Po pošti prajeman:
za
«elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ «et.t „ „ 6 „50, »esec „ 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
ealo leto naprej 20K — h
pol leta „ JO,-, «!etrt , „ 5,-„ mesec „ 1 „ 70 „
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrar.kovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 14.
V Ljubljani, četrtek 18. januvarja 1900.
Letnik XXVIII.
Iz delegacij.
Minolo soboto in v ponedeljek so dele-gatje pri proračunu ministerstva za vnanje posle obširno govorili o naši vnanji in notranji politiki. Osobito češki delegatje so ostro prijemali ministra grofa Goluhovvskega.
Tako je v soboto v avstrijski delegaciji ieški delegat K al ta n v obširnem govoru razpravljal politiko ministra za vnanje stvari. Rekel je mej drugim : Trodržavna zveza nalaga Avstriji težka bremena. Čehi sicer za govarjajo in pozdravljajo prijateljske razmere z Nemčijo, toda nemška država ne sme od zveze z Avstrijo iskati le svojega dobička. Razmere na Balkanu zahtevajo, da Avstrija v sporazumu z Rusijo širi svojo trgovinsko politiko na Balkanu. Toda zadnji dogodki v Srbiji nikakor ne pospešujejo prijateljskih razmer mej Avstrijo in Rusijo. Naša vnanja politika je opustila priliko, da bi bila preprečila evropski škandal v Srbiji. Milan je v Srbiji zanetil požar, ki more seči tudi čez mejo. Belgrajska obsodba je krvavo zaničevanje vsake pravičnosti. Takozvani napad je bil povod, da so uničili nadležno stranko, ki pa se je naslanjala na ogromno večino prebivalstva. Milan je hotel uničiti radikalno stranko, toda ustvaril si je nove sovražnike.
Govornik na to graja visoke pristojbine od ladij pri Železnih vratih in sploh avstrijsko trgovinsko politiko. Rešitev velikih gospodarskih vprašanj pa je odvisna od notranjega miru v državi. Treba je pred vsem, da bo v Avstriji vsi narodi enakopravni. Rimsko carstvo je vsled tega propalo, ker »i poznalo enakopravnosti stanov in narodov, ampak le proste državljane in sužnje. Narodom treba več prostosti, da se morejo razvijati v državnih mejah. Ni čudno, če avstrijski Nemci z nekakim ponosom zro čez mejo, kjer njihovi bratje po jeziku napredujejo v vsakem oziru. A čudno je to, da vzroka nočejo videti in priznati. Vzrok temu duševnemu in gospodarskemu napredku so federalistiške naprave. Država napreduje, ker ■apredujejo posamezni deli.
To bi bii moral pomisliti grof Golu-chowski, predno je svetoval, naj vlada prekliče jezikovni naredbi. A niti prsta ni ganil, ko so češke in poljske delavce iztirali iz Nemčije. Ničesa ni rekel, ko je avstrijski poslanik na Nemškem v Berolinu prisostoval gledališki igri, v kateri se nečuveno smeši češki narod. Cehi pa so dokazali, da se v Avstriji ne more vladati proti njim. Čehi hočejo z Nemci spravo, toda le na podlagi popolne'enakopravnosti.
Delegat dr. Ferjančič je na to priporočal drugo železnično zvezo s Trstom, ki bi naravnost vezala češko deželo z morjem. Govornik dalje priporoča popolno vtelešenje Bosne in Hercegovine z državo ter graja ogersko politiko nasproti Hrvatom. Neznosne pa so že razmere v Primorju. Slovence in Hrvate ob Adriji z vBemi silami zatirajo Italijani in Nemci in to se vrši pod varstvom trodržavne zveze. Znani izrek »Nemčija od Sev. morja do Adrije« je dobil osodepoln pomen za Avstrijo. Ta izrek pa se le tedaj ne uresniči, ako bode krepak in močan slovanski živelj ob Adriji. Primorski Slovan bode najmočnejša obramba državo na jugu. Na drugi strani pa tudi Italija preži na avstrijske pokrajine. V Italiji že računajo, da je P rimorje italijanska pokrajina in so kmalu
".dm?'. H Uraltovinr, Tt.>li;.
-i,; «„„i____n.
je »globoko ginjen po občudovanja vrednem vzgledu trdne udanosti primorskih Italijanov do matere in domovine«. Enaki glasovi so se čuli v isterskem deželnem zboru. Irre-denta je pognala že globoke korenine in trebalo bode mnogo dela, da se izkorenini. Toda vlada mirno gleda to početje in njeni organi pokrivajo javna dejstva. Tržaški namestnik se izgovarja s hrvaško irredento, ko je vendar znano, da Hrvatje žele boljših razmer le v avstrijski državi. Prepovedala je n. pr. kranjska vlada učenje ruščine, kar žali avstrijska čustva pri Slovanih. Saj vendar učenje tujega jezika ne more biti nevarno za državo. Ako se morajo Slovani posluževati nemškega jezika, potem se jim Nemci posmehujejo; ako pa se hočejo učiti skup nega občevalnega jezika, pa vladi ni všeč. Govornik na to obširno opisuje narodnostne razmere v Primorju ter konča z željo, da bi vlada branila slovanski živelj ob Adriji, ker je ta za državo najmočnejša straža na jugu.
V ponedeljek je predsednik začetkom seje prosil govornike, naj bi se toliko ne pečali z notranjo politiko. Delegat grol Dzie-duszycki pozdravlja trodržavno zvezo kot zagotovilo evropskega miru. Avstrija pa bi morala na Balkanu iskati svojih koristij, toda tako, da si ohrani zaupnost balkanskih narodov. Govornik želi, da bi tudi Nemčija in Italija kot zvezni državi varovali avstrijske gospodarske koristi. Le v tem slučaju more zveza biti trdna in trajna. Zato je obžalovanja vredno, da se Nemčija ne ozira na avstrijske gospodarske koristi, in da v Avstriji merodajni krogi še vedno nimajo pravega zanimanja za poljedelske potrebe. Osobito pa Nemčija veterinarno pogodbo z Avstrijo uporablja v to, da jako ovira izvoz živine iz Avstrije. Govornik se zahvaljuje vnanjemu ministru, da je v Nemčiji hitro posredoval v korist izgnanih slovanskih delavcev. Konečno želi govornik, da bi se pomnožilo število avstrijskih konzulov v Prusiji in Ameriki.
Delegat dr. "VVolffhardt je zadovoljen, da Avstrija v sporazumu z Rusijo postopa na Balkanu, posebno pa se navdušuje za zvezo z Nemčijo. V istem smislu govori del. Hofmann. Del. Schneider želi, naj bi avstrijski konzulati priporočali domačo industrijo in obrt, ter graja postopanje Mad-jarov nasproti Rumunom. Delegat Mettal naglaša, da Nemčija mnogo škodi avstrijskemu poljedelstvu. Nemški trg je za Avstrijo zgubljen.
Na to pa se tržaški delegat dr. Cam-bon razkorači nad dr Ferjančičem ter čenča o panslavizmu v Primorju. Po Cambonovem mnenju so on in njegovi somišljeniki najboljši Avstrijci, dočim so Slovani nevarni državi. A dogodki zadnjih let dr. Cambona naravnost bijejo po zobeh in dokazujejo nasprotno. Dr. Cambon je bil tudi toliko predrzen, da je hotel utajiti pismo tržaškega župana predsedniku italijanske zbornice. Dr. Cambon se je tudi hvalil, da zastopa Slovane. Žal, da je to istina, ki osvetljuje neznosne razmere ob Adriji.
Delegat dr. Gossmann graja upravo pri Llojrdu, ki ne izvršuje popolnoma svoje naloge. Celo iz južnih krajev trgovci pošiljajo blago v Indijo preko Hamburga, a ne preko Trsta.
Delegat dr. K r a m a f najprvo polemi-zuje z levičarji ter naglaša, da je Avstrija
protivi pomnoženju mornarice. In zveza z Nemčijo, komu koristi ? Nemčiji, a ne Avstriji. Ako pa Nemčija išče miru, potem ne ugovarjamo zvezi z Nemčijo. Avstrija pa bi morala v soglasju z Rusijo imeti koristi na Balkanu in v Mah Aziji. Govornik nato raz-piavlja srbske razmere, a predsednik ga ustavlja. Konečno izjavi: Zvesti in požrto-valni narodi morajo čutiti nezasluženo pre-ziranje, dočim uporniki dobivajo plačilo. Mi hočemo mir, toda omahuje nam že roka, katero ponujamo v spravo. Z ozirom na razmere v državi moram končati : Quem Deus perdere vult, dementat.
V ogerski delegaciji je delegat U g r o n zahteval samostojno ogersko armado ter grajal, da vojna uprava navadno za več mi lijonov prekorači proračun. Delegat II o 11 o pa je naglašal, da noben zakon ne določa, naj se vojaki na kontrolnih shodih oglašajo s »hier«. Odgovarjal mu je sek. načelnik Jekelfalussy, nato je delegacija vsprejela proračun.
„Naša straža".
(Porodilo tajnika dr. J. Brejca.)
(Konec.)
Mnogo obsežnejše in različnejše pa je bilo društveno posredovanje.
Bili smo pravi barantači. K »Naši straži« zatekali so se ljudje z najrazličnejšimi pro šnjarni; celo ženili smo Slovence z nemšku-tami, če je kazalo. Poslali smo v neko nem-čursko gnezdo na Štajersko slov. šiviljo, v Istro slov. knjigoveza, na Koroško slov. občinskega tajnika, posredovali, da se je na štajerski jezikovni meji naselil slov. zdravnik. »Gospodarska zveza« v Ljubljani se je ope-tovano obračala do nas s prošnjo, da ji preskrbimo vodje za izvenkranjske gospodarske zadruge. Slovenskim trgovskim pomočnikom smo iskali primernih služb na obmejnih postojankah. Kakor že omenjeno, smo z gmotno podporo pomagali pri ustanovitvi tako nujno potrebnega društva »Naprej« v Gradcu, ki ima kot nepolitično društvo vse hvale vredni namen, zbirati okrog sebe graške Slovence vseh slojev in skrbeti zato, da jih politični valovi graški ne požro. Zbirali in nabrali smo lepo število knjig, ki smo jih vsled prošnje poslali istemu društvu. Posredovali smo dalje v mnogih slučajih pri oddajanju slovenskih gostiln na mejah ter tako skrbeli, da si obmejni Slovenci na važnejih mestih po možnosti ohranijo ali pa pridobe potrebna zbirališča. Vzlasti v obilnih slučajih je »Naša straža« posredovala pri prodajah slovenskih obmejnih posestev. Z zadovoljstvom konstatujem, da so se obmejni Slovenci vzlasti v tem oziru, ki je za ohranitev naših narodnih mej največjega pomena, tako pogosto in s takim zaupanjem obračali do »Naše straže«. Žal da načelstvu ni bilo mogoče prosilcem v vseh slučajih vstreči. Dostikrat so je pripetilo, da nismo mogli druzega storiti, nego du smo dotične prodajne ponudbe v slov. časopisih inserirali in potem med prodajalcem in kupci posredovali. Pa vkljub najboljši volji in vkljub mnogostran-skemu prizadevanju so nam ni vselej posrečilo, rešiti slov. posestva pred grabežljivim tujcem. Kuko nam je krvavelo srce, če nam je kdo pisal, da naj mu preskrbimo za njegovo posestvo slov. kupca, ker bi jo hicer vsled neznosnih gmotnih razmer moral prodati — »Siidmarki«. In vendar nismo mogli
Ijajo ob jezikovnih mejah, vzlasti ker »Naš' straži« še nedostaje denarnih sredstev, da bi ljudem, ki imajo voljo in pogum podati se v obmejne borbe, vsaj s početka z denarnimi podporami priskočila na pomoč!
Če smem sklepati iz skušenj izza kratkega delovanja »Naše straže«, tedaj je nedvomno, da so v današnjih dneh najhujši, najzopernejši in najbrezobzirnejši boj na gospodarskem narodnem polju bije po Štajerskem. Tu Vam napenja nemštvo vse svoje sile, da bi si ohranilo gospodarsko premoč, dobro vedoč, da gospodarsko usu-žnjen narod tudi v drugih kulturelnih ozirih ne more prosto dihati, temveč je v vsakem pogledu odvisen od »nad — naroda«. Tu pa se ne da pomagati s samim dobrim svatom in posredovanjem — to nas uči že kratka dosedanja skušnja —, tu je marveč treba gmotno žrtvovati in sicer mnogo žrtvovati, bvoj narodni kapital moramo vreči na slovenske meje, z njim si moramo vstvariti nepremagljive utrdbo, ker sicer smo izgubljeni. V -Naši straži« imamo osnovo, ki nam pomaga do vresničenja te edino rešilne, vzvišene, edino resnično narodne ideje. »Naša straža« mora razpolagati z velikimi svotami, sicer mora njeno delovanje v najvažnejših točkah ostati polovičarsko. Ker že v drugih man| vrednih rečeh tako radi posnemamo svoje severne sosede, posnemajmo jih še v pogledu na resnobno narodno požrtvovalnost. Kapitala, s kojim deluje »Siidmarka«, sicer ne bomo dosegli, toda da smo i Slovenci ter Hrvatje sposobni za uresničenje tudi velikih narodnih idej, nam spričujete družbi sv. Cirila in Metoda in sv. Mohorja.
Končno naj še omenjam, da je »Naša straža« posredovala še v mnogih drugih pogledih vzlasti glede preskrbljenja in oddaje služb v različnih slučajih z različnim vspe-hom. Radi prodaje neke naravne krasote na Štajerskem je stopila v zvezo s »Slov. planinskim društvom«, a zaradi prevelikih zahtev prodajalca posredovanje ni imelo zaže-ljenega vspeha. — Da preženem skrbi tistim, ki so se bali, da utegne »Naša straža« delati konkurenco družbi sv. Cirila in Metoda, naj mi bo dovoljeno omeniti, da je že v pretečenem društvenem letu »Naša straža« res konkurirala s Ciril-Meto-(lovo družbo, toda le y pasivnem oziru, ker je poleg Ciril Metodove družbe vzela nase en del stroškov ustanovitve in vzdržavanje neke slov. šole na narodno zelo eksponira-nem kraju na Štajerskem. (Živahno odobravanje ) Iz tega dejstva naj slov. svet posname, da »Naša straža« in društvo sv. Cirila in Metoda niste konkurenčni društvi, temveč da je delovanje obeh društev paralelno in da obe društvi v dosego istega končnega cilja med seboj tekmujete in se spo-polnjujete.
Sklepno mi je se dostaviti, da smo dali društvena pravila v lični podobi natisniti, ter da smo jih v mnogih iztisih razpošiljali po Slovenskem na razne domol|ube s prošnjo, da agitujejo za društvo in mu nabirajo članov. Tudi mi je prijetna dolžnost, javno zahvaljevati one slov. časopise, ki so radovoljno in brezplačno priobče\ali društvena naznanila in inserate. Vzlasti »Naši straži« naklonjenemu časopisju so imamo zahvaliti, da je z 31. julijem 1899 društvo štelo ustanovnikov: v Ljubljani 88, na
!
krajši program. Prav je, če »Glasbena Matica« teži za popularnostjo, veseli nas tudi vselej, ako moremo — kakor tudi sinoči — registrovati napredek v glasbeni šoli, zlasti zato. ker nam je koncertni vodja predstavil toliki broj nadobudne mladine, vežbajoče se umetnega petja. A vendar le mislimo, da v Ondričkov koncert taka šolska produkcija ne sodi. Naše mnenje je, da bi bilo bolje, da je »Glasbena Matica« prestavila pevske točke šolskega zbora na poznejši čas ; odločila pa naj bi bila pevskemu zboru še jedno točko in dovolj bi bilo. Toliko v blagohotno uva-ževanje. Sicer pa radi pripoznamo. da je v »Glasbeni Matici« jako živahno gibanje ; temu priča so bile tudi sinočnje pevske točke, ki so le na čast g. koncertnemu vodju.
Naj omenimo naposled še to, kar nas je jako veselilo, da so je koncerta udeležilo tudi mnogo gospodov in gospe) z dežele. Zlasti sta bili gorenjski mesti Kranj in Loka častno zastopani.	K.
Trstu 4 in na raznih drugih krajih 6. Rednih članov je bilo imenovanega dne: na Kranjskem 450, Štajerskem 270, Koroškem 115, Primorskem 72, na Dunaju 21, v Gradcu 16, v drugih krajih 6. Društev pa je »Naši straži« pristopilo 35. Skupno število vseh društvenih članov je bilo tedaj 1140. Od tedaj pa se jo to število Se zdatno pomnožilo.
Sklepam.
Častita skupščina! Vseh nad, ki smo jih mi vsi gojili ob ustanovitvi »Naše straže«, društvo v svojem prvem letu še ni izpolnilo. In tega tudi pričakovati ni bilo. Pač pa je delovanje »Naše straže« prvega pol leta njenega obstoja jasen dokaz o aktuelni potrebi takega društva in tudi dokaz, da »Naša straža« — dasi od ranjke kranjske sprave rojeno — vender ni mrtvorojeno dete, da temveč hrani v sebi vse pogoje za dolgo in živahno življenje. — Pomagajmo tedaj vsak po svojih močeb, da postane močan branik naše domovine! Naj se nihče ne odteguje sveti dolžnosti, podpirati »Našo stražo«, z izgovorom, da je »Naša straša« strankarsko društvo. Gospoda moja! Kdo si upa trditi, da je bilo dosedanje delovanje »Naše straže« v kateremkoli oziru strankar sito? Ne — bodimo resni, kakor se spodobi odrašenim ljudem, in priznajmo odkrito, da »Naša straža« ni in ne s.ne biti ne »klerikalna« ne »liberalna«, ona ni ne kranjsko, ne štajarsko, ne koroško in ne primorsko društvo. — »Naša straža« je občeslo vensko društvo, ki ne služi in nikdar ne bode služilo nobeni stranki, temveč izključno le koristim in napredku vsega slovenskega naroda. (Vsestransko pritrjevanje.) P r i »N a š i straži« je torej prostora za vse, ki so dobre volje. Vsakdo je lahko njen član; kdor pa bi jej iz katerihkoli vzrokov ne hotel ali ne mogel pristopiti, naj jej vsaj ne nasprotuje. To je minimum, ki ga smemo zahtevati od vsakoga, ki se šteje za Slovenca. Gospoda! Nesloga nas je usužnjila, nesloga nas do cela uniči, če se ne spametujemo! Pustimo torej neplodno besedičenje in razdražljive rekriminacije in lotimo se rajši dejanskega dela; kot era močna, neprodorna falanga stopimo na stražo za naše narodne svetinje z geslom:
»Bog in narod in zmaga slovenska!«
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. januvarija.
Sostava novega uradniškega mi-nisterstva je toliko ko dovršena in v soboto nam uradni list dunajski že prijavi dotična imenovanja Nemški levičarji so velikodušno" opustili misel na zastopstvo v novi Koerberjevi vladi, ker baje ne polagajo nikake važnosti na ministra brez portfelja-V resnici ta velikodušnost ni posebno velika, kajti nemško liberalna klika bo imela itak dovolj zastopnikov v novem kabinetu, ker bodo razun morda jednega ali dveh članov vsi zvesti pristaši te liberalne klike. Cehe bo vendarle zastopal sekoijski načelnik Režek, Poljaki so pa dobili sedaj nenadno drugega moža v osebi prvega zborničnega podpredsednika Pientaka. Tega moža bodo pozvali v novi kabinet samo radi tega, da prepuste mesto prvega zborničnega podpredsednika nemškim levičarjem. Tudi »konservativci" bodo baje dobili svojega zastopnika v Koerberjevi vladi, toda daleč so ga šli iskat, kakor bi v najbližji bližini ne bilo dovolj izrednih desniakih močij Pozvali bodo barona Call - Rosenburga, sedanjega diploma-tiškega agenta in glavnega konzula v Zofiji. Odpotoval je že na Dunaj in prevzame tr govinski portfelj, a tudi tržaški namestnik grof Goess ima nekoliko nade na to mesto.
Korberjevo ministerstvo je po poročilih dunajskih listov tako-le sostavljeno : Ministerski predsednik in notranji minister pl. dr. K o r b e r , minister za dež. brambo grof "VVelsersheimb , železniški minister vitez Wittek, pravosodni minister na mestnik baron Spens-Booden, naučni minister vitez Hartel, finančni minister dr. Bo h m -B a\v er k, trgovinski minister baron Call-Rosenburg, poljedelski minister dvorni svetnik grof Giovanelli, minister za Češko sekcijski načelnik dr. Rezek, minister za Gaiicijo ar. pl. Pienlak.
z ministrom Goluhovskim t-r s poslancema dr. Ferjančičem in Bulatom, bodoči poljedelski minister Giovanelli se je pa razgo-varjalzzborničniin predsednikom dr.Fuchsom.
Delegaciji sta včeraj završili svoje delo, skupni državni proračun v celem svojem obsegu je vsprejet nespremenjen, kakor ga je predložila skupna vlada. Ta se je pa delegatom tudi primerno zahvalila, posebno iskreno zalivalo je izrekel skupni finančni minister Ivallay ogerski delegaciji, ki je več proračunov vsprejela kar brez vso debate. Govorilo se je, posebno v avstrijski delegaciji, res precej in oglasil se jo z malo izjemo večinoma vsak delegat ter naštel deloma res opravičene pritožbe glede zunanje politike, uprave v armadi, mornarice in uprave Bosne ter Hercegovine, a doseglo se je s temi govori toliko kot nič, govorilo se je samo skozi okno. Zastopniki skupne vlade so sicer poslušali poslance, ker so jih tno rab, a ozirali se niso dosti na noben govor.
tLoh von Rom11 gibanje in državno sodišče. Nižje avstrijsko namestništvo je pred nekaj časom razpustilo društvo protestantov na Dunaju radi protirimske agitacije in, ko so se prizadeti pritožili na mini-sterstvo, je tudi to potrdilo odlok namestništva. Prusaško - protestantski neodrešenci pa niso mirovali in vloždi so novo pritožbo na državno sodišče, ki se je včeraj pečalo s to zadevo in pritrdilo umenju pritožnikov, na-glašujoč, da sta namestništvo in ininisterstvo prekršila politično pravo glede snovanja društev, ker imenovano društvo s svojo proti-rimsko agitacijo ni prekoračilo štatutuaričnega delokroga. Pripomnilo se je tudi v odloku, da se Dunajčanje zanimajo (!) zato društvo, to da dokazuje prestop nekaterih k protestantski veri. — Te razsodbo so dunajski židovski liberalci grozno veseli, kar smatrajo ta odlok za nekak udarec avstrijskim katoličanom, ogromni večini avstrijskega prebivalstva v katoliški Avstriji. Morda imajo prav.
Španska S>lvelova vlada razpolaga v obeh zbornicah se s precejšnjo večino, tako da bi se radi tega ne bilo treba umakniti tako kmalu. To je pokazalo pred nedavnim tudi glasovanje o predlogu vojvode Veragua glede kontrole finančnih organov pri izdatkih za mornarico, ko je bil ta predlog odklonjen s 109 proti 72 glasovom. Manj naklonjene so pa vladi razne trgovinske in obrtne zbornice. Na »hodu v Valla-dolidu se je to jasno videlo. Sklenila se je resolucija, v kateri se izraža prepričanje, da ni nikakega upanja več od sedanjega stališča osrednje vlade, ter se je izjavilo, da se vsi trgovski krogi združijo v protivladno zvezo. Jednakih nazorov je tudi večina ostalih zbornic.
Knjige in časopisi.
Dom in Svet. Št. 2., leto XIII. V tem zvezku nadaljuje profesor dr. Lampe razpravo o lepoti; v uvodu navaja, kaj so razni modrijani mislili o lepoti; prične s Platonom in konča ta pregled z Nordau-om. Na to prične z razpravo samo ter podaje pregled stvarij, katere imenujemo lepe. — V pripovednem delu nadaljuje Mirovič povest: »Za narod«, Pavlina Pajkova novelo: »Uslišana«. Janko Barle je pričel v tem zvezku podajati drobtine, in sicer dve prikupni sliki: »V božični noči« in »V mreži«. — Dr Krek nadaljuje: »Socijalne pomenke«, pojasnujoč socijalno gibanje na Angleškem in v Ameriki. — Pesniški del nam podaja tri lepe pesmice, izmed katerih je posebno krasna pesem Silvina Sardenko: »Na pragu v življenje.« — Tudi ta zvezek krasi več prav primerno izbranih slik. — »Dom in Svet« velja za celo leto 8 K 40 h ter se naroča pri dr. Fr. Lampe-tu, Marijanišče, Ljubljana.
Slovenski čebelar. Št. 1., letnik III, urejuje Fr. Rojina. Izhaja po enkrat na mesec, za ude »slovenskega čebelarskega društva« brezplačno. A. Žnideršič objavlja pesem o čebeli. Tako vzorna živalica, kakor čebela, res zasluži, da jo pesem proslavlja, vsaj kakor pravi ta pevec: To čudežen zares je svet, v skrivnosten plašč ljudem odet, a del le večne harmonije, ki v stvarstvu večnem večno žije. — H. Likar podaja navodila k umni čebeloreji, znani čebelar ljubljanski P. Pavlin daje nasvet« o pripravljanju lasa za pano ve. — Med naznanili sc omenja, da da tvrdka Jul. Bettelheim, \Vien I/l, Bock-gasse 2, išče večje zaloge čisto rumenega
Nova hrvatska lista V Mostaru bode pričel izhajati jedenkrat na mesec list: „K r-ščanska o bi tel j", poučni in zabavni list za hrvatsko ljudstvo. Cena listu bode 3 krono na leto. za učitelje in delavce samo 2 kroni. — V Zagrebu je pričel izhajati list: »Naša zveza«, glasdo hrvatskih čižmara, ko-žara, krznara, mesara, opančara, postolara, se-menara i sedlara." Ta strokovni list izhaja vsako saboto in velja na leto 6 krom.
Drugi redni koncert .Glasbene Matice'.
Ondfiček zopet v Ljubljani! Ta radostna ve9t je prešinila pred nekaj dnevi vse za umetno glasbo se zanimajoče kroge ne le v Ljubljani, ampak tudi po deželi. Ni čuda ! Saj se ga še dobro spominjamo slovanskega Paganina, kako nas je pred leti očaral s svojim čarovitim sviranjem. Sedaj pa se vrača s svojih umetnostnih potovanj mej sorodne brate, da jim zopet nudi užitka čiste umetnosti, kakršnega pri nas glasbeno uho malokdaj čuje. In res je pokazalo sinoči slovensko občinstvo v polni meri, kako čisla svetovnoznanega Ondfička: velika dvorana »Narodnega doma« je bila napolnjena do zadnjega kotička. Radovedni smo bili, kako se je umetnik po zunanje izpremenil, odkar ga nismo videli. Ista čvrsta postava, samozavesten nastop, okrog glave košat grm kodre, v roki pa svoje čarobne gosli, vse kakor nekdaj, le da je iz mladeniča postal mož, ki se je umiril, mož, ki nastopa v svesti si svojega umetniškega znanja, svoje glasbene slave. Pričel je z J. Raffovo »Suite« za gosli s spremljevanjem glasovira. V prvem stavku je umetnik igraje pokazal svojo nepopisno spretnost, v drugem pa je začaral navzočnike z arijo, ki se je milo-čuteče izlila pred poslušalce, kakor rahlo-topeča srčna struna, katero zna ubrati o pravem trenotj u pravi umetnik. V tretjem stavku — finale — je nekako združil oba poprejšnja bodisi v pred-našanju bodisi v čuvstvovanju. Nadalje nam jo podal J. S. Bachov preludij v g-mol in fugo v d-mol. Tu se je pokazalo, kaj premore violina sama v rokah umetnikovih. Zlasti se je v fugi pokazala čudovita umetniška moč, ki zna vliti raznim imitacijam in varijacijam najraznejših glasbenih boj. V Smetana-Ondričkovi ,,Fantaziji" pa se nam je predstavil umetnik tudi kot skladatelj, ki je zbral in razvrstil in s čudovito umetniško silo proizvajal, kakor ravno njegovemu geniju ugaja, najlepše točke iz »Prodane neveste". Zavedali smo se, da je umetnik zložil to kompozicijo zase, da je v njej pokazal čarobno svojo umetniško tehniko, katera nastopa ob njegovem sviranju v poljubnih prikazih, zdaj skakaje, zdaj vezaje, zdaj v burnih pasažah, zdaj v dolgem postanku, zdaj v močnem fortissimo, ki napolni veliko dvorano s polnim glasom, a kmalu nato — morendo — mineva, da se naposled čuje v najtišjem pianissimo kakor umirajoč odmev gla»u iz drugega, boljšega sveta.
To vam je samo nek«j cvetlic iz lovo^ rovega venca našega umetnika. Ondfiček se po pravici sme imenovati slovanski Paganin. On igra mirno, igraje in vse na pamet; iz njegovega sviranja spoznaš na prvi hip, da je violina najbližja človeškemu glasu. Hvaležni mu moramo biti Slovenci, da nas je zopet obiskal, in v tem pogledu tudi iskreno zahvalo »Glasbeni Matici«, ki nam ga je izprosila. Občinstvo kajpada ga je takoj pri prvem nastopu burno izzivalo ; po prvi točki mu je poklonila učenka »Glasbene Matice« lovorov venec s trobojnim trakom. Ob vsaki nadaljni točki pa se burno ploskanje ni ho telo poleči toliko časa, da je umetnik pri-dodejal še jedno točko za nameček. Omenjati nam je jako pohvalno tudi g. pianista z Dunaja, V. K la s e n a. Najprej treba zabilje-žiti, da izvrstno razume svojo nalogo, kadar spremlja violinista. Občudovali smo ga, kako Be je znal zatajevati v svojih prstih, da ne bi zatopil niti jednega glasu na violini. Di-vili pa smo se tudi njegovemu mlademu talentu, ko se nam je predstavil samostojno v Schilttovi »Reveriji« in v Chopinovi »Po-lonezi«. Občutno sviranje in spretnost sta dve svojstvi, ki jamčita mlademu učencu glasbene umetnosti sijajno bodočnost.
Pevske točke so seveda sinoči — kar je naravno — morale stopiti nekako v ozadje. Naj se nam ne zameri, ako odkritosrčno
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. januvarija.
Osebna vest. Deželnemu predsedniku baronu lleinu je včeraj precej odleglo. Sicer ga še muči kašelj, a mrzlica je ponehala.
Predavanje v »Katol. domu«. Sinoči je članom »Slovenske kršč. soe. zveze« predaval državni poel. dr. Žitnik o postanku avstro-ogerske nagodbe in njenih gospodarskih posledicah za Avstrijo. Vsebino poročila objavimo prihodnjič. V sredo bode predaval g. dr. Aleš U š e n i č n i k.
Volivski shod bode prihodnjo nedeljo 21. t. m. ob 4. uri pop. v Šmihelu pri Št. Petru na Notranjskem. Poročal bode državni poslanec dr. Žitnik o delovanju državnega zbora.
Shod »Slovenskega katol. delavskega društva" v Ljubljani bode prihodnjo nedeljo 21. t. m. pri Ferlincu. Začetek ob 4. uri popoludne. — Občni zbor društva bode 28. t. m. ob '/»10. uri dopoludne v Katol. domu.
Imenovanje. Imenovan je (in. tajnik g. II. N i e k e r 1 pl. Ragenleld fin. svetnikom in višji davčni nadzornik g. I. K o n s c h e g g fin. tajnikom.
Dr. Tavčar v družbi celjskega Mravlaga. Po pobratimsUu, katerega je sklenil dr. Tavčar z baronom Schvvegljem in dr. Schafferjem, poiskal je k svoji zvezi se tretjo lepo dušo, katero je srečno našel mej celjskimi hajlovci v osebi dr. Mravlaga. Temu Mravlagu je dr. Tavčar, kakor »Tages-post« poroča, izročil svoje pozdrave shodu spodnještajerskih nemškutarskib trgovcev, češ da bode, kakor je dr. Mravlag naznanil shodu, s svojo stranko podpiral njihove težnje. Kake so te težnje, to štajerski Slovenci dobro čutijo. Že naprej je dr. Tavčar naročil dr. Mravlagu, da se bode pridružil sklepom nemškutarskega shoda. Mož, ki se druži s celjskim Mravlagom, je v Ljubljani starosta -Sokolov !« Ni še davno, ko je ta mož pisaril v »Narodu«, da so zadruge na obmejnih krajih potreba slovenskega naroda. Na to je sedaj pozabil, ker njegova nemško-slovenska zveza se — redi.
Protestantska agitacija v Ljubljani. Protestantje postajajo na Kranjskem vedno bolj najivni. Ribarijo v kalni vodi kranjskega prepira ter sanjajo, da se jim bode posrečilo pomnožiti malo številce Lu-trovih Kranjcev. Sedaj so osnovali v Ljubljani »Verein christlicher jun^er Manner«. Ustanovni shod je že bil. Udeležilo se ga je precej mladih mož, ker pod naslovom ni povedano, da tiči za društvom protestantski pastor. Društvo bode prirejalo »poučna predavanja«. Ta »predavanja« pa menda ne bodo pod nadzorstvom, kakor so vsa ostala predavanja, vsaj tako upajo protestantje. Na ta način bi brez nadzorstva pri predavanjih lahko blatili katoličane, kakor bi hoteli. Pričakujemo, da vlada napram teni predavanjem postopa, kakor v drugih slučajih.
Z Gorenjskega 16. t. m. Ko sem danes pregledoval po pošti došle liste in pisma, sem zagledal na finem papirju — in to je tudi vso — ime »Gorenjec«, politični in gospodarski list. V taki obliki pošiljajo k nam razne firme svoja priporočila za štacune, gostilne itd. In tale
/-«	.	t rt .
r e n j c e ! Kot pristen gorenjsk rojak javno protestujem proti takemu zastopniku! Ne bodite no sitni in smešni. Vnanjost tega lista, kar se tiče tiska, je pod vsako kritiko, o vsebini pa deklamujejo naši vrabci, ker so jo že tolikrat slišali. »Dolgo, dolgo je tre-balo, predno se je goreča (požarna bramba na noge !) želja izpolnila« pravi v programu — jaz pa pravim in vsi, ki smo ta tiskani nestvor videli: Kaj pa je še tebe treba bilo?! Ali misli urednik »Gorenjca«, da mi Gorenjci nič ne beremo ? Učiti nas hoče gospodarstva, pa ne pomisli, da na stotine »Kmetovalcev« zahaja med nas, ki smo bdi doslej na glasu, da nismo zadnji v gospodarstvu. Ali nas misli res »farbati« g. Ciril ? Kaj, ko bi bil vzrok drugje? Pa zaman, na tako »vabo« se se navadni kalin ne vjame ! Mi vemo, kdo za tem grmovjem žvižga ! Gospodarji, katerim pošiljate list na ogled, se strmeč poprašujenio, čemu med gospodarske zadeve kar še tole vržete, da čez šolo in učitelje ne pustite zabavljati. Za Boga! Kaj pa hočemo mi Gorenjci šoli in učiteljstvu ? Ali ne vidite krasnih stavb za šole iz naših žuljev, da že omagujemo ? Klečeplazimo pa Gorenjci pred nikomur! Vsakomu, kar mu gre, in nič več in nič manj !
Gorenjsk kmet.
Z ,,Narodovega' gnojišča. Sobotni »Narod« piše v listnici uredništva : »Na Vaše vprašanje, če je res, da se bodo v škofovih zavodih moški učili kuhati, da ne bodo gospodi iajmoštri imeli s kuharicami toliko sitnosti in predbacivanja, Vam ne vemo od govoriti. Vprašajte v knezoškofijskem ordina-rijatu. Mislimo pa. da bi gospodje fajmoštri niti krajcarja ne dali za škofove zavode, če bi jim vzgajali kuharje«. — Propalice naj nižje vrste so še pravi vzorniki nasproti ljudem, ki so zmožni take pisave.
Iz Št. Vida pri Zatičini se nam piše: Storili smo en korak dalje v krščansko socijalni organizaciji: osnovali »Kmetijsko društvo«, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki bo tukajšnjemu ljudstvu poleg „Bralnega društva" ter »Posojilnice in Hranilnice«, kojih delovanje se krepko čuti, gotovo v največjo korist. Zadruga je že vpisana v Zadružni register in pravila potrjena; v kratkem društvo prične delovati. Z Bogom za narod !
Volilni boj na Goriškem. Z Goriškega nam pišejo : Volilni boj divja na vsej črti. Volitev volilnih mož je bila v mnogih krajih precej burna. Konečni izid še ni znan. Vsaka stranka ve poročati o za njo ugodnih volitvah. Nad vse pa se po stari navadi šopiri »Soča«, ki poroča, da ji je na Tolminskem zagotovljena 3/tska večina. V goriškem okraju upa na a/ssko večino in na Krasu pravi da bodo *jl za stranko »Soče«. V resnici pa je stvar nekoliko drugača. Pa recite, da Ga-foršček nima patenta za »farbanje«. Sočin kandidat je dr. Stanič, katerega pa še vedno „Soča" proglaša za samostojnega, nad strankami. V resnici pa je že vse lepo dogovorjeno in vrejeno. Izpolnjeni so že tudi vsi pogoji, ker znano je, da Gabršček nikomur ne dela tlake, marveč se pusti pošteno plačati. Da Stanič ni kandidat firme Tama-Ga-bršček, je le pesek v oči volilcov. Najžalost-nejo ulogo v tem boju igra »Sloga« in nje glasilo. Ko gre »Soča« z vsem ognjem v boj za svojega kandidata, »Gorica« ostaja hladna in vodena. Nima krepke besede ne za kandidata »Sloge" ne proti kandidatu nasprotne stranke. Hudo bombo pa je podvr gel »Slogi* Gabršček, ko je v zadnji »Soči« objavil, da je dr. Gregorčič še v ponedeljek -9. t m. v ime »Sloge« kandidaturo ponujal dr. Staniču. Tudi popreje je dr. Gregorčič ponujal kandidaturo dr. Staniču, kar je dr. Stanič sam povedal raznim gospodom. Bojimo pa se, da je Berbuč res le navidezni kandidat, ter da bode dr. Gregorčič proglasil Staniča za kandidata »Sloge«. Ako so to vresniči, potem je »Sloga pokopana. V teh resnih časih pa vendar še dovtip ni izumrl; tiskarnar Andrej Gabršček se bo obesil dno 29 t. m. na Travniku, ako bode voljen državnim poslancem g. prof. Berbuč. Tako je baje sam naznanil v nekem javnem lokalu. Goriški župan za ta dan priredi sedeže in stojišča na Travniku, katerih dohodek pripade „Solskemu domu«.
Občni zbor društva » Šolski dom« v Gorici bode v četrtek dne 1. februv. 1900 —k»iLt..uri v Šolskem domu.
V	Iderskem pri Kobaridu so našli v nekem seniku obešenega nekega neznanega človeka. Starost njegova bi bila od petdeset do šestdeset let.
Zabavni večer društva rokodelskih učencev je privabil v nedeljo večer polno odličnega občinstva v dvorano rokodelskega doma. Gospod A. Stroj je v lepem govoru razkladal, kako društvo skrbi za vzgojo in napredek Bvojih članov, in se pohvalno izrazil o dobrih vspehih. K sklepu priporočal je mladeniško društvo naklonjenosti prijateljev in dobrotnikov. — Nastopila sta potem dva deklamatorja z veliko vnemo in moškim nastopom. — Glavna točka je bila Finžgarjeva veseloigra »Kje je zaklad?« Igra je zanimivo sestavljena, dejanje precej zapleteno, zato pa za diletante ni lahka. Igralci so vkljub temu prav vrlo zvršili svoje uloge. Vzlasti Kolomajnar je bil v ma-iki in igri na vrhu kot čarodej. Krepko sta mu stala ob strani učitelj in krojač. Kmet s sinoma in njegovi sosedje so bili dobro ko-stumirani in so so krepko držali Vsem gre zaslužena pohvala, ne izvzemši biriča. Temu je sledila prosta zabava, ki je prinesla mnogo smeha in marsikomu tudi dobička. Cisti dobiček tega zabavnega večera jo odmenjen za škofove zavode. Lep namen in posnemanja vreden. Mladeniško to društvo krepko stoji in lepo napreduje, stori prav veliko dobrega, zato je vredno vsestranske podpore.
Gradec ne slovi posebno radi povprečne nravnosti svojih prebivalcev. Statistika porodov, policijskih in sodnijskih preiskav in kazni in raznih bolezni ni baš laskava za Gradčane. To dejstvo je vsakemu , kdor pozna graške razmere, lahko umevno. Graški matadorji napadajo v govorih in časnikih o vsaki priliki vse, kar diši po veri. Graško ljudstvo je versko mlačno, če ne že veri naravnost sovražno. Brez vere ni nravnosti. To se kaže v Gradcu. Prirejajo se vsak teden veselice v velikem Stilu, ki bi bile drugod z ozirom na nravnost prepovedane. Ljudstvo samo jih je krstilo za »fleischmai kt«. Ni tako redka navada v Gradcu, da dobivajo ženski posli mesto večerje — vežnih vrat ključ, da se lahko potepajo po noči. Tudi med višjimi sloji je dosti gnilega. Nič čudno, saj če bi bili ti dobri, ne bi vladala med širšimi sloji tolika demoralizacija. »Grazer Montagszeitung« piše, da so oblasti prišle na sled veliki družbi iz »boljših« stanov, ki je uganjala nravnostne pregrehe in prestopke, kakeršne popisuje Hamrnerlintr v svojem »Ahasveru«, ki so značilni za Nero-novo dobo v propalem Rimu.
Shod živinorejcev novomeškega sodnega okraja bode dne 5. februvarija ob 2. uri popoludne v hiši katol. družbe rokodelskih pomočnikov v Novem mestu. Posvetovali se bodo o premembi pravil za ustanovitev zavarovalnice za govejo živino.
Tifus mej vojaštvom se je zopet pojavil v Pulju.
Srečni iredentovci. V Trstu vlada veliko veselje. Iredentovci so dobili vest, da so skoro Trst in Rim telefonično zvežeta.
V	Ameriko se je izselilo v minolem letu iz črnomaljskega, novomeškega in kočevskega okraja 730 oseb.
Rokovnjaštvo. Poroča se nam: Na Gojzdu pri Kamniku so nekateri malopridni fantje napadli v noči od 7. na 8. t. m. vas Laze. Pri Strohonju so vlomili skozi okna v hišo. Domači so jim komaj ušli na drugo stran in pod streho. Razbili so mizo, stole, sklednik, podobe, obleko razmetali in še slamnato streho razdrli med divjim vpitjem in preklinjevanjem. Po drugih hišah so okna razbili, vodnjake pokvarili in plotove razdrli. Strah je bil velik.
Nesreče v Ljubljani. V Miličevi tiskarni utrgal je stroj vajencu Pezdirju prst. — Ponesrečil se je strojni delavec Josip Orešnik v tovarni g. B. Stroj mu je zdrobil levo roko. — Tukajšnjega mesarja Ivana Selana so pripeljali v blaznico. — Mestni revež Edvard Lhutgeb je s hodnika pri skladišču juž. kolodvora tako nesrečno padel, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Premogarji na Sp. Štajerskem so žo opetovano zahtevali boljše plače ter pretili s štrajkom. Te dni se je pri okr. glavarstvu v Celju vršil razgovor o delavskem gibanju v Trbovljah in Zagorju. Razgovora sta se udeležila ravnatelj Wriessnigg iz Za-
gorja in zastopnik premogarjev. Ravnatelj je baje zapretil, da bode delo ustavljeno, ako delavci nagajajo; pač pa jim je obljubil zboljšanje plač. V nedeljo se dogovori končajo.
Otrok pod omaro. V Zagrebu so dobili pod omaro v neki gostilni mrtvo otroško truplo. Dokazalo so je, da je bil otrok nasilno umorjen. Prijeli so deklo, Rozo Hrestak, ki jo priznala, da je povila dete ter je umorila. Nečloveška mati sedi sedaj v zaporu.
Poboj v vodmatski kavarni. Vod-mat je postal zelo »nobel«, odkar imajo Vodmačani čast, plačevati davke v mestno blagajno ljubljansko. Da hi konkuriral Vod-mat z mestom, dobil je kavarno. V tej kavarni je včeraj pil prvi natakar gostilne pri »Slonu«. Zaplel se je v prepir, ki se je skoro povzdignil do poboja. Natakar leži težko pobit v bolnišnici.
V Ameriko jo je hotel popihati Janez Mušič iz Bistrice pri Črnomlju. Ker pa ni imel potnega lista in se je hotel odtegniti vojaški službi, ga je na tukajšnjem južnem kolodvoru zasačil policaj in izročil deželnemu sodišču.
Neveljaven zakon. »Politik« pišo : Po četkom minulega leta je moral ordinarjat v P. odloČiti gledo nekega zakona. V mestu D. je stanovala lepa dekle Marija G., kojo je hotel poročiti Jurij M , sin bogatih starišev, ki so pa hranili, ker dekle ni bilo na dobrem glasu. Ali lepa Marija si je znala pomagati. Z nekim Jožefom F. je šla v župnišče radi oklicev. Potem sta prosila, da bi ju smel poročiti župnik v Iv., kjer sta hotela tudi žemtnino napraviti. Dovoljenje sta prejela. A k poroki ni prišel Jožef F., marveč Jurij M. in župnik, no vedoč, da je prišla druga oseba, ju je poročil. Poročenca sta bila zelo vesela, ne pa stariši, ki so takoj poskrbeli, da nista mlada »zakonska« skupaj stanovala, obrnili se na ordinarjat, ki je spoznal zakon za neveljaven. Marija in Jurij sta pričela po svojem zastopniku pravdo. Stvar se je konečno pr< diožila apostolski stolici, ki je odlok ordinarijata potrdila.
Največja mesta v Avstriji. V avstrijski državni polovici je 51 mest. ki štejejo nad 20.000 prebivalcev; 1. 1890 jih je bilo samo 35. Mrsto Dunaj ima 1 039.840 prebivalcev, ^raga s predmestji 436.195, Trst 167.300, Lvov 142.280, Gradec 125.300, Brno 104.000 itd.
Ropar Haiden pred porotniki. Iz Leobna na Štajerskem se poroča : Ropar Haiden, ki je bil strah tukajšnje okolice, je stal včeraj, 17. t m. pred porotniki, obtožen raznih ropov in ulomov. Obsojen je bil na težko ječo do smrti.
Dm^tva.
(Društven praznik) je imelo na nedeljo SI Imena J. društvo za katoliške delavke v Ljubljani. Zbranim v šent. ja-kobski cerkvi je dr. M Opeka z vneto be sedo povzdigoval srca k Njemu. v čigar imenu ima delo človekovo noizmerno vrednost Po lepem govoru je bila maša za dru-štvenice, katerih jih je obilno število pristopilo k sveti mizi. Petje društvenega zbora pod vodstvom Fr. Ferjančiča je bilo tako milo naravno, da je človeku morala priti misel: tako pojo le srečni ljudje, ki strupenega sveta ne skušajo. Ko je zvečer pred-•ednik p. n. kan. Jan Rosman delavke spodbujal, naj ostanejo zložne ter vesele v lepi družbi, videlo se je na zadovoljnih obraz h, da je njegov trud s tem društvom blago slovijen. — Zgubljeni ljudje se zbirajo skupaj — v nesrečo, dobro poštene delavke pa iščite družbe dobrih poštenih tovarišic. zdru žene boste ohranile svojo čast in srečo.
jO b č n i zbor »Slo v. čebelarskega društva«) bo v četrtek 25. jan. 1900 v dvorani »Mestnega doma« ob '/»10. dopol dno z navadnim dnevnim redom. — Po zborovanji bo ogledovanje raznih čebelarskih naprav, panjev itd.
(Pri občnem zboru bralnega društva v Mokronogu,) ki se je vršil v nedeljo dne 14. t m., so bili izvoljeni: Predsednik g. Ig. Mohorčič ml., podpredsednik g. Ed. Bohinc, blagajnik g V. lesnik, odborniki: gg. Mohorčič Ig. st., Ulcpič Ivan, Penca Fran,r Strel Peter, namestniki: gg. Sbil Jernej, Šašelj Karol ml.
(»Kmetijsko društvo« v Selcih) hode imelo v nedeljo dne 28. januvarija 1900 popoldne ob 4. uri v hiši Ivan Vrhunec a, h št. 78 v Selcih svoj občni zbor.
(Društvo »Narodni Dom«) v Novem mestu je imelo dne 4. t. m. občni zbor, ki je sklenil, da se čitalnici za tri leta
obresti znižajo na 1 % in vsled tega za dve leti ustavijo izplačila vsake dividende. V odbor so biii voljeni: Krajec, Pauser. Perko, dr. Poznik, dr. Sehegula, pl. Sladovič in dr. Volčiič.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 18. jan. Korber ima sestavljeno listo novih ministrov, katero jutri predloži cesarju. Prvo delo novega mi-nisterstva je poskus za spravo mej Cehi in Nemci. Korber je pokazal obema načrt jezikovnega zakona, ki se bo vsled raznih dogovorov neko'iko spremenil.— Spravno konferenco skličejo dne 29. januvarija. Tega posvetovanja se udeleže od češke strani: Adamek, Engel. Fort, Gregr, Kaizl, Pacak, Skarda, Štransky, Začek, Šileny, Perko, Frid. Schvvarzen-berg in Mettal. od nemške strani pa: Funke. Pergelt, Nitsclie, Eppinger, Schtioker. Prade, Biirnreither, Gross, Menger, d'Elvert in Fux. Seje so bodo vršile v dveh ločenih komisijah, katerih se bodo udeleževali posamezni ministri.
Dunaj, 18. jan. Za trgovinskega ministra določeni Giovanelli se je danes dalje časa posvetoval s predsednikom zbornice dr. Fuchsorn.
Amsterdam, 18. januv. Strašen potres je divjal včeraj na Sumatri in Javi. Mesto Tjandver je popolnoma razrušeno. 1500 ljudi je mrtvih.
Vojska v Južni Afriki.
Vojni načrt generala Bullerja, o katerem smo govorili včeraj, vrlo dopada angleškemu vojnemu uradu, toda popolnoma pa še vendar niso prepričani, da se mu posreči drzni poskus. Jezi jih pred vsem, zakaj noče Buller v javnost s podrobnostimi, zakaj je vse nekam tiho, kakor bi počivalo vse orožje. Seveda nihče ne zahteva, da sporoči general svojo naklepe Burom ali pa njih zaveznikom, spodobilo bi se pa, da bi vsaj osrednji vojni urad bil vedno poučen o njegovih operacijah in njih namenu, ker njegovi dosedanji manevri niso nikomur všeč.
Vojaškim krogom pred vsem ne gre v glavo, kako more Buller sploh misliti na očrtano obkoljenje. '/.e okolnost, da v zadnjem času toli imenovanega Potgieters-Drilt ni začrtanega v nikakem angleškem zemljevidu, jim provzroča mnogo pomislekov, kajti kako neki je mogel Buller z veliko armado prepeljati se preko Tugele na mestu, ki niti ni tolike važnosti, da bi je bili vsprejeli v zemljevid, vkljub temu, da se ta kraj sploh ne more ponašati z večjim številom prehodov. Potem pa tudi ne morejo umeti, kako neki je mogel premagati vse številne, močne ovire na svojem potu preko Springfielda, kjer je polno burskih utrdb.
Se bolj neumevna se pa zdi tem vojaškim krogom akcija Warrenova, ki je zbral okolu sebe vse »ostanke«, za katere ee ostali generali ne brigajo. Potem pa pride še vest, da so Buri jeli pomikati se iz svojih dose-danjihjutrdb ter da so morda celo opustili oble ganje Ladjrsmitha ! To vse se jim zdi ravno tako neverjetno, kakor da so se Oranjci naveličali boja.
O večji Bullerjevi akciji današnja poročila še ničesar ne povedo.
Pariz, 18. jan. „Echo de Pariš" javlja, da se je pri odboru za zglaše-vanje prostovoljcev za bursko armado zglasilo že 4000 mladeničev. Mej njimi je precej inozencev.
London, 18. jan. lieuterjev urad poroča iz Rendsburga, da se je 17. t. m. vrnil oddelek, ki ga je poslal general French, da bi pretrgal zvezo mej sovražnikom. Oddelek je prišel do Nor-wals-Ponta in nima izgub.
London, 18. jan. ,,Times" poročajo, da se v Johannesburgu priznava, da je došlo v Transval 20 topov preko dela-goaškega zaliva.
London, 18. jan. Večerni listi poročajo iz Jacobsdala 14. t. in.: Mnogi ubežniki iz K'imberleya pripovedujejo, da je posadki pošla do mala vsa zaloga živi!.
London, 18. jan. Poročila iz južne Afrike poročajo, da se bije bitka pri Springfieldu, kjer branijo Buri Angležem prehod čez Tueelo.
Zaročenca.
(1 promessi sposi.) Mlaaska povest iz sedemnajstega veka. l.aški
spisal Alessandro Manzoni, prcvcl I. B—i.
(Dalje).
Renzo je prav rad sprejel ta nasvet, Lucia ga odobri, Agnese pa, ponosna nanj, pobere uboge živali po vrsti iz kurnika, dene vseh osem nog skupaj, kakor bi hotela ■arediti šopek cvetlic, ovije ter zveže jih z motvozom in jih izroči Renzu. Ta pa se, bodreč k upanju in sam poln nadej, odpravi skozi vrt, da bi se ognil dečkom, ki bi sicer tekli za njim in vpili: »Ženin, ženin"! Šel je čez polja, ali kakor tam pravijo, čez ,.kraje", udaril jo po stezicah, mrmrajoč, premišljujoč svojo osodo in tuhtajoč svoj pogovor z doktorjem Azzecca-garbugli. Čita-lelj naj si predstavlja sam, kako se je godilo mej potjo ubogim živalim, ki so bile tako za bedra vkup zvezane, z glavo navzdol, v roki moža, v katerem je vse vrelo in kipelo, ki je vse svoje misli, ki so se mu podile po glavi, spremljal z živahnim kretanjem. Sedaj je stegnil roko od jeze, sedaj jo dvignil iz obupnosti, sedaj je zopet mahal ž njo po zraku, kakor bi pretil, in vselej je živali pošteno pretresel, da so štiri povešene glave skočile kvišku; živali so se pa v tem mej sabo neprenehoma kavsale, kakor se le prerado prigaja mej sotrpini.
Ko pride v trg, vpraša najpreje po sta-aovanji doktorjevem. Pokažejo mu je in on gre tja. Pri vhodu polasti se ga oni strah, ki prevzame uboge neomikane ljudi v bližini gospodov ali učenih ljudij. Ves govor, na katerega se je pripravil, je h krati pozabil. Ozrč se na kapune in vzraste mu zopet pogum. V kuhinji vpraša, je-li bi mogel govoriti z gospodom doktorjem. Kuharica ogleda živali in kakor bi bila že navajena na take darove, stegne roko po njih, toda Renzo jih umakne nazaj, ker je hotel, da bi doktor videl, da ni prišel praznih rok. Le-ta se prikaže, baš ko reče dekla: ,.dajte sem in pojdite noter!" — Renzo se globoko priklone; doktor ga prijazno vsprejme rekoč: „ Vstopi, dragi sinko!" in ga pelje v svojo sobo. Bila je to velika izba; na treh stenah so visele podobe dvanajstih cesarjev; ob eetrti je stala velika polica starih in zaprašenih knjig, na sredi pa miza polna listin, prošenj, tožba, ukazov, s tremi ali štirimi stoli naokrog. Na jedni strani pa je bil stol s širokim in visokom naslonjalom, z dvema lesenima okraskoma, ki sta bila podobna paru rogov. Miza je bila pokrita z usnjem, katerega veliki okovi so deloma uže davno odpali, tako da se je dalo pokrivalo tu in tam na oglih poljubno zavihati. Doktor je bil v obleki za doma, namreč že precej oguljenem plašču, katerega je oblekel pred leti, ko je hodil po tehtnih opravkih r Milan, ob svečanih prilikah. Zaprl je za sabo vrata in dal mladeniču pogum, rekoč: „Torej sinko, povej mi, kaj te teži!"
„Zaupal bi vam rad nekaj."
„Tukaj sem", odgovori doktor, „govori!" Tsede se v naslanjač. Renzo stoji pred mizo, držeč v desni pokrivalo, katero vrti z drugo roko, ter začne: „Izvedel bi rad od vas, ki ste učen mož . . ."
„Razloži mi svojo zadevo!" prekine ga doktor.
,,Oprostite; mi revčki ne znamo kaj prida govoriti. Jaz bi torej rad vedel ..."
„Blaženi ljudje, da ste vsi jednaki! Ne razložite mi svoje zadeve, marveč me samo izprašujete, ker imate uže svoje načrte v glavi."
,,Oprostite, gospod doktor. Rad vi vedel, je li kaznjivo, če kdo zagrozi župniku, naj ne sklene kacega zakona."
— Razumem — pravi doktor sam pri sebi, dasi v resnici ni ničesar razumel. — Razumem. Tu se naredi resnega, toda z njegovo resnobo se družita pomilovanje in gorečnost. Silovito stisne ustnice, iz katerih se izvije nerazločen glas. Ta je značil občutek, katerega je bolj jasno izrazil pozneje v svojih prvih besedah. ..Resna reč, sinko; važna reč. Prav je, da si prišel k meni. To je jasen slučaj, s katerim se peča sto ukazov in . . . uprav v neki naredbi iz prejšnjega leta od sedanjega gospoda namestnika. Videl bodeš precej z lastnimi očmi."
Nato se dvigne iz naslanjača, poseže s svojo roko v ono zmes papirjev, premetajoč jih sem ter tja, kakor bi vel žito v korcu.
„Kje tiči sedaj? Prikaži se! Treba je toliko stvari imeti pri rokah. Mora biti tu, ker je važna naredba. Aha, tu!"
Vzame jo, razgrne, pogleda na datum in še bolj resno se držeč, pravi : „15. vinotoka leta 1627.! Res, iz preteklega leta: popolnoma nova naredba. Teh se najbolj boje. Znaš li čitati, sinko?"
..Malce, gospod doktor,"
„Dobro, sledi mi z očmi in videl bodeš!"
Držeč naredbo visoko pred sabo začne čitati, mrmraje na nekaterih mestih, razločno in izrazovito na drugih, kakor nanese potreba.
,Četudi so se z naredbo, objavljeno od vojvode di Fcria dne 14. grudna leta 1620 in potrjeno od prevzvišenega in presvetlega gospoda Gonzalo Fernandeza de Cordova itd., z izrednimi in ostrimi sredstvi odvrnila zatiranja, stiske in nasilstva, s katerimi se pregreše nekateri proti udanim podložnikom Njegovega Veličanstva, vendar so se tako pomnožili izgredi in hudobije itd., da je Njegova Svetlost prisiljena itd. Radi tega je po nasvetu starešinstva in sodnega dvora itd. sklenil, objaviti to-lc naredbo:
Da pričnemo z nasilji .. . Skušnja nas uči, da i v mestu i na deželi — „ali slišiš ?" — te države na razne načine stiskajo in zatirajo najbolj slabotne ljudi, n. pr. s tem, da jih silijo k nepravičnim kupnim in najemnim pogodbam... itd. — „kje si? Aha! tu! glej! čuj!..da se sklepajo ali ne sklepajo zakoni . ..' „Ej?"
„To je moja zadeva", reče Renzo.
„Čuj, čuj, je še vse kaj druzega; in potem bodemo videli, kakšna je kazen." ,Naj se dokaže ali ne dokaže, da kdo gre s kraja, kjer stanuje itd.; da plača dolg; da ga drugi pusti v miru; da gre k svojemu mlinu.' „To nas nič ne briga. Aha, tu smo." ,Duhovnik, ki ne izpolnjuje svojih dolžnostij, ki se ne vede po postavi.' „He?"
.,Kakor bi naredbo navlašč za - me izdali."
„He? Res je! Čuj!" ,In druga jednaka nasilstva, naj jih zagrešč fevdalci, plcmcni-taši, srednji stanovi ali pa nižje ljudstvo.' „Nikdo ne uteče: tu so vsi kakor r dolini Jozafat. Čuj sedaj kazen!"
,Vse te in druge podobne hudobije so sicer že prepovedane, toda ker je potrebna večja strogost, Njegova Svetlost vendar za-
poveduje in ukazuje, da vse one, ki se pregreše proti omenjenim členom, ali store kaj jcdnaccga, kaznjujejo vsi redni sodniki te dežele z denarno ali telesno kaznijo, z izgonom ali galejo, tudi s smrtjo . . .' „prava malenkost!" ,po razsodbi Njegove Svetlosti ali starešinstva, kakor so baš posamezni slučaji, osebe in okolščine. In to brez pri-zancsljivosti, z vso strogostjo itd.' „To so lepe stvari, ne res? Glej tu, podpis: gonzalo Fernandez de Cordova'; in niže: ,Pla-tonus'. In tu: ,Vidit Ferrer;' ne manjka ničesar."	(Dalje prih.)
Umrli so:
16.	januvarija Leopoldina Gašparič, uradnega sluge »dova. 68 let, Gospodsk« ulice 10, srčaa hiba.
17.	januvarija. Jakob Terček, hlapec, 63 let, Vegove ulice 9, jetika.
V hiralnici:
16. janurarija. Ivan Vodnik, gosta«, 7» let, ostarelost.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 17. januvarija 1900.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad . gl.	7 8* do gl.	7 85
Rž za pomlad . .	6-71 » »	6 72
Turšica za maj-junij »	5-225 »	»	5*23
Oves za pomlad . »	534 »	»	5 35
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Cas opa-z.ratija
btaaje baro-notra t rani.
Temperatura 1» Celzij«
Telrari

z"
I3'
l7j~9. »več. | J31-4 | 2-7 j si. nan j oblačno
.„[ 7. zjutr. | -28 3 j |2. po pol. | 726 8 |
3 7 4-3
si. j/ab. il. sever
oblačno I 00
n
ica t
rsgistr. zadruga z neomejen« zaveze"
m
jMtto irtitro ? Lato,
registr. zadruga z (mejam zavez«1',
imata
Srednja včerajšnja temperatura 3 3 normaie: — 2'5*.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in
pohištvena dela poročata v naročila iz mesta in z dežele BRATA EBERL ▼ Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez Voikurence.	13 11-9
I. redni občni zbor
v ponedeljek 29. t. m.
»lastni hiši „pri Flosarji".
Vstop jo dovoljen sam« udom in imenom* povabljenim.
Iv obilni udeležbi vabita 66 i-i društvena odbora.
Vabilo
na
II. redni občni zbor
I. tržiškega del. konsumnega društva,
kateri se vrši
v nedeljo 11. februvarija 1.1. ob 3. uri popoldne
v dvorani gosp. Henrika Dobrin-a„ Vs p o r e d:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4 Odobritev računov za leto 1899.
5.	Volitev dveh odbornikov, dvth namestnikov, nadziralnega odseka in njega namestnikov.
6.	Razni nasveti, pri katerih pa se opozarj* na § 27. zadružnih pravil.
K obilni udeležbi vabi
55 1-1
predstojništvo.
St. 269.
50 2-2
Podpisani magistrat mladenčem rojenim leta 1877, 1878, 1879 in 188 , kateri stopijo letos v vojaikr •dnesno činovojnišk« dobo, naznanja :
1 da se bo daš 30. t. m. ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje v smislu § 32 vojnega zakonika 1. de! pri tukajšnjem uradu v konferenčni sobi To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one »lad«-aiče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1879) in toraj letos pridejo prvič k naboru;
2.	da so «d 13. do 19. t. m. v uradnih urah Imeniki onih mladenloev, kateri pridejo letos: k naboru, pri tukajiajem uradu v pisarni vojaškega referenta na ogled Kdor opazi kak pogrešek, napačni vpis ali ima pomislek proti zaproSenim lgodnostim ali proti proSnjam za nabor t kraju, kjer prosilec biva, naj le to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu;
3.	da »o od 13. dO 19. t. m. v navadnih uradnih urah pri tukajšnjem uradu ▼ pisarni vojaškega referenta imeniki domačih in ptajlh leta 1381 rojenlb z lctoiinjlm letom v črno vojno vstopivšib mledenlčev na ogled. Pogreški in nedostatki naj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 3. januvarij* 1900.
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem službo
siSiisleiEt
z letno plačo 1400 kron in stanarino 300 kron ter s pravico do dveh petletnic po 200 kron Prošnje za to službo z dokazili o usposobljenosti vložiti je do vštetega 21. januvarija t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu.
Pri nastopu službe položiti je kavcijo v visokosti plače.
T Ljubljani, dne 7. januvarija 1900.
22 3_3	Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske.
I> unajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4"/,.
Men;alnica. borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje In 984 13 razvinkuliranje obligacij.
Zivnostenska banka
im Dunaju, I., Ilerrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
D u n a j s k a l> o r z a.
Dne 18, januvarija.
Skupni državni dolg v notah......
Skupni državni dolg v srebru......
Avstrijska zlata renta 4"/,.......
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronuka renta 4u/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld . .....
London vista ...........
Nemški drž. bankovci vs. 100 m. nem.drž.
99-80
99-66 98 90 91'flB 98 70 H4-95 130-70 234 <50 242 25 118-15
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C kr. cekini.....
Dre 17 janavarija
3-23/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 6"/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove žele?., po 200 kron
Tisme srečke 100 gld......
DunjvsKe vravnavne srečke 6°/,	. .
23-62 19 20 «9-50 11-42
160 -159-25 20'' 50 98— 13820 258 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107-50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .
Priioritetne obveznice državne železnice . .	88 50
>	> južne železnice 3*/0 .	70 40
>	» južne železnice 5°/„ .	100 20 , . dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............394 -
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	350 — Avstrijskega rudečega križa srečke. 10 gld. . 43 50 Ogerskega » „ » o > . 21-—
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 20
Rudolfove srečke, 10 gld. .	55- —
Salmove srečke, 40 gld........—'—
St. Gen6is srečke, 40 gld........17*-—
Waldstemove srečke, 20 gld.......180'—
Ljubljanske srečke............ —
Akcije anglo avstrijske banke, 209 gld. . .	123-25 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....78-59
Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........25-5»
Splošna avstrijska stavbinska družba . • •	100-2»
Montanska družba avst.r. plan............276 59
Trboveljska premogarska družba, 70 gld .	300 -—
Papirnih rubljev 100 ............254-59
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vtmko žrebanje. K n j « n i t. u 11 v r S i t e v naročil aa borzi.

Menjamicna dolmška družba
E H C "T
10 in 13, Dunaj, I.,
66
alSjf Pojasnila v vseh gespodarsklh in Bnanfinih atvartlt.
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoCe visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti <XMr naloženi li g-1 a v n 1 o. Tfcsa