PRIMORSKI DNEVNIK PoStruna plačana v gotovini /v * Abb postale I eruppo - LiCDS 4U lir Leto XXII. St. 270 (6557) TRST, sreda, 23. novembra 1966 PEZIN RAZBURKANO MORJE OVIRATA DELO Ni še odstranjena nevarnost nadaljnjih poplav ob Padovi delti Voda še dalje vdira na poplavljeno področje in pritiska na nasip, ki brani še suhe predele - Sneg in mraz na področju Belluna - Moro v Grossetu ROVIGO, 22. — Na področju Padove delte je danes skoraj ves dan deževalo. Poleg tega je precej hladno. Morje je raz ourkano in voda s poplavljenega področja narašča ter vedno močneje pritiska na nasip Cerlin, ki brani edini del otoka ■u&nzella, ki je ostal še nepoplavljen, in sicer tam, kjer so delavci, ki popravljajo veliko razpoko. Stanje je še vedno zelo nevarno. Ce pritisne veter, je nevarno, da nasip ne vzdrži. Nadaljuje se tudi del ona nasipu «Boccara». Novi nasip je dolg v Polkrogu približno 300 metrov, toda sedaj je komaj dosegel vodno gladino. Neprestano dovažajo splave kamenja, ki ga tu spuščajo v morje, čeprav je nasip že zaprt, voda še vedno vdira na poplavljeno Področje. Tehniki upajo, da bodo Popolnoma zaprli dotok vode v dveh dneh. Takoj nato bodo začeli krpati z močnimi črpalkami vodo 8 poplavljenega področja. Na področju Belluna je zapadel sne8 in je vedno bolj mrzlo. Vendar pa se nadaljuje obnovitveno delo na področju Cordevole. Mrzlič-ho čistijo strugo hudournika Fio-rentina v bližini vasi Caprile. Z mehaničnimi sredstvi skušajo odstraniti goro debel (približno 3000 'tub. metrov), ki zapira vstop v vas. Prav tako mrzlično popravljajo vodovod. V ta namen so prišli bernski tehniki in specialisti z vsemi potrebnimi napravami. V vasi Forno di Zoldo odstranjujejo z močnimi mehaničnimi sredstvi veliko količino kamenja, ki ga je naplavil potok Prampera in ki dosega ponekod dvanajst metrov višine. Ta ogromna količina kamenja z drugimi naplavinami je onemogočila odtok vode, zaradi česar je bila vas poplavljena. Zid, visok tri metre, ki so ga leta 1902 postavili v obrambo vasi pred poplavami, je sedaj pokopan pod petimi metri naplavin. FIRENCE, 22. — Danes so javili, da bo vodovod v kratkem začel delovati, toda do novega obvestila ne bo voda še pitna, temveč se bo lahko uporabljala samo za kuhanje. Za pitje bodo morali še vedno u-porabljati vodo, ki jo bodo dovažali s cisternami. Šolsko nadzomištvo je danes javilo, da se bo pouk v osnovnih šolah zopet začel 5. decembra, na univerzi pa se bo pouk začel 28. t.m. V prihodnjih dneh bodo trije izvedenci, ki jih je imenoval državni pravdnik v zvezi s sodno preiskavo o Ježih «Levane» in «La Penna», napravili ogled na kraju samem za spopolnitev preiskave na podlagi zbranih tehničnih podatkov in pričevanj . Predsednik vlade Moro je prišel danes z letalom iz Trenta v Grosse-to, kjer se je na prefekturi sestal s prefektom, z ministrom za kmetijstvo Restivom in s predstavniki krajevnih oblasti. Preden Je prišel v Grosseto, si je Moro zjutraj ogledal najbolj prizadete kraje na tridentinskem področju. V Grossetu je neprestano deževalo ves dan, tako da je reka Om-brone znova narastla. Za sedaj pa ni nevarnosti. Reka Bruna je znova prestopila bregove na področju blizu Castiglione della Pescaia ter je poplavila tamkajšnje področje. ...ii ii mnin, m mi m mi M mn m, iiiimmMiiiiiimmiiimMiiiiMniiiiiiiimiiiiiim USTAVNA REFORMA V ŠPANIJI Franco je spopolnil določbe o nasledstvu Tako imenovana reforma ne spreminja bistva Francovega režima Madrid, 22. J® prebral danes popoldne v parlamentu načrt ((organskega zakona» 0 tako imenovani ustavni reformi. Reforma predvideva naslednje: 1. ■pelitev oblasti državnega poglavarja (kralja ali regenta) in predsednika vlade, ki bo določen za pet let. Razširjena sestava parlamenta (Cortes), v katerega bodo izvolili st° poslancev z neposrednim gla-s°m vsi družinski poglavarji in pomočene ženske. 3. ((Kraljevi sveti) se mzširi in reformira ter se pojasni mehanizem o nasledstvu državnega Poglavarja. 4. ((Narodni svetu («gi-Panje») bo moral zagotoviti «v ok-Vlru načel gibanja primerjanje mnenj o politični akcijin; sestavlja-ga bo 96 oseb, od katerih jih 0 50 izvoljenih, 46 pa imenovanih. ■ Ureditev odnosov med visokimi ržavnimi organizmi (državni pogla-Vrir' parlament, vlada). 6. Uvedba Postopka za pritožbe proti vsaki kršitvi ustavnih načel. 7. Razglasi-ev načela verske svobode. Ustavna reforma obstaja v nasledkih dokumentih: 1. ((organski zakon«, ki je prava ustava, ki dolo-a splošen sistem državnih ustanov (vsebuje 67 členov razdeljenih v de-jSet poglavij). 2. Štiri dodatne do-°<5be, ki spreminjajo «zakon o par-ktfnentu« (Cortes), ((nasledstveni za-kon», «Listina Spancev«. (Fuero de l0s Espanoles) in ((Listino dela« ter P“( prehodnih določb. ((Organski zakon« za ustavno re-mrrno posveča eno poglavje tudi oboroženim silam, urejuje dejav-host državnega sveta, sveta za narodno gospodarstvo in računskega sodišča ter govori o krajevni upra-vn Ena od štirih dodatnih določb sPreminja »Listino o delu« ter spre. minja značaj sindikalne organizacije. “Organski zakon« o ustavni re-f°rmi je parlament na današnji ple-n®rni seji soglasno odobril. Prihodnji mesec bo v Španiji re-mrendum za odobritev nove ustave. Uanes so objavili odlok, ki določa hačin referenduma. Volilno pravi-c° imajo vsi državljani, ki so do-Segli 21. leto starosti. Na glasov-mcah bo natiskano samo naslednje Vprašanje: «Ali odobravate s svojim glasom načrt zakona... ki je bil odobren tega dne?« Na belem prodoru bodo volivci morali napisati “da» aii (,ne». Domnevajo, da bo referendum 14. ali 15. decembra. Tako imenovana ustavna reforma, ki jo je napovedal Franco, bo P° mnenju pravnih strokovnjakov menjala nekatere plati režima, toda v bistvu ostane režim nespremenjen. Med glavnimi spremembami imenovanje predsednika vlade. Pranco bo odslej obdržal samo me-®io državnega poglavarja in poveljnika oboroženih sil. Predsednika viade pa bo izbral Franco sam na pndiagi seznama treh imen, ki ga n® Predložil ((kraljevi svet«. Izbrali Predsednik vlade bo sestavil vla-ostal bo na oblasti pet let in n° deloval pod vodstvom Franca. General Franco ni določil nobe-n®ga naslednika, toda »organski za- 1 ®» potrjuje, kar predvidevajo od-j?ki iz leta 1947, ki so uvedli špan-,k° monarhijo, ne da bi postavili na prestol. Tl dekreti dolo- General Franco čajo, da bo Francov naslednik kralj. —1 j-----—Sedaj je Franco še okrepil to do- ločbo, s tem da je predlagal, naj prestolonaslednik prevzame naslov državnega poglavarja v primeru Francove odsotnosti iz države ali v primeru njegove bolezni oziroma njegove smrti. Nova ustava ne določa ločitve Cerkve od države, govori pa o verski svobodi, t. j. razveljavlja tiste določbe, ki so dopuščale samo katoliške slovesnosti in obrede v javnosti. «Franglais>; PARIZ, 22. — Visoki komisar za atomsko energijo Francis Ferrin, ki je tudi član akademije znanosti, je napovedal odločen boj proti tako imenovanemu znanstvenemu «franglais». Izjavil Je, da mora «franglais» v najkrajšem času ((umreti«. Kakor je znano, nazivajo v Franciji s tem izrazom pofrancoza-ne angleške znanstvene izraze. Nedavno je v Franciji izšla tudi knjiga pod imenom «Franglais», ki odločno biča pačenje francoskega Jezika. Perrin je poudaril dejstvo, da se je preveč tujih besed vrinilo v francosko znanstveno govorico, kljub temu da obstajajo jasni in nedvoumni francoski izrazi. Tudi druge akademije so v preteklosti obsodile dejstvo, da se Francozi bolj zaradi lenobe pretirano poslužujejo na vseh sektorjih tujih besed namesto francoskih. B. Kraigher o borbi proti centralistični ideologiji BEOGRAD, 22. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher je izjavil nocoj v intervjuju z ravnateljem ljubljanske televizije Borisom Mikošem, da je brionski plenum nedvomno_ zlomil vrh politični ideologiji državnega centralizma, da pa to še ne pomeni, da danes ne žive več etatistične centralistične teorije in pojavi, s katerimi se bo treba še dolgo boriti. V sedanjem trenutku je po besedah Kraigherja najbolj važno, da se vse napredne sile zavzamejo za izvajanje glavne naloge, predvsem da se na samoupravljanju utemeljeni družbeni gospodarski odnosi dvignejo na višjo stopnjo. ' Po Kraigherjevem mnenju izhaja večina deformacij iz idejno primitivnega gledanja na nekatera najvažnejša vprašanja, kot so nacionalno vprašanje, družbeno politična ureditev in gospodarski sistem. Kraigher je dodal, da se danes v razpravah o ključnih ideoloških in teoretičnih vprašanjih pogostoma vulgarizira, oziroma enostransko tolmači Marxova misel o politični e-konomiji, kar ustvarja škodljivo 0-zračje, ki se manifestira v delu slovenske inteligence in med študentovsko mladino, med gospodarstveniki in v slovenski javnosti sploh. V prihodnjem letu se še ne bodo spremenili odnosi v razdelitvi nacionalnega dohodka, splošna potrošnja se bo gibala v mejah določenih srednjeročnih načrtov, kar pomeni, da ne bo prišlo do nobenega dodatnega obdavčenja gospodarstva. Kraigher je napovedal odločno izvajanje politike zoženja investicij. Reforma je korak, ki ga mora vsaka država napraviti, če hoče preiti iz nižje na višjo raven razvoja. Kraigher sodi, da je ta korak precej revolucionaren, da pa drugačen ni mogel biti. na dela na področju zgodovine, filozofije in književnosti so zelo pomembna za proučevanje zgodovinskih in socialnih razmer v Dubrovniku in v Boki Kotorski. Nekatera njegova dela so bila objavljena v izdajah Jugoslovanske akademije Srditi boji v Vietnamu SAJGON, 22. - Včeraj je bila na področju Pleiku srdita bitka, med katero je enota osvobodilne vojske, ki je štela 400 mož, napadla in uničila ameriško posadko 21 mož na tem področju. Američani so se branili štiri ure, pri čemer so uporabljali tudi topništvo in letalstvo. Samo trem ameriškim vojakom je uspelo zbežati, čeprav so bili ranjeni. Na severnem delu «področja C» s 1 osvobodilne sile bombardirale preteklo noč z možnarji ameriško postojanko. Danes se že tretji dan nadaljujejo na osrednji planoti boji med ameriškimi in osvobodilnimi četami. V boj je poseglo veliko število ameriških letal, zaradi česar so se morale • osvobodilne sile u-makniti. Od časa do časa pa se ponavljajo manjši spopadi. Opaža se tudi večja dejavnost osvobodilnih REŠEVANJE VLADNI KRIZE Y BONNU Večje možnosti male koalicije med liberalci in socialdemokrati? Obtožbe vzhodnonemške komunistične stranke proti Kiesingerju Svetovni židovski kongres o nevarnosti nacizma gonske vojske ter so zasedle tudi eno vojaško postojanko, pri čemer je imela sajgonska vojska velike izgube. znanosti in umetnosti. Pred dvema sil na področju delte reke Mekong, letoma je bil z odlokom Vatikana,! V zadnjih dneh so osvobodilne sile grebu™škofuteB2racukdUo3en It ^ ?pazovalnih stolP°v saT slov častnega doktorja bogoslov skih ved. Kot verski poglavar dubrovniške škofije, kateri je riačelo-val nad 25 let, je Pavao Butorac mnogo storil za vzpostavitev dobrih odnosov med državo in Cerkvijo. Ob smrti dubrovniškega škofa je predsednik verske komisije izvršnega sveta sabora Hrvaške Ivekovič izrekel sožalje predsedniku škofijskih konferenc v SFRJ, zagrebškemu nadškofu dr. šeperju. MOSKVA, 22. — Prvi podpredsednik ZAR Abdel Hakim Amer je prišel danes > Leningrad. Njegovo letalo je moralo namreč pristati v tem mestu zaradi goste megle nad Moskvo. Jutri zjutraj bo prišel z vlakom v sovjetsko prestolnico. Njegov obisk v Sovjetski zvezi bo trajal en teden. BONN, 22. — Danes je bil v Bonnu nov sestanek med predstavniki dveh glavnih opozicijskih strank, to je socialdemokratske in liberalne. Sklenili so, da bodo ustanovili ožji odbor izvedencev, ki naj išče skupno podlago za finančne zadeve, glede katerih se niso mogli še spo- -razumeti. Po mnenju opazovalcev bi imenovanje tega ožjega odbora moglo pomeniti nadaljnje zbližanje med socialdemokrati in liberalci. Eni in drugi se baje bistveno strinjajo o programu morebitne «male koalicije« z izjemo finančnih zadev. Po sestanku je socialdemokratski voditelj, zahodnoberlinski župan Brandt izjavil, da so ugotovili široko enakost pogledov med obema strankama, kar se tiče zunanje politike, varnosti in nemške združitve. Poudaril je zatem, da je treba naglo sestaviti vlado, ki bi slonela na stalni in trdni podlagi. Opozoril je, da se ne smejo delati prenagljeni zaključki v zvezi s posvetovanji med tremi glavnimi strankami v sedanji fazi pogajanj. tiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii mm iiiiiiimmiiiiimiiiitinHiitiMiiiMiiiHiiimiinmiiiHiiiaiiMiHmiMimiiiiiiiiiHMiHniimmiiinmimiMiiHiiiitiiuiHumnMiniimi ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA POLOŽAJA Vsedržavna stavka kovinarjev Napovedana stavka mestnih prevozov Zatišje v rimskem političnem življenju - Državno monopolno podjetje za tobak bodo vključili v IRI ■ Kitajska trgovska delegacija v Italiji RIM, 22. — Danes je bila po vsej Italiji vsedržavna stavka kovinarjev zasebnih podjetij, ki je trajala 24 ur in ki se bo ponovila 24. novembra in 1. decembra. Po podatkih sindikalne organizacije kovinarjev FIM-CISL je znašal odstotek stavkajočih delavcev: v Bologni 80, v javnih dvoranah in povedal, da bodo potrebni ustrezni zakonski ukre- netkah 93, Cremoni 98 in Mode- ?}■ PoPoldne Pa so v ?enatu P™-* ™ on nTniu.nnTT „„ h razpravo o upravm preureditvi Ferrari in Leccu 75, v Reggio E-milii 90, Pavii 95, Arezzu 90 Be- ni 90. FIOM-CGIL pa govori o splošnem odstotku stavkajočih, ki je dosegel 90 odstotkov. Vsedržavne sindikalne organizacije uslužbencev avtobusnih in tramvajskih podjetij so sporočile, da bo ONMI (vsedržavne ustanove za mater in otroka). Gre za vladni zakonski predlog, ki ga je izdelala senatorka Giuliana Ne enni in ki se nanaša na demokratizacijo te ustano- j, - __„ , ve, tako da bo ponovno prišla v enotna stavka v petek, 9. decem- okvjr občin t £okrajin medtem ko jo sedaj zaradi pomanjkljivih bra, in bo ustavljen ves mestni ter krajevni avtobusni, tramvajski ter trolejbusni promet. V skupnem poročilu ugotavljajo sindikalne organizacije, da ni bilo možnosti pogajanj tudi po posredovanju ministra za delo Bosca in da so tako zasebna kot javna podjetja zavzela stališče, ki nasprotuje kakršnemu koli pogajanju. Na splošno pa je nastalo v političnem življenju zatišje, ki odraža predvolilno razdobje, saj bodo v nedeljo važne delne upravne volitve in stranke so zaposlene pri teh volitvah, ki bodo prve po združitvi PSI in PSDI. Istočasno pa sedaj zakonskih osnov vodijo imenovani k( misarji. V poslanski zbornici Je podtajnik za zunanjo trgovino Vetrone odgovoril na vprašanje misinskega poslanca glede trgovske delegacije Ljudske republike Kitajske v Italiji. Podtajnik je dejal, da so lanskega februarja istočasno odprli v Pekingu sedež italijanskega zavoda za zunanjo trgovino (ICE) in v I-taliji kitajski trgovinski urad, s čimer se je občutno povečala izmenjava, ki je za Italijo aktivna. Kitajski urad je majhen in ga sestav- en kot «nepojmovanja smisla nedaven reorganizacije zveze in njene vloge v družbeni skupnosti.« vi EM in FbUI. istočasno pa sedaj Hajo trgovski zastnnnik 4 funkHn Umrl je dubrovniški škof Pavao Butorac DUBROVNIK, 22. - V Dubrovniku je sinoči umrl v 79. letu starosti škof dubrovniške škofije Pavao Butorac, ugledni znanstveni in kulturni delavec. Njegova znanstve- za izvajanje vladnega zakonskega odloka v korist poplavljencev in je večina ministrov ter drugih vladnih in političnih predstavnikov zaposlena s tem vprašanjem. V senatu so bili danes na dnevnem redu odgovori na vprašanja. Podtajnik za finance Valsecchi je povedal, da bodo državno monopolno podjetje za tobak spremenili v družbo v okviru IRI, da ga bolje usposobijo, da bo lahko vzdržalo tujo konkurenco, ki je postala še zlasti ostra v okviru evropskega skupnega tržišča. Podtajnik za zdravstvo Volpe pa je govoril o klimatskih prilikah v lllll•lllllll■lllllllll•lMll»^lllllllll■lllll■ll||||||tl„l■llllllllllllllllll■l|lTlnll„lllll„llll„llllllllll|||||||||■llll„|l||lrllll|„ll|l||lNlllll„„„llllllllllllllllllllll|l|||a||„,|l|l• NADALJEVANJE RAZPRAVE 0 KITAJSKEM PREDSTAVNIŠTVU Francija odločno zavrača načelo dveh kitajskih držav Zavrača tudi italijanski predlog in poudarja, da je treba pekinški vladi omogočiti izvajanje njenih pravic NEW YORK, 22. — Francoski predstavnik je danes med razpravo o kitajskem predstavništvu v OZN poudaril, da je nesprejemljiv vsak predlog, ki temelji na načelu dveh kitajskih držav, če drugače ne, tudi zaradi tega, ker sta to načelo že zavrnili Kitajska in For-moza. Francoski predstavnik Je tudi izjavil, da nasprotuje italijanskemu predlogu o ustanovitvi posebne študijske komisije. Poudaril je, da ni razloga, da bi vprašali pekinško vlado, ali bi sprejela kitajski sedež, ker »naša edina dolžnost je omogočiti pekinški vladi izvajanje njenih pravic«. Res je, je dodal francoski predstavnik, da je Peking v preteklosti poluradno omenil reforme Združenih narodov kot pogoj za svoj vstop in je za ta vstop postavil tudi druge pogoje, toda vsaka država ima pravico predlagati reforme in tudi postavljati pogoje za svojo udeležbo, članom Združenih narodov pritiče potem naloga, da sprejmejo ali zavrnejo te re- forme.« Tudi angleška delegacija je že dala razumeti, da ne bo glasovala za italijansko resolucijo. čangkajškova delegacija Je sinoči objavila sporočilo, s katerim zavrača italijanski predlog o imenovanju posebnega študijskega odbora. Agencija «Nova Kitajska« obtožuje ZDA, da kujejo zaroto skupno z majhno skupino hlapčevskih držav, da bi Kitajska ostala še dalje zunaj Združenih narodov. Dalje pravi agencija, da so ZDA nahujskale svoji hlapčevski državi Japonsko in Tajsko, da sta znova predložili resolucijo o tako imenovanem »važnem vprašanju«, ki zahteva pri glasovanju dvetretjinsko večino. Hkrati so ZDA nahujskale Kanado, Italijo in nekatere druge države, da začnejo novo spletko »dveh Kitajski) kot njih »druga obrambna črta«, da preprečijo Kitajski, da bi prevzela svojo zakonito pravico predstavništva. Agencija pravi, da je ita-lijanski predlog »mračna spletka ZDA« in «nova zarota ZDA, ki pa je bila razkrinkana in J« naletela na odpor, takoj ko je bila predložena«. Indonezijski dolgovi SZ DŽAKARTA, 22. — Indonezijski zunanji minister Malik je izjavil, da je Sovjetska zveza zahtevala od Indonezije, naj plača velik dolg, ki ga ima v Sovjetski zvezi. Malik je dodal, da so to zahtevo postavili že med njegovim obiskom v Moskvi. Glavni namen Malikovega obiska v Moskvi Je bil doseči odložitev plačevanja dolgov. Toda tedaj so postavili odločne zahteve, naj se dolgovi odplačujejo ob določenih rokih. V indonezijskih krogih v Moskvi pa se govori, da se je stanje v zadnjih dneh «izboljšalo» in da bi razgovori, ki trajajo že tri tedne, lahko preprečili takojšnje plačilo indonezijskega dolga, ki znaša 1200 =„o» »urj,, <„«>*» -m »|KTa,S'3»KiT-ip;ij“«S ujara uri. Izveze, je upravni odbor DKH ozna- s tem uradom nobenih težav. Poslanska zbornica je nato nadaljevala razpravo o petletnem gospodarskem načrtu. Predsednik posebne komisije za stanovanjske najemnine Breganze je po dolgi današnji seji izjavil, da bo po vsej verjetnosti treba podaljšati zaporo najemnin še za nekaj časa. To je utemeljil, ker se je zaradi izrednih dogodkov bistveno spremenil položaj, poleg tega pa smo že na koncu novembra in je skoro nemogoče, da bi pravočasno sprejeli ustrezni zakon. Med zasedanjem je podtajnik De Cocci v i-menu vlade poudaril, da je treba sprejeti izredne norme v korist poplavljencev, s čimer se je strinjal predsednik komisije. «NUOVA POESIA JUGOSLAVA« DKH o pristojnosti Zveze književnikov Jugoslavije ZAGREB, 22. — Upravni odbor Društva književnikov Hrvaške je odekel koordinacijskemu odboru Zveze književnikov Jugoslavije pravico, da izreka sodbo, kakršno je dal ob izdaji antologije «Nuova poesia jugoslava«. Upravni odbor sodi, da so nekateri člani odbora nepooblaščeno moralno - politično obsodili antologijo in da tako ravnanje škodi jugoslovanski kulturi v celoti. Sklicujoč se na člen 12 statuta Zveze književnikov Jugoslavije, upravni odbor DKH ugotavlja, da koordinacijski odbor nima vloge samostojnega arbitra niti v poslih posameznih društev in združenj, še posebno ne na estetskem in moralno-političnem področju. V izjavi, ki jo je Društvo književnikov Hrvaške poslalo koordinacijskemu odboru, se ugotavlja, da koordinacijski odbor niti s formalne plati ni pristojen, da kot uradni organ zveze javno obsodi Cirila Zlobca in njegovo antologijo. Upravni odbor DKH odreka izjavi odbora zakonitost in sodi, da so to le zasebna izstopanja skupine posameznikov in posameznih članov koordinacijskega odbora, ki so bili na seji. Upravni odbor DKH . je reagiral tudi na izjavo tajnika Zveze književnikov Jugoslavije Mladena Olja-če, v polemiki s Slavkom Mihaličem, da se zadeva postavi pred častno sodišče. Upravni odbor Društva književnikov Hrvaške ugotavlja, da Zveza književnikov Jugoslavije po statutu sploh nima častnega sodišča, poskus pa, da se Gromiko sprejel Folchija MOSKVA, 22. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je sprejel danes poslanca Folchija, ki je prišel včeraj v Moskvo, da predseduje italijanski delegaciji na zasedanju mešanega italijansko - sovjetskega odbora za gospodarsko, znanstveno in tehnično sodelovanje. Pogovor med Folchijem in Gromikom je trajal štirideset minut. Popoldne je Folchija sprejel predsednik vrhovnega sovjeta SZ Spi-ridonov, ki je sporočil sovjetsko sočustvovanje zaradi povodnji, ki je prizadela Italijo. Folchi pa je prosil Spiridonova, naj se pri vseh sovjetskih oblasteh zahvali za solidarnost, ki jo je Sovjetska zveza pokazala ob tej priložnosti, Delo mešanega odbora se Je nadaljevalo zjutraj in popoldne. Jutri bodo začeli pripravljati zaključno poročilo o zasedanju. Liberalni voditelj Mende pa Je izjavil, da bo morala njegova stran, ka določiti, s katero od drugih strank je mogoč čim širši sporazum. Obe delegaciji se bosta ponovno sestali v petek. Pred današnjim sestankom je liberalni voditelj Mende zanikal trditve nekega hamburškega časopisa, češ da je njegova stranka izrecno pozvala socialne demokrate, naj povedo, ali hočejo ustanovitev «male koalicije« ali ne. Pripomnil je, da bodo objektivno diskutirali, ali je mogoča sestava vlade, ki bo lahko delovala. Jutri se bodo liberalci sestali z demokristjani, ti pa se bodo v četrtek sestali s socialdemokrati. Danes so se sestali tudi glavni predstavniki demokristjanske stranke pod predsedstvom kanclerja Er-harda, da proučijo sedanje stanje v zvezi z dosedanjimi posvetovanji. Voditelj krščansko socialne stranke Strauss je izjavil, da je treba čim prej rešiti vladno krizo v Bonnu. Dodal je, da njegovo gibanje še dalje podpira kandidaturo Kiesinger-ja, in je ironično dodal, da bi ga morebitna vladna koalicija med liberalci in socialni demokrati «zelo zabavala«. Izrekel je mnenje, da se bodo pogajanja za novo vlado zaključila najpozneje 10. decembra, in je dodal, da bo vstopil v vlado, kateri bo predsedoval Kiesinger, «samo če bi to narekovali politični položaj in morAlni vidiki, in tudi v tem primeru z jasnimi pogoji«. Ugotovil Je, da imata s Kie-singerjem skupno prepričanje, da se nobeno zunanjepolitično vprašanje ne more rešiti brez Pariza ali proti Parizu. Demokristjanska parlamentarna skupina, ki se je danes sestala, je znova poudarila zaupnico Kiesinger-ju in odobriia njegovo poročilo o dosedanjih pogajanjih. Tajnik parlamentarne skupine Rasner je izjavil, da je še prezgodaj, da bi se lahko nakazala težnja v prid ene ali druge možne koalicije. Tajnik socialdemokratske skupine Mommer je poudaril, da Kiesinger-jeva kandidatura za kanclerja vzbuja pridržke zaradi reakcije, ki jo je Kiesingerjeva preteklost izzvala v tujini. Dodal pa je, da njegova skupina ni še zavzela stališča glede tega. Glede morebitne udeležbe Straussa v vladi je Mommer izjavil. da je to samo »postranske važnosti«. predsednik neonacistične stranke Adolf von Thadden je izjavil, da «se bo vse pomirilo, ko bodo ljudje razumeli, da mi ne obnavljamo tretjega rajha, temveč se omejujemo samo na nacionalistično opozicijo proti strankam v Bundestagu«. Krščansko socialna in socialdemokratska skupina v bavarski zbornici sta se sporazumeli, da se ne bosta držali pravilnika zbornice, kar se tiče izvolitve predsednika in dveh podpredsednikov. Zaradi tega ne bo zbornica imela neonacistične teljev v propagandni službi nemškega zunanjega ministrstva v tretjem raihu. Kot tak je imel Kiesinger stike z ministrom Goebbelsom in Ribbentropom in je praktično nadzoroval nacistično propagand« v tujini. Iz New Yorka poročajo, da so sklicali za 12. decembra v Londonu vodstvo svetovnega židovskega kongresa, ki bo razpravljalo o nedeljskem uspehu neonacistične stranke na Bavarskem. Predsednik kongresa Goldman je izjavil: «Pred tridesetimi leti smo ustanovili svetovni židovski kongres, da opozorimo svet o nevarnosti hitlerizma. Ne trdim, da smo sedaj v enakem položaju, toda mi Židje in vsi odgovorni ljudje ne bi bili pametni, če bi podcenjevali sedanjo težnjo v Nemčiji.« Dodal je, da so izidi volitev v Hessenu in na Bavarskem znak nezadovoljstva široke skupine Nemcev zaradi pomanjkanja pravega vodstva, bolj kakor preporod antisemitizma po hitlerjevskem vzorcu. Rasist Smith povabljen v London LONDON, 22 — Danes so v Londonu sporočili, da je rasist lan, ____________ _____ ___________ Smith sprejel vabilo, da pride ga podpredsednika, kljub temu, da .... je ta stranka dobila na nedeljskih volitvah 15 sedežev. Krščanski so-ci Jci bodo imeli predsedstvo in drugo podpredsedstvo, socialdemokrati pa prvo podpredsedstvo. Predstavnik vzhodnonemške komunistične stranke Albert Norden je danes na tiskovni konferenci v vzhodnem Berlinu nokazal dokumente, iz katerih izhaja, da je bil Georg Kiesinger eden glavnih vodi. »pred koncem leta« v London, kjer bo sodeloval pri televizijski oddaji, ki bo posvečena Rodeziji. To je sporočil danes televizijski napovedovalec David Frost, ki Je izjavil, da je Smith začasno sprejel vabilo, če ne bo britanska vlada sporočila, da se obisk ne more dovoliti. V Salisburyju je Smithov predstavnik potrdil, da je Smith sprejel vabilo. Dan odhoda ni bil še določen. PALMI (Reggio Calabria), 22. — Pri cestni nesreči, ki se je dog> dila v bližini kraja Rosarno, so zgubile življenje štiri osebe, drugi dve pa sta bili hudo ranjeni. Nesreča se je dogodila, ko sta se trčili avtomobil «Fiat 800», v katerem je bilo pet oseb. in tovornjak »Fiat 750», v katerem je bil san* vozač. ...“'““"e..................................... VAŽNA POSVETOVANJA V MOSKVI Britanski minister Brown na obisku v Sovjetski zvezi Posvetoval se bo z Gromikom zlasti o Vietnamu in o neširjenju jedrskega orožja MOSKNIA, 22. — Britanski zuna-. voditelja britanske delegacije na nji minister Brovvn je prispel nocoj razorožitveni konferenci Beelev iz-v Leningrad, od koder bo nadalje-1 vedenec za jugovzhodno Azijo Mur- val z vlakom pot v Moskvo, kamor bo prispel jutri zjutraj ob 7.15 po srednjeevropskem času. Brovvn je imel odpdtovati z letalom iz Londona že sinoči, toda zaradi slabega vremena v Moskvi je pot odložil do danes. Ko je letalo prispelo nad Moskvo, je bila nad letališčem gosta megla, zato je letalo nadaljevalo pot do Leningrada. Zaradi tega bodo morali nekoliko menjati program obiska. Pred odhodom iz Londona je Brovvn izjavil, da sta z Gromikom mnenja, da je nadaljnja izmenjava misli po pogovoru, ki sta ga imela v New Yorku, lahko koristna za vse. Govorila bosta o številnih vprašanjih, med katerimi Je tudi sopredsedstvo ženevske konference. Browna spremljajo izvedenec za sovjetske zadeve Smith, pomočnik ray in načelnik tiskovnega urada zunanjega ministrstva Maitland. Navzočnost Beeleya in Murraya potrjuje, da bosta Brown in Gromiko predvsem govorila o neširjenju jedrskega orožja in o Vietnamu. Napoved Brownovega obiska v Moskvi pred dvema tednoma, ko je bilo njegovo potovanje v Sovjetsko zvezo že predvideno za januar, dopušča domnevo, da so vprašanja, ki so na dnevnem redu pogovorov med obema ministroma še posebno nujna. »Observer« je včeraj pisal, da je potreben predčasni sestanek med Brownom in Gromikom zaradi Vietnama. List Je mnenja, da imajo v Moskvi božične praznike kot na), bolj ugodno priložnost za začetek premirja, kateremu naj bi sledila morebitna mirovna pogajanja. Poplav v Italiji še vedno ni konec, in sicer na področju delte reke Pad, kjer voda s poplavljenega področja narašča ter vedno huje pritiska na nasip, ki še edini brani del otoka Donzeila, ki je ostal nepoplavljen. Na področju Belluna je zapadel sneg in skupaj z mrazom ovira obnovitvena dela. V Florenci pa še vedno ni obnovljen vodovod in tudi osnovne šole bodo odprte šele 5. decembra. Predsednik vlade Moro si je zjutraj ogledal najbolj prizadete kraje na tridentinskem področju, nato pa je odpotoval v Grosseto. * * • Uspehi novih nacistov v Hessenu in prejšnjo nedeljo na Bavarskem so povzročili za 12. decembra t. 1. sklicanje vodstva svetovnega židovskega kongresa v Londonu, katerega predsednik je izjavil, da .odgovorni ljudje ne bi bili razumni, če bi podcenjevali sedanje težnje v Nemčiji«, in da so zadnji volilni izidi »znamenje nezadovoljstva široke skupine Nemcev zaradi pomanjkanja pravega vodstva«. Sicer pa so se včeraj pokazali — po sestanku socialdemokratov in liberalcev — da bo morda možno sestaviti vlado .male koalicije«. Stališča so se tako zbližala, da so ugotovili enakost pogledov glede zunanje politike, varnosti in nemške združitve ter so ustanovili ožji odbor izvedencev, ki naj poišče skupno podlago za finančne zadeve, glede katerih se niso še sporazumeli. Britanski zunanji minister Brown je prišel na obisk v Sovjetsko zvezo, kjer se bosta z Gromikom pogovarjala verjetno predvsem o prepovedi širjenja jedrskega orožja in o Vietnamu. Spričo dejstva, da bi Broun i loral obiskati Sovjetsko zvezo šele v januarju, domnevajo komentatorji, da so omenjena vpra. Sanja postala zelo nujna. Španski fašistični diktator Franco je včeraj končno prebral napo-vedano izjavo o ustavni reformi. Toda njena vsebina ne kaže nič novega, ker bo režim ostal nespremenjen. Med nebistvenimi spremembami je tudi imenovanje pred. sednika, ker bo Franco obdržal funkcije državnega poglavarja in poveljnika oboroženih sil in bo predsednika vlade sam izbral izmed treh oseb, ki mu jih bo pred-lagal «kraljevi svet«. Pri vsem tem se pripominja, da bo na podlagi odlokov iz leta 1947 Francov naslednik kralj in Franco je včeraj predlagal, naj prestolonaslednik prevzame naslov dr avnega poglavarja v primeru njegove odsotnosti iz države ali njegove bolezni ali smrti. Nova ustava določa tudi ločitev Cerkve od države in razveljavlja tiste določbe, ki so dopu ča. le samo katoli ke javne slovesnosti in obrede. V nadaljevanju razprave o sprejemu Kitajske v OZN je včeraj fran coski delegat izjavil, da je nesprei jemljiv vsak predlog, ki temelji na načelu dveh kitajskih držav, ter da nasprotuje italijanskemu predlogu o ustanovitvi posebne študijske komisije. Zlasti pa je poudaril, da je «edina dolžnost OZN omogočiti pekinški vladi izvajanje njenih pravic«. V Južnem Vietnamu je bila pred-včerajšnjim srdita bitka med partizani in ameriško postojanko na področju Pleiku. Samo trem ameriškim vojakom je uspelo zbežati, če. prav so bili ranjeni. Na osrednji planoti se že tretji dan nadaljujejo boji med partizani in Američani, ki uporabljajo močne letalske enote. Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.9, najnižja 5.3, ob 19. url 7.8; vlaga 90 odst., zračni tlak 1021.2 stalen, veter 6 km vzhodnik, nebo pocblačeno, padavine 6 mm, morje mirno, temperatura morja 13 stopinj. Tržašk iievnik Danes, SREDA, 23. novembra Klemen Sonce vzide ob 7 15 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 9.13, Luna vzide ob 14.33 in zatone ob 2.08 Jutri, ČETRTEK, 24. novembra Janez PROTEST LADJEDELNIŠKIH DELAVCEV PROTI VLADNIM SKLEPOM Skoraj stoodstoten uspeh stavke kljub odsotnosti sindikata CISL Delavci so se zbrali na zborovanju v kinu Alabarda, kjer sta jim govorila Burlo za FIOM-CGIL in Fabricci za UIL Med zborovanjem tržaških ladjedelcev v kinu Alabarda Včeraj opoldne so delavci državnih in zasebnih podjetij ladjedel-ske industrije v Trstu zapustili svoja delovna mesta v znak protesta proti vladni politiki glede bodoče ureditve ladjedelniške dejavnosti v državi ter še posebej v našem mestu. Stavko sta proglasili dve sindikalni organizaciji, in sicer FIOM-CGIL ter odgovarjajoči sindikat Delavske zbornice - UIL. Po podatkih sindikalnih organizacij je stavka zajela 97 odst. delavcev državnih podjetij ter 95 odst. v zasebnih podjetjih. Te številke povedo, da sklep sindikalne organizacije CISL ni vplival praktično na potek stavke. Takoj po prekinitvi dela so stavkajoči delavci (velika večina je seseda pripadala ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojev ter Arzenalu) odšli na Trg Stare mitnice. Napovedano zborovanje na Garibaldijevem trgu je namreč odpadlo zaradi dežja ter je bilo v kinu Ala- bci rdci Pred zbranimi delavci, ki so napolnili dvorano, sta nastopila sindikalna voditelja Burlo (za FIOM-CGIL) in Fabricci (za Delavsko zbornico - UIL, ki sta pojasnila sta. lišča obeh organizacij in vzroke, ki so prisilili odgovorne voditelje, da napovedo stavko, čeprav so roditelji CISL zavzeli nasprotno stališče. Burlo je v svojem govoru podrobno opisal vse dogodke, začenši od 14. oktofcrw.4wi.60 se v Rimu sestali sindikalni voditelji z ministrom Pieraccinijem in drugimi visokimi predstavniki politične oblasti in državnih podjetij. Tedaj so zagotovili sindikalnim predstavnikom, da se bodo posvetovali z njimi o vsakršnem ukrepu, ki bi ga odgovorni činitelji sprejeli na področju ladjedelniške industrije. Sindikalne organizacije so potem večkrat zahtevale, da bi prišlo do stikov, toda nikoli niso dobile odgovora na svoje zahteve. Medtem so se na področju ladjedelništva že začeli izvajati določeni ukrepi, ki kažejo na likvidacijo nekaterih dejavnosti. Spričo tega so sindikalne organizacije opozorile prizade- te oblasti že pred 15 dnevi, da utegne priti do stavke. Tega mnenja so bili tudi predstavniki CISL, ki so potem nenadoma spremenili svoje mnenje ter obtožili voditelje ostalih dveh sindikatov, da hočejo sprožiti stavkovno gibanje zaradi volilnih manevrov. Resnica pa je popolnoma drugačna — je dejal Burlo. V resnici so sindikalni vo- ditelji CISL sprejeli zahteve, ki so jim prišle iz tistih krogov, ki trdijo, da so ukrepi CIPE koristni za Trst. Tudi voditelj Delavske zbornice Fabricci je v svojem govoru poudaril ista dejstva. V nekaterih primerih je bil celo ostrejši od svojega kolega Burla. Tako je označil delovanje CISL kot razbijaško ter je poudaril, da je borba za ladjedelnico Sv. Marka življenjsko vprašanje za Trst in za vse njegovo gospodarstvo. Predsednik družbe «Shell Italiana» pri dr. Caidassiju Včeraj sta se sestala predsednik družbe »Shell Italiana« Guicciardi in predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi Po sestanku je Caidassi izjavil, da mu je Guicciardi potrdil, da bo «Shell agricola» prihodnji mesec zaključila študijo o gradnji v tržaškem pristanišču mednarodnega središča za sadje in zelenjavo. Kot smo že pisali, se je zamisel o ustanovitvi v Trstu središča za promet s sadjem in zelenjavo v tržaškem pristanišču porodila že pred nekaj leti. TUDI VČERAJ DOLGA VRSTA VOLILNIH ZBOROVANJ Komunisti in socialisti obsojajo fašistične izgrede na univerzi Pismo Pietra Nennija tržaškim volivcem - Zborovanje SS proti razlastitvam Tudi včeraj je bilo na tržaških trgih in ulicah nešteto volilnih zborovanj, saj imajo stranke le še nekaj dni na razpolago, da obrazložijo volivcem svoja stališča. Med mnogimi zborovanji, ki so jih imeli včeraj komunisti, je bilo najvažnejše na Trgu Garibaldi, kjer je govoril federalni tajnik Šema, ki je obravnaval predvsem vprašanja demokracije v italijanskem življenju. Govornik je omenil nedavni napad fašistov na študenta Moc-chija in poudaril resnost teh dogodkov ki so se pripetili tudi v Rimu, kjer je med fašističnimi demonstracijami zgubil življenje študent Rossi. Nato je Šema govoril o napadu policije na delavce, ki so 8. oktobra demonstrirali proti sklepom CIPE o tržaškem gospodarstvu. O napadih fašistov na univerzi je včeraj govoril na volilnem zborovanju tudi kandidat združene socialistične stranke Ghersi. V zvezi z napadom na študenta Mocchija je Ghersi poudaril, da se ta dogodek ujema z ozračjem nasilstva v univerzitetnem življenju, ki pa ima svoje korenine predvsem v fašistični politiki in metodah misovcev. Včeraj je za isto stranko govoril tudi prof. Apih, ki je dejal, da nova stranka namerava utrditi socialistično laično ideologijo, kar dokazuje vztrajna in plodna kampanja za malo razporoko. Kandidat Bociniolli pa je polemiziral z liberalci in poudaril, da preureditev in illilllIllIlIllliHlllllllllllllllllllllllIlIllIllUliiiiiUlliiiiliiiiiiilllllllliiiillllllllllIllilliHIlllliliiliHirriiiilliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiilllillliillllllllllllilliliili SEJA DEŽELNEGA SVETA Soglasno odobren zakonski osnutek o 600 milijonih pomoči poplavljencem Obsodba 'fašističnega razgrajanja in napada na univerzi ■ Odbornik Stopper orisal povezavo med deželnim in vsedržavnim načrtovanjem Na včerajšnji seji deželnega sveta je najprej odbornik za šolstvo Giust odgovoril na vprašanji demokristja-na Colonija in Dulcija (PSI-PSDI) ter na interpelacijo komnuista Bo-sarija glede dogodkov v zvezi s fašističnim napadom na univerzi. Pri tem so spregovorili tudi svetovalci Moro (PSI-PSDI), Mizzau (KD), Morpurgo (PLI) in Bosari, ki je orisal interpelacijo. Odbornik Giust je v svojem odgovoru najprej omenil dogodke na univerzi in rekel, da je navezal stike s predstavniki študentov in rektorjem, da bi se vzpostavil red. Zatem je omenil tudi napad na študenta Mocchija, ki pomeni žalosten dodatek fašističnim manifestacijam. Odbornik je obsodil ta napad in dejal, da so uvedli preiskavo akademski senat in sodni organi. Zatem Je prišel na vjrsto zakonski osnutek o spremembah nekaterih postavk letošnjega proračuna, uiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiimifiiiiiiiiiumuiuaiiniiiiiiii OBČINSKA UPRAVA V LETIH 1962-66 Letos za 1 milijardo lir več občinskih davkov kot 1.1962 Potrebno bo mehanizirati davčni oddelek ■ Zbor občinskih redarjev bo v kratkem štel 286 oseb V dvorani palače Costanzi je v ponedeljek predaval občinski odbornik za mestno policijo in prehrano dr. Venier o štiriletnem delovanju svojega odborništva. Dr Venier je med drugim omenil da je občinska uprava v zadnji štirih letih ustanovila tri nove občinske izpostave v Bazovici, Križu in Barkovljah ter da so sedaj v teku priprave za ustanovitev ob-činske izpostave v naselju S. Ser-gio. Nadalje je obširno obravnaval vprašanje mestnega prometa, ki postaja iz leto v leto vedno bolj težaven zaradi stalnega naraščanja števila avtomobilov. Odbornik je dejal da Je občinska uprava začela proučevati organični načrt za ureditev prometa, ki se polagoma UrNafoUje dr. Venier poudaril, da je občinska uprava posvetila veliko skrb tudi redarskemu zboru m da bodo v kratkem imeli v službi 286 redarjev. Dejal je tudi, da je okoliško prebivalstvo izrazilo zadovoljstvo zaradi obnovitve službe poljskih čuvajev in mestnih redarjev v okoliških vaseh. Govoril Je tudi o načrtih za povečanje zelenjadne tržnice na debelo ter o nadzorstvu pri izdajanju trgovskih obrtnih do- V°sinoči pa je v isti dvorani govoril odbornik za občinske davke prof. Lonza, ki je poudaril, da je občinska uprava v svojih štirih letih delovanja vodila politiko izenačenja davčnega bremena in za zmanjšanje davčnih utaj. Ta politika, je dejal odbornik Lonza, je omogočila precejšnje povišanje občinskih pre-jemkov iz neposrednih davkov, ki znašajo letos milijardo Ur več kot leta 1962. Odbornik je tudi omenil, da bo morala bodoča občinska u-prava poskrbeti za mehanizacijo davčnega oddelka, da bo lahko bolj izpopolnil svoje delovanje. Danes ob 19. uri bo v palači Costanzi govoril o štiriletnem delovanju občinske uprave kar zadeva ob. činsko osebje, proučevanje in organizacijo ter odnose z javnostjo, pristojni odbornik dr. Sergio Gasparo. Akcija za poplavljcnce Tržaški Rdeči križ je v okviru svoje akcije za pomoč poplavljen cem do včeraj ob 18.30 zbral skup- ] no doslej 7.527.580 lir. V tej vsoti'sov redne službe. je vključen 1 milijon lir, ki predstavlja izkupiček dražbe slik in kipov, ki je bila včeraj v galeriji Torbandena na pobudo Grazie Bon-zano in Tiziane Tognacchini v sodelovanju s slikarjem Adrianom De-vetto. Prav tako je v tej vsoti vključenih 105.500 lir, ki so jih zbrali stojničarji na Trgu Ponterosso. Na sedežu tržaškega radia so do včeraj zbrali skupno 24.908.115 lir, na pošti pa so včeraj prejeli 20 nakazil na tekoči račun pri predsedstvu vlade za skupnih 523.690 lir, od katerih je sam RAI nakazal 245 tisoč 650 lir, glavni računovodski u-rad pa 62.900 lir. Zanimivo predavanje v Slovenskem klubu Sinoči je v Slovenskem klubu predaval ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Boris Kuhar. Predavatelj, katerega imajo obiskovalci kluba v dobrem spominu še od lani, je poslušalce in gledalce, ki so do kraja napolnili Gregorčičevo dvorano, popeljal v zahodnoafriško deželo Senegal kjer se je udeležil festivala črne u-metnosti. Predavatelj je na njemu lasten preprost in prikupen način prikazal najprej moderno glavno mesto Dakar in življenje v njem nato pa notranjost dežele, kamor se je podal s skupino domačih študentov z vlakom kakih 250 km globoko. Na kraju je zavrtel še kratek film, ki ga je posnel v Senega lu oziroma v njegovi notranjosti, kjer je življenje še silno primitivno. Predavatelju se je za res zanimivo predavanje zahvalil v imenu kluba in poslušalcev prof. dr. Vlado Turina, ki je gosta povabil, naj še kaj pride, poslušalci pa so ga nagradili z obilnim aplavzom. Vodstvo Acegata sporoča, da bo avtobus, ki odhaja od Sv. Sergija ob 7.39 na progi št. 21 od jutri da lje vozil po enkrat do križišča pri Domju, tako da bo omogočil dijakom od Sv. Sergija, ki obiskujejo srednjo šolo, da se lahko pripeljejo čim bliže šoli. Za povratek pa se bodo lahko posluževali avtobu tako da so določili, da bodo prispevali iz njega 600 milijonov lir nujne pomoči oškodovancem zadnjih poplav. Najprej je deželni odbor predlagal nižjo vsoto, ki pa so jo v komisiji na zahtevo komunističnih" svetovalcev zvišali, tako da znaša omenjenih 600 milijonov. Zaradi tega so komunisti umaknili svoj zakonski predlog, ki je predvideval tri milijarde lir pomoči, kar pa je bilo zaradi pomanjkljivih skladov letošnjega proračuna nemogoče. 2e v komisiji so se o tem sporazumeli. O zakonskem osnutku je poročal svetovalec Metus, ki je dejal, da je to največji finančni napor, ki ga je lahko storila v okviru letošnjega proračuna deželna uprava. Rekel pa je, da bo dežela porabila za pomoč oškodovancem in za razna javna dela za popravilo škode, povzročene po povodnji 3 milijarde in pol lir. Seveda se bo ta vsota v glavnem nanašala na proračun za prihodnje leto, o katerem bodo začeli razpravljati v decembru. O zakonskem osnutku so spregovorili svetovalci Pellegrini (KPI), De Sandre (PSI-PSDI), Gef-ter-Wondrich (MSI), Cocianni (KD) in Renato Bertoli (PLI), ki so se vsi ugodno izrekli o zakonskem osnutku. Njim je zatem odgovoril najprej poročevalec Metus, nato pa še predsednik deželnega odbora Berzanti. Zahvalil se je svetovalcem, ki so se izrekli za osnutek in dejal, da Je deželni odbor storil v okviru letošnjega proračuna, kar je bilo mogoče. Sedaj gre samo za prvi ukrep v prid poplavljencem, to pa ne pomeni, da se poseg dežele njim v prid s tem konča. Dežela bo pripravila še dva zakonska osnutka, pri čemer ne pojde samo za podpore, marveč tudi za razna javna dela. Mnogo bo dežela prispevala iz prihodnjega proračuna, sicer pa bo določila prispevke v ta namen še za mnogo let. Zatem je sledilo glasovanje o zakonskem osnutku, pri čemer so vse skupine glasovale zanj ter prav tako izglasovale njegovo nujnost. Po izglasovanju omenjenega zakona je odbornik za načrtovanje Stopper obširno odgovoril na interpelacije komunistov, socialistov, krščanskih demokratov, liberalcev in misovcev v zvezi z odnosom med deželnim in vsedržavnim načrtovanjem. Stopper je v začetku omenil tri državne zakone, ki se tičejo načrta, ureditve ministrstva za proračun in načrtovanje ter postopkov načrtovanja samega. Zatem je omenil pristojnosti dežele pri načrtovanju, pri čemer Je dejal, da morajo veljati pri tem kriteriji enotnosti, globalnosti in nepretrganosti. Poleg členov 4 in 5, ki govorita o pristojnosti dežele, je odbornik omenil tudi člen 50 deželnega statuta, po katerem mora država prispevati deželi za razna javna dela in druge namene. Tudi ta člen pride v poštev pri načrtovanju. Stopper je omenil prvi osnutek petletnega načrta vsedržavnega raz-voja ter dejal, da je deželni svet že oktobra 1964 odobril dokument, v katerem so bile nakazane deželne zahteve v zvezi z vsedržavnim načrtom. Dežela je zatem mnogokrat intervenirala, da bi upoštevali v osnutku vsedržavnega načrta naše zahteve in potrebe. Zlasti je deželna uprava proučila posebno poglavje v vsedržavnem načrtu, ki se nanaša na našo deželo. To poglavje vsekakor ni zadovoljivo, saj je v močnem nasprotju z zahtevami, nakazanimi v omenjenem deželnem dokumentu. Državni načrt, namreč nekoliko zapostavlja našo deželo, saj se nekako ustavlja glede industrijskega razvoja v Venetu. Pri tem ni niti dovolj poudarka na poseben položaj naše dežele in na njeni mednarodni vlogi. Zato so deželni predstavniki zahtevali prilagoditev vsedržavnega načrta našim potrebam. Načrt mora pred. videvati med drugim tudi razvoj v smeri Vidma proti Avstriji in Gorice proti Jugoslaviji ter seveda važno vlogo Trsta za zveze s srednjeevropskim zaledjem. Deželni predstavniki so zahtevali, da se vsedržavni načrt za našo deželo izboljša v zvezi s kmetijstvom, in-dustrijo, trgovino in turizmotn, avto cestami, pomorskimi prevozi, prevozi po rekah in s podjetji z državno udeležbo. Kar se ladjedel-stva tiče, je Stopper dejal, da je položaj po sklepih CIPE zadovoljiv. Stopper je potem orisal še zakonski osnutek o postopkih načrtovanja in postopek za odobritev načrta. Na koncu so na njegovo poročilo odgovorili predlagatelji interpelacij. 5 Danes ob 19. uri bodo v ameriškem kulturnem centru v Ul. Ga-latti št. 1 predvajali barvni film o Metropolitan Museumu of Art z naslovom «Dediščina umetnosti« ter «Thanksgiving v Ameriki« (tudi v barvah ampak v ameriščini). izboljšanje podržavljenih pomorskih družb pomeni, da bodo lahko te družbe vzdržale notranjo in zunanjo konkurenco. Pokrajinski tajnik PSI-PSDI v Trstu Pittoni nam je poslal v objavo pismo Nennija tržaškim volivcem, v katerem Nenni pravi, da bodo pokrajinske in občinske volitve, ki bodo 27. novembra, v času, ko se država nahaja v težkem položaju zaradi poplav, ki so prizadele tudi deželo Furlanijo . Julijsko krajino, kakor tudi zaradi vprašanj podpore in obnove, ki se sedaj postavljajo. Volitve sovpadajo z občutljivim obdobjem preosnove gospodarstva Trsta, nadaljuje Nenni, v pogledu z boljšo bodočnostjo, ki je najtesneje povezana z izidi socialistične borbe za evropsko enotnost, ki naj ponovno ustvari srednje - evropski gospodarski prostor, ki bo vrnil Trstu in njegovemu pomorskemu, proizvajalnemu ter trgovskemu potencialu izgubljene položaje z av-tarhično politiko fašizma. Nenni nadalje pravi v svojem pismu, da hočejo socialisti doseči večjo politično moč zavezništva med delavci in kmeti z novimi sloji tehnike, šole, kulture in umetnosti, DANAŠNJA ZBOROVANJA PSI-PSDI: ob 10.30 na Trgu Bo-nomea (Pierandrei), ob 11.30 na Trgu della Liberta (Ghersi), ob 12. pri Sv. Antonu Novem (Balzano -Bonicioli), ob 12.15 pri Arzenalu-Lloydu (Orsini), ob 16. na križišču Ul. Istria - Ul. Ponziana (Varin), ob 16. v Ul. Prato - Scoglio (Lonza), ob 16.30 INA-Casa Sv. Alojz (Cesare), ob 17. Trg Sv. Alojza (Ce-sare), ob 17. v Ul. Baiamonti 99 (Romani), ob 17. pri tramvaju na Opčinah (Lonza . Kalin), ob 17.30 v Malem Repnu (Volk), ob 18.30 v Saležu (Volk). PSIUP: ob 10. na Trgu Stare mitnice (Pincherle), ob 10.30 v Drevoredu D’Annunzio (Francesco Franco), ob 11. v Zindisu - Milje (Martone), ob 11.15 na Trgu Val-maura (Pincherle), ob 12. v Miljah pri filobusni postaji (Martone), ob 12.15 v Ul. Caboto (Franco), ob 15. na Trgu Rosmini (Luches), ob 16.15 pri izhodu iz Tovarne strojev v Ul. G. R. Carli (Luches), ob 17.15 v Ul. Orlandini, ob 18. na Trgu S. Gia-como (Monfalcon), ob 19. na Trgu Goldoni (dr. Pincherle in Martone). Carlo Pentich bo govoril: ob 11. na Katiftari, obis: v Sol juncu, ob 16. v Borštu, ob 17. v Ricmanjih, ob 18. pri Domju, ob 19. v Dolini in ob 20 v Mačkovljah. KPI: ob 10.30 na Trsteniku (Su-pancich in Pizziga), ob 11. na Borznem trgu (Jole Burlo), ob 11. na Trgu Oberdan (Semilll), ob 11.30 v Ul. Sergio Forti (Šema), ob 12.30 na Trgu De Berti (Tonel), ob 16. pri S. Eufemiji (Burlo), ob 16.30 pri Piščancih (Gombač), ob 19.30 V Boljuncu (inž. Cuffaro). Slovenska skupnost :ob 10.30 na Rdečem trgu; ob 11. na Trgu Stare mitnice (kino Massimo); ob 12. na Trgu Oberdan; ob 17.30 v šempola-ju; ob 18. na Proseku; ob 18.15 v Mavhinjah; ob 18.45 na Kontovelu; Ob 19. v Devinu; ob 19.30 v Bazovici ob 20. v Nabrežini (pri cerkvi); Qb 20.30 v Gročani. ■iiifliiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiaiiaiiiiiiiviiiiiRfiiiaiiaiiitti**i>ilMilii*iiiiiii>aiiiiii«iiiiiiii>iiiai*aiaiiiiiiiiiii Izgredi fašistov na univerzi Vabilo univerzitetne raziskovalne komisije Univerzitetna komisija, ki jo je imenoval rektor Origone z nalogo, da razišče dogodke, ki so se pripetili na tržaški univerzi, ko so fašistični študentje brutalno napadli vi-sokošolca Mocchija, sina tržaškega občinskega odbornika, ki se mora zaradi ran in udarcev zdraviti v tržaški bolnišnici, se je sestala včeraj ob 12. uri in izbrala za svojega predsednika prof. Mattea Declevo. komisija je izdala naslednje sporočilo: «V zvezi z dogodki, ki so se dogodili na tržaški univerzi dne 18. t.m., preiskovalna komisija, ki jo je imenoval rektor, vabi vse pripadnike univerze, ki lahko nudijo koristne elemente za ugotovitev dejstev, da sodelujejo s komisijo ter se v dneh 23., 24. in 25. novembra ob 12. uri javijo na Inštitutu za pomorsko arhitekturo.* Sporočilo komisije sta podpisala tajnik prof. Livio Paladin in predsednik prof. Matteo Decleva. * Vladni komisar dr. Cappellini se je včeraj zvečer s soprogo udeležil sprejema v hotelu Savoia ob državnem prazniku Libanona. V ORGANIZACIJI ZTT i Voditelji grafičnih industrij iz SFRJ v Milanu in Turinu MILAN, 22. — Danes je prispela v naše mesto skupina tehničnih voditeljev nekaterih največjih grafičnih kompleksov in uvoznih podjetij iz Jugoslavije. Strokovnjaki, ki potujejo s posebnim avtobusom, so na tehničnem potovanju po severni Italiji, ki ga organizira izvozni oddelek Založništva tržaškega tiska. Program obiskov predvideva ogled tovarne za izdelovanje offset strojev OMCSA in tovarne za proizvodnjo stavnih strojev Menta v Milanu. Skupina jugoslovanskih strokovnjakov, v kateri je okoli 20 predstavnikov jugoslovanske grafične industrije in trgovinskih podjetij, bo zvečer nadaljevala pot v Turin, kjer si bo ogledala tovarno za proizvodnjo valjnih strojev Mussano & Sisto. na strogo demokratični osnovi ter na programu napredka in razvoja; politiko, proti kateri se desnica bori z vsemi sredstvi, ki jo KD zavira s težo svoje zmerne sestave in od katere so se komunisti oddaljili, ker niso bili in niso sposobni, da bi se otresli mitov in načinov, ki ne ustrezajo sedanjemu času. Slovenska skupnost je včeraj imela shode v Slivnem, Saležu, Borštu in na Katinari. Govorili so dr. Teo-fil Simčič, dr. Alojz Tul in Franc Mljač. Dr. Simčič je med drugim poudaril, da morajo odgovorni državni politični krogi voditi novo politiko do slovenske manjšine. Nova politika do slovenske narodne manjšine se mora izražati predvsem z dejanji. Dr. Tul je v svojem govoru o-bravnaval predvsem vprašanje razla-ščevanja slovenske zemlje in protestiral proti novim razlastitvam v dolinski, miljski in tržaški občini, ki jih namerava izvesti ustanova EPIT. Dr. Pincherle pa je na volilnem zborovanju PSIUP analiziral perspektive, ki jih odpirajo Trstu vladni načrti, ter je v tej zvezi kritiziral okorelo politiko večine levega centra v Trstu. Včeraj dopoldne je govoril tudi Franco, ki je pozval tržaške delavce, naj izrazijo voljo delavskega razreda, po spremembi politike v Trstu in državi. Gledališča SLOVENSKO GLEDALIŠČE «Slrip-loase» in ^Čarobna noč» v SG Slovensko gledališče uprizori danes ob 20. uri za študentovski abonma Mrožkovi enodejanki «Strip-tease» in «Carobno noč«. Izvajajo člani SG Stane Starešinič, Alojz Milič ln Lidija Kozlovičeva. Režija Branko Gombač Scena inž. Mitja Race. Vstopnice so naprodaj vsak dan od 12. do 14 ure ter eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Predstava je v mali dvorani. V nedeljo 27. t.m. ob 16. uri (nedeljski abonma). VERDI «Pelleas el Melisande» Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo pred stavo Debussyjeve opere »Pelleas et Melisande«, ki bo v soboto, 26. t.m, ob 20.30. V operi, ki bo Izvajana v izvirnem jeziku, bodo peli: Nicolet-ta Pannl in Lajos Kosma (protagonista) ter Elena Baggiore (Yniold), Anna Reynolds (Genevieve), Andrč Jonqueres (Golaud), Lorenzo Gaeta-m (Arkel) in Teodoro Rovetta (zdravnik). Scenska oprema s festivala Dveh svetov v Spoletu. Režija Giancarlo Menotti. Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli, dirigent Serge Baudo. Prva predstava je za red A v parterju in ložah ter za red C na balkonih in galerijah. TEATRO STAB1LE «Sior Tonin Bellagrazia» Danes zvečer ob 20.30 v Avditoriju za red B ponovitev Goldonijeve komedije «Slor Tonin Bellagrazia« (Ii Frappatore). Režija Giuseppe Maf-fioli. glasba Lino Toffolo. Izvajajo člani Teatro Stablle. Zaradi programskih potreb (1. predstava Macbetha s Tinom Buazzellljem v glavni vlogi je najavljena za 7. dec.) m ker se bo predstava preselila na deželo, bodo ponovitve Goldonijeve komedije omejene. Zato so vsi abonenti vabljeni, da čimprej potrdijo svoje prostore pri prodajalni v Galeriji Protti. Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15. leta. Vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 16. do 19. ure v Ul. Geppa 9. Včeraj - danes Uradni list št. 282 od 11. novembra 1966 objavlja javni natečaj za izpite za eno mesto nižjega uradnika in za eno mesto konceptnega uradnika, ki ga je napovedala pokrajinska bolniška blagajna tržaških obrtnikov. Celotno besedilo natečaja si lahko interesenti ogledajo na sedežu blagajne v Ul. Udine 19. KINO PROSEK^KONTOVEJ- predvaja danes, 23. t. m. ob 19.30 uri barvni film: I RAZZIATORI (ROPARJI) Igrajo: DAN DURYEA JEFF RICHARDS, KEENAN WYNN URADNA IN ZLATARNA T. TREVISAN CORSO GARIBALDI 3 - TEL. »6782 (Ob avtobusni postaji na r R1E ST E - TRST Trgu Barriera Vecchia) Ur« svetovno znanih znamk od 5 000 ur dalje Zlati Ui srebrni okraski za vsako priložnost Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni. Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe. JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE Govorimo vse Jugoslovanske jezike. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 22. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 20 oseb. UMRLI SO: 77-letna Eugenia Roc colini vd, Norio, 1-letni Fablo Regan-zin, 57-letni Antonio Roncato, 81-let-mi Niicolb Tomtni, 66-letnl Luigi Suc-oi, 77-letni Giovannl Hlače, 83-letna Antonia Lavrenčič por. Gombač, 83-letni Giovanni Viezzoli, 57-letni Giuseppe Molinari, 69-letna Stefaiila Komar vd, Petrilll, 85-letna Irma Can-tarutti vd. Dri, 77-letna Anna Tessi-mi por. Strissi. 78-letnl Armando Giannellil, 72-letna Frida Baretto, 76 letni Angelo Deilla Marrla, 32-letna FMomena Carone por. Ungaro, 72-letna Antonia Pavatich vd. Maraspin, 78-letna Giuseppina Flais vd. Miche-lutti, 84-letni Giuseppe Affatati, 87-letna Anna Cosulich vd. Maregi la. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1C. ure) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Viale XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43: dr. Codermatz, Ul. Tor S, Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Dr. Gmeiner, Ul. Glulia 14; Piz. zul-Cignola, Korzo Halla 14; Prendi-nl, Ul. T. VecelMo 24; Serravallo, Trg Cavana 1, POTOVALNI URAD AURORA prireja za božične in novoletne praznike izlete in zimovanja v Kranjski gori, na Pokljuki, Jezerskem, v Ljubljani, Umagu, Opatiji in drugod. Podrobnejše informacije dobite pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone, 4, telefon 29-243, GLASBENA MATICA PRIREDI V NEDELJO, 4. DECEMBRA OB 16. URI V KULTURNEM DOMU VOKALNI INSTRUMENTALNI KONCERT SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi TEČAJ MODERNIH PLESOV ki obsega dvanajst vaj po dve uri. Tečaj bo od 20. do 22. ure v Gregorčičevi dvorani. Prijave sprejemajo še danes, ko bo prva vaja. SAK JADRAN vabi vse stare, manj stare in nove bajte, fižole, in... bruce na brucovanje ki bo v soboto, 26. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu. Nazionale 22.00 »Um uomo, una don-na» Technlcolor. Anouk Aimee, Jean Luis Tintrignac. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Le calde bambole di Hcrng Kong« Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «SSS — sicario servizlo speciale« Technlcolor. Eden 16.00 «La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom. Četrti teden. Grattaclelo 16.00 »Fahrenheit 451» Technlcolor. Julie Christie, Oskar Werner. Ritz (Ul. S. Francesco 10) 16.00 «Miss!one speciale Lady Chaplin« Technlcolor. Ken Clark, Daniela Bianchi. Alabarda 16.00 «11 papavero e anche un flore« Technlcolor. Yul Bryn-ner, Marcello Mastrolanni, Nadla Tilier. Filodrammatico 16.30 »Giochl di not-te» Ingrid Thulln. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16,00 «Kiss, kiss... bang bang« Technlcolor. Glullano Gem-ma. Aurora 15.30 «La caccla«. Garibaldi 16.00 »Agente spaziale K I« Technlcolor. George Nader. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capltol 15.30 «Nevada Smith« Tech-ntcolor. Steve Mac Queen, Suzan' ne Pleshette. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «Libido» Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Un’idea per un delit-to>> Jeff Hunter, Anne Francis, Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 15.30 «Detect!ves sto-ry» Technlcolor. Paul Nevvman, Lauren Bacall, Pamela Tiffin. Pre* povedano mladini pod 14, letom. Ideale 16.00 »Bandido« Technlcolor. R. Mitchum, Uršula Thies. Astra 16.30 «Can-Can» Technlcolor. Abbazia 16.00 »Oltragglo al pudore« Jcques Perrin. Prepovedano mladini pod 18, letom. Skedenj 16.00 «LioIš». ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu. ZLATO ZA ZOBE 22 KAR. URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje. VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov. ZLATARNA IN URARNA AVALA TRST, VIA ROMA št. 22 Kirn na mmikn predvaja danes, 23. t. m. oh. 18. uri detektivski film: I GIALLI DI EDGAR WALLACE N. 6 (Detektivke Edgarja VVallaca št. 6) Igrajo: YOKO TANI in GUY DOLEMAN Razna obvestila Slovensko planinsko društvo Trst vljudno vabi člane in prijatelje na proslavo ob 20-letnici obnovitve društva, ki bo v petek 25. novembra ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. • • * Tržaški filatelistični klub »L. Košir« bo imel danes, 23. t.m. redni sestanek od 19, do 20. ure, v prostorih kluba, Ul. Montecchl 6. Olant, ki še niso prevzeli zadnjih novitet, naj jih prevzamejo med sestankom. Na sestanek so vabljen« vsi slovenski filatelisti. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. »v. 1'rtmčlSka 20 '1 rleioii «1-702 Novo: Horvat: MAČEK S ČELADO 1.100 lir Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Frid Baretto daruje druž. Urdih 1000 H za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. sosip Erne Hlavaty daruje Pepca 1000 h za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Frider ka Žnidarčiča daruje družina Joga 5000 lir za Dijaško matico. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče ln stari oče MIRKO SUBAN gostilničar Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 24. t. m., ob 10. uri Izpred kapele glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: žena Tonči, sin Marjan z ženo Klavdijo in hčerko Federiko, hči Danuška z možem Romanom, brat Ivan z družino in drugo sorodstvo Trst, 23. novembra 1966 Globoko pretreseni sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da nas Je nenadoma in prehitro zapustila včeraj 22. novembra 1966 naša ljubljena in nepozabna mama, stara mama ln tašča MARIJA HYHLIK roj. ŠTOLFA Pogreb drage pokojnice, ki je ne bomo nikoli pozabili, bo jutri, v četrtek, 24. novembra 1966 popoldne v Sežani iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: hčerka prof. Ada, zet ing. Boris Bezenšek, vnuka Marko in Jurij, sestrična Vida Štolfa in njena zvesta Pepca Sežana, Trst, Ljubljana, 23. novembra 1966 — 3 — 23. novembra 1961 V' Časopisi so v Indiji v rokah finančnih in industrijskih magnatov NEW DELHI, novembra. — Pred opečnato rdečim enonadstropnim poslopjem na Connaught Circusu ni več straž stavkajočih. Umaknili so jih po 53 dneh in nočeh stra-žarjenja pred «Statesmanom», najstarejšim in najbolj konservativnim indijskim dnevnikom. Najdaljša novinarska stavka v New Delhiju je končana in »Statesman* lahko spet izhaja, kot izhaja že 126 let O zahtevah stavkajočih po dodatku zaradi draginje, boljših delovnih razmerah in zimski obleki bo odločilo sodišče. Te zahteve niso nenavadne, kakor ni nenavadna tudi dolgotrajnost stavke. Bolj nenavadno je to, da je bil časopis, ki izhaja v 150.000 izvodih naklade finančno kos takšnemu udarcu. Skoraj dvomesečna izguba dohodkov od naklade in oglasov je omajala že krepkejše predstavnike sedme sile po svetu. «Statesmanu» ne grozi takšna katastrofa. Najbogatejšemu indijskemu industrialcu, ki je kupil časopis od angleških lastnikov, de-ficitnost dnevnika ne omaje aktivne bilance. Zanj je kakor za vso tukajšnjo veliko denarno elito list bolj sredstvo za utrditev vpliva in ugleda kot pa vir dohodkov. Pomade in lokomotive, milo, kamioni, letala, jeklo in drugo blago z zajetnega in pisanega seznama o proizvodnem programu Tatovih tovarn zagotavljajo trdno gmotno podlago tako v normal- •■iiMiMiaiiiiiiiniiiaiiMiiiiMiiiiiiiiaiiiviiiiiMiaiainiiiii Beneški Slovenci naj bi bili že imeli šole v svojem materinem jeziku? Zdi se, da je bila italijanska javnost svoj čas zelo slabo obveščena o položaju v Beneški Sloveniji. Prav je, da se ob robu stoletnice plebiscita 22.X. 1866, ki je to deželico prisodil Italiji, napiše nekaj tudi o tem vprašanju. Eden od predstavnikov italijanske kulture v Kopru, Francesco Babudri, je leta 1919 izdal brošuro z naslovom «Tukaj smo ter bomo ostali. Novim podložnikom Italije*. Namenil jo je verjetno prav Slovencem iz okolice Kopra. Pisana je v slabi slovenščini. Babudri je beneške Slovence novim Podložnikom Italije — in tu mislimo na Slovence in Hrvate, ki so prišli leta 1918 v sestavo te države — postavljal za vzor. Po letu 1866 naj bi jim Italija nudila kar najširše možnosti za gospodarski in kulturni razmah; dala naj bi jim takrat tudi šole v materinem jeziku. Toda, poglejmo, kaj piše o tem vprašanju sam Babudri! »Glejte Slovence pri Cividalu, ki so že od leta 1866 pod Italijo, ki je jim dala popolno narodno svobodo, tudi v slovenskih šolah. Zato so bili vedno zelo zadovoljni: nikdar niso želeli odtegovati se od Italije, toda so še sedaj v svetovni vojni bili hrabri in vredni italijanski vojski.* (Str. 4). «Tudi pri Cividalu v laški Furlaniji živijo Slovenci, toda Italija ie vedno zanje skrbela, pa tudi furlanski Slovenci so bili v vojni hrabri in zvesti laški vojaki. Zakaj? V zahvalo za to, ker jim je Italija dobra mati, uvažuje njihov slovenski jezik ter jim da slovenske šole. Tudi pri vas bode spoštovala slovenščino in vaši otroci ne bodo nikdar pozabili svoje lepe materinščine*. (Str. 19). Slovenci, ki so brali Babudrije-vo brošuro, so si lahko mislili, da jim bo Italija res nudila po vzoru beneških Slovencev kar naj-yočja jamstva za njihov nadaljnji razvoj. Ne bi imelo smisla, če bi zdaj vnovič vlačili na dan, kaj vse je zagrešil zlasti fašizem, saj teče ves razvoj že odločno v smeri vedno večjega spoštovanja pravic narodnih manjšin povsod po sve-m. hoteli smo opozoriti le na vprašanje, o katerem se je razmeroma male pisalo, to je na Nekdanjo slabo obveščenost italijanske javnosti o položaju v Beneški Sloveniji. Če je Babudri pisal, da so imeli beneški Slovenci šole v materi-nem jeziku, pomeni, da je tudi zelel, da bi jih imeli. Če ni bil dovolj obveščen o njihovih problemih, je to povsem druga stvar. Zeljo italijanskega kulturnika (v kolikor je bila res iskrena!), da m beneški Slovenci imeli svoje s°le, smemo smatrati ne samo za napredno, temveč tudi za plemenito. SREČKO VILHAR SLOVENSKO GLEDALIŠČE pripravlja otroško predstavo OBUTI MAČEK nih časih kot med stavkami. Gigantski koncern prenese tudi takšno nerentabilnost, kot je izdajanje časopisa. To lahko potrdijo tudi industrijski magnati Indije. Kot nekakšna hišna glasila vzdržujejo najvplivnejše in najugodnejše lista podkon-tinenta. «Indian Express» s šestimi izdajami v različnih mestih in s 320.000 izvodi ima rekord, kar zadeva naklado, življenjske sokove mu zagotavljajo dohodki bank, industrije jute in od čaja, kar vse je last multimilijonarja K.P. Goen-ke. «Hindustan Times* «se opira* na tekstil in strojegradnjo, ki sta v rokah še močnejše družine Bir-la, «Times of India* pa je z osebnostjo svojega lastnika J.C. Džai-na tesno povezan s cementom in zavarovalnimi družbami. Vse to seveda ni napisano v glavah časopisov, ki jih urejajo po najboljših in najslabših tradicijah angleškega tiska. Niti v vsebini površnejši bralec na prvi pogled ne more odkriti neposrednih interesov lastnikov. Časopisi prinašajo namreč tudi stališča, ki jih zmerom ne bi bilo mogoče uvrstiti v sheme o monopolističnem tisku. Pojmovanja časnikarjev in posameznih uredništev o različnih problemih tudi niso pogostokrat v skladu z intencijami lastnikov. Bralec bo odkril komentar, ki obsoja bombardiranje Hanoia, ob pozivu za priznanje Tajvana, ali pa članek, posvečen oktobrski revoluciji. »Nikar ne jemljite stvari preveč tragično,* me je tolažil neki časnikar med nedavnim trojnim sestankom glede članka, ki bi po stališčih in stilizaciji lahko bil biser kakega arhireakcionarnega zahodnega lista. Ob članku o krizi nevezanosti je bilo mogoče na isti strani istega časopisa odkriti tudi pozitiven komentar o istem dogodku. Veliko indijsko časopisje je kon-sekventno in enotno le glede dveh reči. Glede ekonomskih vprašanj imajo lahko podporo samo ukrepi, ki so v prid razvoju privatnega kapitala in interesom največjih koncernov. Glede političnih vprašanj pa to časopisje ne bo nikdar zastopalo stališč in podpiralo u-krepov, ki reči ne usmerjajo tako. Ker pa se vladna stališča najpogosteje ne ujemajo s takšnimi intencijami, ni redkost, da se glas »javnega mnenja* pogostokrat razločuje od stališč, ki jih razglaša in izvaja vlada. Glede teh vprašanj ■sd"časopisi praviloma zmeraj' de» neje (in zahodneje) od Delhija. Po številu listov je Indija danes velesila v svetu tiska. V kakih 20 različnih jezikih izhaja ravno 525 dnevnikov. To je sicer veličastna številka, vendar pa ima 240 listov manjše naklade kot 5000 izvodov, celotna dnevna naklada pa ne presega 6 milijonov izvodov. Največ dnevnikov izhaja v hindu jeziku, glede naklade pa ima rekord 54 angleških dnevnikov. Kakih 10 listov, ki izhajajo v angleščini, velja za najuglednejše v državi. To so predvsem časopisi velikega businessa. Kongresna stranka nima svojega dnevnika, pa tudi opozicijske stranke se zadovoljujejo s tedniki, ki imajo majhne naklade. Tako je mogoče radio, ki je v državnih rokah, imeti za edinega zanesljivega dnevnega tolmača vladne politike. Toda radio je slabotnejši kakor tisk. Indija je s kakimi petimi milijoni radijskih aparatov, ki pridejo na skoraj 500 milijonov prebivalcev, na koncu svetovnega «radijskega» seznama. V ZDA zahtevajo novo preiskavo o atentatu na Kennedyja »Js* ■> vedno pretresljive slike s poplavljenih področij: neka družina s področja Padove Delte z nekaterimi stvarmi rešila iz poplavljene hiše in prispela «na suho*. Že nekaj časa stopa v ameriškem tisku zopet vse bolj v ospredje atentat na Kennedyja. Vedno bolj se poudarja, da uradno poročilo o atentatu ni bilo popolno. Najbolj razširjen ameriški tednik «Life» zahteva v svoji zadnji številki, naj se preiskava o umoru Kennedyja ponovi. Nekaj več kot pred dvema letoma je «komisija Warren», ki jo je imenoval predsednik Johnson za preiskavo o zločinu, predložila svoje zaključke; Kennedyja je ubil mlad bivši mornariški strelec Lee Os-vvald, duševno bolan, in delal je sam brez sodelovanja kogar koli. Po mnenju «komisije Warren» se je zdelo to dejstvo izven vsakega »pametnega dvoma*. »Life* pa piše: »Ostajajo pametni in vznemirjajoči dvomi. Vsiljuje se zaključek: državni interes zahteva, da se ti dvomi razvozlajo. Posta- llllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||l||||l|llllllllllllllll|||lllllllllll||||||||||||||l)|||||||||M||||||||||n||||)||||||||||||||||||||||||||||||||||l,,|||||ll|||,|||.|U|||||||||||m|||m||||||||||||||||||||||||||||||||||||m| ZE NA PRVEM NASTOPU LEP USPEH Jugoslovanka Nikica Marinovič druga v tekmovanju za «miss sveta» Želi postati modna kreatorka in sodelovati z Aleksandrom Jok-simovicem, ki je napravil njene obleke za nastop v Londonu LONDON, novembra. — V vseh šestih letih, odkar po vojni traja izbiranje «miss sveta* v Londonu, se še ni dogodilo, da bi prvo in drugo mesto zasedli dekleti iz Indije in Jugoslavije. Jugoslavija je sploh prvič poslala svojo reprezentantko na ta izbor, Indijka Reita Farija pa je šele druga iz Indije, ki je po presledku petih let spet prišla v finale te tradicionalne prireditve. Dve dekleti, ki sta se s približno enakimi šansami potegovali za prvo mesto, sta postali odlični prijateljici med , bivanjem v luksuznem hotelu «Waldorf» v Londonu. Res je, da niti Jugoslovanka Nikica Marinovič in niti Indijka nista mislili, da sta favoritinji, in sploh nista pričakovali kakega posebno velikega uspeha vse do generalne vaje, kateri je tudi prisostvovalo mnogo gledalcev. Navzoči pa so že tedaj z burnim ploskanjem 24 ur pred finalom pokazali, kako sta jim všeč te dve dekleti bodisi v lepih oblekah bodisi v kopalkah. Tako publika kot žirija sta bili prijetno iznenadeni. ko so se Nikica, Reita ter simpatična in zelo elegantna Grkinja Efi Plum-bi na koncu prireditve druga drugo objele. Lepotice očitno v teh trenutkih niso mislile na vrstni red. Bolj so bile vesele tega, da so med tolikimi dekleti prav one izbrane za zmagovalke. BODOČA ZDRAVNICA Mogoče je največja zanimivost letošnjega tekmovanja za najlepše dekle sveta v tem, da nobena od zmagovalk ne namerava stati filmska igralka in tudi misli na pot okrog sveta z po- ne re- klamiranjem raznih proizvodov. Nikica Marinovič Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Slovenski ljudski motivi - 11.40 Radio za šole - 12.00 Glasbila in barve - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov in revij - 17.00 Igra klavirski duo Russo-Safred - 17.25 Radio za šole - 17.45 Jazz - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Bohuslav Martinu: Kvintet št. 1 -18.50 Igra Wal-Bergov orkester -19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Zbori, zmagovalci na 5. mednarodnem natečaju »Cesare Augusto Seghizzi* v Gorici - 20.00 šport -20.35 Simfonični koncert; v odmoru (približno ob 21.20) Knjižne novosti - 22.20 Solisti lahke glasbe - 22.45 Sentimentalne pesmi. Trst 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.40 Verdi: «Rigoletto» — 1. in 2. dejanje. Koper SREDA, 23. NOVEMBRA 1966 Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 9.00 Operetni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 10.05 Operna antologija - 10.30 Radio za šole -11.00 Nove pesmi - 11.30 Jazz - 11.45 Pesmi, ki so v modi - 13.30 Solisti lahko glasbe - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Mladi koncer-tisti - 17.10 Veliki pevci iz preteklosti - 18.00 Sto let neapeljske pesmi - 19.05 Delovna Italija - 19.15 Oddaja o morju in pomorščakih -20.20 Umberto Giordano: »Andrea Chenier* — opera. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 7.35 Jutranja glasba - 8.45 Poje Tony Renis - 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Orkester Mancini - 9.55 Vesela glasba -14.05 Lahb : glasba - 15.00 Nove pesmi - 15.15 Izbrane pesmi - 15.35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija - 16.38 Nepozabne pesmi -17.25 Oddaja za avtomobiliste - 17.35 Mala ljudska enciklopedija - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Colombina Bum — glasbeni program - 21.40 Nove pesmi. 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Glasba za dobro jutro - 8.00 Prenos RL - 10.15 Poje Dion - 10.35 Glasbeni intermezzo - 11.00 Celen-tanov klan - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Primorski pevski zbori - 14.00 Glasbeni vrtiljak - 15.00 Baletni odlomki - 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Otroški kotiček - 16.45 Operna glasba - 17.40 Plesna glasba - 18.00 Prenos RL - 19.00 Pianist Roger VVilliams - 19.30 Prenos RL - 22.15 Orkester Osvvaldo Borba - 22.35 Artur Ho-negger: Simf. štev. 5 - 23.00 Prenos RL. III. program 18.30 Bachove skladbe - 18.45 Severnoameriška kultura - 19.00 VVebernove skladbe - 19.15 Vsako-večerni koncert - 20.30 Revija revij - 20.40 Komorna glasba - 22.10 Orazio Vecchi: «L’Amfiparnaso» — komedija. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb - 9.10 Iz partitur no-\ jše orkestralne glasbe - 9.45 Glasbena pravljica — Sever-Vodo- pivec: Mož, ki ni maral glasbe - 10.15 Recital violinista Dejana Bravničarja - 10.45 človek in zdravje - 10.55 Glasbena medigra - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 «Jaz bi rad rudečih rož...* (slovenske narodne in u-metne pesmi) - 12.05 Zvočne miniature - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Uvertura in prva slika Mozartove opere «Don Juan* - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Albeni-zove skladbe - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Avstrijska narodna glasba - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Iz naših studiov - 18.45 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Pesem godal - 20.30 Marij Kogoj: Črne maske (radijska priredba opere) - 22.10 Za ljubitelje jazza - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija Od 8.50 do 12.00 šola - 17.00 Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.40 Nikoli ni prepozno - 19.50 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 športno sreda, ob koncu dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 «Melissa» — TV igra - 22.15 Znanstvo in tehnika. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe -15.50 Angleščina - 16.55 ln 18.00 Prenos športnega dogodka - 17.45 Obzornik • 18.45 Reportaža - 19.05 Nekaj novega, nekaj starega — zabavno-glasbena oddaja - 19.30 Mozaik kratkega filma . 20.00 Čeprav je Ann Sindi pred dvema letoma uspela, da je s svojimi propagandnimi potovanji zaslužila kar 60.000 dolarjev, pa krasna Indijka Reita Farija ne namerava izkoristiti take priložnosti ker ima drugačne ambicije. Reita je ena izmed najstarejših udeleženk letošnje prireditve. Ima 23 let in v kratkem bo dokončala medicinski študij. Ko So jo vprašali, kaj namerava, je odgovorila: »Srečna sem, ker mi bo nagrada 2500 angleških funtov (o-krog 4,250.000 lir( omogočila, da čimprej dokončam fakulteto ter si nabavim tiste instrumente, ki si jih navadno zdravniki ne morejo kupiti že v prvih letih dela. Moja želja je služiti svoji domovini kot zdravnica, kar je v današnjih časih Indiji gotovo zelo potrebno.* Ambicija Nikice Marinovič je ostala Uta kot prej: postati želi modna kreatorka. V začetku bo morda manekenka, v vsakem primeru pa bi. tako zatrjuje, najraje sodelovala z Aleksandrom Jnksi-movičem, beograjskim modnim kreatorjem, ki ji je pripravil izredno lepe obleke, s katerimi je v Londonu zbudila veliko pozornost. Na vseh teh oblekah raznih vrst za razne prilike so o-pazni narodni motivi in to je omogočilo novo uveljavljenje jugoslovanskega stila v Evropi. PORAZ »LUTK* Za izbor «miss sveta* je najbolj značilno, da so bile vse lepotice med seboj v zelo prijateljskih odnosih. Tako je predvsem opravičen osnovni cilj takih prireditev: zbliževanje deklet iz raznih dežel, tako da je pri vsem tem čim manj tekmovalne atmosfere« Zdi se, da se je podobnih načel držala tudi mednarodna žirija, v kateri so bili člani iz vseh strani sveta in ki je to pot opustila favoriziranje lutka-stih plavolask in seksapilnih deklet. Tako se je zgodilo, da so doživeli največje razočaranje tisti, ki so stavili — v Veliki Britaniji so seveda tudi pri tej priložnosti organizirali stavo. Še nekaj ur pred finalom so dajali največ šans plavolasi lepotici Diani Cal-ter iz Vancouvera (Kanada), ki ima šele 18 let in zelo spominja na Marilyn Monroe. Njen smehljaj ni uspel osvojiti sodnike in plasirala se je samo med prvimi petnajstimi. Nasprotno pa je mnogo pogledov pritegnila italijanska predstavnica Gigliola Carbonara, 23-letna študentka, ki je edina od vseh udeleženk vnaprej izjavila, da želi postati »miss sveta*. Kot vse druge lepotice se je tudi ona pojavila v kopalnem kostimu toda — bosa. Uspelo ji je, da osvoji občinstvo in žirijo s svojim nenavadno prirodnim obnašanjem in ženskostjo in zasedla je peto mesto. Brazilska predstavnica Marluci Manvaler je tudi študentka in ima 18 let, lepe črne lase in črne oči. Verjetno se ji bo izpolnila največja želja — da postane filmska igralka v Braziliji — ker je z velikim številom glasov prišla med pet nagrajenih tekmovalk. Veliko razočaranje pa je doživela ameriška predstavnica Denis Blair, ki želi igrati na televiziji in v filmih. Komaj je zasedla šesto mesto in v finalnem delu tekmovanja se ni nič kaj posebno uveljavila. Vsa dekleta so si oddahnila, ko je bilo vse prireditve konec. Organizator jim je za zadnjih osem dni pripravil precej naporov. Med bivanjem v Londonu je bilo seveda tudi marsikaj prijetnega, toda nobenega svobodnega trenutka. Zadnja dva dneva sta bila izpolnjena izključno z vajami. Vedelo se je, da bo to prireditev gledalo po televiziji na milijone Britancev. Petdeset deklet, od katerih nobena ni igralka, je zares predstavljalo veliko skupino za vežbanje. Upoštevati je bilo tre- ba tudi njihovo tremo in razburjenost, slabo znanje angleščine in še druge nerodnosti, da se je lahko razumelo, kako je vsa organizacija odlično izvedena in še lepše dokončana s prijetno večerjo v «Caffe de Pariš*, ko se je na najlepši način pokazalo, da med dekleti ni bilo skoraj nikake zavisti. Jugoslovanska predstavnica Nikica Marinovič si je po izboru zaželela, da se čim prej vrne domov. Na povratku se bo nekaj časa ustavila v Parizu kot gost lista «France Soir* in znanega modnega lista «Elle*. Ob tej priložnosti se bo udeležila slovesne večerje v Jugoslovanskem klubu v Parizu in francoskim modnim kritikom bo pokazala kompletno zbirko modelov, ki so v Londonu zbudili veliko pozornost. viti je treba nov preiskovalni organizem, lahko tudi po pobudi kongresa. Mirno, v atmosferi natančne objektivnosti, brez problema, da pomiri močno vznemirjeno državo, bi moral ta organizem zopet proučiti vsak dokaz — tudi tiste, ki jih 'komisija Warren’ ni upoštevala.* »Life* se sedaj ne sklicuje na knjige in članke, ki kritizirajo Warrenovo poročilo in so bili do sedaj objavljeni, temveč predstavlja svojo dokumentacijo: fotogra-me nekega filma, ki ga je posnel amater Abraham Zapruder v Dallasu v trenutku, ko je bil Ken-nedy umorjen, in pa pričevanje guvernerja Texasa Johna Conna-lyja, ki je bil skupaj z ženo na istem avtomobilu, s katerim sta potovala predsednik in Jaccjueli-ne. Connaly, ki je bil tedaj ranjen, kar najbolj absolutno izključuje, da bi bil ranjen s kroglo, ki naj bi bila prej ranila predsednika: «Kar se mene tiče, ni teorij, ki bi držale: sem absolutno gotov in tudi Neille (žena) je gotova, da Je en strel povzročil rano predsedniku, in da je drug strel zadel mene.* Fotogrami Za-pruderjevega filma pa potrjujejo — ali se zdi, da potrjujejo — Connalyjeve spomine. Za razumevanje važnosti Lifo-vega odkritja, je treba upoštevati, da je Zapruder jev film omogočil z absolutno točnostjo kro-nometrirati razvoj dogodkov: to pa je glavno, na kar se oslanja Warrenovo poročilo. S točke, kjer se je nahajal, Osvvald ni mogel streljati več kot trikrat, ker materialno ni imel časa. To pa pomeni — iz vzrokov, ki bi jih bilo predolgo tukaj razlagati — da je moral biti Connally, če je War-renovo poročilo točno, nujno zadet z isto kroglo, ki je povzročila prvo Kennedyjevo rano. Drugače (po Lifu je to neizpodbitno) pa so morali biti ne samo trije temveč najmanj štirje streli: preveč za Osvvalda. Ugledna revija ne pride do takega zaključka. Omejuje se le na pripombo, da je taka hipoteza veljavna. Če bi se izkazalo, da je resnična, bi nastala cela vrsta zaključkov z dokaj zmedeno logiko: če je bilo več strelov kot trije, je bilo nujno več strelcev kot en sam, torej je šlo za kom-plot, velik ali majhen — to ni važno, zaključki «komisije War- ren* torej niso zanesljivi. Life piše o tem: «Samo ena priča je absolutno zanesljiva: filmski aparat Abrahama Zapruderja, ki je posnel vse sekvence umora. Trak je tekel s hitrostjo 18,3 fotograma na minuto, to je nekaj več kot dvajsetinko sekunde za vsak fotogram.* Tednik je primerjal te fotograma, ki so v njegovi posesti, ker jih je pred časom kupil od Zapruderja, s spomini Connallyja, ki je svoj čas pred «komisijo Warren» z veliko odločnostjo zatrjeval iste stvari, kot jih sedaj objavlja Life. Na kratko, po rekonstrukciji Lifa so se dogodki tako-le razvili: Pri fotogramu 206 traku gre avtomobil s Kennedyjem in Con-nallyjem ven s polja Zapruderje-vega snemalnega aparata, ki je skrit za neko veliko reklamno tablo. V tistem trenutku Kennedy še ni bil zadet: smehlja se in z roko pozdravlja množico. Pri fotogramu 222 pa se avtomobil zopet kaže izza reklamne table. Connally se pojavi miren. Pri fotogramu 225 se zopet pričenja kazati Kennedy in zelo dobro je videti, da je bil zadet. «Njegov obraz ima krčevite poteze, čeprav je Connally videti še vedno veder,* piše Life. Tu se prične Connally obračati na levo. »Prepričan sem — pravi teksaški guverner — da sem napravil tisti gib, preden sem bil zadet.* Pri fotogramu 230 dvigne Xennedy roke h grlu, Connally gleda naravnost predse in drži z desnico — katere zapestje je bilo potem zadeto — klobuk. Šele pri' fotogramu 236 kaže Connally, da je bil zadet: usta so odprta, rama upognjena. Pri fotogramu 242 se Connally zvije. Rekonstrukcija dogodkov se zdi torej jasna. Kennedy ni mogel biti zadet po fotogramu 225. Con-nally pa ni mogel biti zadet, če so njegovi spomini točni, pred fo-togramom 234. Presledek devetih fotogramov pa je predolg za en sam projektil in preveč kratek za dva strela, izstreljena iz iste puške. _ Po mnenju Lifa — to je zaključek, do katerega so prišli sicer tudi nekateri najbolj objektivni kritiki Warrenovega poročila — je skrivnost še vedno nerazjasnjena. Edina trditev, ki jo je mogoče resno postaviti, je ta, da se je dodatna preiskava pokazala potrebna. ..................................................................................„„„„„............ V NEMŠKEM KULTURNEM INŠTITUTU Pokrajine Italije in Makedonije Joachim -Carla Friedricha nih vrtincev pa štrle kot skale iz morja oglate kmečke hiše. Kljub številnim prikazom italijanske pokrajine pa se nam zde le-te nove, ker slikar išče njih lepoto daleč od splošno znanih letoviških krajev. Friedrichovi akvareli so prej pesmi kakor pa slike. Pesmi v barvah, ki topleje opevajo žarečo lepoto dolin, gričev, polj in obrežij rek ter jezer južnih dežel, kol pa bi to mogel podati z utripi njih črtnih obrisov. In vendar igra črta veliko vlogo v Friedrichovi umetnosti, brž ko jo loči od pestrosti svojih barv. O tem priča zbirka risb obrazov, med katerimi zasledimo obraze slavnih ljudi. Tako n.pr. slikarja Maxa Liebermanna, pisatelja Heinricha Manna, očeta atomske fizike Maxa Plancka in druge. So pa te risbe izvršene v raznih letih slikarskega udejstvovanja. Zato jih podaja večinoma v velikih fotografskih posnetkih. Tudi v njih je ekspresionizem, a le v dobesednosti naziva, ker to je predvsem ojačeno podčrtavanje duševnega izraza ljud'. Vse pa prekašata v tem krepko a tenkočutno podana obraza Karla Em-mericha Hirta in pa znamenite, še vedno delujoče vzgojiteljice gledaliških plesalk osemdesetletne Mary Wigmanove. MILKO BAMBIČ V nemškem kulturnem inštitutu razstavlja dvainšestdesetletni akad. slikar Joachim-Carl Friedrich iz Berlina, kjer se je rodil in je danes lektor za anatomske risbe in modele na medicinski fakulteti univerze. Katalog navaja mnogo razstav v Nemčiji in Avstriji, pa tudi na Japonskem in v Afriki, če k tem dejstvom dodamo še, da je strasten pešec, ki je prehodil dokaj cest prek Bolgarije, Grčije in Turčije do Egipta ter se povzpel tudi na višje gore Slovenije, potem smo že nekako nakazali njegovo slikarsko usmerjenost. Ta nikakor ne more biti najnaprednejša, vendar pa v prikazanih akvarelih pokrajin Italije in Makedonije ne zasledimo pričakovane natančnosti preslika-vanja narave. To pač ne more biti cilj nemirnega potnika, ki hiti iz kraja v kraj. Zato je utemeljen njegov hitri način slikanja. Z njim skoro ekspresionistično v trenutni vzhičenosti nakaže splošni vtis kot ga občuti potu-narave. Široko razlivajoče se ploskve kontrastnih barv, ki pričajo, da je v mladosti slikar močno doživljal zmagoslavje nemškega ekspresionizma, plahutajo kot bela krila ptic na temnomodrih obzorjih ali pa buhte kot ognjeni joč vedno pred novimi prizori zublji med sočnim zelenjem gozdov in trat v cvetju. Iz teh barv- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odločili se boste za delo, ki zahteva natančnost in potrpežljivost. Ne zbujajte ljubosumnosti v ljubljeni o-sebi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne sprejemajte obveznosti, ki jih ne boste mogli izpolniti. Nekdo vam bo izrazil svojo hvaležnost za storjeno uslugo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Priporočljivo je, čeprav samo začasno, zavezništvo z nekim tekmecem. Odlično razumevanje v družini. RAK (od 22,6. do 22.7.) Utrdite svoje poslovne zveze in sodelovanje v kar najširšem obsegu. Ne odpovejte se nekemu potovanju. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspeh vam je zagotovljen bolj spričo vztrajnosti, ki jo boste pokazali, kot pa sreče. Bodite bolj varčni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Slučajno se boste srečali z nekom, ki vam bo nudil potrebno pomoč. Storili boste dobrodelno dejanje, ki ga bodo vsi zelo cenili. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Imeli boste že v teku jutra nekaj prav dobrih idej, ki jih boste popoldne uspešno uresničili. Vznemirljivo srečanje sentimentalnega značaja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Preden sprejmete neko odgovornost, glejte, če ste zanjo tudi u-strezno pripravljeni. Ostanite zvesti svojim prijateljem. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pojasnite svojim predstojnikom tež-koče, ki se morate z njimi boriti, čustveni odnosi se bodo še okrepili. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ugodni pogoji za uveljavitev nekaterih gmotnih koristi za umetnike. No čakajte na zadnji trenutek, da bi izrazili neko svoje čustvo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Najnevarnejše bi zdaj bilo, če bi skušali pobotati se z nekim tekmecem. Presenečenje med prijatelji. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nemudoma uredite svojo poslovno korespondenco. Pesvetite ves svoj prosti čas proučevanju vprašanja, ki vas trenutno najbolj zanima. FILATELIJA Jugoslovanske znamke za novo leto Kot pred zadnjo letošnjo izdajo bo Skupnost jugoslovanskih PTT dala v prodajo 25. novembra »Novoletno serijo*. Serija bo obsegala 3 znamke, ki bodo namenjene predvsem frankiranju novoletnih voščilnic. Ker se v krajevnem in medkrajevnem poštnem prometu največ rabijo znamke za 15 in 20 par, v mednarodnem pa za 30 par, bodo izšle znamke v teh vrednostih in v nakladah, ki ustrezajo potrebam. Na znamkah bodo naslednji motivi: 0,15 Ndin — temno modra in oranžno okrasta — stiliziran zimski pejsaž; naklada 30.000.000; 0,25 Ndin — vijoličasta in o- ranžno rjava — dedek Mraz; na- klada 15.000.000; 0,30 Ndin — temno zelena in oranžno rjava — stilizirana novoletna jelka: naklada 10.000.000. Osnutke za znamke sta izdelala akademska slikarja Bojana Spremo in Andreja Milenkovič iz Beograda. Znamke bo natisnil v ofsetnem tisku Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v prodajnih polah po 50 kosov. Velikost znamk bo enaka velikosti fran-kovnih znamk. Proces proti morilcem treh stražnikov LONDON. — Petega decembra se bo začela sodna obravnava proti Robertsu, Whitneyu in Dud-dyju, ki so obtoženi umora treh londonskih stražnikov. Že napovedani proces proti Whitneyu in Duddyju so bili preložili, ker so še iskali izginulega Robertsa, ki so ga našli šele pred dnevi pod kupom slame. Vlačilca za Reko iz Benetk REKA. — Leta 1968 bo reško pristanišče dobilo dva velika vlačilca, vsakega s 1400 KM, ki ju bodo zgradili v ladjedelnici v Benetkah. Razen za vleko in reševanje ladij bosta vlačilca namenjena tudi za gašenje požarov in bosta opremljena z najsodobnejšimi gasilskimi napravami. Vlačilca bodo potrebovali zlasti pri delih v novem pristanišču v Bakru, kjer bodo že s prihodnjim letom začele pristajati največje čezoceanske ladje. Reško pristanišče ima zdaj štiri vlačilce, kar pa ne po številu ne po moči ne ustreza letnemu prometu, ki naj bi letos, kakor računajo, dosegel okrog 8 milijonov ton. PET UR TRAJAJOČA SEJA OBČINSKEGA SVETA Preosnova podjetij z državno udeležbo ne prinaša koristi goriški livarni SAFOG Kaj ukreniti, da bi zaščitili gospodarske koristi našega mesta - Predlogi za sestavo resolucij, sklicanje gospodarske konference in sestavo štud. odbora - Možnosti «tretje pobude» Nekaj po drugi uri ponoči se je zaključila seja občinskega sveta v Gorici, ki se je začela v ponedeljek ob 21. in na kateri so svetovalci obravnavali vrsto pomembnih vprašanj, med katerimi je zavzela največ časa ravno diskusija o komunistični resoluciji in demokristjan-ski interpelaciji, naslovljenih na žu. pana v zvezi s preureditvijo podjetij z državno udeležno, zlasti pa z razmerami, ki vladajo v tovarni SAFOG, ter njenimi nadaljnjimi perspektivami. V imenu odbora je podpisnikom vlog odgovoril odbornik za splošna vprašanja poslanec Zucalli, ki Je povedal, da se bosta v tem tednu sestala upravna sveta SAFOG In S. Giorgio ter se dogovorila, da SAFOG kupi podjetje Mecfon iz Neaplja, San Giorgio pa oddelek za izdelovanje tekstilnih strojev SAFOG. Negativne posledice za naš obrat predstavlja premestitev tehničnega kadra v Genovo. Po dosedanjih predvidevanjih, ki jih po sodbi odbornika v režimu svobodne trgovine in domače ter mednarodne konkurence ni mogoče docela nakazati, naj bi se delavnica SAFOG povečala, medtem ko bi se morala Livarna povečati s tehničnim in u-pravnim kadrom. Glavna naloga od. bora pa je zagotoviti Gorici tako imenovano «tretjo pobudo«, se pravi doseči pri IRI izgradnjo novega obrata v Gorici, ki bi bil nekaj povsem novega in ki bi se uveljavil na takšnem proizvodnem sektorju, ki ga v Gorici še nimamo. To zavoljo tega, da bi kriza — kadar se bo pojavila — ne nastala v o- (r ort ca VERDI. 17.15: «Una carabina per Shutu, L. Barker in R. Battaglia, ameriški film v barvah. CORSO. 17.00: «Le colline brucia-no», Tab Hunter in Natalie Wood. Ameriški kinemaskopski in barvni film: zadnja ob 22. uri. MODERNISSIMO. 17.30-22.30: «Una storia dl notte«, S. Koscina in F. Leory; italijanski črnobeli film; mladini pod 18. letom prepovedan. ViTTORIA. 17—21.30: «1 maghi del terrore«, V. Priče in P. Lorre; ameriški barvni kinemaskopski film. CENTRALE. 16.30: «Tom in Jerry, per qualche formaggino in piti*. Ameriška barvna risanka. triie AZZURRO. 17—22: »I terribili ante. nati di James Bond», S. Laurel in O. Hardy. EXCELSIOR. -16—22: »Viaggio di nozze all’italiana». PRINCIPE. 17—22: «AD 3 — opera-zione squalo bianco«, R. Dana, J. Polesello in F. Mulč. Kinema-skope v barvah. S. MICHELE. 19—22: «Kociss — eroe Indiano«, Jeff Candler. V barvah. K on k e EXCELSIOR. 19—22: «11 mistero della mummia«, T. Morgan in R. Howard. Barvni film. RIO. Zaprt. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERA TURA VČERAJ Najvišja 7,6 stopinje, najnižja minus 8 desetink stopinje, povprečne vlage 92 od sto, padlo je 4 desetinke mm dežja. beh obratih hkrati. V novem obratu bi zaposlili številne specialiste, ki se vzgajajo v goriških šolah. Svoj govor je zaključil s predlogom, da bi sestavili resolucijo, v kateri bi zahtevali izgradnjo novega obrata. Za njim je spregovoril podpisnik demokristjanske interpelacije Della Vedova, uradnik v SAFOG, ki je obsežno govoril o razmerah in težavah v podjetju ter o vse prej kot jasnih perspektivah, ki se odpirajo zanj, odkar je IRI pričel uresničevati načrt za koncentracijo in racionalizacijo proizvodnje. Svetovalec se je vprašal, zakaj se ni raje v Gorici osredotočila proizvodnja tekstilnih strojev. Zanj Je izgradnja »tretjega obrata« docela nedognana in težko uresničljiva pobuda, ker niso odgovorni krogi vse doslej zanjo podali nikakršnih zagotovil. Potem ko je navedel nekaj tehničnih nadrobnosti, ki kažejo neracionalnost posegov, je kritiziral popolno omalovaževanje sindikatov s strani visokih organov IRI in drugih ustanov pri odločanju o tako važnih zadevali. Podpisnik resolucije Battello je predlagal sklicanje mestne gospodarske konference, na kateri bi obravnavali tako vprašanje SAFOG kakor «tretjo pobudo«. Danes se ne borimo več za okrepitev SAFOG, ampak za ohranitev tistega, kar nam je še preostalo. Zupan Martina je seznanil svetovalce o stikih z deželo za pripravo gospodarske konference, medtem ko je liberalec Fomasir pripomnil, da so v zadnjih dveh letih investirali za modernizacije proizvodnje SAFOG okoli 800 milijonov, od tega 250 milijonov iz krožnega sklada, ki so docela zavrženi, ker dodatna dela ne ustrezajo novim načrtom. Ce bi kateri koli zasebnik na takšen način upravljal svoje podjetje bi bil že drugi dan na bobnu. Podprl je Battellov predlog za konferenco, na kateri naj bi proučili realne možnosti za plasiranje izdelkov «tretje pobude« na jugoslovanskem tržišču. Socialist Sancin Je spočetka ugotovil, da moramo sedaj braniti obstoječe proizvodne zmogljivosti SAFOG, namesto da bi jih krepili. Nujno bi bilo pritegniti sindikate k pogovorom o bodočnosti goriške li-varm ter sestaviti resolucijo celotnega občinskega sveta, ki naj podpre naše zahteve. Demokristjan Član je želel združevanje naporov vseh sil v občinskem svetu, da bi se poiskale primerne rešitve za naše gospodarstvo s pomočjo posega podjetij z državno udeležbo. Svetovalec Bratina (SDZ) je podprl predlog o sklicanju ekonomske konference ter predlagal sestavo odbora, ki naj bi obdelal vprašanja, s katerimi se ubadamo, ter nakazal primerne rešitve. Liberalec Chiozza je kritiziral pomanjkanje goriških zastopnikov v upravnem svetu SAFOG ter soglašal s San-cinovim predlogom za sestavo resolucije. Odbornik Zucalli Je odgovoril na predloge in pripombe svetovalcev. Zanikal Je trditev liberalca Chiozze, da bi on, Zucalli, izrekel nagrobni govor za SAFOG, ampak da Je resnica docela nasprotna, ker se bo okrepn sektor za proizvodnjo statev. Premestitev kakšnih 15 oseb v Genovo še ne bo oslabilo podjetja. Osvojil je predlog svetovalca Sancina <,a sestavo skupne resolucije. V glasovalni izjavi je svetovalec Battello nasprotoval izglasovanju resolucije, ker so eno resolucijo izglasovali že pred časom, ne da bi doprinesla kakšne koristi. Podprl Je predlog za sestavo odbora, ki naj kaj pametnega ukrene. Diskusijo je zaključil župan s či-tanjem osnutka resolucije svetovalca Ciana, ki pa se nekateri svetovalci z njeno vsebino niso popolnoma strinjali, še celo pa niso bili pripravljeni o njej kar takoj glasovati, ker bi jo bilo potrebno popraviti. Zato so svetovalci sprejeli pred-log župana, da bodo diskusijo o njej nadaljevali na prihodnji seji. Okoli polnoči so prekinili obravnavo resolucij in interpelacij ter se povrnili k dnevnemu redu in odobrili najem posojil, izgradnjo športnih naprav, nakup nepremičnin itd. O tem pa bomo poročali v jutrišnji številki. ali na ministrstvo za delo in socialno skrbstvo na rač. 1/60.000. Tudi včeraj so nadaljevali z zbiranjem denarnih in blagovnih prispevkov, ki so se v Gorici stekali pretežno na sedežu Rdečega križa in pri ODA. V prvem so nabrali sinoči do 17. ure v denarju 1.667.000 lir. Kot je bilo že včeraj sporočeno, so ustavili pri RK sprejemanje prispevkov v blagu, ker ga imajo toliko, da ga ne vedo kam spraviti, še manj pa urediti. V teh dneh nameravajo s tovornjaki poslati nadaljnjo pošiljko v kraje Precenic-co, Latisanotta in S. Michele al Tagliamento. Prejeto blago so tudi sortirali ter bodo poslali v poplav-...................................... TEDEN AVTOMOBILSKEGA KLUBA Razdelitev diplom udeležencem tečaja za nudenje prve pomoči Nadaljujejo pregledovanje avtomobilskih motorjev NABIRALNA AKCIJA ZA P0PLAVLJENCE Do sinoči nabrali v Gorici skoro osem milijonov lir Pri ODA nadaljujejo zbiranje blaga - Sporočilo prefekture Goriška prefektura sporoča, da ljene kraje predvsem tiste reči, ki je predsedstvo vlade v Rimu pre-, jih najbolj potrebujejo, pustilo prosto izbiro darovalcem de- V nadškofijski podporni organiza-narja za poplavljence, da denar ciji ODA, ki ima svoj sedež v Ul. pošljejo na predsedstvo vlade po I Seminario, so nabrali do sinoči 5.5 poštnem čekovnem računu 1/95000 milijona lir prispevkov v denarju. V ponedeljek zvečer ob 18.30 so na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici, Ul. Roma uradno zaključili tečaj za vozniško higieno ln prvo zdravniško pomoč. Za to priliko se je zbralo na sedežu AK 22 udeležencev tega tečaja, ki sta ga vodila občinski zdravnik dr. Gregorig in primarij v bolnici dr. Peresson. Predsednik avtomobilskega kluba inž. Lodatti je v svojem nagovoru poudaril skrb te ustanove za problem zdravniške pomoči pri prometnih nesrečah in zato predstavlja razdelitev diplom udeležencem tega tečaja uvod v letošnji VI. teden avtomobilskega kluba. Poudaril je nadalje važnost in nujnost učinkovite in nagle pomoči na cestah v primerih prometnih nesreč, kar Je bil predmet tečaja, za katerega so ob tej priliki razdelili diplome udeležencem. Goriški AK je že večkrat in pred kratkim ponovno ponudil svoje sodelovanje deželnim organom pri urejevanju cestnega prometa, tako n. pr. z navedbami telefonskih številk na tablah ob cesti ipd. Zahvalil se je tudi kapetanu cestne policije v Gorici Borsetti in kapetanu mestnih stražnikov v Gorici Grudnu za njuno sodelovanje pri tečaju, ki se je odražalo predvsem v tem, da sta omogočila udeležbo nekaterih svojih podrejenih. Sledila je razdelitev priznalnih diplom 22 udeležencem tečaja. Vče. raj se je v okviru tedna avtomobilskega kluba začelo na trgu na debelo pregledovanje vozil z električnimi napravami, predvsem kontrola motorja. To opravijo za člane AK brezplačno. Vozila imajo vhod iz Ul. S. Chiara, izhod pa v Ul. Boc-cacclo. Sindikalne vesti Kovinarski sindikat pri CISL je s posebnim letakom obvestil delavce in uradnike pri goriški tovarni SAFOG, da je trdno odločen doseči jasen odgovor pristojnih organov na številna vprašanja, ki so v zvezi z nameravano reorganizacijo tega podjetja. IRI in Finmeccanica naj bi jasno povedali kakšnega obsega naj bi bila ta reorganizacija, kakšne tehnične novosti, kakšni gospodarski ln organizacijski izgledi tako glede na livarno kot na mehanični oddelek. Pri tem je zelo važno vprašanje, koliko bo ostalo po reorganizaciji zaposlenih delavcev odnosno uradnikov. Da bi razčistile te in druge pro- bleme, so zahtevali nujno sklicanje posvetovanja predstavnikov sindika. tov in delodajalcev. Tako posvetovanje naj bi bilo še ta teden pri Intersindu v Trstu. V tem smislu so sindikalni predstavniki že prejeli pristanek in tako je upati, da bo do takega sestanka prišlo že v naslednjih nekaj dneh. O tej nameri so obvestili tudi centralno tajništvo CISL. Sindikalni patronat INAS iz Gorice, sporoča, da je zaradi povodnji v Italiji podaljšan rok za vložitev prošenj za udeležbo pri natečaju za 20 službenih mest socialnega operaterja, do 19. decembra t.l. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti na sedežu INAS v Gorici, Ul. Roma 20. Volilno kampanjo za PSU v Ron-kah bo zaključil podtajnik Cecche-rini, ki bo govoril v kinu Rio. V tem so vštete vsote denarja na branega po raznih župnijah. Tako so iz št. Mavra poslali 25 tisoč lir. Če upoštevamo, kar co nabrali v teh dveh centrih in še drugod, potem je bilo do sinoči nabranega samo v Gorici okrog 8 milijonov lir v denarju. K temu je treba prišteti še pomoč v blagu. Kar se zbiranja prispevkov v blagu tiče, to še vedno sprejemajo pri ODA. Kot znano so v ponedeljek poslali iz ribiške vasi pri Devinu cel tovornjak blaga, med katerim je bilo 20 novih štedilnikov Zoppas. Tudi včeraj so prihajale pošiljke blaga iz mesta in s podeželja. Med drugim so prejeli tri otroške postelje in eno za odrasle, razne kuhinjske potrebščine in posodo, precej kosov spodnje obleke, zlasti za otroke itd. Akcija se tudi danes nadaljuje. Zahteve KPI za volitve v Ronkah Kandidatna lista KPI za občinske volitve v Ronkah je sestavila program za bližnje volitve, v katerem zahteva da je naša dežela «most miru« za gospodarski, trgovski in turistični promet ter kulturno izmenjavo s sosednjimi državami. Program nadalje zahteva odpravo vojaških služnosti in izgradnjo protosinhrotrona v Doberdobu, u-stanovitev konzorcija za izdelavo medobčinskega regulacijskega načrta, zvišanje neobdavčljive osnove za plačevanje družinskega davka od 230 na 320 tisoč lir, ustanovitev občinskih uradov z občinskimi delegati v Vermeljanu in Selcah za izdajanje anagrafskih dokumentov ter izgradnjo spomenika, ki bo posvečen odporniškemu gibanju. OPOZORILO NOGOMETAŠEM V SOVODNJAH Vse nogometaše športnega društva iz Sovodenj opozarja vodstvo, da bo trening za vse od danes dalje ob sredah ob 19. uri na domačem igrišču. iiiitiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuudiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiinii IZ GOHISKE BOLNIŠNICE Štirje hudo ranjeni pri nesrečah na cesti in doma V v* Marko Šuligoj iz Gorice in Miroslav Skorjan s Križišča se bosta zdravila po 30 dni se Včeraj nekaj pred 18. uro so poklicali rešilni avto Zelenega križa v Gradiško, kjer je pri cestni prometni nesreči dobil hude poškodbe 55-letni Rodolfo Franzot iz Gradiške, Ul. degli Orti 13. Franzot se je vračal z mopedom domov z dela, ko ga je v Borgo Maddalena v Gradiški podrl neki avto. Takoj so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili udarec na glavi s prebitjem lobanje in drugimi poškodbami. Pridržali so ga na zdravljenju s pridržano prognozo. Z mopedom je padel v bližini Far-re na državni cesti, ko se je vračal iz Ločnika proti domu, 45-letni delavec Luigi Bernardi iz Zagraja Ul. Marconi Tl. Na mokri cesti je zgubil nadzorstvo nad vozilom. Odpeljali so ga v gorišk i bolnišnico, kjer so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju zaradi zloma leve ključnice. Sinoči ob 19. uri ko se je igral s sestrično na svojem domu, je pa- del in si zlomil levo nogo 8-letni Marko Šuligoj iz Gorice, Drevored 20. septembra št. 147. V civilni bolni niči so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. V Grojni pa se je ponesrečil 44-letni Miroslav Škorjan iz Števerja-na, Križišče 13. V civilni bolnišnici so mu ugotovili zlom četrtega prsta na desni roki, ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Ko je pomagal porivati neki avto pri Mir-kotovi gostilni v Grojni, so mu pri zapiranju avtomobilskih vrat priprli tudi prst z navedenimi posledicami. Ljudska prosveta Danes, 23. novembra bo otvoritveno predavanje kluba «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici. O «Sodobni dramatiki in letošnjem repertoarju Slovenskega gledališča v Trstu« bo predaval prof. Josip Tavčar. PO SOBOTNI NEZGODI MED PRVENSTVENO TEKMO Odbojkar Bora Igor Orel včeraj zapustil bolnišnico Borovci o vzrokih poraza v dvoboju s padovskimi gasilci Po nesrečni sobotni tekmi Bor-Pagnin, med katero se je poškodoval požrtvovalni odbojkar plavih Igor Orel, smo prisluhnili v slačilnici pogovorom ostalih slovenskih igralcev, takoj po končani tekmi. Vsi, kot en mož so se zaganjali proti sodniku, ki jih je bolj moralno kot materialno oškodoval. Plesničar pa nam je povedal «Ko-maj v zadnjem setu smo se uigrali in začeli precej dobro igrati. Prav tedaj nas pa je močno oškodoval sodnik. Da sploh ne govorim o zadnji točki, ko mi je piskal dvojno v čekiču, ko sem mu kazal hrbet in je nemogoče, da je on to videl. Dvojne pa sploh ni bilo.» Vojko Mijot nam je o nasprotnikih rekel naslednje: «Niso nič posebnega. Nimajo niti enega izrazitega tolkača in sem prepričan, da bi jih s popolno postavo gladko premagali.» Vodopivca pa smo vprašali če je enotedenski odmor koristil ali ško-doval Boru. ((Nedvomno nam je škodoval. Ne zato, ker smo izgubili, ampak ker nam je pretrgal tisto nit, tisti elan, ki smo si ga pridobili po zmagi v Ravenni.« Fučka je nekoliko demoraliziran: «Mi ni šlo. Prvič sem igral podaja-ča in zato nisem navajen tega mesta. To se je precej občutilo predvsem v bloku.« V slačilnico je vstopil Šušteršič, ki je tokrat izvrševal trenerske funkcije. Vsi se zgrnejo okoli njega z vprašanjem: ((Kako je z Igorjem?« Po pomirljivem odgovoru, pa nam je o tekmi takole pripovedoval: «Ne bi iskal izgovorov, šlo je, kot je šlo. Fantje so se po Igorjevem incidentu zmedli in v tistem trenutku izgubili vodstvo. Incident je vse pretresel. Pripomniti pa bi hotel še to, da bi se morali naši fantje otresti miselnosti, da če manjka kak titulami igralec, da je vse izgubljeno. Nasprotno. Se bolj zagrizeno bi morali zaigrati. Na vsak način pa sem prepričan, da bomo v Padovi s standardno postavo gladko zmagali. Nasprotniki niso pokazali ničesar. Izgubili smo namreč zaradi naše slabe igre, ne pa po njihovi zaslugi.« V nedeljo pa smo obiskali v bolnici ponesrečenega Igorja. Ni ga bilo težko najti, kajti okoli njegove postelje se je zbralo kar 19 oseb. Lahko rečemo pravi rekord. Starši, prijatelji in odbojkarji so zasuli odličnega odbojkarja s časopisi, revijami, sladkarijami itd. Igor je bil dobre volje in nam je pripovedoval o svojih dogodivščinah v bolnici, takoj po njegovem sprejemu. Opisal nam je kako so mu zašili rano nad očesom (sedaj nosi obvezo in oko je nekoliko zatečeno). ((Spominjam se krika gledalcev ko sem priletel v stol, nato pa nič več. Spomin se mi je vrnil ko sem sedel v gasilskem avtu, ki me je z veliko hitrostjo peljal proti bolnišnici. Ko so me pregledovali sem na veliko moje začudenje spoznal, da je naše društvo tudi v tem okolju zelo znano, te prvi bolničar me je spraševal o Boru. Nato so mi zašili obrv (tri šive) in me odvedli v sobo. Borov dres je takoj vzbudil pozornost in komaj sem se ulegel, je prišel k meni bolnik in me vprašal, če smo zmagali. Nisem mu znal odgovoriti. Cez dobro uro pa so mi povedali, da smo izgubili. Kar mi je prej ob priliki vprašanja bolnika dobro delo, me je to sedaj poparilo«. Mati ga je prekinila: ((Veste kaj je sinoči rekel? Rajši bi izgubil glavo, kot da smo izgubili!« eDa, res sem rekei«, je nadaljeval Igor, «a bilo je v trenutku, ko sem bil najbolj demoraliziran. Zjutraj pa me je spet nekaj razveselilo. Obiskat me je prišla bolničarka, Slovenka, ki dela v čisto drugem oddelku bolnišnice. Ponoči se je namreč glas. da je na kirurškem oddelku odbojkar Bora, hitro razširil. In zjutraj sem imel presenečenje.« Vsi, ki so stali okoli postelje so kaj vpraševali. Poslovili smo se od Igorja in mu zaželeli čimprejšnje okrevanje in vrnitev na odbojkarsko igrišče s plavim dresom Bora, za katerega se je tudi v soboto boril in se zanj žrtvoval. f. v. Igor Orel, ki se je 'v soboto poškodoval med prvenstveno tekmo. Včeraj je odbojkar Bora, pa čeprav z vidnim obližem nad desnim očesom, zapustil bolnišnico lUlllllllliaillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllMIIIIIIIUIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllillllllll PRIPRAVE ZA NASTOP BOROVCEV NA PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Tudi tekma z Don Boscom dobra preizkušnja za plave Borovi košarkarji se vztrajno pripravljajo na promocijsko prvenstvo, ki se bo začelo 4. decembra. Po tekmi z juniorji ljubljanskega Slovana, s katerimi so izgubili le z eno točko razlike (61:62), so se plavi spoprijeli z močno peterko Don Bosca, ki nasto- pa v C-ligi ln je premagala na tujem igrišču celo močno postavo Hausbrandta. Borovcem je služila ta tekma kot izkušnja, saj so bili nasprotniki druga ekipa v Trstu za Lloydom. Na zmago torej borovci gotovo niso mogli misliti, marsičesa pa so se s tem srečanjem naučili. Predvsem je tokrat prišla, kot proti Slovanu, na dan Slaba individualna priprava posa. meznikov, ki ne poznajo osnovnih košarkarskih pojmov. Igra postaja tako improvizirana in dobro, da je letos v Borovi ekipi odlični Savo Spacal, ki zna realizirati tudi nemogoče žoge. Problem pa bo, ko bosta pivota plavih prijela dva nasprotnika s «sandwichem», kot je to storil Slovan. Kljub vsem pomanjkljivostim pa plavi niso popolnoma razočarali in večkrat tudi enakomerno konkurirali s tehnično boljšimi nasprotniki. V prvem polčasu so plavi večkrat celo vodili, Don Bosco pa jih je presenečal le s streli z razdalje (zares odličnimi). Proti temu orožju so bili borovci popolnoma neuspešni: igrali so s cono 2—3, morali pa bi se TUHTAM BOKS DETROIT, 22. — Ameriški boksar Ernest Terrel, kateremu WBA priznava naslov svetovnega prvaka težke kategorije ,je javil, da ni izključeno, da bo dvoboj s Cassiu-som Clayem 6. februarja prihodnjega leta. Terrell je pripomnil, da uradno tega ne bodo javili vse dokler ne bodo sestavljene in podpisane pogodbe. Do danes je najboljša ponudba za organizacijo dvoboja prišla iz Detroita. CIUDAD MEXICO, 22. — Ob povratku iz Miamija je mehiški organizator boksarskih srečanj Pablo Ochoa izjavil, da je splošno priznani svetovni prvak težke katego- rije Cassius Clay pristal na nastop v glavnem mestu Mehike. Pred meseci je Clay izjavil, da bi nastopil v Mehiki proti plačilu 20.000 dolarjev (12.400.000 lir). Ochoa ni omenil vsote, ki Jo je ponudil Clayu in je pripomnil, da bo lahko tekmec temnopoltega prvaka Ernest Terrell. KOLESARSTVO PARIZ, 22. terske etapne Ta — Prireditelji ama-dirke po Franciji «Tour de Tavenir« so javili, da bo start prihodnje izvedbe iz Nimesa. Podrobnosti poteka bodo javili kas. neje. Amaterski Tour 1967 se bo začel 13. julija in se bo zaključil skupno s profesionalnim 23. istega meseca. poslužiti obrambe na moža, kar pa še ne obvladajo dobro. Med borovci je ponovno zablestel Savo Spacal, ki je dosegel kar 41 točk in je bil skoro vedno za nasprotnike neustavljiv. Igralci Don Bosca so mu stalno padali na fin-to s telesom in tako je Spacal vsakokrat neusmiljeno realiziral. Ostali pa so standardno zaigrali. Ker je bila tekma zgolj prijateljskega značaja, pravi trening, sta obe ekipi uvrstili vse igralce, ki sta jih imeli na razpolago. Prav zaradi tega člnitelja se je nasprotna peterka odločno oddaljila od borovcev, ker so plavi igrali z več rezervnimi igralci, medtem ko je Don Bosco zaigral s standardno postavo. Serija rezultatov: Don Bosco - Bor 15:16, 30:30, 42:41, 50:50. 60:54, 72:62, 86:72. Bor je nastopil z naslednjo prvo peterko: v drugi liniji Savo Spacal na desni, v sredini Ambrožič, na levi pa Kokošar, spredaj je Lakovič zaigral na desni, na levi pa Zavadlal. V vrstah nasprotnikov je manjkal Peliegrini. Za Bor so bili tako uspešni: Savo Spacal (41), Ambro'ič (6), Ko-košar, Zavadlal (4), Švara (2), Cer. relj (2), Borut Spacal (2). Kafol, Fabjan in Lakovič (15). Končni rezultat Don Bosco - Bor 86:72 (40:43). —cdson— MILAN, 22. — Danes je prispela z letalom v Milan košarkarska ekipa Knattspyrnufelag iz Rejkjavika, ki bo jutri Igrala povratno tekmo za evropski pokal prvakov v milanskim Simmenthalom. Jasno, da so italijanski prvaki favoriti za zmago, katero so zabeležili tudi v prvi tekmi na islandskih tleh z 90:63. ŠD BREG javlja, da bo trening odboj karic danes, 23. t. m. od 19. do 21. ure na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7. IS$SBiiHi3aHffi:iB::::9in!»ffi!5nMffi&UnEHfig!«IHSirem«UaaHB^^ .... i;;,;;:;;;;;;;;;;;;;;;;;; W. SOMERSET MAUGHAM ČUDOVITA ŽENSKA »Prosim moje ogrinjalo.« «Avto je tukaj,« je dejal, ko ji je prinesel ogrinjalo. »Spremil vas bom domov.« «Ne, pustite me samo. želim, da se mi ta ura vtisne v srce. Poljubite me še pred odhodom.« Ponudila mu je ustne ln on jo je poljubil. Tedaj se je hitro odmaknila, naglo odprla vrata in stekla proti avtomobilu, ki je že čakal. Ko je prispela domov in vstopila v svojo spalnico, se ji Je iz prsi dvignil globok vzdih olajšanja. «Prekleti bedak! Zapletel me Je v takšno neprijetnost. Hvala bogu, da sem se znala izvleči. Mislim, da ta osel ni niti razumel moje nakane.« Vznemirjal Jo je samo zamrznjen nasmeh na njegovem obrazu. »Morda je samo slutil, kaj sem hotela, prepričan pa nikakor ni bil, a pozneje si je bil lahko na jasnem, da se je samo varal. Moj bog, kakšne neumnosti sem tra-pala. Moram priznati, vse se je po sreči izteklo. Sreča, da sem še o pravem času opazila. Se trenutek in bila bi razgaljena. In potem bi se bila iz smole le stežka izkobacala.« Julija se je zahihitala. Njen položaj je bil prej ko slej neprijeten, iz sebe je napravila pravega pravcatega norca, sicer pa, če ima človek le malce smisla za humor, Je lahko opazil tudi smešno stran tega dogodka. Bilo Ji Je žal, da nima nikogar, ki bi mu mogla o vsem tem pripovedovati; čeprav bi bila zanjo zadeva sumljiva, bi bila kljub temu prijetna zgodba. Najbolj jo je prizadelo dejstvo, da se je dala varati s komedijo o nesmrtni ljubezni, ki jo je on toliko let Igral, a ni bilo vse skupaj nič drugega kakor varljiv privid; očitno se je hotel okronati za večnega oboževalca in Je očitno, da za to ni hotel biti niti nagrajen. «Zapeljal me je v sramoto, v grdo sramoto.« Iznenada se je Julija nečesa domislila ter se prenehala smejati. Ce moški odkloni ljubezen ženske, sta za to mogoča dva razloga: prvi, da je moški homoseksualec, drugi, da Je impotenten. Julija si je zamišljeno prižgala cigareto in se vprašala, če Charles ni morebiti potreboval svojo vdanost do nje zgolj za sredstvo, da odvrne pozornost od svojih pravih nagnjenj. Toda odkimala je z glavo. Ce bi bil homoseksualec, bi bila ona nedvomno kaj opazila, razen tega se v družbi, odkar je minila vojna, pravzaprav o drugem ni niti govorilo. Najverjetneje je vsekakor, da je impotenten. Seštela je njegova leta. Ubogi Charles! Ponovno se je nasmehnila. Ce je zadeva taka, potem je bil on bolj kakor ona v neprijetnem in celo smešnem položaju. Na smrt se je moral prestrašiti, nesrečni janjček. Na drugi strani pa so to stvari, ki jih noben moški ne mara zaupati kakšni ženski, posebno ne, če je vanjo noro zaljubljen. Cim dlje Je Julija o tem premišljevala, tem bolj se ji je ta domneva dozdevala verjetna. Začutila je do njega pravo materinsko sočutje. »Vem, kaj bom napravila,« je rekla, ko se je začela slačiti, «jutri zjutraj mu bom poslala velik šopek belih lilij.« XXV, Naslednje jutro je Julija ležala nekaj časa budna, ne da bi pozvonila, Premišljevala je. Ko se je spomnila sinočnje pusto lovščine, se je pravzaprav veselila svoje prisebnosti. Sicer je bilo težko reči, da je svoj poraz spremenila v zmago, toda če je vse skupaj premislila, je svoj strateški umik mojstrsko izvedla. Kljub temu je bila slabe volje. Za Charlesovo čudno vedenje bi se utegnilo najti še eno pojasnilo. Morebiti je ni niti poželel, ker je pač premalo poželenja vredna. Ta pomislek je sicer zavrgla kot popolnoma neverjetnega, vendar ji je bilo zdaj, ob dnevni svetlobi, skrajnje neprijetno. Potem je pozvonila. Ker je Michael navadno prihajal k njej v sobo, kadar je zajtrkovala, in ji je Evie vselej, brž ko Je razgrnila zavese, prinesla ogledalo in glavnik, puder in rdečilo za ustnice, je danes, namesto da bi z glavnikom samo preletela po laseh In površno nalepotičila obraz, temu posvetila več pozornosti. Skrbno si je pordečila ustnice in lica ter si uredila lase. «Govorlm brez zlobe in predsodkov,« Je rekla in se še zmeraj gledala v ogledalu, medtem ko ji Je Evie postavljala na posteljo pladenj z zajtrkom, «ali me niste, Evie, nekoč prištevali k lepim ženskam?« «Preden odgovorim na vprašanje, moram vedeti, kaj s tem mislite.« «Krava stara,« Je rekla Julija. «Saj sami veste, da niste kdo ve kakšna lepota.« «Nobena velika igralka ni bila posebno lepa.« «Kadar ležite kakor v pretekli noči in kadar je luč za vami, niste videti grdi.« (»Prav sinoči mi je to v polni meri koristilo!«) »Hotela sem vedeti, če mislite, da bi se mi posrečilo zapeljati kakega moškega, če bi si to zares poželela?« «Nikogar. Mislila sem samo na splošno.« Evie je smrkala in brskala s kazalcem po nosnicah. «Ne smrkajte toliko Ce se morate usekniti, useknite se.» Julija je počasi jedla kuhano Jajce )n premišljevala. Gledala je Evie. Smešno staro bitje, sicer pa človek nikoli ne ve. «Povejte mi, Evie, ali vas kdaj moški zalezujejo na ulici?« »Mene? No, rada bi poznala tistega ki b! si to upal « «Da vam po pravici povem, tudi jaz Ženske mi zmeraj pripovedujejo, kako jih moški zalezujejo na ulici; posebno kadar si ogledujejo kakšno izložbo, mimogrede lovijo njihove poglede. Včasih se jih kar s težavo otresejo » «To je vsekakor nesramno.« »Jaz o tem nič ne vem. Sicer pa je laskavo, če te moški ogovori. Kajpak je čudno, da mene še neben moški ni nikoli zasledoval na ulici. Niti enega moškega se ne spomnim ki bi me bil kdaj ogovoril na ulici.« «Pojdite zvečer na sprehod na Edgvvare Road. Tam vas bodo bržkone nadlegovali.« «Ne vem, kaj bi storila v takem primeru « «Poklica.li bi policaja,« je Evie mračno odgovorila. «Poznam dekle, ki je nekoč na Bord Streetu eledala izložbo s klobuki. Mimo je prišel neki moški in jo vprašal če bi rada imela nov klobuk. Rekla mu je, da i ga rada imela. Moški jo je povabil v trgovino, ona si je izbrala klobuk ter md povedala, kako se imenuje in kje stanuje. Ko je plačeval klobuk, se mu je lepo zahvalila ter odšla na ulico, medtem ko j® on čakal, da mu bodo vrnili drobiž »Tako vam je ona pripovedovala,« Je Evie skeptično smrk-nila. Julija jo je vprašujoče pogledala. «Zakaj vas to zanima?” «Oh, ne vem zakaj. Vprašujem pravzaprav samo zato, k®r me nikoli ni še noben moški ogovoril na ulici Pa vendar mislim, da sem privlačna » In o tem, če je privlačna, se je hotela prepričati, že istega popoldneva je po spanju vstala 'r se nekoliko izraziteje kakor po navadi nalepotičila. Ne da bi poklicala Evie, se je oblekla v ne preveč enostavno, pa tudi ne preveč dragoceno obleko, na glavo pa si je posadila rdečkasi slamnik s širokimi okrajki. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCH1 6, II.. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, ,1 Telefon 33 82 - UPRAVA: 1’RST - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA-mesečna H(,u ur - vnaprej, četrtletna 2 250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posameana številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno (00 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trsi 115374 - Za SFRJ- AD1T D^S Mubljana Stari trg 8/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni hankl v Ljubljani — 503-3 H5 — OGLASI: Ona oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-.tprsvru 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi ~rž.a-'ke Ib goriške pokrajnt se namčajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcltk Itallana« - Odgovorni urednik? STANISLAV RENKO - Izdaja Ih tiska Založništvo tržaškega tiska Trst