Poltnlna pav?:^!I-nna. Leto IV., štev. 146 V LTubffant, sobota dne 23. Junija 1923 Posamezna stev. stane l'SO oin hthala ob 4 g|utr»f. Stane mesečno 12-50 Din ta inozemstvo 25*— m neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon St 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Upravnlštvos Ljubljana. Prešernov« nI. št 54. Telet it 36. Podružnice: Maribor, Barvarska aLi TeLit 2X Celje, Aleksandrova » Račun pri poatn. čekor. zavodu štev. 11.842. Današnja številka obsega 8 strani in stane 1.50 Din. Ljubljana 22. junija. Uho in neopaženo je bila v sredo ustanovljena v Ljubljani zveza dobro-tvornih in nravstvenih organizacij «Naše srce». S to ustanovitvijo je izpolnjena občutna vrzel v napredni so-cijalni in kulturni organizaciji, otvor-jena je pot k sistematskemu uveljav-Ijenju naprednih sil v karitativnem in nravstvenem delovanju. Predsednik pripravljalnega odbora minister n. r. dr. Z e r j a v je podal na ustanovnem zboru programatičen referat, ki zasluži pozornost najširše javnosti. Poudarjal je. kako je po prevratu nastopilo mišljenje, da se mora vse karitativno delo podržaviti. Zlasti sc to smer gojili socijalisti, ki so imeli spočetka znaten vpliv na socijal-do - politično upravo. Tako je biro- j kratizem prisvojil marsikatero napra-j vo, ki bi bila s privatno požrtvoval-j nostjo šla bolje in ceneje. Danes je po vsem svetu prevladala druga smer: dr- i žava naj samo budi in podpira pri vat-do inicijativo, jo nadzira in spopoln ju-! je s sodelovanjem samoupravnih teles.! To nas navaja, da ustanovimo čim več organizacij vseh strok kjer se zaposlijo privatne moči, ki jih je dovolj na razpolago. V to nas sili tudi strah, da zmagajo reakcijonarne smeri, ki bi rade ukinile vs^ socijalno - politične naprave, ki smo jih dosegli v naši državi, kateri mora vsak objektiven kritik priznati, ia je v najtežjih finančnih razmerah in v upravnem neredu za socijalno - politične potrebe in to z lepimi uspehi izdala zelo velike zneske. Reakeija hoče odpraviti ministrstvo za socijalno politiko, ki je na srečo države premostilo premnoge prepade in je stalna potreba kot reprezentant trpečih. ■»Naše srce« noče biti nezdrava konkurenca nikomur, vsaj je prostora in delokroga za vse. Hotelo bi raztresene sile zbrati v eno smer, uvesti več eko-Domije v karitativno trošenje več evidence in na podlagi ►očnih statističnih podatkov in socijografskih študij delati in dajati nasvete. Cim bodo odpravljeni za provedbo ustave potrebni zakoni, čim začne delovati samouprava, bo potreba urediti zakone, ki se tičejo ubogih in slabih. 2e v občinskem zakonu, ki se pripravlja, moramo zrelo rešiti vprašanje, kdo prevzame skrbstvo revežev. Pri nas se je vršilo marsikaj karita-tivnega dela na cerkveni podlagi in z uporabo cerkvena organizacije. Ni dvoma, da ima to politične posledice in se strankarsko izrablja. Napredno misleča inteligenca ne more. ne da se povsem podredi klerikalni organizaciji, sodelovati v takih organizacijah, se povsod, kjer se j- delo začelo skupaj, je prišlo kmalu do znatnih potresov, ki so slabili veselje za delo vssm udeležencem Nismo proti skupnemu delu, kjer je to mogoče a bolje je ločeno korakati in več delati. Tako zlasti pri a b s t i n e n č n e m delu, ki bi ga mi raje imenovali «zmernostno» delo, uspehi s cerkvenimi sredstvi niso mogoči. In vendar je ravno med sloji, ki se prištevajo raznim naprednim strajam, v tem oziru dela s propagando, poukom in pamst-no prohibicijo ogromno. Mi moramo na vso moč pospeševati ustanovitev in delo zmernostnih organizacij. Isto velja za nravnostne organizacije, na katere «napredni» ljudje gledajo z nekakim preziranjem. Z organizacijami, osnovanimi na podlagi dru-srega svetovnega naziranja, bomo delujoč po načelih pozitivne etike tekmovali in se ravnali po načelu: Kora-kajmo ločeno, toda udarimo kupno! Kakor so te plemenite besede, namenjene plemenitim ciljem, našle La ustanovnem občnem zboru veliko pritrjevanje, tako je trebi, da najde «Naše srce> povsodi blagotvornega odziva. V napredni javnosti ;e toliko latentne etične sile in tudi toliko resne volje za delo, da je uspeh pri vztrajnosti zasiguran. v izobilici je praktičnega dela. k: nestrpnostjo čaka požrtvovalnosti stah. Seja je bila mestoma zelo burna. Kmetski radikalski poslanci so se oso« bito razburjali zaradi povišanja zemlji* škega davka in pa zaradi uradniškega zakona, češ da so plače uredništva že itak — previsoke. V debato je posegel Pašič sam. Izja» vil je, da nobena vlada ne more biti brez denarja in tudi radikalska ne. Če poslanci hočejo, da ostane sedanja sa« moradikalna vlada na krmilu, morajo glasovati za povišanje davkov. Kar se tiče uradniškega zakona je Pašič opozo« ril na pritisk ostalih strank in p« na to, da z novim zakonom na sebi še niso združeni nikaki višji izdatki. To bo stvar proračuna v jeseni (!) Pašičeve izjave opozicije v klubu niso umirile. Situacija je postala taka, da so navzoči člani vlade sklenili, da se zaenkrat od« godi špecijalna razprava o uradniškem zakonu in razprava o povišanju davkov. Ob šestih zvečer je bila seja radikal* skega kluba prekinjena in se je nadalje, vala po večerji. Govorilo je še 12 po« slancev. Ministra Stojadinovič in Nin« čič sta branila nove davke. Dr. Ninčič je posebno poudarjal, da bo zemljiški davek samo za petkrat povišan napram predvojnim zneskom, medtem ko so se dohodki od zemljišč povišali za naj. manj 50 krat. Pašič je dal sporočiti, da zahteva do jutri dopoldne končno odlo> čitev kluba v smislu svojih zahtev, ker bo sicer izvajal konsekvence. Vsled te. ga se je gibala večerna debata že v mnogo bolj ublaženem tonu. Klub bo jutri dopoldne zaključil raz. pravo. VPRAŠANJE REKONSTRUKCIJE VLADE. Beograd, 22. junija, p. 2e več dni se govori, da bo Pašič ta teden izvršil re. konstrukcijo vlade, iz katere izstopita ministra Vujičič in Miletlč. Informirani radikalski krogi pa izjavljajo, da rekon« strukcija ni aktualna ln se bo Izvršila še le v parlamentarnih počitnicah, če do takrat radikalska vlada ostane Se na krmilu. Posledice bolgarskega prevrata ODPOKLIC POSLANIKA RAKTČA? — BOLGARSKO-CRNOGOR^KB INTRIGE. - ČUDNA ZVEZA S KLERIKALCI. - DASKALOV USTA NAVLJA REPUBLIKANSKO VLADO? Beograd, 22. junija, r. Naš poslanik v 1 deracijo e sodelovanjem Macedonije 1» plebiscit, v MacedonijL katero so oku- Sofiji Rakič, ki je sinoči dospel v Beograd, ie bil sprejet danes od zunanjega ministra dr. Ninčiča ravno v trenutku, ko je poteti! Ninčiča tudi bivši bolgarski poslanik Todorov. Rakič je referi-ral dr. Ninčiču o položaju na Bolgar- pirali Srbi in Grki proti volji naroda. Nekoliko dni pozneje so klerikalni listi, posebno mariborska «Straža» zahteva? isto od beograjske vlade, vsled česar se domneva, da imajo zvezo s temi orga- skem. Kakor se poroča, je Rakičev pri- nizacijami. Interesantno je pripomniti, hod v zvezi z nezadovoljstvom, ki Je da se klerikalni listi v vprašanju Mace- nastalo v vladnih krogih zaradi njegove donije nahajajo na istem terenu props- neorientiranostl o zadnjih dogodkih na gande kakor italijanski listL Bolgarskem. Govori se, da bo posl Ra- PROPAGANDA ZA REPUBLIKO, klfi v kratkem Izmenjan. Bukarešta, 22. junija, r. «Anrora> ob- Dani i je dalje prispel v Beograd iz I javlja izjavo Daskalova. bivšega bolgai- Lausanne bivši bolgarski poslanik na skega poslanika v Pragi, da prava bol- našem dvoru Todorov. Dopoldne je imel garska vlada obstoji v Pragi ter da bo daljši razgovor z novim bolgarskim po- skoro proklamirala bolgarsko republiko. slani;kim odpravnikom Minčevom. Gosp. List piše tudi o načrtih bivšega mini- Todorov se namerava preseliti na Fran- stra Obova, ki obišče vsa glavna meeta. cosko, kjer se bo bavil x žumalistiko. donavskih držav, da objavi dokaze o Nekaterim novinarjem pa je izjaviL da sodelovanju makedonstvujuščih In biv- bo prevze1 organizacijo temi jod elike ;e, je prispel v ' nih dajatev, če Nemčija prekliče vse od-London danes francoski odgovor na redbe, ki stopnjujejo pasivni odpor pre-angleško spomenico glede reparacij. Od- blvalstva v Poruhrju. In ne plača itav-govor kaže resno željo za dosego spo- kujočim nobenih subvencij več; razuma z Nemčijo. Kakor trdi list, ob- 3.) tehnično kontrolo bodo izvajale sega francoska nota sledeče točke: maloštevilne zavezniške čete; Francija t.) Francija Je mnenja, da so garan- Je tudi pripravljena izreči popolno am-cije, ki Jih nudi zadnja nemška spomeni- nestljo in Izpustiti vse aretirance, če se ca, nezadostne in da je potrebna zavez- JI zaslgura, da te osebe, ako se vrnejo niška kontrola nemških carin, železnic in industrije, posebno pa Internacionalizacija železniškega omrežja v Porenju in Poruhrjn; 2.) Francija je pripravljena spremeniti vojaško zasedbo Poruhrja v mirovno v zasedeno ozemlje, ne bodo ničesar storile, kar bi oviralo delo tehnične komisije pri Izvrševanju njene naloge; 4.) Francija je pripravljena dovofltf Nemčiji moratorij. ITALIJANSKI NAPAD NA NAŠO FINANČNO STRAŽO. Rakek, 23. junija. Danes, ob treh popoldne, Je bil pri železniškem viaduktu, pri Križajevi čuvajnici, na našem ozemlju, izvršen napad italijanske finančne straže na našo obmejno finančno kontrolo. Trije italijanski finančni stražniki so prekoračili mejo in napadli našega finančnega organa Andreja Simončlča. Iztrgali so mu najprej iz rok orožje ln se ca potem- deianskl lotili Simončič se ie postavil krepko v bran ta Jim fe tudi ušel. Napadalci so mu raztrgali obleko. Dva železniška delavca, ki sta v bližini barvala signalna znamenja na progi, sta takoj, ko sta napad opazila, zbežala. Italijanski finančni stražniki so se po napadu zopet umaknili čez mejo. Jutri praznik treznosti. Ob pol 10. dopoldne v univerzitetni dvorani treznostno zborovanje. Narod dvigni se k obrambi! Narodna skuoštfna Beograd, 22. junija- r. Začetkom današnje seje narodne skupščine je predložil minister pravde zakonski predlog o dopolnitvi zakona o državnem svetu ln upravnih sodiščih in zakonski načrt o priznanju izvrševanja advokature onim odvetnikom v področju dalmatinskega višjega deželnega sodišča, ki so do dne 2. februarja 1922 optirali ia italijansko državljanstvo. Nato je minister Trifko-vič pojasnjeval, zakaj še ni prišel na dnevni red predlog posL Laziča o nujni pomoči oškodovancem vsled toče. Vlada želi dobiti najprej podatke o celokupni škodi. Iz dosedanjih poročil poljedelskega ministrstva je razvidno, da je znašala lansko leto škoda v vsej državi 80 milijonov Din in je bilo torej to leto, kar se tiče posevkov, najugodnejše. Upa, da bo odbor za razpravo tega zakona končal svoje delo v 15 dneh. Sledila je razprava o naknadnih in izrednih kreditih ministrstva za iavna dela, ki so bili po kratki debati sprejeti Nato je pričela razprava o oddelku prometnega ministrstva. Govoril je posL K re niža r (kler.) Seja je bila zaključena ob 13. uri popoldne. Prihodnja seja Jutri dopoldne. Demokratski klub Demokrati ostro odklanjajo vladino davčno in uradniško politiko. Beograd, 22. junija p. Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri se je vršila obširna debata o davčnih predlogih in o uradniški pragmatiki. Klub je dobil od mnogih organizacij demokratske stranke, med drugim tudi od načelsva JDS v Ljubljani, poziv, da naj najostrejše nastopi proti budžetnim dvanajstir.am, v katerih vlač' ni nvsar ukrenila za izboljšanje uradnišl ga pt 'ožaja. Poslanec V e 1 j-k o v i 6 je poda! obširen referat o nameravanem povišanju davkov, ki je v svoji primitivnosti v pravi posmeh načelu davčnega izenačenja. Poslanec dr. K. r i z m a n ie navajal konkretna primere, kako krivično bodo vsled linearnega povišanja davkov obremenjeni davkoplačevalci zlasti aa Hrvata skem in v Sloveniji, kjer se plačujej« davki, ki jih Srbijanci ne poznajo. Klub je sklenil odločno odkloniti davčne predloge ministra Stojadinoviča. Zvečer se je seja nadaljevala ter se je razpravljalo o nameravani uvedbi 'lake (kuluka) za popravo cest Klub ie je izrekel proti kuluku. Vlada je imela izvesti oblastne volitve in izroči« cestno vprašanje samoupravam, kasor določa zakon, pa bi ne bilo treba se vračati na srednjeveška sredstva. Inozemske borze 22. junija. TRST. Beograd 25.30—25.50, Parfa 136.75—137.25, London 102—102.30, Cm rih 394—398, Prage 66.20—66.70, Ber« lin 0.016—0.0185. CURIH. Berlin 0.0041. Ne\ryork 557, London 25.72, Pariz 34.40, Milan 25.15, Praga 16.70, Budimpešta 0.5650 Bukarešta 2.75, Beograd 6.35, Sofija 7.15 Varšava 0.0055, Dunaj 0.007850, avatrij-ske krone 0.007850. DUNAJ. Beograd 809—811, Berlin 0.5050—0.5450, Budimpešta 7.55—7.65, Bukarešta 344—346, London 327.500 dc 328.100, Milan 3181—3189, Newyork 70.985—71.135, Pariz 4349—4361, Praga 2127—2133, Sofija 914—916, Varšav? 0.73—0.77, Curih 12.735—12.765; dolarji 70.650—70.950, Ure 3147.50—3162.50, di» narji 800—804. PRAGA. Dunaj 4.47, Berlin 2-29 Rim 150.75, Newyork 33.25, Beograd 37.61 BERLIN. Dunaj 193.51, MHaU 6141.50, Newyork 135.660, Beograd 1546. LONDON. Beograd 425—475, Ber. lin 630.000—640.000, Milan 102.125 de 102.37, Praga 153.75—154.25, Dunai 320.000—330.000. NEW YORK. Beograd 116.50, Berlin 0.0775, Milan 451.25, Dunaj 0.1425. srce • V sredo 20. t. m. se je v ljubljanskem Narodnem domu vršil ustanovni občni zbor »Našega srca*, zveze cdobrotvornih in nravstvenih organizacij*. Društvu je namen, buditi misel, širiti in poglabljati in organizirati dobro-:vorno delo za olajšanje bede sploh, slasti pa bede dece, vojnih žrtev, bolnih in oslabelih, dalje delo za povzdigo nravnosti in vzdržnosti ter sploh za varstvo nravnega in telesnega zdravja naroda, vezati tozadevne organizacije v skupno akcijo in jim biti središče (člen 2 pravil). V to svrho so po členu 3. pravil društvu odprta vsa zakonita sredstva, slasti sledeča: 1.) centralna organizacija (osrednja nišama, knjižnica, javna posvetovalnica) in njena odelenja; 2.) krajevne splošne organizacije, podružnice in društva, ki se bodo v fo svrho ustanavljala; 8.) organiziranje in podpiranje spe-cijalnih dobrotvornih, nravstvenih, ab-^tinenčnih, zdravstvenih organizacij, društev, zavodov, zadrug, za razne stanove in sloje, posebno za deco 'otroški vrtci, zavetišča, šolarske in (ija.?ke kuhinje, dojenišnice, vajeniški iomovi, mladinski internati td.), za telesno oslabele (invalide, za slepe, gluhoneme, onemogle itd.); 4.) organiziranje zavodov in naprav gospodarsko šibkejše (stanovska udruženja, zadruge, samo pomožna lruštva, gospodinjski tečaji, posvetovalnice za izbiro poklica: posredovalnico za delo, olajšanje brezposelnosti, stanovanjske bede, pogrebna društva, skrb za izseljence, varstvo deklet itd.); 5.) razna sredstva propagande; 6.) imenovanje poverjenikov, zaupnikov in delegatov za posebne krajevne in strokovne namene; 7.) nabiranje gradiva zlasti statistike ?n njega znanstveno proučavanje in priobčevanje, da se omogoči smotreno sociografsko proučevanje naroda in s tem ustvari podlago za dosledno in dalekovidno politiko v naši državi. Člani »Našega srca* so društva in fizične osebe. Predsednik ustanovnega odbora minister n. r. dr. Žerjav je otvoril zborovanje z daljšim referatom o karitativ-nem in nravstvenem delu v Sloveniji iired vojno, med vojno in izza osvobo-ienja v naši državi sploh, v Sloveniji ;>a posebej. Glavne misli njegovega referata pola jem o na uvodnem mestu našega li-= _ •» - _ _ , pregledovaleev računov, volitve v od bOKOiSIVO bor Glasbene Matice, predlogi in nasve-, c i i > j - ti. Odbor vabi vse člane, kakor tudi pri- javna telovadba Sokola L združena Glasbene Matice, da se občnega z ljudsko zabavo se vrši danes v soboto J ^ v obilnem ^vilt. udeleže. 23. t. m. ob 6. un popoldne na Taboru Na ^^^ ^ v Ljutomeru v polnem obsegu. Vabimo na to Pnre'! dne 28 in 29 junija razstava ditev vse Sokolstvu naklonjeno občin« ^^ jn ^n. ročnih del Starši in stvo. ' " — Sokol I. v Ljubljani poživlja vse društvene člane in vabi tudi ostale So« kole, da nastopijo povodom sobotne javne telovadbe v slavnostnem kroju. Mladinski izobraževalni odsek So; kola II priredi v nedeljo 24. t m. ob 10. dop. v realčni telovadnici tretje pre= davanje v tekočem letu. Predaval bo načelnik br. Smole: O nalogah narašča« ji v sokolskih društvih. Predavanje je za naraščaj obvezno, udeleže naj se ga pa po možnosti tudi člani in članice. Sokol v VeL Laščah proslavi svojo petindvajsetletnico jutri, v nedeljo, z javno telovadbo in vesetico na vrtu br. Hočevarja v Vel. Laščah. Začetek telo. vad*5e ob 14J0. Sodeluie godba dravske divizije iz Ljubljane. Na prireditev opo* zarjamo zlasti Liubliančane, ki obišče« ljubitelji mladine se prii žno vabijo, da poeetijo to razstavo. Vstop prost. Sprejem učencev v L razred ljubljan skih srednjih šoL Vpisovanje v nedeljo dne 24. junija od 8. do 12. ure v ravna-teljskih pisarnah. Učenci naj se zglaee v spremstvu staršev ali namestnikov uj predlože krstni list in zadnje šolsko iz pričevalo. Zunanji učenci se lahko pri-"!ase tudi pismeno na ravnateljstvo do-tičnega zavoda. Sprejemni izpiti se prič-no v sredo. 27. junija točno ob 8. zjutraj Tehniška srednja šola v Ljubljani Vpisovanje samo v jeseni, in sicer dne 10. in dne 11. septembra. Natančnejši podatki na črni deski v šolskem vestibu-la oniače vesli DAN MATER. 7 skandinavskih deželah vlada že dolgo običaj, da posvečajo en dan vsako leto spoštovanju, ljubezni in hvaležnosti do mater. Ta običaj hočejo zdaj uvesti tudi med Nemci v avstrijski in nemški reoubliki. Mati, ki skrbi, dela, se žrtvuje vse leto za vsakogar v obitelji, ne da bi jo za ves trud plačah ali vsaj pohvalili, mati, ki kot gospodinja, vzgojiteljica in žena resnično v vsaki urejeni hiši tri vogle podpira, naj ima vsaj en dan zase. En dan naj ima, ko ji povemo, da smo ji hvaležni in jo ljubimo ko ji povemo, da s« zavedamo njenih žrtev za blagor otrck in moža. Kakor bi bilo samo ob sebi umljivo, ruti ne zapazimo, da mati prva vstaja in zadnja lega, da znaša skupaj hrano, obleko, obutev in stotero malenkosti, da vzdržuje red in točnost v hiši, oskrbuje in poučuje deco, šiva in kuha. Mati ne sme imeti živcev. Za mater ne bije nobena ura: če je dan prekratek, si u trgu je spanje in izpreminja noč v delavnik, ki mu ni konca. Ako je kdo v obitelji bolan, bedi mati ob njem. ako nastane razpor, ga mati odstrani in pomiri razburjene duhove. Ako sije v rodbini solnce. je njena zasluga, ako grmi in treska, ako lijejo solze, je mati, ki trpi pri tem največ. Ako omahne mož. je mati oni stolp, ki vzdržuje hišo nada'je sam, je junakinja, ki se bori sama neomajno dalje, da spravi otroke do kruha in sreče. Čudodelka jc dobra mati, in nobena hvaležnost ni dovolj velika za njene bolesti in žrtve. Zato naj bi enkrat v letu otroci praznovali živi materi na čast, a mrtvi v spomin. V Monakovem so že imeli tak materinski dan. Na Dunaju ga hočeta uvesti predsednica društva »RohO*, ga Freund - Marku-sava in predsednikova mati, dolgoletna voditeljica »Zveze avstrijskih ženskih društev* ga. Marijana Haimische-va, ki jo poznajo tudi slovenske žen-?ke voditeljice kot vzorno ženo in dobro pisateljico. Dunajčanke nameravajo uvesti običaj, naj bi otroci — veliki in mali — na določen dan vsaj s cvetjem obdaroviii svoje žive matere ter okrasili grobove svojih pokojnih mamic. Hkratn naj bi se vršil cvetlični dan: dobiček iz skupička bi se uporabil za revne matere, ki so jim pomrli otroci in vnuki, ki nimajo nikogar več, ki bi se spomnil njih žrtev. V obi-teljih naj zavlada tistega dne sprava ia sloga ter naj izpregovorita zopet j srce in vest. Resnično, lep običaj! Tudi v Slove-1 niii bi bil umesten . . . Sin. * * Proslava Vidovega dneva. Vidov •lan se bo letos v vseh šolah naše kraljevine svečano praznoval. Skoraj povsod se vTŠe priprave, kako naj se dostojno obhaja ta pomembni narodni praznik. V vseh cerkvah Jugoslavije se vrši ta dan svečana služba božja v gpomin junakom, ki so padli za narodno edinstvo. * Pogreb Ivana Perdana. Ob veliki udeležbi prebivalstva vseh slojev se je vršil včeraj z glavnega kolodvora v Ljubljani pogreb na Dunaju umrlega znanega ljubljanskega veletrgovca g. j Ivana Perdana. Krasna, dvojno i bronsirana kovinasta krsta je bila po-' krita s številnimi venci in cvetkami; tudi poseben cvetlični voz je bil poln krasnih vencev pokojnikovih sorodnikov, prijateljev, raznih korporacij in društev. Po izvršenih obredih ie pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* zapelo turobno »Vigred*, nakar se je pričel pomikati žalni sprevod proti Sv. Križu. Pogreba so se udeležili med drugimi: veliki župan dr. Lukan, predsednik trgovsko - obrtniške zbornice Ivan Knez s člani zbornice, številni zastopniki trgovskih in obrtniških organizacij in institucij, denarnih zavodov, lovsko društvo in mnogo občinstva, * Redukcija prosvetnega uradni-§iva. Po poročilih iz Beograda se bo v prosvetnem ministrstvu izvršila redukcija uradništva do 25. junija. Redukcija bo znašala 10 odstotkov celokupnega uradništva in se bo raztezala na celo kraljevino. Pokrajinske uprave so poslale poročila o številu uradništva. ki se lahko reducira. * Arheološka razkritja v Solinu. Kakor smo svojedobno poročali, sta lansko leto danska učenjaka Heiberg in Weilsbach vodila izkopavanja v Kap-Ijuču na stroške nekega danskega znanstvenega društva Znani naš arheolog monsignor Bulič objavlja sedaj ianimivo poročilo o teh izkopinah. Na Kapljuču je bilo četrte starokrščansko solin sko grobišče. Bazilika je bila precej enostavna. Okoli nje so proste siromašne grobnice, napravljene iz ope-ke. Za ekonomijo cerkve je bila postavljena kamenita shramba za olje, ki je služilo za svetilke nad grobovi mučenikov ter stiskalnica za mošt * Vnanje ministrstvo toži «Jutarnii List*. Odelenie za štampo poroča iz ministrstva notranjih zadev: »Zagrebški »Jutarnji List* z dne 17. junija je objavil vest. da je vnanji minister dr. IMomčilo Ninčič povodom prevrata v Sofiji rekel na sestanku šefov skupin, »da ima za Italijo dokaze, da je eelo akcijo finansirala*, kakoi tudi «da financira močno gibanje v Albaniji, ki je imelo slediti v trenotku, kakor revolucija v Bolgariji.« Mi to vest, katere neresničnost mora vsakomur ta- koj pasti v očL dsmentiramo samo zato, ker so gotovi italijanski listi dali tej grdi izmišljotini gotov značaj. Ker je težko verovati, da se uredništvo »Jutarnjega Lista* ni zavedalo, da se z razširjanjem takih vesti oškodujejo interesi naše države, bo ministrstvo vnanjih zadev proti listu postopalo sodnim potom.* * Prvi ženski koncipijent na Hrvatskem. Po prvih dveh sodnih avskul-tantkah je sedaj gospodična Marica 11 i č, absolvirana pravnica zagrebške univerze, nastopila mesto koncipijcnta pri zagrebškem odvetniku dr. Hinku Horvatiču. V bližnjih dneh bo pro-movirana na čast doktorja prava. * Uprava jugoslovenskega gozdarskega udruženja im; 16. julija svojo sejo v Našicah, kjer bo zaključila pretres zakonskega načrta o gozdih in pogozdovanju. Ministrstvo za šume in rudnike bo odposlalo na to sejo svoje delegate. * Tobačni Izdelki se ne smejo prodajati mladini Trafikantom je pod kaznijo prepovedano, oddajati tobačne izdelke vsake vrste otrokom in mladini — osebam, ki niso še prekoračile 17. leto. Na to prepoved se opozarjajo v interesu pobijanja nikotiniz-ma med mladino trafikanti in občin-sfvo. Kadilci naj torej ne pošiljajo otrok in mladino po tobak, ker morajo trafikanti ne glede na to odkloniti izdajo tobaka takim osebam. * Začasno pristanišče na Sušaku. V Sušaku prično skoraj z gradbo začasnega lesenega pristanišča, ki bo 35 m dolgo in 5V2 m široko. Stroški so proračun jeni na 216.000 dinarjev. * Strajk mornarjev se nadaljuje. Ravnatelj jadranske plovidbe g. Sarič, ki se je bavil tri tedne v Rimu kot ekspert paritetne komisije, se je včeraj vrnil v Bakar, da stopi v pogajanja 3 pomorskimi oblasti, ki posredujejo v sporu med lastniki brodov in mornarji. Ministrstvo saobračaja je poslalo v Bakar nekaj višjih uradnikov in šefa inšpekcije dela, da posredujejo pri od-pravitvi zaprek, ki ovirajo sporazum med mornarji in lastniki brodov. »Glas Pomorca* pojasnjuje zahteve mornarjev, ki da ne morejo več živeti pri sedanji!) plačah, k; so ostale neizpreme-njene že od aprila lanskega leta. Povprečna mesečna plača mornarjev znaša 450—550 Din, kapetanov pa 1000—1500 Din Mornarji zahtevajo, da se plače povišajo za 100 odstotkov. * Potrditev kazni v aferi Hacker in Kraus. Državni svet je potrdil vse kazni, ki jih je naloži' finančni minister soudeležencem v aferi tržaške ve-letvrdke Hacker in Kraus. * Podoficirska šola v Sarajevu se po naredbi vojnega ministra opusti, bataljon te šole pa premesti v beograjsko podoficirsko šolo. * Statistika delavskega zavarovanja Ministrstvo socijalne politike je zbralo podatke o skupnem številu podjetij in obrtov, ki 90 po zakonu prijavili svoje delavce v zavarovanje. V celem področju naše kraljevine spada pod zavarovalno obvezno?! 15.429 podjetij in obrtov z več kot 5 delavci in 65 tisoč 740, ki imajo zaposlenih do pet delavcev, skupno tore; 81.169 podjetij in obrtov. V letu 1922. je bilo zavarovanih 383.198 delavcev. Letošnje število zavarovanih delavcev se radi pomanjkljivih poroči! iz nekaterih pokrajin ni moglo še točno ugotoviti, vendar je sigurno, da znaša najmaaje pol milijona oseb. * Promocija. Dne 19. t. m. je bil na dunajski univerzi proruoviran doktorjem vsega zdravilstva naš belokranjski rojak g. Jurica Vranešič iz Metlike. Čestita« mol * Smrtna kosa. V četrtek zvečer je umrl v Kamniku po dolgotrajni bolez« ni nadučitelj in posestnik gosp. Ignacij Tramte, ki je 41 let služboval na tam« kajšnji deški šoli. Blagega pokojnika, ki je bil vzoren vzgojitelj mladine, pokop« ljejo danes ob 5. popoldne. — V Da« nah pri Ribnici je 20. t m., star 75 let, umrl posestnik in gostilničar g. Ivan Kandare. Pogreb pokojnika se je izvr« šil včeraj v Danah. Blag jima spomin! * Promocija. Na gospodarsko«socijo» loški fakulteti vseučilišča v Frankfurtu ob M. je promoviral iz ekonomije in so« cijologije g. Mijo Mirkovič iz Rablja v Istri. G. Mirkovič je bil sotrudnik tudi našega lista zagrebške »Riječi* ter si je z žurnalističnim delom osigural gmot« ni obstoj do dokončanih študij. V svoji disertaciji je obdelal temo: Glavni vzro« ki male gospodarske proizvajalne zmož« nosti slovanskih narodov. * Zrelostni izpiti na drž. ženskem uči« teljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom g. univ. prof. dr. K. Oz« valda od 13. do 19. junija. Priglasilo se je 52 kandidatinj IV. letnika in 3 pri« vatistinje. Zrelost za osnovne šole se je prisodila 48 kandidatinjam, in sicer 19 kandidatinjam zrelost z odliko, 29 pa zrelost; ponavljalni izpit se je dovolil 6 kandidatinjam, 1 kandidatinja (privati« stinja) pa je med izpitom odstopila. Iz« pričevalo zrelosti so prejele: Ambrožič Roza, Andreika Katarina (z odliko), Be» nedičič Vida, Bohte Stanislava (z odli« ko), Bolha Roza, Bulovec Marija (z od« j liko), Česnik Leopoldina (z odliko),' Dežman Vida, Dokler Bogdana (z odli* | ko), Dovjak Marija (z odliko), Faganel Miroslava, Frank Marija, Globočnik Mercedes, G rum Ljudmila (z odliko), Guzeli Sonia (z odliko). Janežič Bari« ca, janeHC Dora (z odliko), Jeglič Ana, Kastclic Marija, Kavec Marija, Kavšek Frančiška (z odliko), Konc Alojzija (z odliko), Kordiš Matilda (z odliko). Koz« jek Ana, Lenče Iva, Lipovšek Nuša (z odliko), Lipovšek Slava, Lorber Angela, Milavec Josipina, Mozetič Jelica (z od« liko), Novak Cecilija, Pavčič Danica, Pavčič Lea, Penko Pavla, Pirnat Tere« zija (z odliko). Podboj Marija (z odli« ko), Poljanec Stanislava (z odliko tudi z nemškim učnim jezikom). Pucelj Iva, Rainer Meta, Rojnik Elizabeta, Rugelj Zora (z odliko), Sikošek Danica, Smer« delj Marija, Stolfa Vida, Suligoj Sava (z odliko), Trtnik Marija, Urbančič Ma« rija in Urbinc Ana. * Matura na mariborskem zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester. V te« kočera letu sta bila na tem zavodu še iz časov favoriziranja po dr. Ve rs tov« šku dva četrta letnika. Zato je v dneh od 11. do 19. junija maturiralo 62 go> jenk. Zrelostni izpit jih je napravilo 53, med temi 14 z odliko, 7 jih ima ponav» Ijalni izpit iz enega predmeta, dve pa morata ponavljati četrti letnik. Odliko imajo: Aleksič Terezija, Čepe O^Uja, Donaj Marija, Kerševan Marija, fuulej Vida, Ocvirk Angela, Puncer Marija, Robnik Katarina, Scheithauer Ema, Se« rajnik Zmagoslava, Stani Angela, šini« goj Avgusta, Vidovič Ana in Žigart Avgusta, * Razpisane zdravniške službe. Pri ravnateljstvu državnih dobrodelnih za« vodov v Ljubljani je razpisano mesto asistenta na zavodu za oskrbo umobol« nih na Studencu s prejemki 9. činov« nega razreda. Razpisana je tudi služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje št. Jurij ob južni železnici. In« teresenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu*. * K povišanju direktnih davkov. Pre« jeli smo: Proti predlaganemu povišanju hišno najemninskega davka, ki je že sedaj v Sloveniji, zlasti v Ljubljani naj« višji v celi Evropi in ki ga hoče finanč« ni minister glasom svojega predloga po« višati še za celih 30 odstotkov, je Po« krajinska zveza hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani včeraj poslala na ministrskega predsednika Pašiča in fi« nančnega ministra dr. Stojadinoviča energičen protest z zahtevo, da se na« meravano povišanje nikakor ne izvrši, ker bi v Sloveniji davki in doklade v nekaterih krajih dosegli vso najemnino. Na gg. poslance se je zveza obrnila s prošnjo, da namero sedanje vladne ve« čine preprečijo z vsemi mogočimi sred« stvi. V teku prihodnjega tedna name« rava zveza sklicati velik protestni shod. * Občni zbor Akademskega kolegija se je vršil v četrtek v pisarni Akadcm« skcga kolegija pod predsedstvom preds. g. Adolfa Ribnikarja. Kolegij je iincl v letošnjem letu 136 stanovalcev. Akade« miki so imeli v kolegiju tudi lastno prfvofčfll fcroksnje v mariborski vele* mestni Veliki kavarni. Ob eni zjutraj so so preselili še v Klub bar, kjer so uži« vali razkošno muziko in moderne plese. Včeraj zjutraj je umrl v Hrastnikn Ko so jih končno ob dveh zjutraj od. tamkajšnji veleposestnik gospod Fer-tod ekspedirali, je eden častitih gospo« do R 0 Š. Dosegel je visoko starost, 7fi dov — seveda že visoko v rožicah — let. hotel biti čimprej na svežem zraku in je 1 Pokojni Roš je bil eden najzasluž-zato sfrčal kar čez balkon v prvem nad« nejšiii starih naroduih delavcev nR stropju na kameniti Glavni tre, name«' Štajerskem. Zlasti v Savski dolini in sto da bi se potrudil po stopnicah. Ker pa osobito v industrijalnih kraiih južre mu je alkohol že prej kosti znatno > štajerske je njegovo ime neredkr omehčal, sta ga duhovna sobrata po« zbralo pod slovensko zastavo vse na brala brez nadaljnjih poškodb ter ga rodne življe v obrambo proti urodira-pod pazduho odvedla na prenočišče. ! jočemu nemštvu. In dostikrat z uspe * Nova trgovina v Celju. Na Alc«! hoin. F*rdo Roš ;e v devetdesetih le-ksandrovi cesti št. 4 ic otvoril g. Jože, }}\ P03ta! P™ narodni župan v Trtoov Zabukošek manufakturno trgovino, na katero opozarjamo naše čitatelje. * Lastovke so šle — za kruhom. Z Ježice v ljubljanski okolici poroča neki opazovalec: Izredno hladnemu letošnjemu vremenu se imamo zahvaliti, da nas še ne nadlegujejo muhe, komarji in druga mrčes. Ni pa to prijetno za ptice, ki od tega mrčesa žive. To se zlasti vidi pri lastovkah. Navadno jih je v vaseh ljubljanske okolice brez števila. Letos ob tem času jih ni videti. Običajno gnezdijo dvakrat in imajo štiri do šest mladičev. Pri letošnjem prvem gnezde« nju so čivkali v gnezdu le po dva ali trije mladiči. Takoj ko so ti izleteli, zadnjič po onem viharnem deževju, pa je bilo videti žalosten pojav. Do 2000 lastovk s prvimi mladiči se je dvignilo nad vasjo, krožilo nad ravnino pred šmamo goro, potem pa odletelo — za kruhom. Gostolenja lastovk letos naj« brž ne bomo več slišali. * Smrtna nesreča. 48!etna zasebnica Ijah ter je uspešno vodi', to veliko ir-dustrijalno občino. Več let je bil tudi poslanec v štajerskem deželnem zboru Ko se je na Štajerskem ustanovila napredna Narodna stranka, je pokojni z mladeniško živahnostjo se boril v njenih prvih vrstah ter je leta 1307. tudi prevzel državnozborsko kandidn-turo v celjskem volilnem okraju. Živahno in zaslužno delovanje je razvil Ferdo Roš na gospodarskem polju. Bil je dolga leta predsednik Kmetijske podružnice, uveljavljal se je v okrajnem zastopu. pomagal je pri vsaki akciji za. okrepitev slovenskih gospodarskih pozicij. Slovenska industrija mora beležiti njegovo ime med svojimi prvopočetniki. V dobi, ko je bilo ustanavljanje slovenskih industrijskih podjetij pravo Herkulovo delo. je bil Ferdo Roš med ustanovniki laike Delniške pivovarne. Daleč naokrog je bilo ime starega Roža spoštovano pri prijateljih in nasprotnikih. Poštenjak od nog do glave. Marija Jeranič, stanujoča v Mostah št. j koncilijanten in dobroduše.n, do viso 43 pri Ljubljani, je v četrtek dopoldne ke starosti mladeniško živahen, spada tako nesrečno padla na stopnicah nje« nega podstrešnega stanovanja, da je dobila težke notranje poškodbe. Prepe« ljali so jo sicer takoj v bolnico, kjer pa je včeraj podlegla težkim poškodbam. * Razne nezgode. Ivan Cuderman, po« sestnikov sin iz Predaselj pri Kranju, se je pri streljanju z možnarjem obstre« pokojnik med one može, katerih po stave se nam vedno pojavijo pred očmi. kadar se spomnimo borbene dobe štajerskega Slovenstva. Pokojni zapušča ugledno rodbino Dva izmed njegovih sinov sta kot narodna in politična delavca postals vredna dediča svojega očeta. Učitelj lil v desno roko. — Josip Curl iz Drez« \ Miloš nadaljuje delo na narodno - po liričnem ir. kulturnem polju v svojem rodnem kraju, odvetn''": dr. Fran Ro£. župan v La5kem. je eden izmed prvih demokratskih mož v mariborskem volilnem okrožju. Brat pokojnika, inženir Boštjan Roš, je deloval dolga leta v Srbi,ji. kjer si je stekel kot graditelj cest in železnic veliko ime. Umrl je za časa vojne Vest o smrti Ferda Rosa bo žalostno odjeknila v vseh narodnih krogih. Pogreb ee vTŠi v nedeljo dopoldne Bodi vrlemu in zaslužnemu možu ohranjen časten spomin. Spoštovani rodbini izrekamo iskreno sožalje. nic pri Kočevju si je pri padcu z dre; vesa zlomil desno nogo. — Adolf Smr» ke, kolar v Kamniški smodnišnici, si je pri delu poškodoval levo oko. * Neprevidno kolesarjenje. Prejeli smo: V Ljubljani so se v opoldanskih urah razvile v Šelenburgovi ulici prave kolesarske dirke. Ulica je ravno opol« dne, ko odhajajo ljudje iz pisarn in tr« govin, nabito polna. Kolesarji pa oči« vidno tega ne upoštevajo, ampak drvi> jo s svojimi kolesi nemoteno sem in tja, tako da človek skoro ni več varen pred njimi. Da so pri tem karamboli na dnevnem redu, je jasno. Tudi včeraj je en kolesar krepko zavozil v mirnega pasanta. ki 6e radi prave gnječe kole« ! sarjev nI mogel ogniti. Dva druga kole« 1 sarja sta zadela drug v drugega in si menzo. Naloge, ki si jih je za« druga Akademski kolegij stavila s tem, i ££ p^^oškodovaU S V in« da sanira stanovanjsko in prehranjeval« tere J yarnosti j da feo] ; no bedo naših akadem.kov, je rešila z j ,dne £asi vozjjo Šelenburgovi Icpiin uspehom, seveda z velikimi žrtva« mi. Celokupni izdatki za režijo znašajo za preteklo leto okoli 352.000 K. Nano« vo so bili izvoljeni: v načelstvo univ. prof dr. Plemelj in dr. Rapfe Stane, v nadzorstvo pa univ. rektor dr. Kidrič in bivši veliki župan dr. Vilko Baltič. Raz« motrivalo se je tudi o potrebi sanacije srednješolskega stanovanjskega vpraša« nja, kjer se je poudarjala predvsem nujnost ustanovitve Srednješolskega ko« legija. Končno se je izprožila misel, da bi Akad. kolegij stopil v stik z upravo zapuščine pokojnega dr. Ivana Oražna radi sporazumnega delovanja z ozirom na vzporedni cilj. * Ljudsko vseučilišče v Celju je ime« lo svoj redni občni zbor v sredo, dne 20. t. m. Naravnost sramotno je, da je tako važna kulturna institucija polagala račune o svojem delovanju pred deve« timi člani, med tem ko šteje sam odbor z namestniki 16 članov. Vsled ulici. * O roparskem umoru nekega posest« nika v novomeški okolici, o katerem smo poročali v četrtek, se nam naknad« no javlja, da brata Pintar nista niti v najmanjši zvezi z imenovanim zločinom in da smo bili tozadevno mistificirani. Sodišče vodi preiskavo v čisto drugi smeri. * Oropani berač. Poklicno beraštvo dandanes ni ravno najslabše in zato tu« di ni nič nerazumljivega, ako se komu zahoče po beraških bankovcih. V sredo dopoldne je prišel na stražnico na Viču berač Matevž Brenčič in naznanil, da ga je pri takozvanem Dolgem mostu v bližini Kušarjeve gostilne ustavil neki, okoli 24 let star moški, ki mu je po« nudil v nakup suknjič. Kupčija je bila takoj sklenjena. Berač je vtaknil suk« njič pod pazduho in izvlekel iz žepa svojo denarno listnico. Ko je neznanec . „ .. . , ... ... vc,:e! videl, da je listnica polna bankovccv, jo stagnacije je društvo zaključilo svoje delovanje predčasno že meseca januar ja. Do takrat se je vršilo devet bolj sla« bo obiskanih predavanj, od petih pouč« nih tečajev za nižje sloje se je završil samo eden iz srbohrvaščine, ki je štel j je bliskoma iztrgal beraču iz rok in po« begnil. Policijski organi so bili neznan« cu sicer kmalu za petami, vendar pa se mu je posrečilo zginiti v bokavški gozd. * Tihotapci s kokainom. V Zagrebu , .. t, , - , , . . . i so izsledili pred kratkim družbo štirih ob pricetku 22, ob koncu komaj devet , , . u -i t i .i. - » i- -7 j i t- -i • i oseb, ki so se Davile s tihotapstvom ko« slusateljev. Za drugega iz fizike in ke« , . , , , T i- - . , .. , .. , . kama na debelo. Imeli so ožje trgovske mije sploh ni bilo nobenih prijav, dasi! ,. ,.. ■T, . . o i- • i ,• - . , .. 'zveze tudi z nekim Italijanom. Naiveč je v Celiu m v okolici mnogo industrij« , , . . .,. „ , v u-v ji n „ , . so kokaina izvozih v Bakar. Ko so pre« skih delavcev. Prav po nepotreDnem in i . , ,. , , ... , , , „„„„„„„ i„ ________i_i,___i tekli mesec ravno sklenili novo doba« vo treh kilogramov kokaina, jim je na« daljnje kupčije preprečil detektiv za« grebške policije in v par dneh se bodo z namenom le razdirati, so napadali so« cialistični in klerikalni listi izvršujoče člane društva, ki noče biti rdeče ali ce« lo črno pobarvano, ampak hoče brez vsakih političnih tendenc vršiti veliko narodno in kulturno delo, ki more ko< ristiti v prvi vrsti nižjim slojem in tudi prostemu človeku po trudapolnem delu odpreti vsaj za par uric svetišče umet« nosti in znanosti. Žal, da smo še vedno tako zaslepljeni, da si ne moremo mi« sliti uspeha in napredka brez partizan« stva, ko je delavstvo že sito demago« ških fraz svojih voditeljev. Blagajniško poročilo je zadovoljivo. Društvo šteje 137 članov in mu je obstanek tudi za bodoče zagotovljen. Izvolil se je po ve« čini stari odbor z vladnim svetnikom Li!ekom na čelu. Društvo izdela v krat« kem načrt za svoje delo v prihodnjem poslovnem letu in bo šlo preko težav in malenkostnih neprilik ter stremelo slej« koprej za izobrazbo preprostega člo« veka. * Župnikov salto mortale raz mari= borsko kavarno. Predvčerajšnjem so pri« šli v Maribor trije kranjski duhovniki naročit zvonove v tamošnjo Biihlovo to« varno. Po uspeli kupčiji so »i zvečer pred zagrebško sodniio zagovarjali. * Ali ste se že prepričali o kakovosti «Itofant»m v Gornji RadgonL 2602 Pj&d&frir: LOVSKI VOZ 2679 fino izdelan, s platneno streho, se proda. Vprašati v Kodeljevi gostilni. Rim-ska cesta št. 11. UČTELJICA 2680 prevzame med počitnicami pouk za izpit v meščansko šolo ali prvj letnik učiteljišča proti vsej oskrbi v hiši. Cenj. ponudbe na upr. »Jutra* pod »Učiteljica*. 2680 HARMONIKE 2678 kromatično. Lubasovega izdelka in en bas (tričetrt), pripraven za bolj majhno godbo, vse v dobrem stanu, se proda. L. Prostor, pošta Gorenja vas nad Skofjo Loko. BANATSKO PŠENICO prvovrstno, razprodaja na vagone paritetno vsaka postaja v Sloveniji M. Bielic, Dunajska cesta 33 (pri Balkanu). 2648 i MOTORNO KOLO 1 in pol P8., se ugodno proda. Natančno se poizve na Savi gt. 82, Jesenice-Fuiine. 2698 POLNOJARMENIK dobro ohranjen, 600 mm, iz tovarne Fleck & SOhne, Berlin, se poconi proda pri tvrdki F. Hergouth. Maribor, Orožno »a ui. 3. 2700 KITARO 2701 dobro ohranjeno, prodam. Karol Ostrožnik. Loke pri Zagorju ob Savi KUMNO, JANEZ. rdečo deteljo, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhej gobe itd. plačuje najbolje, Sever & Komp., Ljublja--na. Wolfova ulica 12. 2564 ; DVE PRAZNI SOBI s podstrešjem in okoli 80 kvadratnih metrov skladišča oddam skupno ali posamezno. Ena soba se da preurediti v kuhinio. Naslov pove upr. »Jutra*. 2694 MEBLOVANA SOBA se odda samo čez počitnice — julij in avgust. — Naalov pove upr. »Jutra*. 2686 KRASNO POSESTVO 16 or. veliko, v ravnini v sredi vaai, četrt ure od železniške postaje, eno uro od 81o->-enjgradca oddaljeno. naprodaj. Poslopje je v dobrem stanu. Za to hišo se lahko dobi gostilniško konceeijo in trgovino z me S. .n i m blagom. Vodna moč za mlin. Vpraša se pri g. Custavu Krampa ju, restavracija Dovže, pošta Mislinje. 2652 ! ima veselje za malo trKO-| vino. katero bi skupaj 1 prevzela v Ljubljani. Celju i ali v Mariboru. Predpogoj: ' miroljubnost, poštenje in | do 50.000 kron srotovine. j katero pa sama upravlja. Cenj., samo resne ponudbe do 10. julija na upr. »Jutra* pod »St. 22, L S.» Neizmerno vzradoičena, a obenem p!ak?.ai radi Tvoje odkrite duše. Vsa hvala Ti! Težko, tetko pričakujoč Te vToče poljublja Ruža. 2692 nastopi. Trgovine »o <11-, bro vpeljane. Ponudbe ...i upr. »Jutra* pod »Ugodnost 2640?. 261C 15.000 DIN POSOJILA 1 iščem za dobo treh mesecev proti 20% obresto-vanju. Cenj. ponudbe pod »Sigurno* na podružnico »Jutra*. Maribor. 2653 HIŠA 2644 2ENITNA PONUDBA Višji privatni uradnik v stalni službi 82 let star, lepega značaja, v dobrem položaju, želi resnega znanja z mlado, simpatično in inteligentno gospodično plemenitega srca in značaja, četudi brez premoženja, v svrho poročitve. Resne ponudbe g sliko, ki se vrne ali zamenja, na upravo »Jutra* pod »Sorodna duša*. Tajno« zajamčena. 2699 vrt in njiva blizu Noveea mesta, naprodaj. Kupna cena 60.000 Din. Poizve se pri Ivanu Kobeju. mizarju v Žabji vasi. PSA DOBERMANA mladega, čistokrvnega z rodovnikom, kupim. Ponudbe pod »Doberman* na upravo »Jutra*. 2663 STAREGA SVINCA vsako množino, kupimo. Puškama v Kranju. 2653 LOČENEC 2696 miroljuben, dobrega srca, i pošten, 48 let star. želi' znanstva z gospico ali cdovo brez otrok, zdravo. 35 do 45 let staro, ki si želi dobrega tovariša in i IŠČE SE POSOJILO za tri leta. 75.000 Din. na vknjižbo novo zidane hiše proti 12% obrestim. Naslov pove upr. »Jutra*. 2684 DVOKOLESA. 117 mali motorji, otroški vozički šivalni stroji in pnevmatika najceneje. »TRIBUNA*. Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. PRAVE TURŠKE KOSE neprekoaljive ostrine, različne bruse, dobre srpe. dobite najceneje pri: Sošte-rič, Petan 4 Erker, Ljubljana. Resljeva c. 20. 2524 VINSKE ETIKETE, etikete za konjak, rum itd. ima vedno v zalogi litografiia Čemažar in drug, Ljubljana. Vojaška ulica 16 a. 2145 PRAV VSAKDO kdor ka; išče, kdor kaj ponuja, kdor kaj kupuje, kdor kaj prodaja, prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh Mali oglasi v »Jutru*. I DRUŽBENIK! Vsled povzdiga svojih trgovin vzamem družbenika s primernim kapitalom. kateri lahko takoj POSKUSI VSAJ ENKRAT četudi s prav majhnim besedilom med Malimi oglasi »Jutra*. Ce sploh kje, boš tu dosegel zaželjeni uspeh p izdatno večji meri kot povsod drugod. II KUPUJEM KUMNO v vsaki množini. Ponudbe z vzorci in najnižjo cono na Ljudevita Sirca, Kranj. 2628 dober, zanesljiv in hiter računar, se sprejme za takojšen nastop. Stanovanje, razsvetljava in kurjava na razpolago. Ponudbe z zahtevami in prepisi izpričeval na upravo „Jutra" pod „Premogovnik". 1097 ENT opeka in premog mka množina, po znižanih cenah na razpolago pri tvrdki 1055 H, Petnic, Ljubljana, Dunaj ska oesta 33, skladišče »Balkana, telefon interurban 36ti. KOMERCIJELNI VODJA TOVARNE IN POSLOVODJA 35 let 3tar, zmožen kavcije, z znanjem slovenščine. st' ohrvaščine, italijanščine, nemščine, češčine, ruščine. stenografije in strojepisja, dober kore-spondent in knjigovodja, verziran v raznih bran-žah, želi premeniti svoje mesto. Kraj postranska strar. Ponudbe pod »Delaven 2671* na upr. »Jutra*. 2671 SAMOSTOJNA GOSPODINJA katera bi opravljala vsa hišna dela, se sprejme k trem osebam na deželo, takoj. Starejše, resne osebe imajo prednost. Na-slov pove uprava »Jutra*. 2673 OVES IN KORUZO prvovrstno, r vrečah in na vagone razprodaja M. Bielic. Dunajska cesta 33 (pri Balkanu) po najnižjih dnevnih cenah. 2647 PAR ŽELEZNIH VRTNIH KLOPIJ in mizo kupim. Ponudbe pod »klopi* na upravo »Jutra*. 2664 BANATSKO MOKO prvovrstno, v vrečah in na vagone razprodaja M. Bielic. Dunajska cesta 33 (pri Balkanu) po najnižjih j dnevnih cenah. 2646 GOSTILNIČARJI, POZOR! Večjo množino ljutomerskega in haloškega vina. letnik 1922.. od 18 do 24 K in staro, letnik 1921., od 32 do 40 K po litru takoj proda Gjuro Valjak, Grajska klet, Maribor. 2610 VEČ PETROLEJSKIH SVETILJK skoro novih, proda zaradi uvedbe električne razsvetljave občina DoL Logatec 2697 TRGOVSKA LOKALA na deželi. Dobroidoči trgovini na deželi se prodasta z inventarjem takoj po ugodni ceni zaradi družinskih razmer. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Lokala 2639*. 2639 Cenj. občinstva vljudno naznanjam, da sem v Celju, Aleksandrova ulica SI. 4 fgp*'- ©tiros?il modno In manufaHturno trgovino. Cene zmerne, postrežba toina. Priporočam se za obilen obisk JqŽ6 MEBLOVANA SOBA se išče v bližini Gradišča za takoj. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Športnik*. 2672 ZA DVA DIJAKA se išče stanovanje pri boljši rodbini za prihodnje šolsko leto. Našlo r se izve pri upravi »Jutra*. 2633 Pozor! Iz prve poke J Slanina! Redka prilfka se nudi vsaki Stedljrvl g-ospodlnjl, da si oskrbi domačo potrebo s prvorazredno 1. belo debelo slanino po Kg, I. suho slanino po Kg, I. paprika — slanino po Kg. Razpošiljam počenšl od 5 kg naprej v poštnih zavitkih ali po železnici, brzovozno po povzetju. Bj. P. Proda rac, Novi Sod (Vojvodina). Eksport! io75 Impopt! SL'3 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri oče, soprog, stari oče, brat, stric in svak, gospod Ivan Kandare posestnik la gostilničar v Danah it 27 po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 75. letu svoje starosti dne 20. t m. Bogu vdano preminul. Pogreb bo v petek dne 22. t m. popoldne na pokopališče v Danah. Potrtim srcem naznanjamo, da je naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Ferdinasid Ros veleposestnik, bivši deželni poslanec in dolgoletni župan občine Trbovlje, častni član več društev itd danes dne 22. junija ob 10. uri dopoldne umrl. Pogreb bo v nedeljo 24. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Drago. Hrastnik, dne 22. junija 1925. Žalujoči ostali. Dane, dne 22. junija 1923. Žalujoči ostali. 1112 AORESE UREJENE PO STROKAH IZ VSEH KRAJEV JUGO« SLAVIJE IN INOZEMITVA v ZAJAMČENO PRAVILNE OSKRBI TOČNO IN PO i.: ZMERNIH CENAH >•: ALOMA C0HPANV ANONČNA IN REKLAMNA D. Z O. Z. Brez posebnega obvestila. CENTRALA LJUBLJANA 796 KONGRESNI TRG 3 BEOGRAD podružnica SREMSKA ULICA 9 Priloga Tutru** št. 146 dne 83. junija 1923. Poslanec prof« Reisner o uradni- vprašanju Na seji zakonodajnega odbora 21. t m. je minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovic obširno reagiral na govor poslanca Reisnerja, ki ga je ta imel na 4. seji zakonodajnega odbora. Minister je moral priznati tehtne in trezna argumente demokratskega go« vornil:a, poročali pa smo, kako cinično se je izjavil o za sedaj bistveni točki celega problema: o povišanju prejem« kov. V naslednjem priobčujemo glavne mi« tli in .govor posl. Reisnerja: Gospo\ije narodni poslanci! Jaz se bom s predloženim zakonskim načrtom bavil sa:ttu> v toliko, kolikor se mi zdi potrebno' naglašati s stališča uradništva samega. lWe bom se dotikal onih vpra« šanj, ki s\> važna za ves zakon, ki pa so jih gočilo, da bom tudi v vseh poedinostih mogel glasovati za zakonski predlog. (Odobravanje). Domače nadeve Univ. prof. L. Hauptmann: JKatoliško" Ko je objavil anonimni konzorcij pod imenom dr. Ma!a, zgodovinskega oiicio-za klerikalne stranke, svoj prvi članek proti meni, sem ga posla! inozemskemu učenjaku, ki se strokovno zanima tudi za vprašanja staroslovanske zgodovine. Ta mi je potem odgovoril z nemško pri-slovico: »Mesec se ne zmeni, če ga pes oblaja«. Pisal je to z duševnega stališča izvenkraniske Evrope, a pri tem pozabil, da se je pri nas po zaslugi klerikalne stranke Avguštinova »civitas Dc!» že skoro uresničila in je zato nebo Ljubljanskem polju danes že tako blizu, da »pes* tukaj »-mesec* lahko celo vgrizne. Kot kranjski Evropejcc sem se moral torej braniti. »Cas», ki Je prej drage volje sprejel pamflet, je bil zdaj prisiljen, da sprejme tudi obrambo, in tako se Je zgodilo, da Je moral pred znanstvenim svetom Javno izvršiti svo! harakiri tako temeljito, kakor doslej še noben slovenski časopis. Ali rCasi zavzema v publicistični hierarhiji klerikalne stranke odlično mesto. Bil je doslej prvi mislitelj; kar ie učil on, je razpečavala posestrimska žurna-Iistika kot dognano znanstveno resnico -v vedno poljudnejši obliki od idealnega »Slovenca* do že precej realnega »Domoljuba*. Vsaj pred lastnimi pristaš! in za domačo rabo jc b'"!o torej neobhodno treba oživiti »Čas* in tako so ga začeli naenkrat galvanizirati z različnimi članki, sirom svoje publicistike. Ali in v koliko jim Je to uspeio, me ne j zanima; to je zdaj že popolnoma interna! stvar klerikalne stranke. Zato se tudi! jaz ne bi več oglasil, ako se ne bi bili dotaknili sredi svojega samaritanstva zelo važnega načelnega vprašanja. Kajti če se je mislilo doslej, da je znanost kakor resnica le ena in nedeljiva, smo dobili zdaj s kompetentne strani službeno pojasnilo, da je znanost dvojna, ena katoliška, druga poganska. Po vsej sreči pa smo dobili takoj tudi še nadaljnje službeno pojasnilo, da je katoliška znanost baš ona, ki jo prodajajo dr. Mal In njegovi Malikovalci resnice. Oglejmo si kaj to pomeni! V <-Casu» sem pokazal, da se da znanstvena metoda nasprotnega konzorcija zvesti na tri glavne tipe: I. Ce zadene; n. pr. na neljubo grško besedo, ki pomeni A, tedaj reče pogumno, da zna a B, na tihem pa dodaj hitro po »Colemo-lie-Shegnu. Ta 9. kapitl): m ^Slovencu* še z dvema novima Izumoma. Proglasil je namreč naenkrat, da so prejšnji zaupniki dr. Mala, bizantinski pisatelji, navadni lažnivci, ker so iznenada pričali za mene namesto zanj, obenem pa sc ml Je zagrenila še moja zadnja ura z očitkom da niti moja nevednost ni izvirna, arn pak da sem Jo ukradel. In ukradel sem jo Peiskeriu, «v svoji samozaljublieno-sti previdno zamolčavši*, da so moji na zori »izključna njegova zamisel*. V res niči seveda živi tudi ta stavek zgolj e gorenjem »gvavtno kraftnem shegnu--kajti v »Časopisu za slov. lez., knjiž. ir zgod.» I. str. 81. sem izrecno in kar naj iačje poudaril uprav Peiskerjeve zasluge Kjer pa se ločim od njega ali argumentiram drugače, ga, žal tudi v bodoče nt bom mogel navajati Mislim, da vemo zdaj dovolj. Zakaj nf po hudobnih klevetah kakega antikrista ampak po avtentični razlagi kompetent-nega tolmača klerikalnih nazorov, ki jf ponosno reklamiral pamflete za ckotoli iko» znanost smemo reči: Znanost, ki načeloma laže, potvarja te krade čast, se zove c katoliška*. S svoje poganske strani dodajam temu samo, do Svobodna kritika Gledališki člani in kritiki so si od nekdaj in po vsem svetu v laseh. Nekritična publika ima pri tem svojo zabavo, kritična pa se razdeljuje v troje taborov. Eni soglašajo s kritiko, drugi s kritikovancem, tretji pa so kompromi-sarji ter deloma pritrjujejo, deloma ugovarjajo obema. Gotovo je kritikovaoje eno najtežjih poslov. Kritik mora poznati dela, ki se uprizarjajo, avtorja in dobo njegovega ustvarjanja. Prečitati si mora torej igre in preštudirati opere, še predno jih vidi na odru ter si ustvariti Svojo sodbo. Poglobiti se mora v to svrho često še v avtorjevo biografijo in iskati razlag, čemu je delo tako in ne drugačno, študirati mu je treba literarno ali glasbeno zgodovino, monografije in kritike priznanih strokovnjakov, in če je videl do-tični dramatski umotvor vrhu vsega že prej kot navadni poslušalec, lahko reče. da je na lastno kritiko pripravljen. Nato gre k predstavi In tedaj se vrši v njegovi duši boj posebne vrste: boj ideala z realnostjo. S svojo pripravo na predstavo si je ustvaril ideal, ki se z realnostjo na odru, pred in za odrom malokdaj docela sklada. Večinoma je ideal kajpada lepši, moč-»nejši in poetičnejši Dogodki pa se,1 neso le čitano v knnri ali partituri. To 1 je potem posebna zasluga umetnikov, ki niso le reproduktivni, nego tudi ustvarjajoči Tako se zgodi, da je često publika zadovoljna, ko je recenzent nezadovoljen ali pa je recenzent zadovoljen in publika nezadovoljna. Uživanje je pao različno. Publika uživa naivno, a kritik kritično. Kdor ni drani9 ali opere nikoli čital ali celo poprej kdaj videl, gleda in posluha novost, ki ga zanima le z vsebino, v splošnem. Detajlov, malenkosti. fine?, ki so baš za umetnino značilne in na Važnejše, ne opaža. Za sodbo pubiike je merodajen celotni vtisk. Večina gledalcev ni po predstavi sposobna, povedati vsaj površno vsebino glp-dane drame, kaj še da bi mogla razložiti ekspozjcijo dejanja, komponente posameznega značaja, kvaliteto akterje-ve notranje in zunanje kreacije, ustreznost režije, pravilnost opreme itd. še manje more publika soditi o operi ki jo čuje prvič. 'Odločilni so zanjo zanimivost dejanja, efektnost scen in uprizoritve ter melcHjiSnost. ki gre izlahka v uho, in zlasti sirapatičnost izvajalcev. Ako teh momentov ni, je publika sposobna odkloniti najboljšo umetnino, ali pa jih je dovodi, lahko priredi triurnf največjemu šušmarstvu. Objektivno temeljito pripravljeni kri-J tik mora presojati vsako delo z absolut- ' nega stališča ideala in vendar hkratu , upoštevati realnosf. ki se mu nudi z' odra. Osebnih simpatij in antipatij ne sme poznati. Ako bi priznaval edinole ideal ali ako bi meril vsaj po predstavah z največjih odrov, bi kajpada moral malone vsako predstavo in malone vsakega akterja grajati. Umetnic in umetnikov n. pr. Ljubljana nima niti za vse prste ene roke. Ako pa bi se postav, ljal izključno na ljubljansko skromno stališče ter proslavljal vsakogar za gledališkega klasika, ki nam kaj kvasi, bi padel na nivo tistih vaških kritikov, katerim je vsaka Neža »nedosežna umet niča* in katerim vsak Miha »nadkrilju-je samega sebe*. Tu je torej treba kompromisa. Vprašanje je le, kako daleč naj sega. Naše mnenje je, da uporabljaj kritik čim višje merilo in da bodi g hvalo čim šted-ljivejši. EvaJisavost vzgaja domišljavost. ki v svoji tvornosti otrpne in kma lu celo pada. Kritik pa naj tudi ne ubija, kjer vidi ambicijo. Najlažje se je ro-gati in smešiti; toda kakor slana je mo-rilno roganje ter jemlje pogum in samozavest. Grenke pile v sladki opremi 60 zdravilne. Resen akter ceni eno samo priznalno besedo hladno objektivnega kritika višje, nego viharni aplavz natlačeno polne galerije, a uvažuje takisto taktno izraženo grajo. Vase zaljubljenemu igralcu in pevcu seveda ni nobena kritika dovolj dobra, grajo pa razkačen odklanja kot osebno sovražnost notorič-neca teoea. V nobeni umetniški stroki ni toliko občutljivosti in — domišljavosti, kakor v gledališki, in čim manjši je oder, tem večji sta. Igralci in pevci, kretajoči se v ozkem okolju osebnih znancev in prijateljev. ki tvorijo kliko ali osebno častno stražo, priznavajo le aplavz in reklamo. Proti resni kritiki pa je odpor strasten in terorističen, ker nevedna večina daje uporniku zafllombo in pogum proti osamljencu kritiku. Seveda je tudi najobjektivnejša kritika vedno subjektivna. Glavno je, da je utemeljena in dobrosrčna, a no zlobna, razdirajoča. Pameten gledališki vodja je stroge in dobromiselne kritike le vesel, ker mu vzdržuje člane v skrajnem na-ponu sposobnosti, jih priganja k napredovanju in jim ne dovoljuje, da bi popuščali. Tudi resen umetnik so ne brani stroge kritike ter jo čuti kakor plemenit dirkač brzdo in ostroge. Nezmotljiv ni nihče. Toda miške še ni noben resen kritik zamenjal s slonom, a marsikak diletant ee je že primerjal z orjaki na gledaliških deskah. Zato je posel gledališkega recenzenta težak, poln odgovornosti in žanje navadno le mrž-njo. Brez svobodne kritike je v umetnosti napredek nemogoč. Dolžnost resnega novinarstva je, da stoji odločno na braniku svobode in s tem reene umetnosti A. B. Arkadij Averčenko: Krojače v dnevnik Slika iz sovjetske Rusije. Naročiti sem si mora! obleko. Prišel sem h krojaču in vprašal: c Ali ste krojač?* »Vidite,* je odgovoril, «kratkomak sem reden član obrtne zveze «Igla». »Ali bi mi lahko naredili obleko?* »Mm-m... Prosim. To ni lahka reč — narediti obleko. Nikar nc mislite, da jc taka malenkost kar tako.* »Vem. Ce bi bilo to »kar tako*, bi s naredil sam. Blago dam Jaz; koliko boste računali?* »Tristo tisoč.* »Oprostite, tudi podlogo dam jaz.*" »Kako pa drugače. Tudi gumbi pridej na vaš račun, tudi sukanec. Sicer pa... verjemite mi... Dajte aro! Sto.v Dal sem sto in se postavil predeni, kakor da bi nekai čakaL »Kaj stojite? Pojdite domov! Pridir kdaj drugič!* »Oprostite... Kdaj boste pa pomerili?* »Lahko tudi pomerim. Sicer pa to r. važno — midva sva ene rasti. Kakeg-pol centimetra ste bolj visoki in bolj su hi.» Ko sem se vrni! domov, sem vprašw soseda: .-Koliko zasluži danes obrtnik ali delavec na mesec'* seveda za '.katoliško* znanost potem nc doma. Prošnja nri starSIh ne pomaga. zre pri nas ustanavljati vseučiliških sto-tie. Naša brezžična postaja saj niti za vsakdanje potrebe ni denarja na razpolago. Davni želje, videti i morje, stopiti na ta ali oni hrib, se ne I dajo uresničiti. Čas počitnic bo treba j preživeti doma v mestnem parku in V potresni opazovalnici na reaiki smo 5labem zraku. Stariši s strahom opa- fmftli tjp>. vftč mnHfirnn hrf»vžirnn -.imaia Vkln/In i n ttnn .lin 11 ..n r\ n i liacli ne več moderno brezžično posta« io, ki je delala samo na 100 km daleč. Ljubljanska poštna direkcija se je po* tegovala za to postajo, da bi jo uporab« ijaia za časopisne in borzne vesti, ker bi se z njo razbremenili vodi, ki jih je bilo za novi čas mahoma premalo. Stvar se je pa birokratsko zavlekla tako dol» go, da se je postaja dobesedno zrušila. Direkcija in ministrstvo sta uvidela, da je to moderno sredstvo za promet pre« potrebno. Ministrstvo je glede na to, da brezžični brzojav že po vsem moder« nem svetu konkurira z žičnim, že pred reparacijskim vprašanjem zbiralo po» audbe za dobavo takih postaj, in sicer v prvi vrsti za mednarodni promet. Do« zujejo bleda in upadla lica svojih naj ljubših. Prepričani bo, da bi se deca telesno okrepila in popravila, ako bi jo poslali za tri ali štiri tedne iz mesta i! naprava, vendar pa za otroke večjih kim srednjim stolpom in med 8 po 25 mest neprecenljive vrednosti. Večja metrov visokimi stolpi, ki so oddaljeni me5ta tuiih drZav so že davno uvidela. od srednjega po 400 metrov. Dajanje se bo vršilo na ta način, da se bodo telegrafirale brzojavke v ljub« Ijanski brzojavni centrali na vodu, ki bo peljal na brezžično postajo v Dom« žale, in sicer na enak način kakor dru« ge brzojavke. V Domžalah bo postav« i jen brzojavni aparat, ki bo zvezan z brezžično napravo tako, da ne bo po» treben v Domžalah noben telegrafist, zmpak samo strojniki in električarji. Prejemalna postaja se pa postavi v Ljubljani sami in bo prejemala hkrati kakor bo oddajna dajala, ne da bi se med seboj motili (sistem dup!ex). Ta postaja bo imela tako zvane okvirne antene v obsegu kakih 16 kvadratnih metrov. Samo za sprejemanje kratkih valov, kakršne dajejo ladje, bo razpeta majhna prosta antena. Tudi prejemalna postaja bo zvezana z brzojavno dvora« no (telefonično), tako da bo prejema« nje in oddajanje brzojavk v centrali sami, četudi ne bo aparatov tam. Ta razpored zahtevajo tehnični oziri. Dajalna postaja bo lahko delala ob ugodnem vremenu s celo Evropo. Imela bo 10 kilovatov oddajne energije v an» tenL Prejemanje pa bo neomejeno, ta» ko da se bodo čule najbrž tudi ameri« ške depeše. Načrt je popolnoma dovršen. Gre sa« ®o še za kredite, ki so potrebni za po« utavitev. Mnenja glede poslopja so namreč različna. Po mnenju nekaterih naj bi bilo leseno, po pravilneišem na« riranju drugih pa bi se moralo posta« riti za tako važno ln dragoceno napra« »o temu primerna solidna stavba. Do konca leta bo antena izgotovlje« na in stroji postavljeni; če se ne odloči do tedaj vprašanje stavbe, morda celo na prostem. Počitniške kolonije Šolsko leto se nagiblje h koncu. Šolska mladina z veseljem šteje dneve, ki iih ima še preživeti v šoli. in nestrpno pričakuje, da se zapro šolska vrata za dobra dva meseca in da bo veselo in brezskrbno preživela čas duševnega odmora in telesne okrepitve. Delajo se načrti in sestavljajo proračuni za počitniška potovanja, računa se, toda ker zbrana gotovina ne zadostuje, se skrajšuje tura, slednjič se ugotovi, da s takim premoženjem ne kaže hoditi od potrebo počitniških kolonij in imajo stalno urejene kraie, kamor p »šiljtijo svojo deco v počitnicah. I\idi Beograd si je že priboril to pomembno institucijo. Skrb za počit niške kolooiip «pada v delokrog treznih uprav in države. Tu je delom i polje za »ocjialno politiko, deloma ia zdravstveno upravo. V Beogradu je prevzelo organizacijo takih kolonij So kolstvo, seveda ne na lastni račun, ker s tolikimi sredstvi sokolsko drn-šivo v Beogradu ne razpolaga. Pred sednik ameriške misije v Beogradu dr. !t. H. Reeder je podaril imenovanemu diuštvu več šotorov s popolno okretno ter kuhinjo v skupni vrednosti 2o J 000 linarjev. S tem je bilo omogočeno prirediti počitniško kolonijo, ki so jo imi li leta 1921. blizu Vrnjačke Barje na planini. Udeležilo se i; okoli 200 Stkoličev in Sokoličic v dveh skupinah. Uspeh je bil sijajen, deca se jr v tem kratkem času zredila za 8—10 kg ir se vrnila zagorelih lic, vesela iu zdrava v Beograd. Lansko leto so pri-reiiii svoje »letovanje«, tako ir,iC'juje-jo počitniško kolonijo, na Bledu, kjer jim je odstopil prostor ta šotore gosp. Kenda v Zaki. Tudi z lanskoletrimi uspehi letovanja so bili otroci in voditelji jako zadovoljni. Kopanje in plavanje v jezeru, veslanje in solnčenje ter telovadba je bilo njih celodnevno opravilo. Za zabavo so prirejali tudi gledališke igre in razne izlete, bili so celo na Triglavu. Vodja letovanja je bil obe leti Velimir Po]>ovi6, ki je o obeh letovanjih spisal dve knjigi, v katerih podrobno opisuje bivanje na prvem in drugem letovanju. Tako v Beogradu. Naša ljubljanska sokolska društva nimajo sredstev za vzdržavanje svojega naraščaja v \o-čitniških kolonijah, tudi to ni ramen sokolskih društev. Kdo naj bi torej skrbel za ljubljansko deco v tem [0-gledu. Mnenja smo, kakor smo že omenili, da naj se združijo v ta namen mestna občina, socijalno skrbstvo in zdravstveni odsek. Vse tri korporacije bi že zmogle ustanovitev vsaj ene počitniške kolonije, ki naj bi štela 50 dečkov in 50 deklic iz revnejših slojev, ki sami ne zmorejo stroškov, da bi poslali deco v kraje, kjer bi se okrepila. Najprikladnejši kraj bi bilo mesto ob našem morja. Za stanovanje bi se lahko dobilo šolsko poslopje, ki je med Sovjetske šole Iz zasebnega pisma: Dragi brat! Kakor veš, sem se morala vpisati v sedmi razred delavske šole druge stopnje, t. J. srednje šole, ker samo na ta način lahko napravim izpit. Dolgo nisem hotela tega storiti, toda pomagalo nI nič. Šolske oblasti Imajo nalogo preprečiti vsako zasebno podučevanje. Danes sem bila prvič v šoli, — ko sem sc vrnila domov, sem ves dan plakala. Sola napravi tako grozen vtis, da prvič občutim domotožje po stari ženski gimnaziji, kjer je v prejšnjih časih vladal mir In red. Moji sedanj! tovariši so popolnoma neizobraženi. Nihče se ne potrudi, da bi pripravlja! domače naloge. To bi še bilo umljlvo, saj ni knjig in zvezkov, zato pa odbila splošna razuzdanost. 15 — 16 letne deklice In dečki se obnašalo tako nebrzdano, kakor bi bili bogvc kje. Vse kriči razgraja in se zabava po svoje. Za učitelja se nihče ne pobriga. Večkrat se niti ne sliši, kar hoče učitelj povedati To je slika iz malega južno-ruskega mesteca. Po večjih mestih pa nastanejo pod temi nevzdržnimi razmerami veleiz-dajniške obravnava slične on!, ki se godi te dni v Odesi. Tam so oblasti zalotile sijajno urejeno po učnem načrtu iz predvojne dobe osnovano 8 razredno protirevolucijsko gimnazijo s 300 dijaki in 12 učnimi močmi, med katerimi so bili tudi naluglednejši srednješolski In visokošolski profesorji iz Odese. Sola Je delovala nelegalno, razredi so se zbirali zdaj tu, zda) tam. Boljševiško šolsko nadzorništvo je konečno pričelo Iskati vzrokov stalnega nazadovanja števila dijakov sovjetskih srednjih šol. Gimnazija )e bila seveda razpuščena, profesorji pa pridejo pred posebno sodišče, ki jih bo sodilo radi pobijanja uspehov revolucije. Politična enotnost v ruski emigraciji ? V zadnji dob! je zaznamovati več pojavov, ki kažejo, kako zelo se nekateri krogi ruske emigracije trudijo, da bi ustvarili enotnost v organizaciji in politični smeri ruskih beguncev. Najbolj vidimo s takimi prizadevanji zaposlene vojaške kroge, takozvane desničarske elemente. Imeli smo že večkrat priliko naglasiti težkoče, s katerimi se ima in se bo imelo boriti tako stremljenje. Kajti ruska emigracija predstavlja tako raznolike kroge, sloje, politična naztranja in tradicije ter osebnosti, da ie nemogoče vse te spraviti v eno vrsto. Ali, da smo toč-nejši, nemogoče Je, dobiti platformo praktičnega ln teoretičnega programa, na kateri bi se mogli združiti vsi ti raznovrstni elementi. Kar Jih druži, to Je le skupna nevarnost boljševiška, skupna borba zoper dejansko in teoretično nasilje komunističnega režima, ki jih je pognal lz domovine. Ako bi kar nenadoma nastopila prilika, začeti znova boj zoper rdeče armade, to se pravi, obnoviti tak boj s polnim upanjem na uspeh, v tem primeru ni dvomiti, da bi se znašli, — vsa) teoretično — vsi v eni fronti zoper sovjete. Toda potem, po eventualni zmagi, bi nastopil takoj razdor, kajti kakor hitro bi prišlo do konstruktivnega dela, do prilike znova urediti državo in ii dati novo ustavo, podlago novega življenja, takoj se bo vnela nova borba za notranjo smer. In ta borba ne bo prav nič manj vroča, nič manj napeta in brezobzirna, nego je današnje sovraštvo med sovjeti in emigracijo. Slične pojave smo imeli pri vseh podobnih reakcijah; zmaga nad premočnim skup- nim notranjim sovražnikom Je začetek boja med dotedanjimi zavezniki. To Izpričuje zgodovina vseh revolucionarnih prevratov. Danes se ruska emigracija ne nahaja v položaju, da bi mogla resno, to se pravi s količkaj upravičenim upanjem na zmago, začeti borbo s sovjeti. Ker tega nI, Je razumljivo, da toliko več misli o ske£a in ™*kega jezika na čeških sred-načinu, po katerem bi se pozneje obno- nJih Solai- Učenje teh jezikov bo sioer vila Rusija, razpravlja o novi ustavni ln i neobvezno, a izgleda, fta bo fceško&lova ali parlamentarno monarhijo aH parlamentarno republiko, toda že to so . »No zdaj vidite!« , nastopi astma in človek začne sončno naglo hirati. Dočim v početku prevladuje veselost, se pojavi pozneje otožnost in nesoosobnost za vsako delo, človek postane bebec. Ves značaj ee izpremeni. Človek začne lagati, neresnica zavlada v celem njegovem bitju. Nravnost in duševna moč _ opešatu Končno nastopi smrt. Bedm človek postane kost in koža m zapade popolni depresiji. Posledica je navadno sa- momor. , . Uživanju opija se pogostoma uda-jajo tudi genijalni ljudje. Zlasti se o«ebe senzitivne narave prav težko odrekajo opiju, če so ga enkrat poskusile. Baudelaire, Coleridge, E. H. Poe so baš vsled uživanja opija ustvarili tako prelestna dela. V najnovejšem času nam je Claude Farrčre, francoski pesnik in pomorski častnik, naravnost divno, s točnostjo psihijatra prekrasno opisal uničujoče delovanje tega stra-« na v svojem dem «Opium». V tem delu je razodel posledice, katere je izkusil na sebi samem in katere je opazoval tudi na drugih. Opij se največ uživa v Aziji in Ameriki, a tudi v Evropi se vkljub vsemu prizadevanju, da se to odvrne, ta strast uživanja opija bolj in bolj širi. V zadnjem času so evropske države storile ostre ukrepe, da preprečijo trgovino in tihotapljarje opija, a ljudje si izmišljajo vedno nove in nove načine, kako bi vtihotapili iz Kitajske 5im večje množine tega nevarnega strupa. Tudi v Jugoslaviji, zlasti v Macedo-aiji se prideluje opij. O njega produkciji izpregovorimo enkrat prihodnjič. X Prohlblclja v Turčiji. Kakor smo ie poročali. Je turška vlada sklenila, da uvede po vzorcu ameriške vlade, popolno prepoved točenja alkoholnih pijač v državi. Izprva se Je mislilo, da turška vlada ne bo mogla izvesti tega sklepa, ker bi se s prohlblcljo silno zmanjšali državni dohodki in pa radi tega, ker so se predstavniki tujih držav v Turčiji temu načrtu odločno protlvUL Toda turška vlada je trdno vztrajala na svojem sklepu in dne 16. t. m. je bila izdana na-redba o prepovedi točenja alkoholnih pl-lač za StambuL Pozneje se bo ta zabra-aa razširila na celo državo. X Neuspeh bikoborb v Italiji Kakor smo že poročali, so pričeli tudi v Italiji po španskem vzgledu prirejati biko- oorne. Prve onto&orbe so se vrSile v Rimu v prisotnosti samega Mussolinija. Kmalu so pričeli prirejati te igre tudi v ostalih mestih Italije, vendar brez pravega uspeha. Tako so se te dni vršile bi-koborbe v Veronl, v posebno prirejeni areni. Igram Je prisostvovalo 15.000 ljudi. Igra je bila zaključena s tem, da je bil en bik ubit. Toda publika nI bila posebno vzhičena nad tem krvavim dogodkom in je ob sklepu pričela v znak nezadovoljnosti tako žvižgati, da Je vse orllo. X Paraliza ozdravljiva. V Roeskil- du pri Kopenhagenu se v tamošnji umobolnici že osem mesecev vrše eksperimenti po metodi VVagner-Jauregg, da se z Injekcijami seruma proti malariji pobija paralizo. Ravnatelj tega zavoda dr. Aksel Bisgalt objavlja sedaj v časopisih uspehe te metode In tozadevnih eksperimentov ter ugotavlja, da je zaznamovati velike uspehe. Od 30 slučajev težke paralize med njimi takih, kjer Je vzrok bolezni direktna ali podedovana sifilis, je bilo ozdravljenih 70 odst., od teh jih je 40 odst dobilo zopet polno delazmož-nost. Tudi pri pacientih, katere se Je smatralo popreje za popolnoma neozdrav ljive, so s cepljenjem po novi metodi bili doseženi lepi uspehi. Gospodarstvo Laž. •Vsaka beseda iz ?a5Ib ost le Ona laž!> On: «Imate prav, lepa gospodična«. (Peckalo.) Domače ognjišče Malokrvnost Konzerviranje s soljo. Ta metoda je fe 2es tokrat prvi začetek težke bolezni. I z.ei° razS,IrJt"a v °ricntu- Ima pa en0 7... .. -- . —________________.s m___! slabost. Jajčka Zato je ne smemo zanemarjati. Mestni otroci so navadno blede polti. Ako jih pošljemo na kmete, kjer imajo dovolj čistega zraka in tečne hrane, se jim lica kmalu pordeče. So pa tudi ljudje, ki so vedno bledi, da si imajo dovolj krvi in so zdravi. Maiokrven je oni človek, ki mu ni bledo samo lice, nego tudi zobno meso in očesna mrenica; poleg tega mu jc koža uveia in suha. A tudi debel človek jc lahko maiokrven. Maiokrvne osebe se hitro utrudijo, razburja jih vsaka malenkost, pogosto jih boli glava, vrti se jim v glavi ter se cclo onesveščajo. Navadno imajo tudi slab tek in pre> bavljajo neredno. Glavno sredstvo proti bledičnosti je svež zrak, dobra hrana, zlasti mleko, sirovo maslo, močnate jedi in zelenjava ter mir. Malokrvnost se zlasti pojavlja pri deklicah, kaže se v slabi volji, ki se loteva otroka ob vsaki malenkosti Pre» velika strogost v tem primeru ni na mestu; vendar tudi popustljivost ne sme segati predaleč. Vsekakor mati ne ime pozabiti, da šibko telo nima dovolj duševne moči in odporne sile in otrok se čestokrat res ne more obvladati. Skrbeti treba pravočasno, da odgojimo zdrave, krepke ljudi. Kar je bilo v otroških letih zamujenega, je prav težko pozneje nadomestiti. Kako se koraservirajo jajca V mnogo rodbinah poskušajo prihra« niti jajca za zimske dneve, ko je ta dragocena stvar redka in draga. Vsakdo ve, da je pomlad za to naj« ugodnejša. Recepti, ki se uporabljajo za konzer« viranje, so številni; nekateri se težko realizirajo, drugi se zopet doma ne dajo izvršiti. Navesti hočemo nekaj načinov, po taterih se bo gospodinjam delikatno konzerviranje omogočilo. Konzerviranje z apnom. Ta metoda je med najboljšimi. Uporablja jo naj« več mornarica. Vsakdo ve, da použijejo mornarji mnogo izvrstnih jajc, čeprav so oddaljeni od svoje dežele štiri do pet tisoč milj. Z jajci sc ravna takole: Vzamejo se kvečjemu tri štiri dni sta« ra jajčka. Kdor jih ne more nabrati sam, ker nima kokoši, naj jih naroči od zanesljive in vestne osebe, da mu jih kar mogoče hitro pošlje. Jajčka morajo biti zelo čista. Zato jih je treba skrbno obrisati z mokro cunjo. Preskrbite st pri stavbeniku malo ugašenega apna, ki je čisto poceni. Vrzite ga v vsak liter vode za dva ore« ha in ga popolnoma raztopite. Tekoči* na, ki jo dobite, se imenuje apneno mleko. Vzemite lonec in devajte vanj jajčka tako, da bodo konice obrnjene navzdol. Ko jih boste postavljali drugo tik dru« sega, pazite posebno, da ne bo katero počeno, zakaj počeno jajce bi pokvarilo ?sa druga. Prilivajte počasi apnenega mleka, in ^icer tako dolgo, da bo stalo 8 do 10 "entimetrov nad jajčki. Pokrijte poso« in denite jo na hladen, temen kraj, morda v klet. Apno prodre skoz lupino in pride do notranje kožice, ki jo popolnoma za< "re- Preden boste jajčka uporabili, 'ih denite za pol ure v čisto vodo. Konzerviranje s kalijevim silikatom. Tudi g pomočjo kalijevega silikata se jajčka lahko ohranijo. Treba jih je vanj pomočiti sveža, brez počenih seveda, jih potegniti takoj zopet iz njega in po« (ožiti narazen drugo od drugega na ve* lik list belega papirja. Ko se posuše, se zavijejo v svilen papir in shranijo v jčka postanejo namreč neko« liko slana. Ker je lupina pronikava, pri« de sol do sredine. Taka jajčka se torej iahko uporabljajo samo za soljene jedi. Ravna se z njimi tako: Napravi sc testo lz vode, ki je nasi« čena z debelo soljo in iz rastlinskega pepela. Jajca se obdajo 8 pol centime« tra do centimetra debelo plastjo, po« tem se pa posuše. Ko sc sol suši, se kristalizira in da jajcu lice snežne kepe. Ko so jajca suha, se nalože na suh kraj, kjer so varna pred sunki. Konzerviranje z lakiranjem. Sveža, čista jajčka se obdajo s plastjo laka, ki je tako sestavljen: Raztopi se gumijev lak v zadostni množini alkohola. To sc posuši. Ko so jajčka suha, se denejo v otrobe ali le« seno žaganje, in sicer s konico navrh. Preden se uporabijo, jih ie treba obri« sati s cunjo, ki je namočena v alkoholu. Konzerviranje s kuhanjem. Nekatere gospodinje ohranijo jajčka s tem, da jih malo skuhajo. Jajčka pa morajo biti od istega dne. Treba jih je drugega za drugim pomočiti za dve minuti v vrelo vodo in gledati, da se ne ubijo. Taka jajca se denejo v škatlo, kl je napolnje« na z otrobi ali z drobnim pepelom. — Kadar se jajčka uporabljajo, se pa mo« ra paziti, da se ne kuhajo tako dolgo kakor druga jajca. Te procedure niso komplicirane in upamo, da bo ena ali druga našim čita» teljicam ugajala. Produkcija premoga v naši državi v letu 1922 Napredek napram letu 1921. Srbija ima 13 rudnikov rjavega pre« moga, od katerih pa trije ne obratuje« jo. Koplje se v teh rudnikih premog s povprečno 5000 kalorijami. Dalje je v Srbiji 11 rudnikov lignita s povprečno 3500 kalorijami in 7 rudnikov črnega premoga. Izkopalo se je v naštetih premogovni« kih 15.000 vagonov rjavega premoga, 15 tisoč vagonov lignita in 3000 vagonov črnega premoga, skupaj tedaj 33.000 va« gonov, to je 3,300.000 q premoga. Bosna«Hercegovina je imela 15 rudni« kov rjavega premoga s povprečno 4800 kalorijami, 2 rudnika lignita in 1 rudnik črnega premoga. Proizvodnja je znaša« la 33.793 vagonov lignita, 73.017 vago« nov rjavega ter 585 vagonov črnega premoga, skupaj tedaj 107.395 vagonov, to je 10,739.500 q premoga. Hrvatska, Slavonija ln Dalmacija. Tu je bilo 9 rudnikov rjavega premoga s povprečno 5000 kalorijami ln 27 rudni« kov lignita s povprečno 3500 kalorijami. Izkopalo se je 27.167 vagonov lignita in 26.130 vagonov rjavega premoga, skupaj tedaj 53.297 vagonov, to je 5,329.700 q premoga. Slovenija je Izkopala okroglo 20.500 vagonov lignita ln 135-000 vagonov rja« vega premoga s povprečno 4500 kalorijami, skupaj 155.500 vagonov premoga, to je 15.500.000 q. Proizvodnja premoga v vsej kraljevi« nI znaša tedaj v letu 1922 349.192 vago« nov, to je 34,919.200 q. Zanimivo je primerjati lansko pro« dukcijo s proizvodnjo prejšnjega leta. Leta 1291. je izkopala Srbija 4,014.720 manjkovalo vlage IzvzemSi metkoriškl kot ar. hrvatska to Slavonija: Ozimni posevki obetajo dober prinos. Ostale rastline, sadovnjaki in vinogradi so v splošnem dobri. Vlage dovolj razen v sremski žu-panijl. Slana je napravila nekoliko škode v modruško-reški županiii, toča nekoliko večjo škodo v sremski županljl, manjšo v varaždinski župani jL Slovenija: Ozimna hi jara žita se lepo razvijajo. Fižol je uničila ponekod slana. Hmelj dober. Ostale rastline se v splošnem dobro razvijajo. Stanje vinogradov dobro. Sadovnjaki kažejo zelo različno to v splošnem ne napravijo dobrega utlsa. Vlage Je bilo povsod dovolj razen v mariborskem okrožju. Ponekod sta napravili slana in toča nekaj škode. Nadalje posnemamo iz poročila, da je bilo stanje živine v naši državi meseca maja v splošnem dobro razen nekaj slučajev kužne bolezni v posameznih pokrajinah. Radi zelene krme se je popravila tudi živina v onih krajih, kjer Je po zimi radi pomanjkanja krmil močno oslabela. Paša živine iz Slovenije v Italiji Glede gonitve živine na pašo ir obmejnih krajev Slovenije v kraje, ki so ostali pod Italijo, je izdano carinarnicam nastopno navodilo: 1.) V omenjeno ivrho mora lastnik živine pri pristojni carinarnici Izvršiti pogojnocarinsko odpravo po čL 101 carinskega zakona ln ČL 40 carinskega postopka za odpravljanje in drfanje blaga pod carinskim nadzorstvom. Prej nego carinarnica izvrši gornjo od pravo (to je prej, nego bi izvršila cari-centov, torej' 714.720 q več nego lani"! njen^e P0 Pogojnoizvozni deklaraciji ln kar pomeni občutno nazadovanje. Bosi živino Pustila » prehod preko meje), mo na«Hercegovina je dala 1. 1921. 9,155.310 ra živine obvestiti, naj si naj- centov; produkcija je tedaj napredova« j Prej Pribavi m 6 seboj prinese izkazUo Ia za 1,584.190 q, torej jako znatno. Mrvatska«Slavonija z Dalmacijo je dala 1. 1921. 3,829.580 q premoga, lanska pro« dukcija pomeni tedaj napredek za 1.500.120 q. Slovenija je producirala leta 1921. 12.940.241 q, napredovala je tedaj za 2.603.075 q. Skupna lanska produkcija 34,919.200 q je tedaj od predlanske v vsoti 29.942.020 q večja za 4,977.180 q, to je za 16 %. Naj navedemo naposled za primero Se predvojno produkcijo. Leta 1913. se je nakopalo: v Srbiji 2,571. 720 q, v Bosni Hercegovini 8,057.570 q, v Hrvat« skl»Slavoniji 1,998.290 q, v Sloveniji 15 milijonov 871.367 q, v Dalmaciji 1 mili. jon 145.620 q, skupno 29,647.567 q. V Sloveniji smo se tedaj predvojni proizvodnji že skoro povsem približali, v Dalmaciji smo ostali sicer prav moč« no za njo, toda podatki so za to deželo jako nezanesljivi, ker vrši eksploatacij« J italijanski kapital, v ostalih treh deže> j lah pa smo napredovali, V Hrvatski« Slavoniji in Bosni celo v znatni meri. Da železnina ne zarjavi, jo namazi z mastjo, ki je izcvrta iz enega kilogra« ma špeha. Primešaj 3 grame kafre in nekaj grafita. S to zmesjo namaži žele« zo s prav mehko krpico. Železo dobi potem prav jekleno barvo ter ne zarja« vi na zraku. Rjaste lise v perilu namakaj v vro« čem lirnonovem soku in izperi potem v čisti mehki vodi. Prav dobro sredstvo je tudi sledeče: Zavri limonovega soka in finega namiznega olja, vsakega polo« vico. Pomoči suh rjast madež v to te« kočino in takoj izgine rja, ali napolni pločevinasto posodico s skoraj vrelo vodo, pritisni rjasto mokro perilo ob vnanjo stran posodice in drgni madeže s koscem ščavne soli. Vsi madeži izgi« nejo. Izperi perilo hitro v topli vodi, ker ščavna sol razjeda niti. Časopisni papir — čistilno sredstvo. Da si ohraniš roke snažne in sposobne tudi za finejša dela, ne pomivaj sajastih loncev takoj v vodi, nego jih najprej odrgni s kepami časopisnega papirja. Potem šele jih umij z vročo vodo in drobnim peskom. — Lončeno posodo, ki diši po živilih, katera so se v njej kuhala, odrgni znotraj takisto s časo« pisi. Lepe roke. Da ohraniš roke lepe, si jih po dvakrat na dan umivaj z mlačno vodo. da se odpro vse znojnlce. Potem si jih dobro namili, vlij si v roke neko« liko glicerina ter si s to milnico dobro oteri roke. Obriši si roke, ne da bi si milnico splaknila. Se bolje je, ako pri tem postopaniu uporabljaš enkrat gli« cerin a drugič vazelin. Mravlje, sicer prav pridne in zani« mive živalice, so v stanovanju silno ne« prijetne. Posebno jim diši sladkor in vse, kar je sladkega. Iznebiš se jih, ako otareš s petrolejem mesta, odkoder pri« hajajo. AH namoči gobo v sladkorno vodo. ožmi jo nekoliko in Jo položi tja. kamor prihnia največ mravelj. V krat« kem bo goba vsa polna mravelj. Vrzi io v krop in ponavliaj to postopanje. Namesto gobe uporabljaš z istim uspe« hom lahko kožo od slanine, ki jo položi v lonec in nastavi mravlinm. Kožo z mravljami takisto popari. Tudi na sve« že koprive rade gredo mravlje. Položi Stanfe posevkov v mesecu maiu Iz poročila o stanju posevkov v mesecu maju, kl ga Je izdalo poljedelsko ministrstvo, posnemamo v kratkem nastopno: Severna Srbija: Ozimni posevki so dobri in zelo dobri razen v niškem okru-gu. Pomladni posevki so slabši nego ozim nI, vendar so v valjevskem, rudniškem, kragujevaškem in vranjskem okrugu do bri. Zgodnejša turščica povsod dobro napreduje. Splošen utis Je tudi za ostale kulturne rastline ugoden. Vinogradi in sadovnjaki zelo dobri. Vlage je bHo kon cem meseca povsod dovolj, Izvzemši beograjski, požarevaški in moravski ok rug; v niškem okrugu je bila huda suša Južna Srbija: Ozimni posevki napredujejo zelo dobro. Jari posevki so slabi v bregalniškem in bltoljskem okrugu. drugod dobro napredujejo. Turščica za dosti dobra razen v prizrenskem okrugu Utisek stanja ostalih kulturnih rastlin splošnem ugoden. Vlage koncem meseca povsod dovolj izvzemši prizrenski okrug. Toča je naredila škodo v pribojskem sre okrajnega živinozdravnika o zdravstvenem stanju živine, katero bodo italijan-; ske oblasti pri prihodu živine zahtevale od njega. 2.) V omenjeni deklaraciji se mora živina tako opisati (po spolu in starosti, pri veliki živini tudi po višini in drugih posebnih znakih), da se more njena istovetnost pri povratku ugotoviti. Carinski znaki (ne svinčeni ne figi) za živino niso potrebni. 8.) Pri povratku živine tekom paše dobljeni zarod ne plača carine. 4.) Pri povratku živine s paše se mora poleg uvozne deklaracije predložiti tudi duplikat zadevne izvozne deklaracije zaradi povrnitve zasiguranja carine po Številu vmivših »e glav. Stranske pristojbine se ne vrnejo. Poleg uvozne deklaracije se mora predložiti tudi potrdilo pristojnega italijanskega živinozdravnika, da živina ni okužena in da v okraju, v katerem se je živina pasla, ni bilo tekom zadnjih 40 dni kake nalezljive bolezni med do-tično živino. Razen tega mora živino, ki se je vrnila na naše ozemlje, pregledati tudi naš živinozdravnik, ki bo odo-brenje za njen povratek napisal na unikatu deklaracije. zaprto leseno škatlo, tako da ne pride iih tja, kjer so mravlje in jih vri po« do njih zrak. tem v oseni. Črna gora: Ozimni posevki so slabi radi suše v andrijevaškem ln kolašlnskem okrugu ter v srezu vellmskem nikšiške-ga okruga; drugod so dobri. Jari posevki so radi nedostatka vlage slabši nego ozimni. Zgodnejša turščica Je dobra. Utis stanja drugih kulturnih rastlin ni povoljen. Vinogradi in sadovnjaki obetajo dobro in ponekod zelo dobro. Vojvodina: Stanje ozimnih posevkov zelo dobro, jarih posevkov večinoma dobro. Druge rastline v splošnem dobre. Vinogradi ln sadovnjaki dobri ln zelo dobri. Dežia je bilo sredi meseca dovolj. Skoda po toči v tltelskem ln kovinskem srezu. Bosna In Hercegovina: Ozimni posevki so srednji, v severni Bosni ponekod dobri, jari posevki podsrednji, ponekod srednji. Ostale rastline istotako srednje, le krmilne rastline so dobre, tu in tam celo zelo dobre. Vinogradi in sadovnjaki so v dobrem stanju. Od 15. aprila do 15. maja je bila suša. Pozneje je padel dež, vendar mnogokje primanjkuje vlage. Dalmacija: Izgledi žetve povoljni v ko-taru Kninu in Makarskl, drugod nepo-voljni. Druge rastline, večinoma dobre. Vinogradi povsod zelo dobri in odlični. Sadovnjaki so dobri razen v kninskem kotaru. kjer so slabL V snlošnem ie orl- NARODNA BANKA SHS. Stanje 15. junija 1923. Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih razlike napram 8. juniju): kovinska podloga 351.5 (— 7.7), posojila 1428.6 (+ 1.4), račun za odkup kronskih novčanlc 123S.2, račun začasne razmene 298.0, državni dolg 2955.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 250.0 (— 29.8). Skupno S660.1. Pasiva: vplačani del glavnice 21.4, rezervni fond 5.1, novčanice v obtoku 5510.7 (— 45.1), državni račun začasne razmene 298.0, terjatev države po raznih računih 99.9 (— 37.4), razne obveznosti 540.5 (+ 28.4), terjatev države za založene domene 2138.3, nadavek za nakup zlata za glavnico in fonde 45.9. Skupno S660.L TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Pšenica: baška, 77 — 78 kg, 2 — 3 odst., 4 vagone 440 ; 76 — 77 kg, 3 vagoni 437.5. Ječmen: baškl, 64 — 65 kg, ponudba 290. Oves: baškl, 5 vagonov 300. Turščica: baška, 38 vagonov 262.5 — 268; baška okrogla, 5 vagonov 265 — 267.5; banatska bela, 2 vagona 302.5 — 305; sremska, 100 odst. zdrava, 1 vagon 278. Moka: banatska «0», 1 vagon 655; baška «0» g, 2 vagona 667.5; baška «t2», ponudba 635; «5», ponudba 570; «6», 1.5 vagona 487.5. Otrobi: baški (juta) ponudba 135; isti (papir) ponudba 130. — Tendenca nespremenjena. Zagrebški žitni trg (22. t m.) Postavno vojvodinska postaja: pšenica 425 435, turščica žolta 260 — 270, defektna 180 — 200, rž 356 — 360, ječmen za pivovarne 325 — 330, ta krmo 290 — 300, oves 295 — 310, fižol 500 — 600, moka #0» 665 — 690, «2» 640 — 665, 4» 615 — 640, ržena 450 — 475, otrobi drobni 145 — 155, debeli 200. Tendenca mirna, nespremenjena Dunajski žitni trg (20. t. m.) Za kg Dunaja ekskluzlvno pavšalni prometni davek notlrajo v Ka: pšenica: domača 3575 — 3675, bolgarska 3700 — 3800, rž: domača 2625 — 2725; ječmen: domači 2500 — 2600, češkoslovaški 2700 — 2900 turščica: 2600 — 2700; oves: 2800 — 2900; riž: italijanski 7800 — 8000. — Izgledi letine stalno ffOML Po najnovejših podatkih poljedelskega ministrstva je stanje posevkov in kulturnih rastlin v naši državi zelo dobro. — Predlog za jugoslovensko razstavo v Pragi Iz Prage je prispel na centralo industrijskih korporacij v Beogradu predlog, da bi se na letošnjem praškem vzorčnem sejmu od 2. do 9. septembra organizirala polslužbena jugo-slovenska razstava pod protektoratom vlade. — Prijava vrednostnih papirjev, kl»o v pologu pri dunajski poštni hranilnici, je podaljšana do vključljivo 81. julija. Način in pogoji ostanejo kakor doslej in »e morejo doznati na veaki poli v naši državi. = Suhskripclja novih delnic Ljubljanske kreditne banke, kakor se nam poro ča, z ozirom na ugodni tečaj nove eml sije zelo dobro napreduje in je že veliko število optiranih in neoptiranih delnic vpisanih. Subekripcijski rok poteča v pondeljek dne 25. junija, ki je %ad nji subskripcijski dan. = Carinski dohodki pri glavnih ca ■ rinarnlcah so znašali v prvi dekadi junija 1923 36,960.316 Din. Celokupni dohodki od 1. avgusta 1922 do 10. junij* znašajo 1,.259,070.881 Din. — V trgovinski register so te vpisal« firme: Putnik Putnikovič. tvorni ca po hištva in trgovina z lesom v Celju: Ar-nold Schwarz, mlin in izdelovanje opeke v Dolnji Lendavi; J. Vodnfek — Schwegel, trgovina x mešanim blagom ▼ Gorjah pri Bledu; Roko Lasan. trgovina z vinom na debelo in v zaprtih steklenicah ter z delikatesami na Jeeenioahr J. Pitamic, carinsko posredništvo nar Jesenicah; Lud. Čeme. zlatarska ia sre brarska obrt v Ljubljani: Terezija žun, trgovina z mešanim blagom v Lo« žu; Jožef Kosmač, trgovina z lesom '»• Mojstrani; Adolf Praček. tvornica kole* pisalnih strojev in malih motorjev y Razdrtem; Ang. Molinaro mL, trgovina i l«60m v Škof ji Loki; Franc Trobev Sek trgovina z lesom v Vrhpolju. — Obtok bankovcev v Avstriji je narasel v drugem tednu junija za vsoto 158.43 milijarde na 5014.15 milijarde avstrijskih kron. ■= Položaj na češkoslovaškem lesnem trgu. Iz Prage poročajo: Lesna trgovina počiva. Le jamski les in lee za produkcijo ]>apirja se nekoliko bolj kupujeta. Cene so v splošnem zelo oslabele. Zaga malo kupujejo ln delajo večinoma »amo po naročilu. Za izvoz v Nemčijo, Francijo, Holandijo in Anglijo »o češkoelo-vaške lesne cene prevteoke. Sicer pa sa obeta zboljšanje položaja, ker je podoba. da bo v kratkem na svetovnem trgu lesa zopet primanjkovalo. = Padanje cen sladkorju na svatov, nem trgu. Iz Prage poročajo, da oene sladkorju slabijo na vseh glavnih tržiščih sveta. Povsod prevladujejo ponudbe, a nakupovanje je zmerno. Zalog« sladkorja v Češkoslovaški so koncem maja znašale 147.519 ton. Da se bo mo gel ta sladkor razpečati, se bodo morale cene najbrže še znižati. _ izvoz češkoslovaškega premogu na Balkan. V Pragi se je oenovala delniška družba, ki je prevzela v Bratislavi neko skladišče. Družba bo iz Bratislave vodnim potom izvažala premog v bal kanske države. = Madžarska zunanja trgovina v aprilu 1923 izkazuje uvoz v vrednosti 83.9 milijarde Km in izvoz v vrednoeti 80.fi milijarde Km. Trgovinska bilanca za april je torej pasivna za 8.4 milijarde madžarskih kron. = Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša za dobo od 27. junija do 8. juliis 2,140.900 odst, _ povišanje nemških veletrgovlnskib cen na 17.496kratno predvojno stanje. Ii Berlina poročajo: Zaradi novega pad ca marke se je nivo veletrgovlnskih cen po preračunanju državnega statističnega urada dvignil od 12.393kratnega predvojnega stanja dne 5. junija na 17.490 kratno dne 15. junija torej za 41.2 odst. od 5. do 15. junija). Od glavnih skupin so narasle v tem času: živila od 8806 kratnega na 12.789kratno (za 45.2 odstotka), industrijsko blago od 19.100krat-nega na 26.296kratno (za 87.7 odst.). domače blago od 10.989kratnega na 14.769 kratno (za 34.4 odstotka) in uvozno blago od 19.417kratnega na 81.181kratno (za 60.3 odstotka). — Dolarji za stabilizacijo nemške marke. Iz Berlina poročajo: V Državni banki se razmotriva vprašanje, kako bi se moglo doseči dolarsko posojilo za stabilizacijo marke. — Ukinjenje notiranja vrednostni papirjev v Atenah. Atenska borza je za mesec dni ukinila notiranje vrednostnih papirjev, ki so zaradi dviga drahme zelo padli = Ameriško poročilo o stanju posevkov z dne 1. junija ugotavlja, da. je pšenice letos nekai manj posejane nego lani. Letošnji pridelek ozimne pšenice se oeni na 581 milijonov bušlov proti 58o milijonom bušlov pridelane pšenice v lanskem letu, a pridelek jare pšemce M 936 milijonov bušlov proti 270 milijonom v lanskem letu. Pridelek rži se ceni na 72 milijonov bušlov proti 95 milijonom v lanskem letu, ovsa na 1256 mi lijonov proti 1215 milijonom in ječmena na 196 milijonov proti 186 milijonom bušlov v lanskem letu. Vreme je za po- sevlie ugodno. — Vseruska gospodarska razstava v Moskvi se vrši od srede avgusta dc konca septembra- Edmončr Aboaf: Notarjev nos — Viš vraga! je vzldiknil. Kaj Ro-fflagnč že zopet uganja neumnosti? — Kakšne neumnosti naj bi uganjal? — Ali je še vedno pri vas? — Ni ga več. Šel je iz hiše. V mestu dela. — Zdaj ste si pa menda vendar zapisali njegov naslov? — Zdaj sem si ga pa zapisal. Ali bi fanta radi videli? — Čimprej, tem bolje. — Menite, da je taka sila? Saj mi vendar nič ni. — Kar stopiva hitro do Romag-n6ta! Četrt ure. in gospoda sta že bila pred vrati tvrdke Taillade & Cie v Se-vrski ulici. Velika, iz steklenih koščkov narejena nadpisna deska je kazala, s katero vrsto industrije se tvrdka oeča. .—- Sva že tam, je rekel notar. =— Kaj, tukaj je v službi? •— Tukaj je; jaz sam sem mu službo preskrbel. — No, potem pa ni tako hudo, ka-6or sem mislil. Napravili ste oa vendarle veliko neprevidnost. — Kako to? — Pojdiva naprej! Prvi človek ki sta nanj v delavnici naletela, je bil golorok in je imel zavihane rokave. Bil je Auvergnean, ki je ravno oblagal zrcalo. — Vidite! je vzkliknil doktor, saj gem vedel. .— Kaj pravite? — Zrcala se oblagajo z živim srebrom, ki se potem amalgamira s kosilom. Ali zdaj raz imete? — Ne razumem vas. — Ta nesrečni človek tiči tu notri io komolcev. Kaj pravim! Vse do pod pazduhe. — Ne vem, v kakšni zvezi bi to moglo biti. — Vi torej ne veste, da ne boste mogli imeti očal, ker je vaš nos del njegove roke in ker se zlato na vašo nesrečo rado spaja z živim srebrom? — Kaj vraga! — Pa nosite jeklena očala — Jeklenih pa že ne. — Ce bi jih nosili, bi ne imeli več takih neprilik, kvečjemu če bi morda živo srebro na vas samega kakorkoli vplivalo. — A, jeklenih pa ne! Potem pa že rajši vidim, da se Romagnč česa drugega loti. Romagnč aio sem! Pusti delo, pa hitro z nama. Ali ne boš precej nehal, ti neroda ti! Ti ne veš. v kakšno nevarnost me spravljaš! Ko je šef tvrdke zaslišal besede, je brž pritekel. Gospod L" Ambert mu je z visokim poudarkom povedal svoje ime in ga spomnil, da je tega človeka on po svojem tapetniku priporočil. Gospod Taillade je odgovoril, da se tega prav dobro spominja. Da bi se prikupil gospodu L' Ambertu in si pridobil njegovo naklonjenost, je svojega delavca celo že poviša! za obla-galca. — Potemtakem je že štirinajst dni oblagalec? je vprašal L' Ambert. — Štirinajst dni že, gospod. Kako to veste? — Da bi le tako ne vedel! Samo tega ne vem, kako se more človek igrati s tako svetimi rečmi. — Ali sem se jaz .? — Ne, ne, nič. Denite ga pa v mojem interesu, v svojem interesu, v interesu vesoljne družbe nazaj tja, kjer je bil! Ali pa rajši ne! Dajte ga meni, da gre z menoj. Plačam vam, kolikor treba, samo hitro, mudi se. Zdravniški ukazi . . . Romagnč, prijatelj, alo z menoj. Bogat mož si; vse, kar imam, je tvoje! ... Pa če tudi ne! Le pojdi vseeno; boš videl, da boš zadovoljen z menoj! Komaj ga je pustil, da se je oblekel, pa ga je že odvedli kakor plen. Gospod Taillade in njegovi delavci so mislili, da se mu je zmešalo. Dobri Ro-inagnš je vpiral oči v nebo in se mu je med potjo kar naprej vsiljevalo vprašanje, kaj neki še hočejo od njega. [ V vozu sta gospoda ugibala o nje-jgovi usodi, on se je pa pogovarjal z voznikom. — Dragi moj bolnik, je rekel doktor milijonarju, tega fanta bo pa treba imeti pred očmi. Prav lahko razumem, da ste ga dali iz hiše. Kaj pa hočete s tako družbo! Ampak ni ga bilo treba poslati tako daleč, pa tudi vprašat bi bili lahko poslali koga, kaj dela Poiščite mu stanovanja v Beaunski ali pa v Univerzitetni ulici, kje blizu svoje hiše. Dobite mu službo, ki bo za vas manj nevarna., č- pa hočete pravo pogoditi, mu dajte majhno rento in nobene službe. Če dela, se speha in pride v nevarnost. Nobenega dela ne poznam, pri katerem bi človek ne nosil svoje kože v nevarnost. Nesreča pride tako rada! Dajte mu toliko, da bo lahko živel in nič delal Vendar pa glejte, da st mu ne bo predobro godilo. Samo pijančeval bi zopet, potem pa veste, kaj se lahko ^godL Kakšnih sto frankov mu dajajte na mesec, plačujte mu stanovanje, pa bo. — Malo preveč bo to ... Ne gre za znesek, ampak jaz bi mu rad dal, 'ia bi imel dovolj jesti, za pijačo pa ne. — Pa mu dajajte po štiri zlatnike na mesec, vsak torek po enega. Ponudila sta Romagnčtu po osemdeset frankov pokojnine na mesec, ali on se ni dal izlepa pregovoriti. — Samo toliko? se je obregnil. Kaj me je bilo potem treba Spravljati iž ševrške uliče? Imel šem po tri franke dešet na dan in šem še domov pošiljal. Pustite me. da bom žopet delal pri žr-čalih, ali mi pa dajajte po tri franke dešet Ker je bil gospodar situacije on, sta morala biti onadva, hočeš nočeš, b tem zadovoljna- Goepod L" Ambert ie kmalu videl, da je dobro napravil Minilo je leto in dan brez vsakršne nezgode. Romagne-tu so plačevali vsak teden sproti, nadzorovali so ga pa dan za dnevom. Notar je živel zmerno, skromno, brez strasti, samo keglal je rad. In lepe oči gospodične Irme Steimbourgove so počivale z vidnim zadovoljstvom ca rožnatem in belem nosu srefheira milijonarja. Ta dva mlada človeka sta prepletala vse kotiljone tiste zime. bi ljudje so jih začel: ženiti. Neki večer po predstavi v Italijanskem gledališču je stari markiz de VOlemaurm ustavil gospoda L' Amberta pod stebriščem: — No. mu je rekel, kdaj pa bo poroka? — Ampak, gospod markiz, jaz še nisem nič slišal o tem. — Kaj morda čakate, da vas zasnubijo? Ta je pa dobra- Saj mora vendar mož izpregovoriti prvo besedo. Mali vojvoda de Lignant, pravi plemenitaš in imeniten mož, ni čakal, da mu jaz ponudim svojo hčer. on že ne! Prišel je, ugajal je in stvar je bila narejena. Cez teden dni podpišemo pogodbo. Saj veste, prijatelj, da je to vaša reč. Počakajte, da spravim te dame v voz. pa se bova do krožka kaj več pogovorila Ali. kaj pa vendar mislite, da se ne pokriiete! Nisem videl, da držite klobuk v rokah. Starec in mladenič sta šla vštric do bulvara; eden je govoril, drugi poslušal. Po t« m pa je gospod L' Ambert krenil domov, da bi napisal na pamet pogodbo gospodične Karlote-Avpruste Villemaurinove. Ali bil se je pošteno prehladih Pa kar je bilo, je bilo. Listino je koncipira, vodja pisarne, pooblaščenca obeh zaročencev sta jo pregledala, potem so jo pa definitivno podpisali na lep kolknvan papir, kamor je bilo treba samo še podpisov. Na določeni ..lan je šel sam gospod L' Ambert, suženj dolžnosti, v Ville-maurinovo hišo, dasi mu ie hotel trdovratni nahod vreči oči iz glave. V prednji sobi se je še zadnjikrat vsek-nil, da so lakaji poskočili s svojih klopi, kakor bi bili zaslišali trohento sodnega dne. Javili so gospoda L' Amberta. Imel je zlata očala in se je držal malo na smeh, kakor je ob taki priliki na vida. Imel je lepo zavezano kravato, čedne rokavice, lahke čeveljčke, klobuk pod levo pazduho, v desni roki nogod- j bo. Prerinil es je ponižno skoz krog. j ki je obdaja! marKizo, se priklon U iu iznregovoril: — Gnšpa markiza, prinašam pogodbo vaše gospodične. Gospa de Villemaurinova je vprla vanj svoje velike, svetle oči. Družba je tiho zašepetala. Gospod L' Ambert je pozdravil še en ki a' in dejal: — Ježeš no, gošpa markiza, ali bo to lep dan ža deklič^1 Krepka roka ga je zgrabila za levo ramo, da se je kar zavrtel na nogah. In ko se je tako zavrtel, je videl, kako je markiz močan. — Ljubi moj notar, mu je rekeJ starec in ga rinil v kot predpustni čas gotovo marsikaj dovoljuje; izvolite pa vseeno pomisliti, kje ste. — Ali, gošpod markiž . . . — Vi torej nečete! . . Vidite, da sem potrpežljiv človek; ne izrabljajte tega. Pojdite in opravičite se pri gospe markizi, prečitajte pogodbo, potem pa lahko noč! — 2akaj bi še opravičeval in zakaj lahko noč? Poreko, da uganjam neumnosti, strela' Markiz ni nič odgovoril, pomignil je pa služabnikom, ki so tekali po salonu. Odprla so se vrata in zaslišal se je la prednje sobe glas: — Alo, ljudje gospoda L' Amberta! Osupel, zbegan, zmeden je ubogi milijonar odhajal, se kar naprej klanjal in bil je v vozu. da ni vedel ne kdaj ne kako. Potrkal se je po čelu, se praskal za ušesi, se ščipal v roke, da bi videl, ali spi ali bdi in če ni morda, kar je kaj lahko mogoče, isrrača hudih sanj. Ali glej! Ni spal: saj je videl na uro, saj je čital ob plinovi razsvetljavi imena ulic razločeval nad-pise na trgovinah. Kaj se je neki godilo z njim? Kaj je storil? Kako se je pregrešil zoper spodobnost? Zaradi kakšne nerodnosti ali neumnosti so z njim tako ravnali? Zakaj dvomiti nazadnje le ni mogel. Pri Villemaurino-vih so ga vrgli skoz vrata. In ženito-vanjsko pismo je bilo v njegovih rokah, pismo, k' ga je sestavil tako skrbno, v tako lepem slogu in ki ga jim ni niti prečital! Hotel „R0KAN", Karlo Dovečar Selce (Hrvatsko Primorje) Lastno, moderno urejeno 'v v z 90 kabinami, z drsalko (Rutschbahn i la Giinseheufel na Dunaju [Wien]). Kuhinja domača, znano najbolja v vsem Primorju. Pivo, vino, mineralne vode in prirodna voda vedno na ledu. Privatnih sob dovolj na razpolago. Jamčim za prvovrstno postrežbo v popolno zadovoljstvo p. n. gostov. 1100 Priporoča se KarlO DOVSČar, hotelir. Iščejo se mestni agenti za obisk privatnikov za praktičen in povsod potreben predmet. — Dobra j prilika zaslužka tudi za upokojence.! Ponudbe na upravo ..Jutra- pod znamko „L". 1088! ■jseMsssmtossssssMtss lože divjih živali 101 r mali in veliki množini kupuje skozi celo leto v trgovini usnja D. Zdravič, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9. MalTo~g!asi v „JUTf8U" imajo dober uspehi | POZOR! | Cenj. naročnikom naznanjam, c da sem se preselil z Dunajske J ceste št 6 i v Bajeno ulico št. Z % u palačo Ljubljanske kreditne banke. ; Priporočam se za nadal njo na J klonjenost z odličnim spoštovanjem t Antsn Brecelj a 1102 e SHBBSaS čevljar. RATE za vse inozemske časopise oeobito ia The Manchesier Guardian The Daily Telegraph Prager Presse Neue Freie Presse Narodni Listy Berliner Tageblatt Frankfurter Zeitung Corriere della Sera sprejema Aloma Company anončna In reklamna družba z o. z, centrala Ljubljana Beograd podružnica Kongresni trs 3 Sremska ul. 9 «SATAN» I Najnovejša Iznajdba klepanje ia bru-1 šenje kos. Aparat Jako praktičen. Upo-1 raba popolnoma enostavna. Zahtevajte prospekte! | Mi zastops&vc: lit SUHIH, Kroni, tajsko. Cena 60 Din Termalno kopališče v Laškem se otvori dne 1. julija 1923. Najmočnejši in najtoplejši termalni vrelec v Sloveniji. Kopeli v kabinah in bnsinu, dolgem IS metrov, širokem 5 metrov. Sobe SS* CJOS^te v novonrejenem zdraviliščnem doma. Restavracijo m kavarno strokovnjak. Park ob Savinji - ieP> izpr.hodL 1024 Kopališče je oddaljeno B minut od koica™«. Cene »merne. Zahtevajte prospekt!