Štev. 2442. |X. 1928. Oglasnik lavantinske škofije. Vsebina. 60. LIX. sklepni zapisnik o pastoralnih konferenčnih vprašanjih za leto 1927. (Konec.) — 61. Račun kn.-šk. dijaškega semenišča „Maximilianum-Victorinum“ v Mariboru od 1. julija 1927 do 30. junija 1928. — 62. Osemdncvnica za zedinjenje cerkev. — 63. Slovstvo. — 64. Osebna naznanila. — 65. Portatilia. 60. L1X. Sklepni zapisnik o pastoralnih konferenčnih vprašanjih za leto 1927. (Konec.) III. Cerkveni predstojniki naj podajo pismeno izjavo: a) Kako bi se nabavila v njihovi župniji za kaplanijo najnujnejša oprava kot inventar? b) Kaj sodijo o uvedbi inven-taričnega gospodarskega orodja v svoji župniji in kateri način nabave tega inventarja priporočajo? a) Predložene rešitve vprašanja o kaplanijskem inventarju niso prinesle za-željene jasnosti, da bi se na podlagi vposlanih pismenih izjav mogla objaviti za vso škofijo obvezna odredba. Izmed 25 izjav, predloženih od dekanijskih konferenc, je sicer večina — 15 dekanij — za uvedbo kaplanijskega inventarja, vendar se ne ujemajo njih predlogi ne glede krajev, kjer naj se nabavi kaplanijski inventar: ali v vseh kaplanijah brez izjeme, ali samo na vseh podeželskih kaplanijah, ali le na težje pristopnih podeželskih kaplanijah ; ne glede termina, do katerega naj se nabavi kaplanijski inventar, ne glede načina, kako naj se dobi in odkod naj se vzame kritje za kaplanijsko pohištvo, ki bi stalo povprečno 4000—5000 dinarjev. Tudi v tem se razlikujejo predlogi, kaj obsezaj kapi. inventar. Pomisleki, ki jih imajo nasprotniki kapi. inventarja, so mestoma tudi kolikor toliko utemeljeni, da se jih ne more kratkomalo prezreti, zato pade tozadevna odločitev kasneje. b) Predlog o uvedbi inventaričnega nadarbinskega orodja ni dobil večine. Pač pa se zavzema večina dekanij za oskrbo inventaričnih stiskalnic in njih pritiklin, kjer so potrebne, ter sodov in shramb za žito. Potemtakem se uvajanje inventaričnega nadarbinskega orodja ne bo predpisalo. Vendar se pa slejkoprej svetuje nadarbinskim in cerkvenim predstojnikom, naj se v svojih oporokah spominjajo tudi kaplanijskega inventarja. Ravnotako se priporoča, da zapišejo v svojih oporokah primerne predmete svojega gospodarskega orodja nadarbinskemu inventarju. Znano je dovolj, za kako slepo ceno se sicer na dražbah razvleče dragoceni gospodarski inventar rajnih nadarbinarjev, ki bi še lahko leta služil manj premožnemu nasledniku iste nadarbine. Charitas fraterna naj se pokaže tudi v tej točki. g Vprašanja in predlogi na pastoralnih konferencah 1927. 1. Sv. maše z blagoslovom in polnočnica pri podružnicah. Določi naj se, ali veljaj v škofiji glede sv. maš coram exposito ss. Sacramento känon 1274 ali dosedanji škofijski običaji? Kaj velja glede polnočnic pred izpostavljenim presv. R. T., oziroma brez izpostavljenega presv. R. T. na podružnicah? Določitev känona 1274. glede sv. maš coram exposito ss. Sacramento velja v polnem obsegu za vso lavantinsko škofijo in apostolski administraciji lavantinskega škofa pri-deljenih pokrajin krške, sekovske in somboteljske _ škofije. Ravno tako pa ohranijo svojo polno veljavo dosedanji sinodalni predpisi glede sv. maš coram exposito ss. Sacramento, ki so pregledno in izčrpno navedeni v sinodah 1911, str. 501, alinea 18.; 1903, str. 545, alinea 2. a., b.; 1896, str. 281, alinea 4. Glede polnočnic na podružnicah se pa naroča vsem prizadetim župnijskim uradom, da tekom meseca januarja 1929 poročajo kn. šk. ordinariatu : a) Od kedaj je v župniji v navadi polnočnica pred izpostavljenim presv. R. T. na podružnici ? b) Ali in odkod ima podružnica predmetno pismeno dovoljenje? c) Zakaj se je ohranila ta navada do danes, oz. kaj jo priporoča? Nato bo izšla, ako bo potrebno, posebna odredba glede polnočnic na podružnicah. 2. Duhovniški poklici. Uvede naj se posebna or. imperata za duhovniške poklice, ki naj se moli tedensko ali vsaj mesečno enkrat poleg predpisanih oracij. — Za navedeni namen zadostuj zaenkrat, kar odreja letošnji (59.) sklepni zapisnik o pastoralnih konf. vprašanjih. Glej Oglasnik 1928, VII, str. 62, alinea 3., 4. ter str. 67, zadnji odstavek. 3. Orglarska šola naj se premesti v Maribor, kjer je več prilike za nazorni in teoretični liturgični pouk ter za duhovno poglobitev gojencev ; oziroma naj se takoj oskrbi gojencem več prilike za notranjo srčno izobrazbo. Premestitev orglarske šole v Maribor je za bližnjo bodočnost iz materialnih ozirov neizvedljiva. Za gojitev notranjega življenja gojencev orglarske šole se je po možnosti potrebno ukrenilo. 4. Pastirski list. Izide naj pastirski list o čitanju in širjenju dobrega in slabega tiska. — Se bo prilično ustreglo. 5. Cerkveni računi. Upravnina od cerkvenih računov se znižaj na 1%, izvzemši cerkve z nad Din 3000'— prebitka. — Se radi financijelnih obveznosti, ki jih ima škof. pisarna, ne more ustreči. 6. Spisovanje matičnih knjig. Izide naj navodilo z nazornimi pojasnili, kako spisovati matične knjige po najnovejših odredbah. — Sicer se navedene odredbe od pretežne večine župnijskih matičarjev brezhibno izvajajo, toda radi enovitosti in jasnosti se bo izraženi želji prilično ustreglo. 7. Odjava in prijava za slučaj selitve. Izposluje naj se pri Velikem županu odredba, da se župljani za slučaj selitve odjavijo, oz. prijavijo (s potrebnimi listinami) tudi pri župnijskem uradu. — Dokler ni za ta predlog zakonite podlage, naj skušajo župnijski uradi od občinskih uradov po osebni intervenciji doseči predlagano zglasitev. 8. Cerkvene slovesnosti. Naprosi naj se Veliki župan, da se plesi in druge hrupne gostilniške veselice ob cerkvenih slovesnostih (žegnanje, pro-ščenje, blagoslovitev zvonov, oltarjev i. t. d.) če ne popolnoma preprečijo, pa vsaj do skrajnosti omejijo. — Se bo ustreglo. 9. Gmotna m i z e r i j a duhovščine. Cerkvena oblast naj pod vzame potrebne korake za zboljšanje gmotnega položaja duhovščine, ki je občutna ovira zadostnega duh. naraščaja. — Jugoslovanski škofje, kakor tudi vse škofijske „Vzajemnosti“ so v tem pogledu vedno na delu. Če uspehi niso zadovoljivi, ni cerkvena oblast kriva. Vendar je pa tudi v tem oziru upati boljših časov. 10. Drugi predlogi so se že izvedli, oz. se je o rešitvi obvestil pristojni dek. urad. Vposlani konferenčni zapisniki vseh dekanij pričajo, da so bile konference polnoštevilno obiskane, absence so se skoraj povsod izpričale, razprave na konferencah so bile stvarne in izpod-budne. Bodi častitim gospodom poročevalcem in udeležencem na pastoralnih konferencah za njih trud tukaj izrečena pohvala in priznanje Naj bi razprave rodile obilo dušnopastirske koristi. Dekanija Dravsko polje in obe prekmurski dekaniji niso doslej vposlale konferenčnih zapisnikov in rešitev. Račun kn.-šk. dijaškega semenišča »Maximilianum-Victorinum« v Mariboru od 1. julija 1927 do 30. junija 1928. A. Prejemki : Din 1. Blagajna 30. jun. 1927 2. od preč. konzistorija 3. prispevki gojencev za oskrbo .................. 4. mensalia.............. 5. darovi................ 6. domače gospodarstvo 7. razno................. B. Izdatki 1. a) Meso................ b) kruh................ c) mleko .............. č) špecerijsko blago d) moka, testenine . c) krompir, sočivje f) olje, mast .... g) kuhinjske potrebšč Din 526 33 323000.- 203425 — 13103- -8514-— 21733-30 41843 53 612145 16 5. 6. ravnateljstvo . . uslužbenci. . . dninarji............ sobna oprava . . kuhinjska oprava 4213565 30744"— 34278 48 24536 68 40607-10 32025-85 10799-15 10564-85 22569V86 17250 — 30600 — 300'— 10532 90 1188 — odnos 285562-76 7. drva, premog. . . Din prenos 8. električna luč . . 9. kapela 10. knjižnica 11. glasba 12. davki, zavaroval- 13 nine . ustanove .... 14. a) dimnikar. . . . 370.— b) napeljavaclekt. luči 5436-79 c) klepar 24447 20 č) ključavničar . . . 3278-50 d) kovač 413 — e) mizar 19742'— f) pečar 6990-80 g) slikar 33000’— h) sodar 110 i) steklar 3351’— j) zidar ..... 176267’ 15. domače gospodar- 16. stvo pisarna, poštnina 17. razno Din 285562-76 30275"— 4535-50 794 — 2035-36 3833 — 2332 05 84"— 273406-29 6813-30 87290 1601-612145-16 Maribor, dne 30. junija 1928. Dr. Jožef Mirt, ravnatelj. 62. Osemdnevnica za zedinjenje cerkva. V zvezi z objavo1 pobožnosti, ki je svetovna molitvena osemdnevnica za zedinjenje vseh kristjanov v katoliški Cerkvi, se s tem naroča, naj se ta osemdnevnica opravlja v vseh župnijskih in samostanskih cerkvah tudi prihodnje leto v dobi od 18. do 25. januarja, to je od godu stolice sv. Petra dò godu izpreobrnjenja sv. Pavla. Pobožnost naj se opravi po sveti maši, v cerkvah pa, kjer so na večer litanije, po litanijah. V tej osemdnevnici se moli naslednja molitev: Antifona (Jan. 17, 21): Da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nama eno, da bo svet veroval, da si me ti poslal. f. Jaz tebi povem, ti si Peter-Skala. R. In na to skalo bom sezidal svojo Cerkev. Molimo: Gospod Jezus Kristus, ki si rekel svojim apostolom : Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne glej na moje pregrehe, ampak na vero svoje Cerkve, in utrdi jo po svoji volji v miru in edinosti. Ki živiš in kraljuješ Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. 63. Slovstvo. 1. Za misijonski govor na praznik Sv. Treh Kraljev, ko se vrši darovanje za afriške misijone, se čč. gospodje dušni pastirji opozarjajo na publikacije Družbe sv. Petra Klaverja v 1 Lavantinske škofije uradni list 1922. Štev. XII. odst. 51, str. 39. Ljubljani, Miklošičeva cesta 3. (Prim. Oglasnik lav. škofije 1926, XII. str. 92.) — Naročniki „Vzajemnosti“ najdejo za tokrat lepo misijonsko pridigo v homiletični prilogi „Praedicate“, str. 5. 2. Marijin list. Vrejüje ga z dovoljenjem cerkvene oblasti Klekl Jožef, vp. pleb. v Crensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinega nevtepenoga poprijetja leta 1904, dec. 8. - Ta edini nabožni slovenski list v Slovenski krajini stopi s prihodnjim letom v 25. leto. Na prošnjo mnogočastitega gospoda urednika se priporoča ne samo župnijam Slovenske krajine, ampak tudi župnijam ostale lavantinske škofije. S čitanjem tega lista bodo verniki spoznali stari prekmurski slovenski jezik, in se bodo naučili marsikaj dobrega in lepega. — List stane za posameznike po pošti na leto 15 Din. Prav zanimiv je tudi „Kalendar Srca Jezusovega“, ki kakor Marijin list izhaja kot priloga Novin, tedenskega glasila Slovenske krajine. Ta koledar za leto 1929 velja 8 Din, letna naročnina Novin pa 30, po 31. marcu 35 Din. 64. Osebna naznanila. Imenovanja. Sveti oče Pij XI. je z apostolsko* listino od 28. septembra 1928, št. 1140, imenoval p. n. g. bogoslovnega profesorja dr. Frančiška Pavl Kovačič Svojim hišnim prelatom („Antistes Urbanus“). Za suplenta iz specialne dogmatike na tukajšnjem bogoslovnem učilišču je postavljen g. dr.Jožef Mirt, za docenta osnovnega bogoslovja in primerjajočega veroslovja pa g. dr. Jakob Aleksič (30. septembra 1928); upravitelj Gornjegrajske dekanije je postal g. župnik Jožef K ranči č na Ljubnem (s 5. decembrom 1928). Umeščen je bil g. Pavel Vesenjak, provizor na Teharjih, kot župnik istotam (s 1. decembrom 1928). V Lavantinsko škofijo je bil sprejet g. Jakob Soklič, duhovnik tržaško-!, operske škofije, tč. upravitelj župnije Sv. Vid pri Ptuju (12. novembra 1928). Postavljeni so bili gospodje: Matija Krevh, kapelan pri Sv. Petru blizu Maribora, za provizorja ravnotam (24. oktobra 1928); Anton Bo štele, kapelan pri Sv. Jakobu v Slov. gor., za provizorja pri Mariji Snežni na Velki 1. novembra 1928); Jurij Pri božič, kapelan na Bizeljskem, za provizorja v Zagorju (1. decembra 1928); Anton Špari, kapelan na Ljubnem, za provizorja v Gornjemgradu (5. decembra 1928) in Viktor Lunder, kapelan na Dobrni, za provizorja istotam (16. decembra 1928) Nastavljeni so bili gg.: Frančiškana Brežiškega samostana o. Dionizij Duše) kot katehet, o. Žiga Ahčin pa kot kapelan in katehet pri mestni župniji Brežice (10. okt., ozir. 15. novembra 1928); duhovnik tržaško-koperske škofije g. Ciril Poderžaj kot kapelan v Ločah (15. oktobra 1928); defic. Alojzij Potrč kot kapelan v Pišecah (1. novembra 1928); salezijanec Jožef Bakan kot veroučitelj na osnovnih šolah v Krogu in Bakovcih v župniji Murska Sobota (7. novembra 1928); Janez Soline, II kapelan v Slov. Bistrici, kot I. kapelan istotam (20. novembra 1928) in frančiškan o. Vladimir Bobek kot kapelan na Ljubnem (12. decembra 1928). Prestavljeni so bili gg. kapelani: Janez O g ul in iz Loč v Loko pri Zidanem mostu (15. oktobra 1928); Franc Rakun iz Pišec v Marenberg (1. novembra 1928); Franc Klasinc od Sv. Petra pod Svetimi gorami v Slov. Bistrico (II), Štefan Stiper pa iz Slov. Bistrice (I) k Sv. Petru pod Svet. gor. (20. novembra 1928); Adolf Adamič s Pilštanja na Bizeljsko in Franc Glavnik iz Novecerkve na Teharje (l. decembra 1928). Začasno prazno ostane mesto kapelana na Dobrni, pri Sv. Jakobu v Slov. gor., v Novi-cerkvi, pri Sv. Petru blizu Maribora in na Pilštanju. Umrli so: Titi. g. Matej Štrakl, župnik pri Sv. Petru blizu Maribora, dne 21. oktobra 1928, v 63. letu, titl. g. Leopold Vozlič, župnik pri Mariji Snežni na Velki, dne 30. oktobra 1928, v 65. letu,$titl. g. Anton Novak, dekan in župnik v Gornjemgradu, dne 4. decembra 1928, v 60. letu in g. Karol Arlič, župnik na Dobrni, dne 14. decembra 1928, v 39 letu starosti. R. 1. P ! 65. Portatilia. V škofijski kapeli je bilo dne 20. decembra t. 1. posvečenih 40 altarnih kamnov. Nabavni stroški za vsak portatile znašajo 230 Din. Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru, dne 27. decembra 1928. Izdaje lavantinski škofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru