52
Novičar iz raznih krajev.
Po dopisu iz Milana v „Triest. Zeit." bote Nju Veličanstvi blezo do konca tega mesca ondi ostale. Presv. Cesar nek hočejo še sami takrat v Milanu pričujoči biti, kader se bojo nove upravne naredbe (Vervvaltungsreformen) ti deželi oklicale, kteri oklic se je nek le zatega voljo zakasnil, ker so hotli Cesar se poprej mnenje deržavnega sveto-
vavstva zaslišati, ki ga sedaj vsaki čas v Milan pričakujejo. — Slavnemu talijanskemu malarju Leonardu da Vinči bojo postavili v Milani spominek, za kterega so Cesar darovali 20.000 fl. — Mestna županija dunajska je v zahvalo večletnega marljivega prizadevanja za povzdigo kmetijstva dunajski kmetijski družbi darovala 5000 fl. s tem namenom, naj jih oberne za darila pri kmetijski razstavi mesca maja. — Kmetijska razstava, ki je imela kakor lani sopet letos mesca rožnika v Parizu biti, je prestavljena na prihodnje leto, ker dve leti zaporedoma bi utegnilo prehitro biti. — Kakor smo že povedali, nosi zvonec političnega novinarstva sedaj tisti oklic francozke vlade, po kterem ona želi, da bi se Moldava in Vlahija zedinile v eno deržavo. Kakor se je avstrijanski poslanec berž podal k francozkemu ministru in ga vprašal: kaj ima oni razglas pomeniti, tako sta storila tudi angležki in turški, ker vse te vlade se boje, da bi edina in samo-svojna moldavsko-vlaška deržava ne bila preodperta pot Rusii v Carigrad in bi se preje ali pozneje ne začele nove ho-matije. — Ker se je gerška vlada udala terjatvam an~ gležke in francozke vlade, ste ukazale svoji armadi zapustiti gerško deželo, in rusovska, francozka in angležka vlada so izvolile komisijo, ktera ima dnarstveni stan gerške dcržave preiskavati. Ko bote angležka in francozka armada zapustile Gerško, bo djanske angležko-francozke zaveze konec, kjer potem nikjer več ne stoje skupaj angležki in francozki vojaki. — Knez Danilo je s svojo ženo 8. dan t. m. došel v Kotar, odkodar se pa nek misli najpoprej na otok Karf podati. — Tista nesrečna prigodba v Materi na Napolitanskem je žalibog! vendar le resnična.                     ki
je hotel v nedeljo popoldne 18. p. m. velikega škofa Ros-sini-ta v cerkvi zaklati, in ko mu je to hudodelstvo spodletelo, je ceremonerja s pištolo ustrelil, se imenuje Salva-tore Angona. Pisma iz Napoiitanskega po ;,Volksfr.a poterjujejo, da so hudodelniku že dolgo možgani vreli in da so ga zatega voljo lani poslali v toplice; iz toplic domu pridsi se je do poslednjega časa mirno v Materi zaderžal; ko je pa slišal Vergerov umor, je tudi on, navdan enakega duha, sklenil po življenji svojega višjega pastirja seči. Škofa, ki morivcu ni nikoli nič zalega storil, je varovala Božja previdnost zavratnega naklepa, vendar je, ker je morivec še za njim celo v škofijo tekel, kjer so ga še le zasačili, straha tako zbolel , da je njegovo življenje v nevarnosti. — Drug grozen umor se je zgodil v Jakinu 26. dan p. m., kjer je neki sin svojega očeta zaklal, merliča potem pod dimnik vlekel in dimnik poderl, češ, da je po nesreči ob življenje prišell