Uredništvo (n upravnico: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vraća ja Z uredništvom se more govoriti rsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Baročnloa listo: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K Četrt leta..................3 k Mesečno.................... 1 k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aH oznanila se raćunijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velili popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 35. Maribor, dne 31. marca 1913. Letnik V. Slavnosten dan. Bela nedelja, dne 30. marca, je bila za S. K. Z. slavnosten dan. Vršil se je v Mariboru njeta letošnji občni zbor. Iz vseh krajev naše ožje domovine so prihiteli pristaši naše stranke, da se udeleže občnega zbora te velevažne politične organizacije. 'Tudi večina štajerskih sloven/skih državnih in deželnih poslancev] je bila pri zborovanju navzoča. Veliko navdušenje pa je vzbudila navzočnost prvo-boritelja slovenskih kmečkih teženj, ■: državnega in deželnega poslanca Franca iPovšeta iz Ljubljane. Občni zbor S. K. Z. je otvoril njen načelnik državni in deželni poslanec Ivan K( o S| k a r ter pozdravil navzoče zborovalce, (državne in deželjne poslance, posebno še pa najboljšega moža !in prvobori-telja, kadar se gre za dobrobit kmetijstva v državnem zboru, moža, ki je vsakokrat v prvih vrstah v avstrijskem parlamentu, kadar pridejo v poštev agrarna vprašanja, državnega in dezelnóga poslajnca Franca Povšeta iz Kranjskega; nadalje pozdravlja deželnega odbornika gospoda (Robiča, ki nas mora sedaj tam gori v Gradcu Sam braniti. Naj stoji trdno in nam pripravi tla, da se lahko vrnemp k /rednemu delu. Nadalje pozdravlja tudi navzoče narodno zavedne viničarje iz mariborske okolice. Izraža željo, da bi naj vsi stanovi s skupnim in smotrenim delom pripravili tla za boljšo bodočnost našega /milega naroda. Ob koncu podeli besedo gospodu Francu Povše, ki, viharno pozdravljen, izvaja približna sledeče: Častiti možje slovenski, mili bratje, ki živite v železni Štajerski, pozdravljam vaš. Rad sem se odzval povabilu vašega vodstva, da jizpregovorim tukaj nekaj besed dragim štajerskim kmetom. Eno je, česar nam je vedno manjkalo, česar smo vedno pogrešali, to je bila samozavest, da je ravno j kmetijstvo oni steber, na (katerem sloni cela država, kajti vsi narodni ekonomi so si v tem edini, da je le ona (država najsrečnejša, ki sama prideluje toliko Vivila, kolikor ga rabijo njeni prebivalci. Pomenljiv je pa tudi kmečki stan, ker prihaja ravno iz vrst kmečkih sinov največ -hrabrega vojaštva, kmečki sinovi tvorijo ogromno večino naših polkov (in hrabri kmečki sinovi so kot vojaki tisti, ki, gredo neustrašeno v PODLISTEK. „O Zillertal“. Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek. (Dalje.) Prvi trenutek sva mislila óbadva, da sva prišla v velikomestni hotel. Tako prva kakor druga še mnogo večja soba sta bili polni raznih gostov, dami in gospodov, veleturistov in prelaznjkov, ki so vsi obedovali. Ko sva si zagotovila ob dolgi mizi blizu gorke peči svoja prostora ter naročila obed, podava se takoj k bišinji, da rešiya s štirimi kronicami vsak svoj „Zimmerlein“, na kojem je natiskano vise, kar je le treba vedeti ,za bivanje v tej „koči.“ Po elegantno ograjenih in z debelimi preprogami pokritih stopnicah naju pelja brhka sobarica v prvo nadstropje, kjer nama odkaže na lističu zaznamovani ljubki sobici s krasnim mecesnovim pohištvom, z vodovodom in velikima oknoma z očarujočim pogledom na Horn- in Waxeckkees. Hitro se umijeva,, prvikrat po 'svojem odhodu iz Dominikove koče na Olperer, preoblečeva in pre-obujeva, potem pa izpolniva na mizicah pripravljena zglasilna lističa. Nekoliko premočene čevlje postaviva skozi okno na ploščeviinasto streho nekega prizidka, da se posuše na solncu, ki je ravnokar prodiralo visoke oblake. „Lojze“, zakliče mi Janko od svojega okna sem, „zdaj pa kar hitro k obedu* potem pa ven na planino, da nama ne pobriše solnce zopet za oblake, še preden sva si ogledala divno panoramo Berolin-ske koče.“ Res jo udariva takoj po obedu po .zložnem in vijugastem potu, ki pelje v severovßhodni smeri b ljubkemu Črnemu jezercu (2469 m), ter se ustaviva kakšne četrt ure nad kočo, da napaseva še svoje 0-či na veličastni velegorski panorami. boj za očetnjavo, kadar kliče cesar 'in oni krvave, če treba, na bojnem polju. Visa (obrtnija in industrija zavzema ravno iz neiisajhljiviega kmečkega vira svojih novih in svežih moči in za inteligenco je dal kmečki stan nebroj veleumov (in učenjakov. (Človek bi potemtakem moral misliti, da bi ravno država morala varovati svoj kmečki stan, kakor punčico v očesu, kakor dragoceni biser ; toda žalibog temu ni tako. V prejšnjih letih niso im,eie države sploh prav nobenega smisla za kmečki stan. Pomagale so, da so se združevali in organizirali vsi (drugi stanovi, podeljevale so raznim korporacijam posebne pravice, kot so obrtne in trgovske zbornice, zbornice advokatov in notarjev [itd., Ie borni kmet je ostal pozabljen in osamljen, zanj se ni nihče brigal. Sicer so se že pred več leti ustanavljale kmetijske družbe, ali žalibog, od poklicane strani, od države, ni bilo nobenega bodrila za pristop; če je kdo pristopil, je bilo prav, a država je bila tem kmetijskim družbam le mrzla mačeha. Toda razmere se boljšajo, ne na strani države, temveč na strani kmečkega stanu, pri katerem' raste samozavest in veselje do organizacije. Kranjska kmetijska družba, ki je fše pred nekaj leti štela komaj 400 do 500 udov, že šteje sedaj 17.000 u-dov. A čujte, za kranjsko kmetijsko družbo prispeva dežela letnih 2000 K in država 5000 K, vse drugo moramo storiti iz lastne volje, \iz lastne moči. In koliko je že storila kranjska kmetijska družba za naš kmečki stan! (Medklici: Zlato pa štajerska nič! Veselost.) (Treba je torej, da si v prvi vrsti sami pomagamo. Združujmo se v kmečkih zvezah, zbirajmo se, v srcu slovenskega oratarja se naj vzbudi ponos in samozavest. Sjamopomoči nami je treba. Žjej pred leti so se našli možje, !ki so imeli čut in srce za kmeta, našli so se blagi duhovniki in posestniki, ki so ustanovili posojilnice, razne zadruge itd. in jih še ustanavljajo. Cast jim! Zastaviti moramo vse svoje 'sile, da se kmečki stan tudi strokovno izobrazi, kajti dandanašnji bije kmet trd boj za svoj obstanek in le tisti, 'kateri umno obdeluje svojo rodno grudo, |more; izhajati. Razmere na kmetih so se v zadnjih desetletjih zelo iz-premenile. Cene raznih kmečkih potrebščin so se zvišale, delavci zahtevajo večje plače in kmet je prisiljen, da se poslužuje raznih pripomočkov, kot u- Od krute ZsigmondySpice (3085 m) do čmjerne-ga Greiner j a (3203 m) hiti pogled čez jMgi venec veličastnih velegor z mogočnimi ledišči ob svojih vznožjih. Tam — proti severovsbodu — (dviga se ostri Feldkopf ali Zsigmo,ndyšpica, ta Matterhorn Ziller-dolskib alp; njej slede od leve na desnd, nekoliko nižji vršaci Rosskaršpic, potem pa se vspne greben do Malega Mörcbnerja (3194), kojega spaja z Velikim Mörcbnerjem (3287 m) strašno raztrgan greben: to je divja Mörchnerjeva rez. Proti jugu se blišče v snežni belini Hornšpi-ce s svojo kraljico Berolinsko špico (3310 m), nadalje impozantni, v gladke ledene stene okovani Thurner-kamp (3422 m), „najlepša gora Zillerdolcev, ki tvori sklep Hornkeesa, kojega ledene množine se vspenja-jö visoko gor na njegove boke; poleg nja stoji Roß-ruckšpica (329Ö m), vrhunec Roßruekkeesa, ki loči mogočna Horn- in Waxeckkeesa. Bliščeč greben se vleče tja do impozantnega masiva Velikega Mösele, ki se je s svojimi 3486 metri dolgo časa smatral za vrhunec Zillerdolskih alp, dokler se ni moral/umakniti 37 metrov višjemu Hoehfeilerju. Od Mösela se odloči proti severu ostra, z mnogimi stolpiči in sohami okrašena, bridina s Furt-fecbaglšpico in Scnönbichlerhornom; od poslednjega se obrne greben v severozahodno smer ter se kmalu vspne do Talgenköpfov in v čnjjernega, kruto se dvigajočega Velikega Greinerja. In spodaj pod najinimi nogami? Tu se v neposredni bližini razprostirajo veličastni ledeniki, Schwarzentein-, Horn- in Waxeck-kees s svojimi neštevilnimi poč), udrtinami in seraki. Najine oči zrejo in gledajo vso to redko lepoto in krasoto ter se je ne morejo nagledati do sitega. Nehote mi mrmrajo na pol odprte ustnipe'.znano Z&ller-dolsko pesmico: „O Zillertal, du bist mei’ Freud!“ In sredi tolikega veličastva stoji prekrasno planinsko zavetišče, Berolinska „koča“, opremljena z metnega gnojenja, poljedelskih strojev itd. Za izobrazbo drugih stanov se delijo razne stipendije, le za kmeta stori država bore malo. Zato \je treba, da si s stanovsko izobrazbo, z umom in vstrajno^tjo v edin-stvu in bratski slogi krepimo naš kmečki stan. In tukaj nas čaka še mnogo dela. (Koliko naših travnikov in zemjjišč še čaka na izboljšanje. Naši travniki in pašniki bi vrgli mnogo več, 'če bi se za njihovo zboljšanje več storilo in naša živinoreja bi nam prinesla mnogo več dobička, kakor do sedaj. In ravno živinoreja je ona najvažnejša panoga našega kmetijstva, ki še vzdržuje kmeta na j-odni grudi, da zamore plačevati davke, obresti in dolgove. Ce pobije toča, so uničeni vinogradi (dostikrat za več let in vinogradnik mora leta in leta delati, predno dočaka, da vinograd zopet obrodi. Pride trtna uš, strupena rosa in druge uime in ves up vinogradnikov je uničen. Upravičeno smemo zato tudi zahtevati, da država stori kaj za izboljšanje prometnih' zvez, za dobre ceste in železnice, da zamore kmet spraviti V denar svoje pridelke. Z velikim naporom in z združeno silo se je posrečilo kmečkim poslancem, da so dosegli, da je država dovolila leta 1909 povodom obnovitve carinske pogodbe med našo državo in .Balkanom, 54,000.000 K za pospeševanje kmetijstva. Ce bi se ti milijoni pošteno in ne enostransko porazdelili, če bi jih delila pravična roka, koliko bi se lahko doseglo! Na Štajersko pripade /od teh milijonov vsako leto 370.000 K; ako bi se ta svota pravično razdelila, bi bilo to velikanskega pomena za naše kmetijstvo. toda žalibog, na naši slovenski Stajer pride le bore malo. Ljudstvo se izseljuje v druge kraje, ker ne najde doma dela in zaslužka. Zlobno in hudobno bi bilo reči, da se izseljujejo naši ljudje 1 iz lahkomiselnosti. Ne! Sila jih goni, da zapuščajo svojo domovino ter iščejo zlasti naši mali posestniki v tujini zaslužka. (Splošno pritrjevanje.) ‘Tukaj bi morala država pomagati. Ce ima milijone za kanone, bi morala imeti tudi radodarno roko za povzdigo našega kmetijstva, ki je njena največja in najzanesljivejša opora. Zahtevati moramo od našega zakonodajstva, da se malo bolj ozira na kmečke težnje in da varuje interese kmetijstva. In ko se bodo leta 1917 zopet obnovile carinske pogodbe, tedaj na krov vsi kmečki poslanci. (Živahno ploskanje.) vsem komfortom, ki se pač redkokekaj najde v planinskem svetu. IV. Schwarzenstein (3370 m). Berolinska koča je bila postavljena leta 1878, ter dne 28. julija 1879 izročena! tujskemu prometu, ki pa je leto za letom tako naraščal, da so jo morali večkrat prezidavah in povečavah. Dandanes obstoja iz več stavb, katere vse nadkriljuje dvonadstropna velika spalna hiša. iTludi na gorske vodnike niso pozabili, kojim se je leta 1893 postavila prostorna hiša za 24 oseb. Vodovod, ki se je napeljal leta 1891 ter spo-polnil naslednje leto, daje dobro pitno vodo za hišo in kuhinjo ; a tudi klozeti imajo svoj posebni /vodovod. , Leta 1895 je c. kr. vlada napravila telefonsko zvezo z Dominikovo kočo v Zpmski dolini, z Breit-lahnerjevim hotelom, z gostilno Roßbag in Ginzlin-gom (Dornaubergom) v Zemmiski dolini noter tja do Maierhofena, kjer se veže z brzojajvom, tako , da je Berolinska koča v neposredni zvezi s celim svetom* Seveda ima tudi c. kr. poštni urad „Berlinerbütte“, ki je v dvakratni dnevni zvezi z Maderbofenom. Za 60 vinarjev pošlješ lahko 5 kg težek zavitek iz cele Avstrije in Nemčije naravnost v Berolinsko kočo. In ako si tako srečen, da si na potovanju prihranil kaj cvenka, lahko ga takoj počiš v nabiralnico c. kr. poštne hranilnice v Berolinski koči. Leta 1903 so postavili' ob južnozahodni strani dvonadstropne spalne hiše veliko gospodarsko poslopje, v katerem se nahaja prostorna pralna kuhinja, soba za glajenje in likanje perila, kopalnica, dve spalnici s peterimi posteljami in štirimi matracamL Kuhinji so prizidali sobo za umivanje posode, stanovanje hišinje in pa prostor za sušenje perila. Da tudi velike steklene verande ne manjka, od koder se ti nudi zares krasen pogled na ledenike, je samoob-sebi umevno. (Dalje prih.) Veleindustrija in z njo združena socijalna demokracija, mesta in trgi, i zahtevajo z vedno večjim pritiskom uvoz žive živine iz Italije, iz Balkana in iz drugih dežel. Z uvozom živih živali v našo državo bi se pa zanesle k nam razne kužne bolezni, ki jih sicer pri nas doma ne poznamo. In kakor uniči toča vse poljske pridelke, tako uničijo živinske kužne bolezni našo domačo živinorejo in s Item tudi našega kmeta. Živa potreba je zato, da prirejajo naše kmečke zveze pogosta zborovanja. Ce vlada vidi, da ljudstvo združeno zahteva vedno glasneje svojih pravic, da imajo kmečki poslanci zaslombo v ljudstvu, potem se mora isčasoma udati. Govornik je nadalje omenjal krivice, ki se gode kmečkemu ljudstvu pri odmerjenju dohodninskega davka ter je še enkrat vabil ves kmečki stan na skupno delo, da si ohrani svojo rodno grudo in je končal z vsklikom: Kdo je mar ;te lepe zemlje gospodar? To je naš slovenski oratar! (Viharno, ponavljajoče se ploskanje.) Govorniku se je za krasna izvajanja v prisrčnih besedah zahvalil S. K. Z. poslanec IR o Š k a r. Nato je govoril naš državni in deželni poslanec dr. Korošec, ki je v svojem govoru! najprvo omenjal delovanje slovenske štajerske delegacije v 'državnem in deželnem zboru. Natančneje je opisal 'zadnja pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Poltem je nadaljeval: Bolj kakor kedaj poprej je ravno sedaj„ v času bojev za ugled avstro-ogrskih Jugoslovanov nastala krvava potreba, da se okrepimo v boju za naše narodne pravice in da se z našo organizacijo tesneje zvežejo tudi oni sloji po naših slovenskih mestih in trgih, naše obrtništvo in drugi stanovi, ki se strinjajo z načeli Vseslovenske ljudske stranke. S. K. Z. ponuja vsem stanovom roko |za bratski boj za naše narodne svetinje. Kjer je mir, tam je smrt in smrti nočemo. (Viharno navdušenje.) Nato se je prečitala naslednja resolucija: 1. S. K. Z. izreka svojim državtnim in deželnim poslancem popolno zaupanje. 2. S. K. Z. odobruje obstrukcijo deželnih poslancev ter jih pozivlje, da tudi nadalje branijo pravice Štajerskega slovenskega ljudstva s 'jtaktiko, ki jo smatrajo za najprimernejšo. 3. S. K. Z. izjavlja, da je voljna, s katoliško narodninp pristaši v mestih in trgih, ter z obrtništvom in delavstvom na Štajerskem, katero stoji na temelju V. L. S., ustvariti skupno politično organizacijo ter pooblašča svoj odbor, da stori v to svrho potrebne korake. Resolucija je bila enoglasno ob velikanskem navdušenju sprejeta. Nato so se vršile volitve. -Za načelnika je zopet izvoljen enoglasno naš jdični državni in deželni poslanec gospod Roškar. V odbor so izvoljeni: dr. Fr. Jankovič, dr. Anton Korošec, Ivan Rudolf, Al. Terglav, dr. Hohnjec, Franc Pišek, A. Turnšek, J. Schöndorfer, Mihael Brenčič, Andrej Repina, Filip Galunder, Körper Franc, lUrek Ivan, dr. Benkovič, Franc Nidorfer, J. Štravs, Fr. Žebot, J. Rajh star., 'Ivan Počivalšek. Po končani volitvi zaključi predsednik gospod Ivan Roškar zanimiv občni zbor s pozivom na -delo za blagor naroda. Nato je imel novoizvoljeni odbor svojo prvo sejo, v kateri si je izvolil svoje Ifunkcijonarje. Naše prireditve. Rečica ob Savinji. Na praznik dne 25. t. m. sta se vršila pri nas občna zbora kmetijskega društva in posojilnice. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov, kot zastopnik zveze pa gospod nadrevizor Vladimir P u-g e n j a k, kateri je govoril na obeh občnih zborih. Na občnem zboru kmetijskega društva nam je gospod govornik podal sliko o delovanju društva in dokazal, da je društvo tekom zadnjih pet let napredovalo. Leta 1908 jè znašal dolg '.društva 45.000 K, sedaj znaša le 40.000 K. Napredek društva pa se kaže tudi v tem, da ima društvo sedaj dosti večje zaloge blaga, kakor pred petimi leti in da je marsikaj popravilo v svojih dveh hišah ter si lansko leto postavilo, .oziroma prenaredilo lepo' skladišče s stroški 2500 K. Člani se prav pridno poslužujejo društva, o čemur priča dejstvo, da znašajo prejemki za blago okroglo 128.000 K (355 K na dan). Gospod govornik je pozival navzoče, da naj tudi v bodoče ostanejo kmetijskemu društvu zvesti. Na občnem zboru posojilnice je gospod, govornik orisal stanje posojilnice in potem v kratkih besedah položaj na denarnem trgu. Posojilnica ima že nad 800.000 K hranilnih vlog, lahko ustreže prosilcem 'za posojila iz domače župnije, pai tudi onim iz drugih župnij, kateri se oglašajo za posojila in ima kljub temu še 378.000 K odvišnegai denarija. Posojilnice v Gornji Savinjski dolini, katere so članice Zadružne zveze v Ljubljani, imajo 1,200.000 K odvisnega denarja. Glede položaja na denarnem trgu je gospod govornik omenil, tìa je isti kritičen, v kar je mnogo pripomogla vojska na Balkanu. Omenil je nadalje, da splošno ne čuti kmečko ljudstvo posledic balkanske vojske, pač pa čuti posledice Gornja Savinjska dolina, ker ista izvaža les po splavih na jug, a je ta trgovina vsled vojske sedaj popolnoma prenehala, oziroma odjemalci lesa ne morejo blaga plačati. Z zanimanjem so sledili zborovalci -izvajanjem gospoda govornika 'in želeli, da se še večkrat ob priliki občnih zborov prirede gospodarska predavanja. Sv. Frančišek Ks. Prireditev našega katoliškega bralnega in izobraževalnega društva se je nepričakovano -dobro obnesla. Vkljub slabemu vremenu je bila soba napolnjena do zadnjega kotička. Kakor pri vsaki igri, ki se je vršila jdo sedaj, tako so tudi zadnjič naši vrli fantje rešili svoje vloge prav izborno. Predstavljali so igro „Kmet Herod, ali gorje mu, kdor pride dijakom v roke.“ Tudi dekleta so v igri „Na krivih potih“ nastopila jako dobro. Pohvalno moramo omeniti tudi deklamovalki, ki sta deklamirale Gregorčičevo desem: „Hajdukova oporoka“ in „Zedinjeni Sloveniji.“ K prireditvi nas je poset.il tudi častiti gospod H o h n| j e c Franc, kaplan iz Rečice, ki nam je v svojem govoru podal jasno sliko naših verskih organizacij, svaril pred tujino in navduševal h krščanskemu življenju ,in vstrajnemu delovanju v društvih. Končal je z besedami nepozabnega Gregorčiča: Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovi! Hoče. f Telovadni odsek -Orel je imel včeraj poučen tečaj, ki je bil dobro obiskan. Po večernicah je govoril častiti gospod profesor dr. Kovjačičv dvorani pri Rojku, kjer so bili zbrani Orli, Dekliška zveza, očetje in matere. Zanimivo je govoril o treznosti, o škodljivosti opojnih pijač, zlasti žganja, in nas navduševal in .vspodbujal k treznosti. Dokazal je nam na mnogih resničnih vzgledih iz življenja, da ljudstvo, ki je udano alkoholu, mora izumreti. M