipodar-swa, ki bi se mogla zlasti v našem kraju fc naših razmerah izTedno lepo razviti. Za-žotnftom gibanja. našim znanim sadiars-kitn strokovnjakom, želimo popolnega us/peha! s— Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče v Cetlu je izdalo nov razglas o prostih stanovanjih, ki ga objavlja «Nnva Do-ba» z dne 21. t. m. Pnvšnje za dodelitev S!nn'3vanj ]e vlagal do 26. t m. e— Mestni proračun za letn 1926. VolSki župan mariborske oblasti je sporazumno z dr's.-raci} o miniistrsitva financ v UuMjani do\r»!11 prvbiraiti mestni občini ce^ski za Pokritje rt>jir»k:ti t\ drunih potrebščin v letu \02ft. po vsem občinskem oženili« (po-ien^i 5 t. Januarlem) dcisel vrst občinskih lt-!jo dn« frhrtiarja ob S. <1ojbMiio moj rclni oMni ibor « biljar.ini rotil gostilne forie 2 oliifalnim alici: 330 cm Ferkovič Pero« slav (Hašk) Zagreb 1924. Met kopja: 50.S8 m Gašpar GjuTO (Hašk) Zagreb 1921 Met kopja ob. ročno: 70.61 m Plavšič Vo« jislav (Somb. S. K.) Sombor 1925. Met krogle: 13.93 m Ambroži Karto (Vi» ktorija) V. Bečkerek 1923. Met krogle z obema rokama: 25.40 m ing. Joanovič Kosta (Obilič) V, Bečkerek 1925. Met diska: 44.16 m Ambroži Karlo (Obi« lič) V. Bečkerc-k 1925. Met d ska z obema rokama 69.05.5 m Na« rančič Veljko (Gotcborg) 1923. Met kladiva: 31.10 m Gašpar Gjuro (Hašk) Zagreb 1924. Nerazumljivo nam jc. zakaj ni verifici« ran kot nov jtigo-.Iovcn.ski rekord na 10 km rezultat 34.51.2 min, postavljen po Slapni« čarju Jožetu (ASK. Primorje) 25. X. 1925, pri 10 km distančnem teku ?.SK. Hcrmcs in da je v tej rekordni listi rezultat v me« tu d'ska z obema rokama 69.055 m v !an« ski rekordni listi pa je bil 69.85.5 m. Upa« mo. da .1LAS popravi, od nosno nove re» korde verificira. Nezgoda Petkoviča. Naš reprezentatir« ni igrač in član beograjske Jugoslavije je na zmrznjeni ccsti tako nesrečno padel, da se je precej poškodoval. Vendar je upati, da bo kmalu zopet ozdravi!. Evropsko prvenstvo v hokeju na ledu 9' je priborila Svic« V torek je finale tek« mi med Švico in Avstrijo ostala neodki« čtna in Svic« je z največ točkami postala prvak Evrope. Tekme so sc vriile v Da« vosu. Nov nor\>eški rekord v smuškem skom tu je postavil olimp. zmagovalec Tham« z 63.5 m. Program jubilejnih draalaDi tekem SK Ilirija Vi. In 24. L OL J« »Uleti V uiluilo 23 t ta ob pol IS. ari nastopi dnipa skupina «eniurjev k obvernenia, prodpi.anemu drnanju: eno oro kasneje *le,H obveRfio drsanj* juniorjrv Olavne tekme »o vrfte v nedidjo doftoldne: .."i it ot<*ezno drsanje dam. ob 10. obvea. no dr*anje prve aenlor^ke nkujiine ta prehodno darilo dr O Purhfa ter knn^rio (To.I o dr.anie r*eh mirih »kupin llsren prebodnejra darila dr Puebpa, ta katrejra «e tekmuje letos ftetrtij P»n«Vi ima. frovalee inl. R HIoadek>, «e tekmuje »e ta dve darili SK Ilirijo. Tri (vo-tem drsanju. BaJr.anlnilvejW tn^kl prosrama. »olelnje rodba 1J\ liven pro?rama »tarta pri tadnjl toikl bivSI vsetovsl drsalni aiojuter doktor Fnefca. _ Naročite takoj «♦« »mnt- začetkom s«zlje mo**oeikol Harley - Davidson Tržna poročila Norosadska blagovna borza (20. t m.) ni poslovala zaradi pravoslavnega praznika sv. Jovana. Zagrebški tedenski sejem (20. t m.) Do-gon srednji. Cene v srla^nem nespremenjene, le svinje in krave so se pocenile za 50 par pri k«. Za Itatrjo se je kupilo nekaj telet. Cene za k.g žive teže: voii I. 10.50 do 11.50, I!. 8 — 9.50, III.7 — 8 bosanski I. 8.50 — 9, !!. 7 — 8, III. 6 — 7, krave I. 7 do 8.50, II. 6 — 7, lil. 3.50 — 4.50, bosanske II. 5.50 — 6. III. 5 — 5.50, teleta 10 do 12, svinje, domače, mesne 12 — 13. pitane 13.50 — 14.50. sremske pitane 13 do 14 (zadelane detmaie 14 — 15, srenv-fce 15.50 do 16) Din. Knma; navadna detelja in lu-cerna 125 — 150. seno I. 100 — 125, H. 75 do 80, dar/a 125 — 150, slama 75 — 125 Din za 100 k«. Dunajska borza za kmetijske produkte (19. januaTja.) V Ameriki za mailenJcotst višji tečaji. Na Dunaju položatj nespremenjen. Nctfratj'0 Vključno bbTnetni da-vek brez carine za 100 k? v šilingih: pšenica: domača 41 — 41.50, madžarska poti-s-lpčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 77— 78, zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 2ifc-2.i2 (2)2), Ljubljanska kreditna 210—0, Merkan-tilna 100—104. Praštedlona 962—0. Siavenska 500, Kreditni 175—185, Strojne 0—125, Vevče 110—0, Stavbna 100—310. Sešir. 115 — 120. Blago; les: bukova drva, suha, I m, fco nakladalna postaja 2 vagona 2t— 21.50 (21.50); bukovi železniški pragovi. 2.60 m 16X26. fco meja 38—41; hrastovi hlodi. L 1!.. od 30 cm prem. naprej, fco meja 0—600; deske 20, 25. 4 m monte, parale!, fco mela 0—535; poljski pridelki: pšenica 76 kg. 2?c, fco slav, posta ja 0—310; turščlca: stara, fco vag. nakladalna postaja 0—165, umetno sušena, leo vag. slavonska postaja 0—150, umetno sušena, fco vag. Postojna tranz., 1 vagon 185—185, (185), člnJrvamin času primemo suha. foo špilje tranz. 1 va«. 2.30—230 (230), nova času primerno suha. 1 vagon 123—123, (123); oves srbiianskt par. LJubljana «)—215. sbtvtiresM rešetan. fco Postojna iranz. 220—225; ječmen 66/67 par. LJubljana 0—235, zaduhel. krmilni, ico Ljubljana, ajda poljska, iugoocarinjena. fc® Jugomeja 0—262.50; rž 73 kg, glasom vzorca, fco vag. ba§ka postaja 0—212; proso rumeno, glasom vzorca, fco Ljubljana 210 —225; otrobi, sredniedebeil, fco Ljubljana 0—145; ježice, zlatorumene, fco vag. dol. p. 250—0; gradben! materija!: Ia portlandski cement »Salona« - Tour. fco vag Solin: v jutastih vrečah po 50 k? 0—40, v pa plrnatih vrečah po 50 kg 0—te, v sodih po 150, 180. 300 kg 0—52.50. ZAGREB. Na efektnem tržišču potožaj nespremenjen. Vojna škoda je dalje nazado \ala. Dinar nespremenjen. Na zasrebške-n deviznem tržišču tendenca mlačna. Več ih tečajnih sprememb ni bilo. Blaga dovoSj. Skupni promet 4.8 miKjona dinarjev. Nctfiia-jo devize: Amsterdam 2261—2281, Dunaj 790.4—800.4, Berlin 1340—1350, Italija izplačilo 226.9—229.3, London izplačilo 273.82— 275.82, Newyork 56.15—56.75. Pariz 2i0— 214. Praga 166.52—168.52 Švica 10SS—IC96 valute: dolar 1088—1096: efekti: bančni: Eskomptna 121 —123, Hipo 64.75—65 5, ljubljanska kreditna 210—0, Praštediona 960—965, Slavenska 50—0, Narodna 4300— 4400; industrijski: Eksploataciia 35—.37, Drava 215—220, Dubrovačka 400—405, Se-čerana 390—410, Slavonija 42—45, Trbovlje 330—340, Vevče, zaključek 112; državni: n-vesticijsko 77—77.75, agrarne 44.5—45, Vojna škoda, promptna 305—307, za februar 283—285. BEOGRAD. Devize: Atene 74—77, Da naj 704.5—795, Berlin 1344—1346, Bukarešta 24.75—25. Italija 228 - 228.25, London 274.55—274.62. Newyork 56.42 in pol — 56.44 Pariz 212—212.65, Praga 167.45—167.6, Švica 1091.75—1092.5. CURIH. Beosnrad 9.16 Bcriin 123.2375, Newyork 517.625. London 25.1775, Pariz 19.33, M Ban 20.90, Praga 15.33, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.32, Sntfija 3.10, Dunaj 72.85. TRST. Efekt*: obligacije Julijske Kra-itoie 67.25, Assicuraziotii Generali 6440, Occ-ania 159. Devize: Beograd 43.80 — 44.10 Dunaij 347 — 352, Praga 63.30 — 6.3.70, Lon d<>n 120.32 — 120.42, Pariz 92.2S — 93. Newym-k 24.70 — 24.80. Curih 478 — 4-iO. Valute: dinarji 43.50 — 44, dolarji 24.70 do 21.75, 20 zlatih frankov 94 — 97. zlata Irra 477.77. DUNAJ. Beograd 12.5575 — 12.5975, Berlin 168.90 — 169.40, Budimpešta 99.34 do 99.64, Bukarešta 3.15 — 3.17, London 34.4975 — 34.5975, M«an 28.62 — 28.74, Newyork 709.15 — 711.65, Pariz 26.50 do 26.66, Praga 21.0075 — 21.0875 Varšava 97 — 97.50, Ctirlh 137 — 137.50, Soffla 4.68 do 4.72; drnarji 12J050 — 12.5650, dolarji 712 - 716. PRAGA. Beograd 59.875, Curih 652125, L-£oee viiuki men nudi »ralcu bmotreno urejevan «?neseinik za knijiževnosit tet pro-svato«. Da, celo na* inteliigent malomarno ne čuti potrebe, da bi se vsaij skromno (cm»ino!) zajišmal za razvoj in procvtt pu-bliikacJle, ki b! njeno rast ta umetnostno sl-io sKusa! razumnik družeča naroda Kar naj i>oij podpirati. Če že vJscfco slovstveno kvalifidrana originalna ail prevodna dela (vča.\4h morda res radi občutne cene) pri aaa ne najdejo odstotno Številnih odjemalcev, bi vsaj pestra a ne draga literarna revija, ki gotovo vsakemu nekaj prinese in ob koncu !-ia zraste v irm>t>zuntm> kniiso. TOrala zbjditi povsod splošno zanimanje in saj ti pot v mnuKO vei naših domov. Ta umestni, a kruto pogoini. tako klavrno Izpolnjena «J>t» je za ki^rumo-iiterami napredek našeua malega riarixla velika zapreka Naj mu br»do vzrdki ti ali oni ( večfrnoma izviraito itak l-z nepo/nanja razmer. Iz ne-razumltrve nezadovoljnosti z vsem, kar regija more nuditi, m rz nezavednosti), žalost ai so zelo — In samo to konstatiramo. Lanski letnik »Ljubljanskega Zvona« (naj prsj opravim zunan e) obsega 768 strani in fi jako dostojen v opremi in obliki: papir ima kaj dober, tisk razločen in lep, tehnično razpored brezhiben in jasen. Začetkoma se je v Izhajanju zamujal, proti koncu leta pa ni več kasni! termina, kar so narnčnlkl z veseljem vzeli na znanje. (V spiošnem pr! nas za rodno izdajanje revij premalo pazimo!) V uredniku, književniku Franu Albrehtu ima Zvon odločnega vodnika enotne linije. ki odtehtano drjži v krog sotrudnikov jcleg že priznanih iiteratov in esejistov tudi naše najmlajše slovstvene tvorce, ne prepušča oč pri tem smotrnih stolpcev praznim erod nevnim produktom. Vsebina revije je razdeljena na šest oddelkov Pesmi: Pripovedni spisi; Dramat-ski spisi: Članki, eseji, razprave; Književna poročila in Kronika. !z pesniškega dela. ki je v mesečniku nal-skromneje zastopan, nai omenim posebej tehtne In osebno - slogovite prispevke .Maistra. Grudna, Novačana.. F. Albrehta, Pastuikina, F. Kozaka in Strniše. Od mlajših priobčuje Kocjar.čič obširno kozmične ib.rko »Večna piamenica«. Srečko Kosovel azborito Ekstazo smrti, F. Vodnik skrivnostni Kelih grenkobe in Sveto mašo, Tine Debel ak pesmi Tkem in TL M-cd pesmimi-prevodi (Duhamei, Li - ta! - pe. Krylov) se zlasti odlikujejo Camoesovl »Sonetje ljubezni« v A. Debeljakovi siovenitvi. V pripovednem delu revi e prednjačita oba romana: Juša Kozaka v prostrano In potanko risani Š c n t p e t e r, široka epska mojstrovina, polna krepkih, živih, močno podanih prizorov, !n Jereba (Franceta Bevka) Suženj demona, ostra slika Iz seksualnega živiieni3 študenta, k! so io nekateri po krivici žigosa'i za neliterarno pornografijo. Pisatelj ie posegel daleč, a se umet- nosti td odtegnil. — Slavko Orum (Izgubljeni sin, Mansarda) Je »ako dober črtičar. Še več bi ga radi čitali. — Novačanova Papiga ie Interesantna stvar. V prevodni prozi smo dobili po A. Debeljaku dve sijajni povesti: Ar.atole Franceovo »Gestas« in Ibanez Bla-seovo »Steklina«. — V ciklu Nova Rusija nam z msrkantnimi delci predstavlja N. Preobraženski tri sodobne ruske avtorje. Zamiatina. Lfdina in Ehrenburga. Za to leto nam urednik obljublja nadaljevanja teh prevodov. Dobro je tako! Med drarratskimi spisi je priobčil pisatelj Angelo Cerkvenik svojo tragedijo štirih: V vrtincu. Je to temna naturalistična drama sedmerih prizorov, ki je avtor vanje zarisal strm klanec življenja in izza črnih za-storov odkril boje k dnu zavrtinčeve žene. — Anton Novačan je objavil dve dejanji svojega trodelnega dra.natskega mozaika »Celjska kronika«, koje prvi dei nos! naslov Herman Celjski. Stvar je široko zasnovana, stilno pisana. Letos dobimo na-daline n ene akte. — Prof. Bradača prevod, odlomek iz Ajshllove tragedije Agamen-ncm. Je lep. točen. Zelo zanimive eseje in razprave Ima četrti dei. Prof. Prijatelj priobčuje globoko študijo o Dostojevskem; prof. Kidrič nas — ob !25!etnic! poetov! — vodi v svojo delavnico za komentar Prešerna; prof. Kelemina objavlja temeljito razpravo iz področja literarne znanosti: Oblika pesniškega umotvora; A. Deheljak daje dvoie iskreno pisanih profilov (France in Camoes). Zigon in Turk kritično puhlicirata korespondenco (Rudež-Levstik - Kraic); Hinterlechner statistično oprto razpravlja o jugoslovanskih univerzah; Zupanlč tiska kratko predavane o Izvoru Srbov in antropološki očrt pisatelja Tavčarja: Burilan prinaša zanimive doneske k starejšemu češkemu repertoarju v slovenski dramatiki: o poetu VValt VVhit-rnanu pa priobčuje Zvon študijo Italijana Papinija (v Kocijančičevem prevodu). V književnih poročilih in kroniki najde pravec literarne kritike naših knjižnih publikacij. ki ga uvajajo v razumevanje dotičnih de! in mu često odkrivajo nove vidike, pod katerim treba motriti posamezne slovstvene produkte. Zlasti so v kroniki zanimivi in poučni splošni razgledi po svetovnem slovstvu In poročila o posameznih emir.etnih tvorcih ln njih delu; nadalje polemike In drobne opazke, posebno pa strokovne ocene o naš! dramatski In glasbeni ter upodabl a-Jočl umetnosti, kl Imaio namen uvajat! či-tavca v smotreno presojanje teh kulturnih panog. —n, • Za letos obllublja Zvonovo uredništvo spet vrlo Interesantr.e prispevke naših pomembnejših Iiteratov in znanstvenikov (romane Levstika. Bevka in Lovrenčiča, novele Go-iarja, Gruma. Cerkvenika. študije Kidriča. Lafovica. Vebra, umetnostna poročila priznanih kritikov itd.). Tudi oprema in oblika revije bosta novi. Obseg bo spet večji, tisk okusen. Izbran. — Sezite po Zvonu! Podprite ta naš prvi mesečnik za književnost in prosvetn' 17sak na& kino ob skovales si mora nabavi!! vstopnico za ve!e-!ilm Grofica Marica Popisi ŠIŠKA. Gledališki oder Narodne čitalnice v Si'§ki uprizori v nedeljo, dne 24. januarja Tuoičevo dramo «OolKota». Uprizoritev obeta biti prvovrstna. Glavne vloge so v najboljših rokah naših domačih dlletan-tov. Kostumii, oprema in scenerija povsem nova. Vstopnice za predstavo se bodo dobile v preprodaji v Čitalnici od petka dalje od 16. do 20. ure, v nedeljo d poldne od 10. do 12. ure in popoldne od 14. ure naprej. Preškrbrte si vstopnice že v pred-prodaji! — Kakor vsako leto, tako bo tudi leto« veliki maškeraun! ples Narodjie čitalnice v Šiški, in sicer v soboto, dne 13. februarja. Bo to elitna maš'kerada v Šiški, nakaT že danes opozarjamo Šiškarje ln dru go cenj. občinstvo. —r.— KRANJ. Narodna čitalnica v Kranju ima svoj 54. redni letni občni zbor dne 21. ianuarja ob pol 9. trri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma z ob'čajn'm dnemtim redom. P. n. člani so uljudno vabljeni. TRŽIČ. Za Srednješolsko matico ratmlč-ke siročadi v Beogradu se je nabralo potom nnbiralne po'e št. 1010/1004, 507 Din. Vsem darovalcem Iskrena hvala. — Fr. Javor, uoravnik p^ste. PRESERJE PRI LJUBLJANI. Preteklo nedeljo je Imel tukajšnji Sokofl svoj redni letni občni zbor. Udeležba dokaj povo'jna. Zborovanje le otvorH starosta br. Jakoib Koivač in ptradraviJ pričujoče članstvo posebno še sfkrpnesra delegata br. Flegarja. Nato so podaji društven! funkcionarji svoja poročila. Delovanje društva v preteklem letu ni bilo baš razveseljivo radi nesloge par bratov, ki b! se pač lahko drugače udejsrvovaOt Po teh poročilih so sc vršile volitve novega odbora. Izvoljen! so:Kovač Jakob, starosta; Suštarš;č 'van st., podista-rosta; Umek Tone. načelnik: Zunrnčlč Ivan, taijnlk; Košir Fran, Nagajnik: Scheln štlpe. praTvetar: Pete'in Matfja, Hrašorec Fran. Petelin Andrej, SuhadcviTiik Fran, od-bomlika: LPia^a lva,n in Štnštaršlč Ivan ml., revizorji. Zu?ni de'egat br. F!e?ar le prečita! še savezno prsilainco z d^e 7. d-c. 1925. Sprejeta so bila tn-di nova pravila, k! jih je sestavi! Savea. Predpus>tna veselica se bo vršila dne 21. JcnuarJa v prostorih br. PetoTma Andreja v Kamniku. itčr-panem sporedu je !zprego\'oril še župni delegat s^/rje bcdrilne bcisede, nakaT Je br. starosta zrk'jw£H zlborovanje. DOLENJI LOGATEC. V soboto, d^e 16. janua-rja smo imeli v Srikolsikem demu prvo letošnje predaivanje. Predavr-I Je g. prof Dolžan iz Ljubljane o raizvcj« čltvveka. Predavaisje je bilo Jsd-o feteresantno }n po-skjšailcl, kakih 60 po števMu, so mrj sledfll z velikim zamimanjem. Splc<5na želja vseh je bila, da bi nam g. profesor še večiarat nudil talk užitek. LOGATEC. F^perantsk! kltib v Logatcu naznanja, da se bo vršil v nede1jo, dne 21. januarja, talno db 3. url popcVJfeie v lj.-.j&io predavanje o naših Alpah priredi «Šaleška podružnica SPD» dne 24. januarja ob 15. uri v kolodvorski restavraciji v Velenflu Predava! bo znan' mariborski planinec g. Bruno Rctter. Vs! planinci Sn neplanincl dobrodošli: uatek Vam Je zagotovljen. — šaleška podružnica SPD v Šoštanju. IVANJKOVCI. Po kratki pav«! nas je zopet razveselil dramatični odl tili dvorano v restavraciji g. Petovarja; bilo je tudi nekaj gostov. Igralci So želi splošno priznanje. Upamo, da nas dramatični o-dsek kmalu razveseli. — Domačin. Sokol Občni zbor Sokolskcga društva v Toplicah Občn! zbor topliškega Sokola se Je vršil v nedeljo. 10. t. m. v salonu br. Ignacija Sitarja v Toplicah. Starosta Dragotin Gre-gorc je uvodoma prečital spomenico JSS„ kl je napravila na navzoč« globok utls. Iz nadaljnjega poročila br. staroste !e razvidno, da ima mlado društvo v preteklem letu pokazati vsestransko lep napredek. V največji ponos pa je društvu gotovo lep uspeh, ki so ga dosegli br. tekmovalci na medzletn! tekmi v Beogradu meseca junija, kjer sta prejela br. Franc Sobar veliko in br. Kar! Henigman malo diplomo v nižjem oddelku. Vsem ie še v živem spominu tudi !epa manifestacija o priliki slavnostnega razvitja naraščajskega prapora. Blagajniško poročilo Izkazuje Din 29.2S9.26 dohodkov to Din 27.651.40 stroškov. — Tudi prosvetno delo je biio v preteklem letu zelo intenzivno. Društvo ie prirejalo redna predavanja, prosvetne šole pa so se zlasti mlajši bratfe pridno udeleževali. Redno so se vršili tudi nagovori pred vrsto, debatnl In ča ni večeri ter so se pridno prirejale gledališke predstave. Odbor le neplačujoče čiane črtal ter šteje sedaj društvo 42 članov In 13 članic. Telovadilo ie povprečno na mesec 9 članov, 4 članice, 5 naraščainikov, 3 naraščajnlce, 13 moške dece in 8 ženske dece. Pri novi volltvi je bi! Izvoljen sledeči odbor: starosta br. Dragotin Gregorc, pod-starosta Ig. Sitar, tajnik Josip Judnič, načelnik Kari Henigman, načelnica s. Vida Klunova, odborniki br.: Klemenčič Oskor, Tone Bučar, Feliks Gostinčar, Franc šobar, Jožef Pršina, Josip Lavrlč. Janez šobar. Ivan Osana, Ignacij Pršina In Gašper Pelkc. Pregledovalca računov: Franc Zupane in Ivan 2en. Bratje telovadci so vtožfll pismen predlog, v katerem Izjavljajo, da sc si nadeli nalogo, da z vstrajnim delom !n prostovoljnimi darovi nabavijo članski prapor. Občni zbor Je vzel izjavo z zadovoljstvom na znanje, brat starosta Pa je obljubi! vsestransko podporo s strani odbora. K sklepu je br- starosta navede! še smernice dela v tekočem letu ter pozval vse članstvo, naj se resno pripravlja za vsesokolsk! zlet v Pragi, nakar je zaključil lepo uspeli občni zbor. Sofcolsko druStvo v PtuJo Im« v potirtetjefc, fat 1. tebniarj« ob 8. tvrifT r Naro-lnrm ooma v Ptuju »voj reIrsro! i m Alali oglasi, kl služIjo v posredovalne In socialne namene ohiflnstva. vsaka beseda 50 par. Na|«rn« Tvlkaniaarija P 8kal»j » Ljui.ijani. Rtx-ka 11 2711 'Ra.ionskl zastopniki vešM In a^ilnl, ta dobro Ho£! ttr«.1mi*L, tnalo liitlfk. rijo (T»-rhcnko!lekHon) «• iif^Jo Jirotl stalni |>lafl in provialjl. — ronn«lbe pod • Visoka tarada 4S'3> n* [ril^rrfktam d. d., Zajri^b. Strostmajero«« 6. T9fi Potnilt »roti visoki pro»i*ij!. «bso-lairo aan««lji» in dob*** oro ca upravo •Juira,. 1SS4 Spretna Jivilla aa novo parilo In pr^rTavllo 0blr>k „ .pr-jm« takoj oa dom Di»}» ta I — ?red.r»vlt| s« od lt.-m op.THan Kaalov pov. »pra^a . 1517 Perfektna vczllja pvrlla Ufie masta, e« oio-got* E orkriK} Cenjene po-oudbr oa naslov' H Br«. «i4, llaribor, Mlinska nI 2i 1490 Trgovski potnik kl redno pvtujv e avtomobilom po Sloveniji, dobro vf«-ljao. lav**« easti,r»«lev v iivljenakl stroki proti proviziji Ponnilb« pod sna^ko «Provitij« o« upravo •Jutra«. U72 Trjrovsk? pomočnik Itvelbao « 4peeeriJI In deli-kal««!. Ul svoj« sedanj« aifsto [irvmonltl « kako ««6-Jo trgovino. Ore »odi e« •l-telo 7.mol»*n slovenskeca. nvinikcga tn hrvatskega Jo-cika Kastopl t t februar-Jem ali (to dogovoru — Ponudbe na uoravo «Jutra» ^ pod .Marljiv 8». H31 Trgovski pomočnik l^l-ziiinaf la *(iwertst, VO-i Ja.-čine (>ro>:. I dobrimi la-prlS^vali. I»f« ,l«?bo C»nj {potiudb« pod »Trgovski po-' b n^tdk• na upravo «Jutra, • Mariloru. 1SBQ Vajenec *a pekovsko obrt. se «pvej-ane ~ Naslo7 pore apr»»a «Jutra». 1521 Poslovodja rovr.ten atrokovnjak. ki tmoUsn samn.tojno voko del«»nl-se ISJe. Ponnlh« n«l itavllo res vetfl. energllni Kosijrl na caalov Ivan Prsni, Kranj. 1587 Pisarn, pomočnica pridna In »vesta. I blagaj. nitko prakso, s« pelpo'0*» trgovinam In [li-arnam — VesSa Je ■troj-1'isja mi n^mlkrga In »loven.kega jeaika Cenjene dopise, od. nosno nniiv« na os«bno pr^lsuvltev pod »Vedno to^na hlajajaa« c» aprav« •Jutra«. !SM Vpokojenec SS let iut. pel strojih d«hr« Imrje«, I I i e prlmutne*« mesti Ponudb« ped Ilir« •Vpokojenco 806» aa arra«o •Jutra«. 1404 Službo logarja •prejtrem Uko| »U pomeje Imam «e»t let prakse, sem samec, star 28 let. Krako* lirik Valentin, po«» Metka, Bloveaija. 128« Kontorlstlnla taCetnlea. ti(« sluth«. Po-t.udb« pod aKonlorjstlnj« eueo a« uprav« «Jutra>. 1J54 Pridno deklo veli« slovanskega in oem-Ike?« jetika. ter slovenske In nem.^k« stenografije, strojepisja ln knjigovodstva — ti-il kot lafetnlra vstopiti v pisarno ali kako Industr Kl)»tje Ore tndl na dejelo njene ponudb« j« poslali pod »Dekle« M podrufnleo •Jutra« v Mariboru. 1558 šivilja gre Siv«! n« dom fino in navadno delo. Naslov pove uprava »Jsu-u. 1551 Trg. sotrudnlca ravnokar prosta, teli Flm-pteje svoje mesto pretnenltl v kako veMo tsrov.ko tlHo. kier M jej bilo moino e» I* bolj Izpopolniti v mamtfsk-tiirnl »trnki In I« v svrho tega pripravljena' Iti ta tri «i«»ere samo ta brano In •tanovanje trna mnManeko loto. ter Je ve#p» tudi stro-J"ri*Ja. stenografije In II. vanfa Cenj. ponudbe na opvavo cJntraa pod tna&ko »Zanesljiv« ln ourljlva«. IS« Bivši podotlclr t tnsni»tn «rhohr«.f n?m-in ttalljnn*k#(ra JfiJ-ka. • naobra«- bo. Tal« po- sla. IM« primarno Pnnn''K# na oitrrvo »Jutra* pod «Obxnaaa 918». 1560 Iritrfetia pletllka pr#v««ma riato oa doto ca •♦roj II. §. — OfijMf po-ttsdb« na spravo «Jatrs» pod «Strojno pUUajo*. 1917 Inteligentna gdč. or«is k otrokom. !V»> slo* t opravi «Jut?-a». ifiSO Gospodična samodtojn* knjigvvodkinja, vf^Aft ostalih pifarnl- Ikih del. I I« • primerno •luibo Cenjen* ponu-lhe na nnraro «Jutra» pod sna^ko «V«taa 20». 1530 Postrežnfca poltena in pridna IMe tla!« t>e. — Naslov pov« oprava •Jdlra». 1516 V Celju atl ▼ blifinl. teti »fmpatp-oa cro*po»tiftna. vpMa pisarnj*kih del in pro<1aja)* ne. mrfto. — Po!oli lahke gnno Din karoljf*. Ponn^be pod tTporabna* na opr*v0 «Jtttra». 1531 Prodajslka m »Kane strok«, t dnbrfsil •pričevali, iell menta • m^to aH na d«{«>ti Irarja-na J« tndl v r««pod!n!»»»n Naslov pove aprava «Ju»r»» 15» Krojač? mojster ved tet •amo«to)»n. • obrtnim Motom. Itv«fh»n t *«a-kem delo te utrok«. IMe Milni slnfb« kot po«lo-vn^Ja, najraje v amjbn»m H)m(q al! Irm — Pl-m^n« ponn»'b« na opravo •.litra« pod šifro iov 1 Marcbiotti, Sv. Petra e It. 50. 14S9 Prodam: Brehma-Tlerl-ben. Uit««eln. Wellgeechlehte is trieder. Ponndbe na upravo «Jutra» pod »Hitro«. 1519 Dve spalnic! temno In svetlo polltlranl, »e prodasta po SSnO Pin — Naslov pove uprava »Jutra« 1538 Dva fraka poceni pro-tem Naslov pove aprav« »Jutra«. 1&3S Ravnokar prlnelen« it P»-riza lepe damske obleke svilene ln p-rilo. zadnji p«-ri»kl mod-fl te) drugI toaletni nr.dm«tl. s« po Jako ugo-inl ceni pro-lalajo samo 4 dni (od 21 -24 t. ml od 10 —12 In od !.—fi. ur« pop v hotelu »Štrukelj, soba 5. IM0 Krasna spalnica skoraj popolnoma eova. 9« rad) selit«« telo ugodno proda. Saalov pove opreva »Jutra.. 1543 Proda se: mata Jedilna »oba Ii oreho-«»ga lesa f-t.»ron«m*ka). klo-«.lnlk. Igralna mita. »»rt-heimerica (varnostna blagajna) In drago pr.histvo. — M.lloSiSeva cesta Jtev. 6T1 1546 Jabolka namizna, ilahtna. sortirana, odda vagonsks in manjSe pošiljke Matko Bizjak. PoapUt, Slovenija. 783 Lisice. Jrtine, vidre tajce itd. kupuje po nal-vUiih dnevnih cenah P. Semko. Ljubljana. Turjaikl trg 1- Suhih bukovih drv knplm vp6 vagonov. — Ponndbe na opravo »Jutra* ped »Plačilo takoj«. 1402 Jedilno orodje ra 19 oseb. »rebrno, slpska ali kina. se kupi. Ponudbe na nor. »Jutra« pod Sifrn »Pribor«. 1544 Oprava za delikates. trgovino dobro ohranjena, s« knp! Ponndbe na npravo »Jutra« pod »Dellkateaa«. 1536 Lokal za trgovino tnell. blasra. se odda na deteli, blizu postaje (ljubljanska okolica). Naslov pove upravi snetkl n«jnovejkili modernih plesov se dolte samo • tovarniški taiogl pravih angleških gramofonov A. Rae-lwger, Ljubljana, Tavčarje, va 6 Seznam vseh slov po-•netkov zastonj la franko ia« Volčji pes z znamko It 57. I leto star. H- j« tatekel Naslov inta Ca ovratniku Prosi se, da •e odda E. VTlslaku, Mestni trg ti. 1564 Opremljena soba » bllllnl glavne polt«, te • brano ln vso oskrbo takoj odda. Kje, pove uprava •Jutra«. lJSSt Deklico od 14 let naprej, revna is «D«tno, sprejmem v svojo oskrbo. Našlo« n« upravo »Jutra« pod oglasno 41- 1M1 Perja koVolje, purje. račje, (osje in gosji puh, prodaja 1» ratpolfljs po najeli;! eer.l E. Vajd«, Cakovec, Hodjl-taurje. 8£ KODAH-, fifiFfl-. HflOFF jslolta in filme, dalje Mimoia, Satrap, Ko« daltpapii»Ie, vse !oto-po-ireb.šcin« ln fotografične sps-tale Erncman,Conlesa.Kedak 06rtz te od 160 Din naprej ima stalno v zalogi fronerija: ftnioii Kane sinova. Uuklltn«, !ido«ilu t.lice £tev. *. Kdor rad čita lepe povesti, naroči priljubljene romane Jutra" Do sedal so izšl! sledeči: Romsn po astnlh, p's«nlh tn tiskanih »irlh Pater Kajetan Cena broS. Din 30- vez. Din 40-- po poŠti 2 Din več Tšgrowi zobje Cetia broS Din 30.-, vez. Din 40--, po pola 2-— Din več J t AN Db L A HlRh. Luctfer Fantastičen roman v VI. r"e! h. Cena fcroš. Din 45-vetano Din 53. -, pa pošti Din 2-— več. FERtAL CUtNDAŠ. Veliki inkvizitor* Zgodovinski roman lt dobe loanske inkvfiidje Cena Din3»-, vez. Din 40—, popoJti Din 2-— več HARR\ SHEFr. Hči papeža Zsfodovlnskl rom^n. kl poplttile krvoločnost in nenravno llvljen * napela Aleksandra VI, njegovega »m« Česana ln hčerke Lukredjf Borgijt Broiirano Din 30— vezano Din 40-—, po pošti Din 2 — več. CLAUDE FARRkRE: Gusarji 7godnvlnskl roman Iz ilvlien)« n-orsklb roparjev v XVII stoletju. Cen« bro4. Din 20—, veian« Din »—, po polti Din več. FR HELI.ER. Blagajna velikega vojvode Roman Broi Din 15.—. vet. Din 25--. po poŠti Din 2-- več FR HELI.ER: Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman 13 velikega sveta. Cena Din 10—, po poitl Din t- »ec. n nj Knjig« te naročajo pri unravnffttvu .Jutra" * Ljubljani, Preiernova ulica 54. ^ Sax Rohmer: 24 Rčeči četektiu Ko je Rita vstopila v avto, je opazila, da ga vozi Juan Mareno, služabnik Sira Lueiena in ne šofer, ki ga je navadno vozil Ko so se odpeljali, je Rita vprašala: — Zakaj pa vozi Mareno nocoj? Sir Lucien jo je pogledal postrani: — Ker je moj zaupnik, je odgovoril, Fraser pa ni. — A, sedaj že razumem. Nočete, da ve Fraser, da ste se peljali v kitajsko predmestje. — Jasno, da ne. Pravil bi to vsem ljudem v garaži; šoferji bi to povedali svojim gospodarjem, in to bi bil lep škandal v londonski družbi. Rita je nekaj časa molčala, potem mu je pa rekla z zaupnim glasom: — Kaj mislite na... Irvina? Pyne se je nasmejal. — On vam gotovo tega ne bi dovolil, ne? — Ne, je odgovorila. Ali ste se radi tega žalostili, ko sem vam povedala, da grem? — Ta žalost, ki vas neprestano muči, obstoja samo v vaši lastni domišljiji. Rita, toda — pri tem se je trenutek obotavlja! — od sedaj naprej si morate biti svesti. kakšen je vaš položaj: da ste namreč bodoča žena gospoda Monte Irvina. Rita je čutila, kako je zardela, toda ni odgovorila takoj. — Ne razumem vas, Lucy. Kako čudni ste vendar! — Res? Prav, kaj zato! O moii čudnosti se bova pogovarjala pozneje. Tukaj je Kilfane. Američan je stal pred vhodom gledališča, v katerem je igral. Ko se je avto ustavil, je dvigni! dve usnjati torbi in Mareno, ki je bil stopil iz voza, jih je prevzel. — Mollie. pridi, je dejal Kilfane in pogledat nazaj. Mis Oretna je zelo razburjena pritekla iz gledališča in sedla v avto poleg Rite. Pyne je spusti! dva odpirajoča se sedeža zase in za Kilfanea in družba se je odpeljala, v kitajsko predmestje. — O, je vzkliknila Mollie in stisnila Riti roko, moje srcc je bilo razburjeno v trenutku, ko sem se davi zbudila. VI ste pa tako mirni, draga moja. — Jaz sem samo navidezno mirna, se je nasmejala Rita. Veselje do življenja in strastnega uživanja, ki ga je kazala ta ženska, za katero najtajnejše pregrehe niso bile nobene skrivnosti (kot se je splošno govorilo), je vzbujalo v Riti veliko razočaranje. Vsekakor je morala biti izredno krepke narave, da je mogla vse to prenašati. Ko so se peljali preko Stranda, so videli kupe gledaliških poset-nikov, ki so čakali na avtobuse, tramvaj in podzemsko železnico. V Fleed Streetu pa že skoraj ni bilo več prometa. Vsi v avtu so molčali, ko so brzeli mimo visokih poslopij dnevnikov, kojih dolge vrste razsvetljenih oken so se svetila v noč. Toda niti Sir Lucien niti Rita nista slutila v onem trenutku, da se bo v kratkem času tiskalo v teh poslopjih poročilo o njegovem umoru in o njeni strašni, neznani usodi. Avto je hite! mimo katedrale sv. Pavla, njegov motor je delova! krepko, a skoraj neslišno. Veliki zvon sv. Pavla je udari! po!. O, je vzkliknila Mollie Gretna, kako veselo mi doni ta udarec! Kako krasen zvok je to! Kilfane je zamrmrai nekaj nerazumljivega, toda niti Pyne, niti Rita nista črhnila besedice. Cornhil! in Leadenhil! Street, po katerih so se vozili naprej, so bili prazni. Tudi nadaljne ceste so bile videti kot dolge prazne vrste prižganih svetilk. Naenkrat pa so za vozili v čisto nov svet. Rita še nikoli ni bila v vzhodnih londonskih predmestjih v soboto zvečer, toda slika, ki so jo nudili ti vrveči trgi. razsvetljeni s petrolejkami. je bila čisto izredna. Tu so se prerivali umazani židje in Židinje, Poljaki, Švedi, zastopniki orijentalskih narodov in mešanci najrazličnejših plemen. Z začudenjem je giedala to vrvenje moških ln žensk, to nenavadno življenje. Čudila se je. kako živijo, kje živijo in zakaj živijo ti ljudje. Na tlaku je kar mrgolelo postav, ki jih ni bilo mogoče popisati, iz teme so se čuli hreščeči glasovi židovskih grbcev, in zrak je bi! prepojen s smrdečim dimom svetilk. Celo tramvaji in rnotorbusi so bili polni otrok te dežele senc, ki jih je od obali vseh svetovnih morja privlekel londonski magnet. Pogledala je Pynea, toda ta je bil čisto zatopljen v svoje misli: Kilfane je pa menda spal. Mollie Gretna je gledala na drugi strani skozi avtomobilovo okno na skupino treh žoltih mornarjev, ki jih je Mareno skoraj povozil, toda v istem trenutku se je obrnila in opazila, da jo Rita gleda. — Kako mi to ugaja! je zaklicala. Marsikateri od teh moških je naravnost simpatičen, draga moja. Ce bi se samo hoteli umiti, sem prepričana, da bi jih lahko oboževala. — Za tako lepotico kot ste vi, je na to dejal Sir Lucien, bi se gotovo dali ubiti, toda ne hi se umili. Avto je brze! preko kanala in je nato naravnost zavil v West India Dock Road. Zapustili so za seboj vrvenje in se vozili po temnih ozkih ulicah. Mareno je zavil z avtom v eno najtemnejših. V poltemi neke veže so zapazili nepremično silhueto Kitajca. — O! je vzkliknila Mollie Gretna razburjeno, poglejte Kitajca! Počutim se že naravnost imenitno! Avto se je ustavil. — Izstopili bomo in šli peš naprej, je dejal Sir Lucien. Bilo bi neprevidno, če bi se pe!ia!i še naprej. Mareno nam bo dal naše kovčege kar sedaj, in vzeli jih bomo s seboj. „ Toda vse nas bodo pomorili! je kričala Mollie, čisto hladnokrvno nas bodo pomorili. Mene je grozno strah! — Kaj takega se prav lahko prigodi, je hladno pripomnil Sir Lucien, če boste tako neprevidno vzbujali v soseščini pozonios:. Idite naprej z Mollie, Kilfane. Rita in jaz bova sledila v pranem-, razdalji. Pustite vrata prislonjena. Miss Gretna je umolknila, ko je videla kako ledeno hladno se obnaša Pyne, in je odšla naprej z Američanom, ki vso pot ni izpregovcril niti besedice. Rita in Sir Lucien sta počasi sledila. — Kako strašna soseščina, je zašepetala Rita. Poglejte! Nekdo stoji v temnem kotu pri onih vratih in nas opazuje. — Ne brigajte se za to, je odgovoril. Niti mačka ne bi mogla po tej ulici, da je Kitajci ne bi zapazili; toda pustili nas bodo pri miru, če se mi ne brigamo zanje. Kilfane je odšel na desno čez ozko dvorišče, pri kojega vhod-je sta! železen steber. Ko sta on in njegova tovarišica šla mimo svetilke, pritrjene na zidu, sta naenkrat izginila v temi. !z bližine se je čulo ropotanje stroja, kakor da bi delova! parni škripec in dvigal tovore. Rita je opazila v temi ladijske Jambore, ki so štrleli proti nebu. — Kaj? je vprašala, ali smo ob reki? — Ne tik poleg reke; to je samo dock; kmalu bomo na licu mesta. Slednjič so prišli v drugo dvorišče, na koncu katerega je sijala zasenčena svetilka iz napol odprtih vrat na umazani tlak. Pyne je vrata široko odprl in počakal, da je Rita vstopila pred njim. V tem trenutku je zakrakal hrnav glas: — Halo! Halo! Policija! Policija! Sin Fin Wa! Tem, na čuden način izgovorjenim besedam je sledil izborno ponarejen policijski žvižg in udarjanje kasianjet. — Zapri vrata, Lucy, je zamrmrai Kiliane iz teme male soba sredi katere je stala peč. — Prižgi luč Sin Sin! — Sin Sin Wa! Sin Sin Wa! je zopet zakrakal glas in začufo se je spet udarjanje kastanjet ter policijski žvižg. — O. je zašepatala Motlie Gretna v temi, res smejati se moram. Pyne je zaprl vrata in komaj vidna postava na nasprotni stran; sobe se je dvignila in odprla majhno omaro, v kateri je bila prižgana ladijska svetilka. Vzeli so jo in jo postavili na sirovo mizo poleg peči tako, da je bilo mogoče videti sobo ia ljudi, ki so biii v njej. Bila je nizka, ozka soba, imela je dvoje vrat, ena so vodila sa dvodišče, druga pa na ozek hodnik. Okna so bila zabita z deskami. Tla že dolgo časa niso bila pomita, na stenah pa so bili še ostanki open, ki so kazali, da je bila soba nekdaj lepše urejena. Na tleh je ležala kitajska ro-goznica in vsa oprema sobe je obstojala iz dveh stolov, ene mize Ln par klopi. Nedosegljiva glede Irajno-sli in jakosti zarenjaJ IVAN KUŠAR NADINA PODBREGAR poročena Maribor Ljubljana dne 16. januarja 1926. \ za Štajersko in del Kranjske, marljivega in solidnega, z dobrimi priporočili za želod:ni liker .Flor an*. i>99 Ponudbe na rastlinsko destilacijo .Florian", Edsnund Kavčič, Ljubljana. ____i____ LJUBLJANA, Mestni trg IS izdelcvatelj dežnikov Na drobno I Na debelo t ZaDoga sppehajaSnihpalic Stari dežniki se nanovo ereoblete.e. gonanxoonocn3aaxoDnaxocn: p Rabljeno in dobro ohranjeno 3 • «v| 1 »Vj 1 kakor tudi 2 večji bančni blagajni se kupijo. p Ponudbe pod .Blaga na* na oglasni J zavod R. Goleb:ovsky, Ljubljana, 4 Stari trg štev. 19. ili Odlikovano Tovarne Žijlil:ilil;l;;j;;j;jj;::::; E. Frette e C. Monza (Italia) iii I ji" Tkanine Žili.........„.....^ Prtenlne Ili Dobave t uafdvc ............................................vp-j za hotele, rcslavTaclje ln zdravilišča Ili: .. ■ -..■,■ f 111 .11 JL.U i! OBRNITI SE na PODRUŽNICO vTRSTU VIA MAZZINI. SO Specialna mehaiild&a del&vutss za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnožev !nih strojev kakor tudi regis'rirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemom spremenim ro naročilu in vzo cu. Tehnična znamen.a. SiUB 1&RA6&, Ljubljana, Selenbnrgova uMca 8. ^ Telefon it OSO. Telefon Si.. 9S0. ii- :5Žaoes neprenosljivi: | Sit jjj za avto-takse in kot osebni, za zdravnike in pot- i|i[ Ijj n ke, tovorni in avtobus-uozovi, bsr so nsjs9lid> ijif lil nefS!, na trpsisejii in aajceselši pri vporabi. II Zastopstvo za Slovenijo: A. Lamprel, l!cs&S!ana, ji: 12363 t Dunejska cesta 2J 396 E 358/25,21 Dne 22. taarsa 1926 ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20, dražba nepremičnin: vlož. št. 220 kat. obč Drašiči, cenilna vrednost 362.578 Din, riajmanši ponudek 242.400 D;n; vlož. št. 183 kat. obč. Slamna vas, eenilna vrednost 3000 Din najmanjši ponudek 2000 Din; vlož. št. 151 kat. obč. Krasinc, cenilna vrednost 7885 Din. najmanjši ponudek 5390 Din; vlož. št. 56 kat. obč. Rosalnice in 625 kat. obč. Drašiči, cenilna vr 47. 67 Din, najmanjši ponudek 73.050 Din. K nep emičnini vlož. št. 56 kat. obč. Rosaln ce spadajo sledeče pritikline: električni motor z žago in mlinom v ce-nilni vrednosti 62.100. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se 'jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražben. oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Metliki. Okrajno sodišče v Metiiki, odd. !1., dne 6. januarja 19-6. v LJUBLJANI prodala premog iz slovenskih premogovnikov vseli kakovosti, f cel ti vagon h po originalnih cenah premogovnikov za doraačs uporabo kako« tadi ta industrijska podjetja in razpetava na debelo iei^esnshi premog in koks vsake »rste In vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeikoslovaškl io angleški koks ta livarne In domačo opo. rabo, kovaški premog, trni pumo; m bnkete Naslov s Prometni zavod za premog, i i ? Miklošičeva cesta Stev. 15/1. ro-. v« v [i! Poizvedovati pri MARIJI STERMAN, Ljutomer. □□□□ceaaaGnnagDDaaacECiDonnDDaciumumaauuuuar a najnovejše, za jesen m zimo 19 2 S ima v veliki izberi v zalogi knjigarna diskovne zadruge v Cjubljani, Prešernova ulica štev. 5% fnasproti glavne pošte) Prvovrstnega i mm sprejmem. — Nastop takoj. JOSIP POGLAJEN Gospič, Ki-vatsho. Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih po šilik oskrbi hitro, skrbno in oo nainiž; tarifi Rajko Turk. carinski nosredni«, Ljubljana. Masarvkova cesta 9.. na sproti carinarnice Vse informacije brez nlačno' GiedaSšške odre opozarjamo pri irbiri Iger na j' j« Schonherr • Skrbinšsk, ZE MUA %cnetska drama v 5. dejanjih Cena s poštnino vred Din f6 Naroča se pri Knjigarni Tiskovne I zadruge v LJubljani i« -o; n jmonDaaoonacxoDDQDaaQoaDnaaoDDDaDDDDODDonan .r Na obrobe in posodo piv* svetovne fabrlfestei STEHTO&T, FČESTEH. BOSEKBOB FEtt, Original STl&GL lld dobite let pri Btczfku-sirokjvnjaku (bivšem učitelju Glasbene Mauce) ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Cffestnl trg 3, poleg aaglntrsta. (Stotem najbogatejša izbera vsakovrstnih godal, mojstrski violin in aajlinej&ih sirun. Naj?.r--*'ncjša tvrdka Jugoslavije! 61a Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vpra šanjih, ki naj jih upravn-štvo pismene reši, brezpogojno priložiti poštnino ir, manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2"—. Posebno opozarjamo na tc one stranke, ki žele, da se jim po pošli pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2-- jl hiiuj vyijw, Miiuuii, uviil Slirira, Kralja Petra trg 8, te; 20. MHšeje vseh vrst v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času „.JVGOGRAFtKA" K LISA HNA F /,.// ltlj-l-1 XI. SV. i'KI It A MASI I' SI 23. cNaročua sprejema tudi oglasni odaelek uprave „Jutra", Prešernova ulica i. .•4.1;ir. .< - Urejuje dr. Albert Kramer. izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoii Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd kot tiskarnarja fran JezerSek. Za mseratni dei je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubi jan'