Uredništvo (n upravnico:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vraća ja
Z uredništvom se more govoriti rsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Baročnloa listo:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta..................3	k
Mesečno.................... 1	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aH oznanila
se raćunijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velili popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 35.
Maribor, dne 31. marca 1913.
Letnik V.
Slavnosten dan.
Bela nedelja, dne 30. marca, je bila za S. K. Z. slavnosten dan. Vršil se je v Mariboru njeta letošnji občni zbor. Iz vseh krajev naše ožje domovine so prihiteli pristaši naše stranke, da se udeleže občnega zbora te velevažne politične organizacije. 'Tudi večina štajerskih sloven/skih državnih in deželnih poslancev] je bila pri zborovanju navzoča. Veliko navdušenje pa je vzbudila navzočnost prvo-boritelja slovenskih kmečkih teženj, ■: državnega in deželnega poslanca Franca iPovšeta iz Ljubljane.
Občni zbor S. K. Z. je otvoril njen načelnik državni in deželni poslanec Ivan K( o S| k a r ter pozdravil navzoče zborovalce, (državne in deželjne poslance, posebno še pa najboljšega moža !in prvobori-telja, kadar se gre za dobrobit kmetijstva v državnem zboru, moža, ki je vsakokrat v prvih vrstah v avstrijskem parlamentu, kadar pridejo v poštev agrarna vprašanja, državnega in dezelnóga poslajnca Franca Povšeta iz Kranjskega; nadalje pozdravlja deželnega odbornika gospoda (Robiča, ki nas mora sedaj tam gori v Gradcu Sam braniti. Naj stoji trdno in nam pripravi tla, da se lahko vrnemp k /rednemu delu. Nadalje pozdravlja tudi navzoče narodno zavedne viničarje iz mariborske okolice. Izraža željo, da bi naj vsi stanovi s skupnim in smotrenim delom pripravili tla za boljšo bodočnost našega /milega naroda. Ob koncu podeli besedo gospodu
Francu Povše,
ki, viharno pozdravljen, izvaja približna sledeče: Častiti možje slovenski, mili bratje, ki živite v železni Štajerski, pozdravljam vaš. Rad sem se odzval povabilu vašega vodstva, da jizpregovorim tukaj nekaj besed dragim štajerskim kmetom. Eno je, česar nam je vedno manjkalo, česar smo vedno pogrešali, to je bila samozavest, da je ravno j kmetijstvo oni steber, na (katerem sloni cela država, kajti vsi narodni ekonomi so si v tem edini, da je le ona (država najsrečnejša, ki sama prideluje toliko Vivila, kolikor ga rabijo njeni prebivalci. Pomenljiv je pa tudi kmečki stan, ker prihaja ravno iz vrst kmečkih sinov največ -hrabrega vojaštva, kmečki sinovi tvorijo ogromno večino naših polkov (in hrabri kmečki sinovi so kot vojaki tisti, ki, gredo neustrašeno v
PODLISTEK.
„O Zillertal“.
Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek.
(Dalje.)
Prvi trenutek sva mislila óbadva, da sva prišla v velikomestni hotel. Tako prva kakor druga še mnogo večja soba sta bili polni raznih gostov, dami in gospodov, veleturistov in prelaznjkov, ki so vsi obedovali.
Ko sva si zagotovila ob dolgi mizi blizu gorke peči svoja prostora ter naročila obed, podava se takoj k bišinji, da rešiya s štirimi kronicami vsak svoj „Zimmerlein“, na kojem je natiskano vise, kar je le treba vedeti ,za bivanje v tej „koči.“
Po elegantno ograjenih in z debelimi preprogami pokritih stopnicah naju pelja brhka sobarica v prvo nadstropje, kjer nama odkaže na lističu zaznamovani ljubki sobici s krasnim mecesnovim pohištvom, z vodovodom in velikima oknoma z očarujočim pogledom na Horn- in Waxeckkees.
Hitro se umijeva,, prvikrat po 'svojem odhodu iz Dominikove koče na Olperer, preoblečeva in pre-obujeva, potem pa izpolniva na mizicah pripravljena zglasilna lističa. Nekoliko premočene čevlje postaviva skozi okno na ploščeviinasto streho nekega prizidka, da se posuše na solncu, ki je ravnokar prodiralo visoke oblake.
„Lojze“, zakliče mi Janko od svojega okna sem, „zdaj pa kar hitro k obedu* potem pa ven na planino, da nama ne pobriše solnce zopet za oblake, še preden sva si ogledala divno panoramo Berolin-ske koče.“
Res jo udariva takoj po obedu po .zložnem in vijugastem potu, ki pelje v severovßhodni smeri b ljubkemu Črnemu jezercu (2469 m), ter se ustaviva kakšne četrt ure nad kočo, da napaseva še svoje 0-či na veličastni velegorski panorami.
boj za očetnjavo, kadar kliče cesar 'in oni krvave, če treba, na bojnem polju. Visa (obrtnija in industrija zavzema ravno iz neiisajhljiviega kmečkega vira svojih novih in svežih moči in za inteligenco je dal kmečki stan nebroj veleumov (in učenjakov. (Človek bi potemtakem moral misliti, da bi ravno država morala varovati svoj kmečki stan, kakor punčico v očesu, kakor dragoceni biser ; toda žalibog temu ni tako. V prejšnjih letih niso im,eie države sploh prav nobenega smisla za kmečki stan. Pomagale so, da so se združevali in organizirali vsi (drugi stanovi, podeljevale so raznim korporacijam posebne pravice, kot so obrtne in trgovske zbornice, zbornice advokatov in notarjev [itd., Ie borni kmet je ostal pozabljen in osamljen, zanj se ni nihče brigal. Sicer so se že pred več leti ustanavljale kmetijske družbe, ali žalibog, od poklicane strani, od države, ni bilo nobenega bodrila za pristop; če je kdo pristopil, je bilo prav, a država je bila tem kmetijskim družbam le mrzla mačeha. Toda razmere se boljšajo, ne na strani države, temveč na strani kmečkega stanu, pri katerem' raste samozavest in veselje do organizacije. Kranjska kmetijska družba, ki je fše pred nekaj leti štela komaj 400 do 500 udov, že šteje sedaj 17.000 u-dov. A čujte, za kranjsko kmetijsko družbo prispeva dežela letnih 2000 K in država 5000 K, vse drugo moramo storiti iz lastne volje, \iz lastne moči. In koliko je že storila kranjska kmetijska družba za naš kmečki stan! (Medklici: Zlato pa štajerska nič! Veselost.) (Treba je torej, da si v prvi vrsti sami pomagamo. Združujmo se v kmečkih zvezah, zbirajmo se, v srcu slovenskega oratarja se naj vzbudi ponos in samozavest.
Sjamopomoči nami je treba. Žjej pred leti so se našli možje, !ki so imeli čut in srce za kmeta, našli so se blagi duhovniki in posestniki, ki so ustanovili posojilnice, razne zadruge itd. in jih še ustanavljajo. Cast jim!
Zastaviti moramo vse svoje 'sile, da se kmečki stan tudi strokovno izobrazi, kajti dandanašnji bije kmet trd boj za svoj obstanek in le tisti, 'kateri umno obdeluje svojo rodno grudo, |more; izhajati. Razmere na kmetih so se v zadnjih desetletjih zelo iz-premenile. Cene raznih kmečkih potrebščin so se zvišale, delavci zahtevajo večje plače in kmet je prisiljen, da se poslužuje raznih pripomočkov, kot u-
Od krute ZsigmondySpice (3085 m) do čmjerne-ga Greiner j a (3203 m) hiti pogled čez jMgi venec veličastnih velegor z mogočnimi ledišči ob svojih vznožjih. Tam — proti severovsbodu — (dviga se ostri Feldkopf ali Zsigmo,ndyšpica, ta Matterhorn Ziller-dolskib alp; njej slede od leve na desnd, nekoliko nižji vršaci Rosskaršpic, potem pa se vspne greben do Malega Mörcbnerja (3194), kojega spaja z Velikim Mörcbnerjem (3287 m) strašno raztrgan greben: to je divja Mörchnerjeva rez.
Proti jugu se blišče v snežni belini Hornšpi-ce s svojo kraljico Berolinsko špico (3310 m), nadalje impozantni, v gladke ledene stene okovani Thurner-kamp (3422 m), „najlepša gora Zillerdolcev, ki tvori sklep Hornkeesa, kojega ledene množine se vspenja-jö visoko gor na njegove boke; poleg nja stoji Roß-ruckšpica (329Ö m), vrhunec Roßruekkeesa, ki loči mogočna Horn- in Waxeckkeesa. Bliščeč greben se vleče tja do impozantnega masiva Velikega Mösele, ki se je s svojimi 3486 metri dolgo časa smatral za vrhunec Zillerdolskih alp, dokler se ni moral/umakniti 37 metrov višjemu Hoehfeilerju.
Od Mösela se odloči proti severu ostra, z mnogimi stolpiči in sohami okrašena, bridina s Furt-fecbaglšpico in Scnönbichlerhornom; od poslednjega se obrne greben v severozahodno smer ter se kmalu vspne do Talgenköpfov in v čnjjernega, kruto se dvigajočega Velikega Greinerja.
In spodaj pod najinimi nogami?
Tu se v neposredni bližini razprostirajo veličastni ledeniki, Schwarzentein-, Horn- in Waxeck-kees s svojimi neštevilnimi poč), udrtinami in seraki. Najine oči zrejo in gledajo vso to redko lepoto in krasoto ter se je ne morejo nagledati do sitega. Nehote mi mrmrajo na pol odprte ustnipe'.znano Z&ller-dolsko pesmico:
„O Zillertal, du bist mei’ Freud!“
In sredi tolikega veličastva stoji prekrasno planinsko zavetišče, Berolinska „koča“, opremljena z
metnega gnojenja, poljedelskih strojev itd. Za izobrazbo drugih stanov se delijo razne stipendije, le za kmeta stori država bore malo. Zato \je treba, da si s stanovsko izobrazbo, z umom in vstrajno^tjo v edin-stvu in bratski slogi krepimo naš kmečki stan. In tukaj nas čaka še mnogo dela. (Koliko naših travnikov in zemjjišč še čaka na izboljšanje. Naši travniki in pašniki bi vrgli mnogo več, 'če bi se za njihovo zboljšanje več storilo in naša živinoreja bi nam prinesla mnogo več dobička, kakor do sedaj. In ravno živinoreja je ona najvažnejša panoga našega kmetijstva, ki še vzdržuje kmeta na j-odni grudi, da zamore plačevati davke, obresti in dolgove. Ce pobije toča, so uničeni vinogradi (dostikrat za več let in vinogradnik mora leta in leta delati, predno dočaka, da vinograd zopet obrodi. Pride trtna uš, strupena rosa in druge uime in ves up vinogradnikov je uničen. Upravičeno smemo zato tudi zahtevati, da država stori kaj za izboljšanje prometnih' zvez, za dobre ceste in železnice, da zamore kmet spraviti V denar svoje pridelke. Z velikim naporom in z združeno silo se je posrečilo kmečkim poslancem, da so dosegli, da je država dovolila leta 1909 povodom obnovitve carinske pogodbe med našo državo in .Balkanom, 54,000.000 K za pospeševanje kmetijstva. Ce bi se ti milijoni pošteno in ne enostransko porazdelili, če bi jih delila pravična roka, koliko bi se lahko doseglo! Na Štajersko pripade /od teh milijonov vsako leto 370.000 K; ako bi se ta svota pravično razdelila, bi bilo to velikanskega pomena za naše kmetijstvo. toda žalibog, na naši slovenski Stajer pride le bore malo. Ljudstvo se izseljuje v druge kraje, ker ne najde doma dela in zaslužka. Zlobno in hudobno bi bilo reči, da se izseljujejo naši ljudje 1 iz lahkomiselnosti. Ne! Sila jih goni, da zapuščajo svojo domovino ter iščejo zlasti naši mali posestniki v tujini zaslužka. (Splošno pritrjevanje.)
‘Tukaj bi morala država pomagati. Ce ima milijone za kanone, bi morala imeti tudi radodarno roko za povzdigo našega kmetijstva, ki je njena največja in najzanesljivejša opora. Zahtevati moramo od našega zakonodajstva, da se malo bolj ozira na kmečke težnje in da varuje interese kmetijstva. In ko se bodo leta 1917 zopet obnovile carinske pogodbe, tedaj na krov vsi kmečki poslanci. (Živahno ploskanje.)
vsem komfortom, ki se pač redkokekaj najde v planinskem svetu.
IV.
Schwarzenstein (3370 m).
Berolinska koča je bila postavljena leta 1878, ter dne 28. julija 1879 izročena! tujskemu prometu, ki pa je leto za letom tako naraščal, da so jo morali večkrat prezidavah in povečavah. Dandanes obstoja iz več stavb, katere vse nadkriljuje dvonadstropna velika spalna hiša.
iTludi na gorske vodnike niso pozabili, kojim se je leta 1893 postavila prostorna hiša za 24 oseb.
Vodovod, ki se je napeljal leta 1891 ter spo-polnil naslednje leto, daje dobro pitno vodo za hišo in kuhinjo ; a tudi klozeti imajo svoj posebni /vodovod.	,
Leta 1895 je c. kr. vlada napravila telefonsko zvezo z Dominikovo kočo v Zpmski dolini, z Breit-lahnerjevim hotelom, z gostilno Roßbag in Ginzlin-gom (Dornaubergom) v Zemmiski dolini noter tja do Maierhofena, kjer se veže z brzojajvom, tako , da je Berolinska koča v neposredni zvezi s celim svetom* Seveda ima tudi c. kr. poštni urad „Berlinerbütte“, ki je v dvakratni dnevni zvezi z Maderbofenom. Za 60 vinarjev pošlješ lahko 5 kg težek zavitek iz cele Avstrije in Nemčije naravnost v Berolinsko kočo. In ako si tako srečen, da si na potovanju prihranil kaj cvenka, lahko ga takoj počiš v nabiralnico c. kr. poštne hranilnice v Berolinski koči.
Leta 1903 so postavili' ob južnozahodni strani dvonadstropne spalne hiše veliko gospodarsko poslopje, v katerem se nahaja prostorna pralna kuhinja, soba za glajenje in likanje perila, kopalnica, dve spalnici s peterimi posteljami in štirimi matracamL Kuhinji so prizidali sobo za umivanje posode, stanovanje hišinje in pa prostor za sušenje perila. Da tudi velike steklene verande ne manjka, od koder se ti nudi zares krasen pogled na ledenike, je samoob-sebi umevno.	(Dalje prih.)
Veleindustrija in z njo združena socijalna demokracija, mesta in trgi, i zahtevajo z vedno večjim pritiskom uvoz žive živine iz Italije, iz Balkana in iz drugih dežel. Z uvozom živih živali v našo državo bi se pa zanesle k nam razne kužne bolezni, ki jih sicer pri nas doma ne poznamo. In kakor uniči toča vse poljske pridelke, tako uničijo živinske kužne bolezni našo domačo živinorejo in s Item tudi našega kmeta. Živa potreba je zato, da prirejajo naše kmečke zveze pogosta zborovanja. Ce vlada vidi, da ljudstvo združeno zahteva vedno glasneje svojih pravic, da imajo kmečki poslanci zaslombo v ljudstvu, potem se mora isčasoma udati.
Govornik je nadalje omenjal krivice, ki se gode kmečkemu ljudstvu pri odmerjenju dohodninskega davka ter je še enkrat vabil ves kmečki stan na skupno delo, da si ohrani svojo rodno grudo in je končal z vsklikom: Kdo je mar ;te lepe zemlje gospodar? To je naš slovenski oratar! (Viharno, ponavljajoče se ploskanje.)
Govorniku se je za krasna izvajanja v prisrčnih besedah zahvalil S. K. Z. poslanec IR o Š k a r. Nato je govoril naš državni in deželni poslanec
dr. Korošec,
ki je v svojem govoru! najprvo omenjal delovanje slovenske štajerske delegacije v 'državnem in deželnem zboru. Natančneje je opisal 'zadnja pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Poltem je nadaljeval: Bolj kakor kedaj poprej je ravno sedaj„ v času bojev za ugled avstro-ogrskih Jugoslovanov nastala krvava potreba, da se okrepimo v boju za naše narodne pravice in da se z našo organizacijo tesneje zvežejo tudi oni sloji po naših slovenskih mestih in trgih, naše obrtništvo in drugi stanovi, ki se strinjajo z načeli Vseslovenske ljudske stranke. S. K. Z. ponuja vsem stanovom roko |za bratski boj za naše narodne svetinje. Kjer je mir, tam je smrt in smrti nočemo. (Viharno navdušenje.)
Nato se je prečitala naslednja resolucija:
1.	S. K. Z. izreka svojim državtnim in deželnim poslancem popolno zaupanje.
2. S. K. Z. odobruje obstrukcijo deželnih poslancev ter jih pozivlje, da tudi nadalje branijo pravice Štajerskega slovenskega ljudstva s 'jtaktiko, ki jo smatrajo za najprimernejšo.
3.	S. K. Z. izjavlja, da je voljna, s katoliško narodninp pristaši v mestih in trgih, ter z obrtništvom in delavstvom na Štajerskem, katero stoji na temelju V. L. S., ustvariti skupno politično organizacijo ter pooblašča svoj odbor, da stori v to svrho potrebne korake.
Resolucija je bila enoglasno ob velikanskem navdušenju sprejeta.
Nato so se vršile volitve. -Za načelnika je zopet izvoljen enoglasno naš jdični državni in deželni poslanec gospod Roškar. V odbor so izvoljeni:	dr.
Fr. Jankovič, dr. Anton Korošec, Ivan Rudolf, Al. Terglav, dr. Hohnjec, Franc Pišek, A. Turnšek, J. Schöndorfer, Mihael Brenčič, Andrej Repina, Filip Galunder, Körper Franc, lUrek Ivan, dr. Benkovič, Franc Nidorfer, J. Štravs, Fr. Žebot, J. Rajh star., 'Ivan Počivalšek.
Po končani volitvi zaključi predsednik gospod Ivan Roškar zanimiv občni zbor s pozivom na -delo za blagor naroda.
Nato je imel novoizvoljeni odbor svojo prvo sejo, v kateri si je izvolil svoje Ifunkcijonarje.
Naše prireditve.
Rečica ob Savinji.
Na praznik dne 25. t. m. sta se vršila pri nas občna zbora kmetijskega društva in posojilnice. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov, kot zastopnik zveze pa gospod nadrevizor Vladimir P u-g e n j a k, kateri je govoril na obeh občnih zborih.
Na občnem zboru kmetijskega društva nam je gospod govornik podal sliko o delovanju društva in dokazal, da je društvo tekom zadnjih pet let napredovalo. Leta 1908 jè znašal dolg '.društva 45.000 K, sedaj znaša le 40.000 K. Napredek društva pa se kaže tudi v tem, da ima društvo sedaj dosti večje zaloge blaga, kakor pred petimi leti in da je marsikaj popravilo v svojih dveh hišah ter si lansko leto postavilo, .oziroma prenaredilo lepo' skladišče s stroški 2500 K. Člani se prav pridno poslužujejo društva, o čemur priča dejstvo, da znašajo prejemki za blago okroglo 128.000 K (355 K na dan). Gospod govornik je pozival navzoče, da naj tudi v bodoče ostanejo kmetijskemu društvu zvesti.
Na občnem zboru posojilnice je gospod, govornik orisal stanje posojilnice in potem v kratkih besedah položaj na denarnem trgu. Posojilnica ima že nad 800.000 K hranilnih vlog, lahko ustreže prosilcem 'za posojila iz domače župnije, pai tudi onim iz drugih župnij, kateri se oglašajo za posojila in ima kljub temu še 378.000 K odvišnegai denarija. Posojilnice v Gornji Savinjski dolini, katere so članice Zadružne zveze v Ljubljani, imajo 1,200.000 K odvisnega denarja. Glede položaja na denarnem trgu je gospod govornik omenil, tìa je isti kritičen, v kar je mnogo pripomogla vojska na Balkanu. Omenil je nadalje, da splošno ne čuti kmečko ljudstvo posledic balkanske vojske, pač pa čuti posledice Gornja Savinjska dolina, ker ista izvaža les po splavih na jug, a je ta trgovina vsled vojske sedaj popolnoma prenehala, oziroma odjemalci lesa ne morejo blaga
plačati. Z zanimanjem so sledili zborovalci -izvajanjem gospoda govornika 'in želeli, da se še večkrat ob priliki občnih zborov prirede gospodarska predavanja.
Sv. Frančišek Ks.
Prireditev našega katoliškega bralnega in izobraževalnega društva se je nepričakovano -dobro obnesla. Vkljub slabemu vremenu je bila soba napolnjena do zadnjega kotička. Kakor pri vsaki igri, ki se je vršila jdo sedaj, tako so tudi zadnjič naši vrli fantje rešili svoje vloge prav izborno. Predstavljali so igro „Kmet Herod, ali gorje mu, kdor pride dijakom v roke.“ Tudi dekleta so v igri „Na krivih potih“ nastopila jako dobro. Pohvalno moramo omeniti tudi deklamovalki, ki sta deklamirale Gregorčičevo desem: „Hajdukova oporoka“ in „Zedinjeni Sloveniji.“ K prireditvi nas je poset.il tudi častiti gospod H o h n| j e c Franc, kaplan iz Rečice, ki nam je v svojem govoru podal jasno sliko naših verskih organizacij, svaril pred tujino in navduševal h krščanskemu življenju ,in vstrajnemu delovanju v društvih. Končal je z besedami nepozabnega Gregorčiča: Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovi!
Hoče.
f
Telovadni odsek -Orel je imel včeraj poučen tečaj, ki je bil dobro obiskan. Po večernicah je govoril častiti gospod profesor dr. Kovjačičv dvorani pri Rojku, kjer so bili zbrani Orli, Dekliška zveza, očetje in matere. Zanimivo je govoril o treznosti, o škodljivosti opojnih pijač, zlasti žganja, in nas navduševal in .vspodbujal k treznosti. Dokazal je nam na mnogih resničnih vzgledih iz življenja, da ljudstvo, ki je udano alkoholu, mora izumreti. M<i si hočemo te besede zapomniti in pospeševati treznostno gibanje. Nevarni so nam nemčurji in odpadniki, a še bolj nevaren sovražnik je alkohol. Ob sklepu so zapeli -Orli primerno pesem.
Sv. Lovrenc nad Mariborom.
Včerajšnja prireditev mariborskih Orlov je res krasno izpadla. Imeli smo izredno prijeten dan, da je človek res z vso dušo užival lepoto 'zelenečega Pohorja. Koj po tretji uri popoldne se je začelo zbirati pri gospodu Kodru zavedno naše narodno občinstvo iz St. Lovrenca in okolice. Veliki salon je bil že kmalu boln.
Najprvo je govoril poslanec dr. Verstovšek. Na podlagi sujeta, ki ga je Finžgar obdelal v „Naši krvi“, se je dotaknil naših domačih razmer in povedal mnogo krepkih, a resničnih.
Predstava „Naše krvi“ se je jako obnesla. Igralci so se vidno potrudili in prav zadovoljno rešili svoje vloge. Občinstvo se jim je zahvaljevalo z burnim ploskanjem. Po predstavi smo ostali v veseli in neprisiljeni družbi še dalje časa skupaj. Imeli smo prav lep dan in smo mariborskim Orlom prav hvaležni.
Ptuj.
Včeraj, na belo nedeljo, se lje v minoritski cerkvi vršila veličastna mladinska slovesnost. Blagoslovila se je zastava za Orle in za mladeniško družbo.
Ob tej priliki je dr. H o h p j e e zbrani množici, ki je veliko cerkev napolnila do zadnjega kota, govoril iskrene besede o pravi izobrazbi in krščanski vzgoji naše mladine.
Mlnjdina je bila vzradoščena in počaščena o-sobito s tem, da je velespoštovana fin blaga, gospa dr. Peganova prihitela iz Ljubljajnei ter kumovala pri blagoslovitvi zastave; in ji pripela od nje same darovan* 'dragocen trak. Prisrčna in udana hvala v imenu Orlov in mladeničev Marijine družbe!
Popoldne so Orli v Narodnem domu priredili protialkoholno igro -„Rešitelj.“ Pred igro je gospod dr. Hohnjec imel nagovor, v katerem se je najprej z resnimi besedami obrnil zoper tiste, ki nasprotujejo krščanski slovenski mladinski organizaciji, osobito Orlom (ptujska policija je tri [Orle, ki so po cerkvenem opravilu mirno šli domov, kratkomalo aretirala in peljala na magistrat); potem je govoril o moči duha in telesa, h kateri velika pripomaga treznost.
Cela slavnost je napravila na ljudstvo globok vtis ter pomen j a važno stopnjo v razyoju krščanske organizacije v Ptuju in njegovi okolici.
Med vojno in mirom.
Napetost med Avstrijo in Črnogaro. — Demarša velesil na Cetinja. — Poročil» o zapetnem obstreljevanja Skadra se ne potrjujejo.
Sedaj je za avstrijsko diplomacijo kamen spod-tike Crnagora. Skadrsko vprašanje je, radi katerega moramo avstrijski davkoplačevalci dan za dnem nositi ogromne stroške mobilizacije na našem jugu. Ker bi Crnagora po petmesečnem prelivanju krvi rada spravila Skader v svojo posest in ker mora po mnenju in iz skrbi naših diplomatov za Albanijo pripasti to mesto Albaniji, zato so naenkrat postale naše razmere s ,öraogorsko .kraljevino napete in zato grozi naša vlada črnogorski z vojaško silo. Skrivnostna so pota politike, a brez dvoma najbolj skrivnostna so pota našega Berchtolda. V teku nekaj mesecev je spravil državo trikrat v položaje, da je vsak čas skoro začelo govoriti orožje: s Srbijo, z Rusijo in sedaj s Crnogoro. Vladno in sploh nemško časo-
pisje je po svoji pretežni večini tej nesrečni politiki vedno na razpolago in nikdar ne varčuje s hujska-rijami. Kar čez noč vam postane sosed, o katerem se prej ni vedelo nič posebno hudega, najbolj nevaren in ima na vesti stvari, katere se mora maščevati samo z orožjem.
Crnogorski kralj se, kakor umevno, brani prepustiti Skader,, za katerega je žrtvovala dežela že toliko, kar meni nič tebi nič bodoči Albaniji. To pa je v očeh evropske, ali pravzaprav avstrijske politike, nedopustno in vsa diplonmtična sredstva se izrabijo, da bi se ga uklonilo, v ozadju pa že štrle bajoneti in kanoni. Kolektivni demarchi velesil v Belgradu, o kateri smo poročali zadnjič, je sedaj že sledila demarcha v Cetinju. Crnogorski zunanji minister je odgovoril, da bo noto velesil, v kateri zahtevajo odpoklican je črnogorskih čet iz severne Albanije in konec obleganja Skadra, predložil ministrskemu svetu. Da bi pa ostala kri vroča, so nemški listi poročali takoj, da so Crnogorci kvitirali noto velesil s tem, da so zopet začeli obstreljevati Skader. V tem slučaju bi bila Avstrija' seveda primorana, tako pišejo listi, ki imajo z vlado baje ozke stike, da nastopi proti Crnigori z oboroženo silo. Po zatrdilu teh listov je Rusija, ki spletkari1 in daje Crnigori potuho. Rusija se baje nikoli ne bo izjavila za nasilen nastop proti Crnigori. Danes došla poročila pa pravijo, da se vesti o zopetnem obstreljevanju Skadra ne potrjujejo. S tem postanejo seveda tudi vse grožnje z oboroženo silo brezpredmetne.
Po zavzetju Odrina.
Mirovna posredovalna akcija velesil še ni dosegla zaželjenega vspeha. Konferenca veleposlanikov v Londonu Še ni izdelala note, ki bi naj se izročila Turčiji kot podlaga za mirovna pogajanja. Nesporazumljenja med poslaniki so pa baje majhna. Bolgarija je pripravljena skleniti mir, toda vprašanje vojne odškodnine bo gotovo še povzročilo sitnosti in težkoče.
Avstrijsko konzularno osobje in avstrijska 1 ; lonija v Odrinu se počutita dobro.
Sukri paša je prispel z drugimi turškimi generali in štabnimi častniki v Sofijo, kjer je bil slovesno sprejet.
Resnica ali bajka?*
Nedavno tega je bombardirala, kakor je znano, turška križarka „Hamidije“ Drač in Medovo. Takoj po tistem dogodku so se jele širiti vesti, da podpira^ jo neke tajne sile turško ladijo v njenih operacijah ob albanski obali, da, pojavili so se celo glasovi, da ona križarka sploh ni bila turška, marveč avstrijska. Kakor danes stvari stoje, se pač ne more več trditi, da bi ladij a, ki je obstreljevala Drač in Medovo, ne bila „Hamidije“, prav takisto pa je tudi' gotovo, da bi turška križarka svojih operacij pred Medovo in Dračem! ne mogla izvesti, ako bi ne našla dejanske podpore.
Da se nam ne bo očitalo, da natolcujemo brez vsakega vzroka, citiramo list, ki pač ne more biti na sumu, da simpatizira s Srbi ali /Črnogorci. Tržaški „II Piccolo“ piše: „Povdarjali smo že dejstvo, da je preskrbljevanje turške križarke „Hamidije“’ s premogom in živežem spretno organizovano in uravnano. To preskrbljevanje se je vršilo v času kratkega bivanja križarke v lukah Egipta, Sirije, a morda tudi Malte, da„ trdili bi, da ne samo Malte . . . Domnevanje, da križarka („Hamidije“ ni bila preskr-bljevana z živežem in premogom samo na Malti, — marveč tudi drugod, potrjujejo živahni razgovori, ki jih je slišati v tržaškem pristanišču, kjer se navajajo celo imena^ onih avstro-ogrskih parobrodov, ,ki so odpluli iz tržaške luke, natvorjeni s premogom in živili za turško križarko. Toda naj,konkretnejši pa je slučaj s parnikom „Indeficienter.“1 To ladijo, ki obsega 1451 ton in ki je lastnina Delniškega društva za pomorsko plovitbo na Reki, je najela družba 'Time Charter za — neodločeno mesto v južnem Jadr. morju. V Trstu je bil „Indeficienter“ natovorjen s premogom, z vrečami moke in*z drugimi živili. Ko je bil parnik že pripravljen za) odhod, je zastopnik parobrodnega društva zvedel, da je blago namenjeno za turško križarko „Hamidije“ in je takoj izdal predpisanim potom povelje, da parnik ne sme preje odpluti, dokler oni, ki so parnik najeli in natovorili, ne polože pri kakšni znani banki v Trstu, na Reki ali v Pešti primerne varščine, ki bi odgovarjala vrednosti parobroda. Registriramo nadalje glasove, ki nam dohajajo iz izvrstno informiranega vira, da križarka „Hamidije“ vobče ni odplula iz Jadranskega morja, da se je ves čas obskrbljevala s premogom in živili iz tržaške luke in da so bile izlagane vse vesti, ki so javljale, da Se Ije „Hamidije“ pojavila v tem ali onem sredozemskem pristanišču.“
„Slovenski Narod“ pa prinaša v tej zadevi tole informacijo iz Kotora:
„Iz povsem zanesljivega in avtentičnega vira vemo, da je bila avstrijska avstronogrska oklopnica „Karel VI.“ v najbližji bližini turške križarke „Hamidije“, ko je le-ta bombardirala Sv. Ivan Medovan-ski in da je imela direkten ukaz, priskočiti turški križarki v sili na pomoč, ako bi bila poškodovana. Oklopnice „Karel VI.“ faktično ni bilo v pristanišču Tivtat v času, ko se je vršilo bombardiranje na Medovo, takisto pa je res, da se je oklopnica vrnila v Tivtat pri Kotoru točno devet ur po končanem obstreljevanju medovanskega pristanišča.“
Ali je ta informacija resnica ali bajk'a? Kdo bi to vedel? Toda pride čas, ko bodo tudi to skrivuost razkrili solnčni žarki.
Proslavljenje odrinske (zmage v bolgarskem sobranju in spomin na padle junake.
V	seji bolgarskega sobranja dne 26. marca je bil ministrski predsednik Gešov vikamo aklamiran. Izjavil je:
„Naši brati so skupno s srbskimi brati izvršili dejanje, ki bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini razvoja balkanskih narodov in ostane trajen spomenik v svetovni zgodovini. Odrin, drugo turško glavno mesto, je včeraj padlo. Bajka, da je bolgarska armada, ki se je tako sijajno izkazala na odprtem polju, brez moči v boju proti trdnjavam, je sedaj razpršena. Včerajšnji dan pomenja za bolgarski narod veliko veselje, ob enem pa tudi žalovanje za hrabrimi junaki, ki so padli na bojišču.“
.Govoru so sledile dolgotrajne navjdušeno ovacije. Sobranje je sklenilo odposlati igeneralisimu Sa-vovu brzojavko, v kateri se zahvaljuje armadi za veliko delo in zahvalno brzojavko ruski dumi za bratske ovacije.
Ko je bila ta seja sobranja zaključena, so poslanci vstali in zaklicali:	„Pokoj dušam padlih ju-
nakov!“
Srbi in Bolgari ob padcu Odrina.
V	četrtek, dne 27. marca, zjutraj, se je v Sofiji, v cerkvi svetega srbskega {kralja Miljutina vršila zahvalna služba božja za padec Odrona. Po tej službi božji so mase priredile vladi in srbskemu poslaniku velike ovacije. Gešov in Spalajkovič sta pa drug drugemu čestitala k 'zmagi zavezniškega orožja. Pred srbskim poslaništvom so se ovacije ponavljale. Splošno se priznava, da se je srbska vojska zelo dobro držala in uradno se naglaša, da so Srbi osvajali turške utrdbe, dasi to /nikakor ni bila njihova naloga.
Odpust črne vojske v Bolgariji.
Bolgarija je dne 28. marca odpustila svojo črno vojsko.
Zopet dva albanska kongresa.
Mladoturški kabinet je sklenil sklicati v Carigrad nov albanski kongres kot protest proti albanskemu kongresu v Trstu. Ta novi albajnski kongres se bo izrekel za avtonomijo Albanije pod suverenitete sultana in z muzlimatalškim knezom. Dd druge strani se pa poroča, da se vrši neki albajnski kongres meseca aprila v Rimu. Zborovati bo pričel 15. aprila in bo trajal šest dni. Kakor se vidi, so nam za našo tržaško albansko komedijo drugod nevošlji-vi. Kaže pa tudi, da bo albansko vprašanje zlasti Avstriji povzročilo še mnogo preglavic.
Raznoterosti.
Iz justičue službe. Deželno nadsodišče je imenovalo pravnega praktikanta pri deželnem sodišču v Gradcu Karla Sluga za avskultanta.
Iz poštne službe. Prestavljen je poštar Ludv. Florenini v Spodnjem Dravogradu v Liebenau pri Gradcu, poštni nadoficijal Ignacij Straß! iz Celovca v Maribor I.
Iz odvetniške službe. V odvetniško listo za Štajersko /je bil vpisan dr. Franc Glančnik. Svojo pisarno otvori v Mariboru.
Iz ljudske šole. Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Kungoti na Pohorju, drugi plačilni razred, je oddati mesto stalnega učitelja; prošnje do dne 15. aprila. — Na dvorazrednici pri Sv. Bolfenku v Sl. gor., prvi plačilni razred, je oddati mesto učiteljice. Prošnje do 30. aprila.
Iz sodne službe. Orožniški postajevodja Mart. Zorjan je imenovan za kancelista in prideljen okrajni sodniji v Kranjski gori. — [Orožnik titular-straž-mojster Jurij Kvas je imenovan za uradnega slugo pri okrajni sodniji v Šoštanju.
Spremembe v politični službi. V politični službi se bodo baje v naši kronovini v kratkem izvršile razne spremembe. Namestniški podpredsednik, baron Myrbach pl. Reinfeld, bo stopil v pokoj; dvorni svetnik dr. Ferdinand grof Stürgkh too imenovan namestniškim podpredsednikom; .titulami dvorni svetnik dr. Mayrhofer pl. Grünbüehel bo imenovan pravim dvornim svetnikom; namestniški svetovalec grof Bellegarde v Brucku bo poklican v namesthijo in okrajni glavar pri namestništvu v [Gradcu, baron dr. Nikolaj Pfusterschmied bo prestavljen v Bruck.
Dr. /Link odstopil. Deželni odbornik Štajerski in finančni referent dr. Leopold vitez Link je odložil svoj mandat; naslednik Ije dr. pl. Kaan. „Grazer Volksblatt“ poroča, da je vzrok odstopa iskati v intrigah, ki so jih vprizorili gotovi krogi v nemško-nacionajlnem taboru proti dr. Linku. Kakor] znano, je tekma za odborniška mesta pri nemških nacionalnih huda.
Hrvati in Slovenci. V četrtek in petek, dne 27. in dne 28. t. m., so bili v Plpatiji zbrani zastopniki združene V. D. S. in Stranke prava. V razne nem-ške in mažarske liste so prišla najdrzovitejša poročila o teh konferencah. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, so vsa ta poročila gole fantazije in prazne kombinacije, izvirajoče večkrat iz tajnih želj. Posvetovanja so bila tajna in so posebno vesti o sklepih glede Dalmacije in Bosne izmišljene. D konferencah .,se
je izdal sledeči oficijelni komunike, ki je v prvi vrsti namenjen hrvaški javnosti. „V zadnjih šestih mesecih so naši sorodniki po jeziku in sosedje Bolgari in Srbi z veliko požrtvovalnostjo f v vrsti krvavih bitk s krvjo odkupili svoje brate po veri in narodnosti in oživotvorili svoje ideale. Tie, zmage so tudi v srcih hrvaških domoljubov izzvale iskreno navdušenje in sicer ne samo za to, ker vjidijo V| njih zmago narodnega in zgodovinskega prava, nego tudi zato, ker te zmage dokazujejo moč /tudi majhnih narodov, ako so prežeti z živo narodno zavestjo. Tal radost nad balkanskimi vspehi, to iskreno navdušenje in zanos, bi mam morali biti nova vspodbuda k vstraj-nemu delu za uresničenje hrvaškega zgodovinskega državnega prava in hrvaškega narodnega zjedinjen-ja. A ravno nasprotno se med Hrvati samimi, zlasti pa med mladino, opaža nemili pojav, ki povsem jv o-zadje postavlja hrvaško državno pravo in . hrvaško narodno načelo:	zedinjenje hrvaških in slovenskih
dežel v smislu programa Ante iStarčeviča iz 1. 1894. Z ozirom na sistematično protihrvaško delo iz Istrani državnih činiteljev, katerim je hrvaški narod podrejen, je ta preobrat v mišljenju razumljiv, nikakor pa ne opravičen. To more biti le sad obupa, znamenje, da ni več vere v lastno moč hrvaško-slovenske--ga naroda, znamenje, da ni več zaupanja v našo skupno boljšo narodno bodočnost., Po dogodkih na Balkanu te vere nismo izgubili. Nasprotno, še zra-stla je v nas in nam okrepila prepričanje, da se bodo naši hrvaški narodni ideali: zedinjenje in samostojnost hrvaško-slovenskih dežel, v doglednem času tudi uresničili. -Zato apeliramo na vse pravaške domoljube in zlasti na pravaško mladino,, da ohranijo polno vero v pravice hrvaškega naroda. Tudi po zmagi orožja balkanskih zaveznikov ostane slej kot prej nujna potreba,; da se zberemo ,vs,i Hrvati in Slovenci v čim jačjo falango, da stisnemo svoje (vrste in da s pomnoženimi 'silami nadaljujemo boj za oživotvorjenje hrvaškega državnega prava in po njem našega narodnega zedinjenja. To ni samo plemenit, zakonit in opravičen cilj našega delaj marveč je edini predpogoj našega nadaljnega narodnega obstanka. Izšolani po bridkih izkušnjah ne polagajmo svojih nad na kogarkoli izven hrvaškega .naroda in zavrnimo vsak poizkus, da bi bil hrvaški narod kogarkoli slepo protinarodno orodje; stopajmo naprej po svojem dosedanjem državnopravnem in narodnem programu, zaupajoč samo v Boga in Hrvate!
Tako ne bo šlo! Včeraj se je zgodilo v Ptuju nekaj, kar mora vsakega, tudi najmirnejšega Slovenca, razburiti in vneti za najodločnejši odpor proti nemškutarskemu sistemu v naših mestih. Trije slovenski mladeniči, ki so šli mirno in dostojno iz minoritske cerkve v orlovskem kroju domov, so bili od policije prijeti, policijsko zaprti in z globo kaznovani. V Mariboru in Celju, povsod se smejo telovadci posamezno na ulici kretati v kroju, le v Ptuju miren Slovenec ne sme na ulico v telovadskem kroju, ne da bi ga zaprli. V Ptuju vlada Drnig, kateri v svojem „Štajercu“ vabi Slovence v ptujske trgovine in obrti. Kadar prihajajo kupovat, jim je prosta pot, kadar mirno in dostojno gredo po drugih opravkih, izgine za nje prostost. Ce Drnig hoče zopet boj, mi mu ga lahko poskrbimo. Pravice svobodnega kretanja po Ptuju pa si ne damo kratiti nikdar in od nikogar. V Ptuju navzoči dr. Pegan je .takoj interveniral, na kar so bili Orli izpuščeni na prosto. Proti globi se je vložil rekurz. Proti ravnanju pa mora protestirati okoliško ljudstvo. Za to se bo poskrbelo.
„Staj er c“ molči. Defravdacija v Laškem trgu je poštenjakoijičem okrog „(Štajerca“ zaprlo sapo. Med tem, ko drugače vsako nerednost, ali tudi le nezgodo, ki se pripeti v našem zadružništvu, razkriči kot nezasliišno sleparstvo in slika vse naše ljudi kot goljufe In tatove, ne najde za polmilijonsko sleparijo v Laškem trgu nobene besede. Daj, daj, ljubi „Sta-jerc“, povej tvojim zvestim, kakšne vrste ljudi se najdejo med tvojimi prvaki in krušniini očeti — ta Spar- und Vorschußkassa v Laškem je podpirala „Štajerca“! — Zakaj pa sedaj nimaš nobene besede, da bi svaril ljudi pred takimi zavodi, v katerih pridejo ubogi ljudje ob celo premoženje? Zakaj sedaj nič ne pišeš o zaslepljenosti ljudi? Zato ker si popolnoma vreden ljudi Drolzevega kalibra.
Se en nemšM — defravdant. V Trbižu na Koroškem je lansko pomlad izginil bivši podžupan G. Prosoh. Bil je velik Nemec. Sedaj so našli, da primanjkuje v tamošnji rajfajznovki, katere blagajnik je ta Gustav Prosch bil, 6f.0'00 K. „Stajerc“, govori ! Ljudje bodo pa Še vedno tako nori in bodo verovali v nemško reelnost in solidnost.
Prepozno spoznanje. V seji nižjeavstrijskega deželnega zbora je naglašal dr. Pattai, bivši predsednik avstrijskega parlamenta, govoreč o naši zunanji politiki, med drugim tudi to-le: „Avstro-Dgrs-ka bi se morala postaviti na stran balkanskih narodov in bila je nesrečna politika, ki je nam odtujila te narode. Mi ne potrebujemo gospodovalnega položaja na Balkanu, pač pa je nam potrebno prijateljstvo balkanskih držav. Neodgovorno je bilo postopanje naše diplomacije, ki je nas spravila v smešen položaj, da se moramo prepirati za malenkosti, do-čim izgubljamo na vsi črti vsak vpliv. Kaj pa li je Avstrija storila, da bi si pridobila simpatije balkanskih narodov? Da se brezvspešno trudimo in mučimo in da žanjemo samo mržnjo in sovraštvo, to je edini vspeh naše balkanske politike. Tako daleč smo že prijadrali v Avstriji!" — To spoznanje je došlo
sicer kasno, toda ne bilo bi še prekasno, če bi vsaj sedaj srečala pamet naše diplomate. Pa bojimo se, da pamet in 'avstrijski diplomat — nista združljiva pojma.
Statistika iz Lurda. Leta 1912 je prišlo v Lurd 446 vlakov z 247.992 romarji. Pisarno, ustanovljeno za preizkušnjo čudežnega ozdravljenja, je obiskalo nič manj nego 560 zdravnikov, od katerih je bilo 90 profesorjev. Čudežno ozdravljenih j,e bilo "preteklo leto 1000 oseb, svetih maš pa ise je bralo 65.000.
Štajersko.
Sv* Peter niže Maribora. Dne 22. marca je pogorela v Terčovi viničarija grofice Brandis v Ino-mostu. D velikonočnih praznikih se veliko kuri, ker ženske veliko peko in kuhajo. Ker je imela ta viai-čarija v kuhinji lesen strop z medstropjem (na cu-ge) ter je viničarka s trsnim rožjem kurila,, je prišel plamen v medstropje in od tamkaj v podstrešje, tako se vsaj sodi./ Ker je sosed ogenj hitro zapazil, so še lahko živino in drugo rešili. Pogorelo je pa dc tal, ker je bilo vse leseno in s slamo krito. Bog nas varuj ognja!
Sv. Peter niže Maribora. Ker je tako ugodna spomlad, poljsko delo vrlo napreduje. Ozimino, kater re v jeseni radi vednega deževja ni bilo mogoče v-sejati, in jarino smo že deloma posejali. Govori se, da so morali nekateri, ki so imeli v jeseni sejano ozimino, podorati, ker je slabo prezimila. Kop v vinogradih je v polnem teku. Ker je vinske trte les lep in čvrst, je upanje, da bo kaj nastavil. Kmet je že s strahom zrl v bodočnost, češ, kaj bo, ako ne bo dežja, zopet ne bo veliko krme in tudi setve ne bodo mogle rasti. Kar nam zapade, rekel bi, zlata vreden snega ter nam napoji mokrote potrebno zemljo, ko bi jo dež le zapral. Vsak dan hladni vetrovi še zadržujejo drevje cvetenja, kar je dobro, ker bi nam cvetje še lahko ozeblo. Bog dal, da bi nam bilo vreme še zanaprej tako ugodno.
Ruše. Pogreb umrlega bivšega (lesnega trgovca gospoda Luka ligo je bil sijajen. Udeležba občinstva iz Ruš, drugih bližnjih krajev in tudi Maribora je bila velika. Ob grobu mu je govoril v slovo č. g. župnik Bračič iz Lembaha. Prav neprijetno je bilo slišati, ko je ob koncu cerkvenega opravila na pokopališču padel nemški (!) komando načelnika ruške požarne brambe. Cas bi že bil, da bi se ,to iz-premenilo. Nemški komando narodnim Rušam ne dela prav nič časti.
Ribnica na Pohorju. Naše kmečko bralno društvo bo vprizorilo na binkoštni pondeljek narodno igro „Deseti brat.“ Sosedna društva se uljudno prosi, da omenjeni dan ne priredijo shodov, oziroma iger, temveč nas blagovolijo počastiti s svojim po-setom.
Hoče. Naša Dekliška zveza ima v nedeljo, dne
13.	aprila, poučno zborovanje in svoj prvi letni občni zbor.
Hoče. Na veliki četrtek je bil v Hočah slovesen poreb, kakoršnega Hoče še menda nišo videle. Pokopan je bil gospod Friedrich Ludvig Pacher v. Theinburg, posestnik na gradu Haulsampacher. Bil je vobče priljubljen in je rad daroval za dobrodelne namene. Naj v miru počiva! Blagi soprogi in otrokoma naše sožalje!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Na veliki petek zjutraj ob 5. uri je umrla Julijana Drozg v visoki starosti. Rainjka je bila verna /žena in vzgled vsem drugim ženam. Vsak dan je redno obiskala domačo farno cerkev ter bila pri sv. maši Pogreb se je vršil na velikonočno nedeljo predpoldne ob velikanski udeležbi ljudstva v spremstvu domačih dveh čč. gg. duhovnikov.
Sv. Lenart v Slov. goricah. O velikonočnih praznikih je raz poslopja c. kr. okrajne sodnije visela bela zastava v znamenje, da ni prav nikogar v ječi.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Za (Slovensko Stražo je nabrala pri tovaršicah Senekovič Ivana iz Zgornjega Gasteraja 10 K. Mladenke, posnemajte!
Selce pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Zadnji teden se je poročalo, da .je požar poškodoval gospodinjo Švajger, ki je hudo trpela na opeklinah. Nesrečna žena je na veliki petek zjutraj ob 5. uri u-mrla. Pogreb se je vršil na velikonočno nedeljo popoldne ob obilni udeležbi ljudstva. N. v m. p.!
Sv. Križ tik Slatine. V torek, cine 25, t. m. popoldne so v naši čitalnici predstavljali gimnazijci igrokaz,: „Kazen ne izostane“ in burko: „Rdeči nosovi“. Igrali so kakor pravi igralci pred „izprodano hišo“, ki ni štedila z aplavzom. Hvala za lepi užitek in pa še Čisti dobiček 24. K za križevske uboge šolarje!
Solčava. (Nesreča.) V soboto, dne- 29. marca, se je vrlemu kmetu Roku Klemenšeku ponesrečil sin Peter. Otroci so se igrali na Skednju in po naključju je padel Peter tako nesrečno iz Skednja, da Si je zlomil roko v zgornjem laktu.
Koroško.
Celovec. Slovensko katehetsko društvo uljudno vabi vse ude in prijatelje na sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 3. aprila t. L, sob pol 2. uri popoldne pri Trabesingerju. Na vsporedu je poročilo v zadevi šolskega molitvenika in referat g. dr. Rožmana o evharistiji pri malih.
Loterijske številke.
Trst	26."marca 1913
Dnraj	29. B
•J5 15 33 16	4
74 10 46 71 84
Planinka,
V Št. Lovrencu nad Mariborom
se odda s 1. aprilom dobro idOCa
kovačija v najem.
Najemnik mora biti izvrstno izurjen v podkovanju volov in konj. Prosilci se naj priglase pri Pisnik Karolu v Št. Lovrencu nad Mariborom
se lepa	S S obstoječa iz
r lOUd mala zidana lllwQf dveh sob in kuhinje. Pri hiši so svinjski hlevi, drvarnica, brajde in dva velika vrta. Hiša je še tri leta davka prosta. Izplačati ni treba vsega. Hiša stoji na Teznu, 5 minut od Maribora, cena se zve pri g. Ant. Haler-ju, uradniku v bolnišnici v Mariboru, Tržaška cesta 29. Hiša se preda le radi preselitev gospodarja v Ljutomer.	58
planinsko letovišče, 1250 m nadmorske visočine, pri Ruški koči na Pohorju, 10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, iz-< borna kuhinja, lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob kor. žel., Maribor,'Fram; cene zmerne, sezona od 1. junija do 15. sebtembra. Natančnejša pojasnila daje podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
A. Vihar & N. Novak
Koroška ceste 53 Maribor_ Heugasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohijštvo za stanovanja, Šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najoenejša in hitra postrežba,
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
17 Kateri |
ff Q	kavini pridatek naj kupim?	ff
|f	Izbira je v resnici težka, —	|f
|f	kajti toliko ponud človeka	Jf
fg	naravnost zbega!	ff
Ponehale bodo vse kritike o Teistevrški slatini,
ako jo sedaj poskusite
ko se je posrečilo vrelec moderno urediti in se je našel nov pritok, ki je močen na ogljikovi kislini. Sedaj lahko tekmuje „Tolstovrška“ z vsemi
najboljšimi kislimi vodami, ker zelo -iT o Isto vrška” je sedaj najloljša zdravilna
mozira in ostane tudi čista.
99
namizna osvežujoča
m
mineralna
kisla	Ä naročajo odlični zdravniki za se in za T» le#«,«,nek ak!Je b:la
veda. ■ Ulöilill ISSBaCJr svoje bolnike ter za cele bolnišnice. ■ “iÄMAWi	odliko-
vana na dveh razstavah. Dobiva se v vseh boljših T^ldnunčlffi eldinS gostilnah, trgovinah in leksrnah ter pri podjetju ■ wI®IllvPalU	|IU9la
(Koroško) — Zaboj s 25 3/s steki. stane le 5 kron. Prazne steklenice se sprejmejo v polnitev wMatcialJ p0 najnižji ceni. Poskusite! Boste
JllzefineMli V Pijte le Tolstovrško VAM®Illlollll ■ slatino, ki vsled sveže-
prijetnega ;okuea nadomesti vsako drugo pijačo !
g»
ivalili !
Kadilci!
grgrate in pijete
Katare in drnge bolezni v grin najhitreje ozdravite, ako pridno Tolstovrško“.
Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz?
Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem
pravem : Franckovem : pridatka
za kavo
s kav inim mlinčkom iz zagrebške tovarne;
od tega zadostuje : manjša : množina ; on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek,
toraj močno, slastno kavo!	g
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Cenjenemu občinstvu priporoča
ISKIRNi SV. CIRILA
Koroška cesta 5 Maribor
lastna hiša
svojo izredno bogato zalogo devocijonaUj kakor:
Država! telefon 1 3.
Podobe : stenske v vsaki obliki, priproste in fine, tudi podobe v okvirju po primernih cenah.
Podobice : male, raznovrstne, najcenejše in najfinejše po primem, cenah 100 kom. od 70 v. naprej do 12 K.
Podobice kot spomin na prvo sveto obhajilo: najrazličnejše vrste popolnoma po tovarniških cenah.
Križe: lepe, fino izdelane, „razne velikosti, stoječe in stenske, lesene in Eikljaste, tudi oksidirane. Oskrbimo tudi podobe (korpuse) križanega za velike poljske križe po izredno nizkih cenah.
Rožne vence : lesene, koščene, biserne, iz kokusa po raznih cenah. Posebno priporočamo cene rožne vence za otroke, tucat po 1 krono in višje.
Svetinjice: iz aluminija za Marij in e
družbe razne velikosti tudi s traki ; svetinjice, ki nadomestijo škapulir, ^čudodelne in razne druge. Skspnlirje: krmeljski škapulir, pe-terni škapulir, škapulir sv. Frančiška, Srca Jezusovega in druge. Priporočamo pa mesto škapulirjev kupovati svetinjice, ki nadomeščajo Ikapulirje, t. j. take, ki imajo na eni strani podobo Srca Jezusovega, na drugi pa kako-koli podobo Matere božje. .
Posebno še priporočamo krasne molitvenike :
Venec pobožnih molitev in svetih pesmi. Obsega izvrstna premišljevanja in 600 cerkv pesmi. Stane rud. obr. 3 K, zlata K 3 50 in pa 4 K. Pesmi se dobijo tudi za-se po 2 K. Drnžbine bukvice za dekleta posebno
Dekliških družb. Izvrsten molitvenik! Rur. obr. 3 K; zlata K 1'50 in 4 K.
Sv. Opravilo, najbolj podučen molitvenik, ker ima razlago celega cerkv. leta. Rud. obr. K 1*20 ; zlata K 1-50 in 2 K.
Premišljevanje o življenju Jezusa Kristusa obsega premišljevanje za vsak dan celega leta v 2 delih. Oba dela v platno vezana z rud. obr. 7 K.
Malo sv. opravilo za mladino silno podučno. Ru. obr. 70 vin. ; zlata 1 K.
V zalogi imamo tudi druge molitvenike kakor:	Hodi za Kristusom,
Ključek nebeški, Marija, žalostna mati, Hoja za Marijo, Prijatelj otroški, Družbenik Marijini Marija Kraljica Src, Getzemani in Golgota, Razne Šmarnice, Večna molitev, Hči brezmadežne in druge.
Sploh v Tiskarni sv. Cirila se dobijo ali oskrbijo vsi sedanji molitveniki!
I Spodnještajerska ljndska posojilnica v Maribora
®	reglsfrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hpanilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo : navadne po 47,7 c proti tri mesečni odpovedi po 4%°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila, se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5“/o) vknjižbo sploh po 5'/i0/oj na vknjižbo in poroštvo po 57.% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kpleke.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Upadne upe
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne.
LJUDSKA HRANILNICA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU**) v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
obrestuje hranilne vloge po
5
o
od dne vloge do dne vzdiga
poienši s 1. Januarjem 1913.
Rentni davek plažuje zadruga sama.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“
Odgovorni urertnik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sr. Cirila v Mariboru.