Poštnina plačana v gotovini Leto LXXL, št. 225 a --• • ; i ^ Dia i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3. večji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, insararni davek posebej. — >Slovenaki Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df tTFRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Štev. S Telefon: 31-22, 31-23. »1-2S, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg ftt. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 8truaauiayerjeva unca 1, telefon s t. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESEN1CB: Ob kolodvoru 101. r Ljubljani SC 10.391 Nov« meje češkoslovaške republike: En milijon Čehov pride pod Nemčijo Na podlagi stare avstrijske statistike iz let češkoslavaSke republike tako, da pripadejo samo I50.OOO Nemcev 1 1910 je berlinska komisija velesil določila nove meje Nemčiji tudi čisto češke pokrajine — V CSR ostane Praga, 7. oktobra, br. Vsi današnji češkoslovaški listi objavljajo včerajšnjo odločitev berlinske mednarodne komisije o razmejitvi med nemškimi in češkimi pokrajinami in o določitvi meje, do katere bodo do 10. t. m. zasedle nemške čete češkoslovaško ozemlje. Vsi listi naglašajo, da je nova meja odrejena za Češkoslovaško skrajno krivično. Z novo mejo se je ustvarilo obratno razmerje. Prej je bilo v ČSR tri milijone duš nemške narodne manjšine, z novo mejo pa pride pod Nemčijo nad en milijon duš češkoslovaške narodne manjšine. Pravica samoodločbe, na katero so se sklicevali pri monakovski konferenci, je bila torej uveljavljena samo za Nemce, ne pa tudi za Čehe in Slovake. Največje ogorčenje v češkoslovaški javnosti pa je izzvalo dejstvo, da se za osnovo narodnostne razmejitve ni vzelo sedanje stanje, marveč predvojna avstrijska statistika iz leta 1910, o kateri je dobro znano, kako je bila sestavljena in da niti približno ne odgovarja dejanskemu položaju. Avstrijska statistika zlasti na Češkem sploh ni upoštevala nar?dnosti, neS° sloni na znameniti avstrijski iznajdbi »občevalnega jezika«, tako da so cele pokrajine in mesta lahko proglasili za nemške, čeravno je bi- lo prebivalstvo skoraj izključno češke narodnosti. S tako statistiko je bilo mogoče priznati Nemčiji tudi izrazito češke pokrajine, kar je imelo za posledico, da ostane v CSR samo majhen jezikovni otok s približno 150.000 Nemci, dočim pride pod Nemčijo nad en milijon Čehov. Češkoslovaška vlada je objavila, da je skušala doseči korekturo, toda vsa prizadevanja so bila zaman. Berlinska mednarodna komisija, ki ima vsa pooblastila štirih velesil, je sporočila Češkoslovaški svoje sklepe v ultimativni obliki, tako da češkoslovaški vladi ni preostalo nič drugega, kakor da pristane tudi na ta diktat. Proti sklepom berlinske komisije ni možen nikak priziv. Ta sklep pomeni nadaljnjo silno okrni-tev ČSR in njeno popolno gospodarsko ohromitev. Saj gre meja na primer tik ob mestni meji Plzna. ki je tako docela odrezano od zaledja. Še hujše je razmerje na Moravskem, kjer seka meja na mnogih krajih najvažnejše prometne zveze, tako da je na primer Moravska Ostrava odrezana od ostalega ozemlja ČSR in se bo morala ČSR posluževati ali nemških železniških prog ali pa se sporazumeti z Nemčijo za nekak koridor. Nove meje češkoslovaške republike Razmeiitvena komisija je določila, da v posameznih odsekih zasedejo nemške čete do 10. t m. naslednjo črto: Odsek Bratislava—Dunav Nemci zasedejo kraje: Poštorna (Un-terteraenau), Breclau, Ohlavice, Hlu-pice, Porlice, Volframice, Znojmo. Izven nemške okupacijske linije ostanejo pod ČSR kraji: Bratislava, Gospice, Velike Pablovice, Nikolice, Vranovice, . Moravski Krumlov. Nadalje pridejo pod Nemčijo kraji: Feldberg, Lobava, Dolnje Radice, dočim ostanejo pod Češkoslovaško kraji: Dolnje Kounice. Vutkovice, Petroviče, ViŠ-novice, Mašovice, Visočani, 2erovice, Velike Dešovice, DaČice, Bočkovice. Južnočeška meja Nemci zasedejo: Gornji in Dolnji tTberschlag, Doinji in Gornji Baumgarten, Neudeck, Eich" berg, na češki strani pa ostanejo: Vel-čice. Nove Hradv, Černa, Stankov, Hluboka. Hrdlorezv. Nemci zasedejo nadalje črto: Kapice, Češki Krumlov, Prachatice, Bistri" ca, Neumarkt, dočim ostanejo na češki strani: Zlata Korana, Volim, Sušice, Černe, Dvorce, Volšovice, Petrovi" ce, Lunašev Chebski odsek Nemci zasedejo Dobravo, Njižan1, Tuškav, Podbranv. Holeševice, Lovosi-ce. na češki strani pa ostanejo: Draže-nov, Lukjenice, Nova Hospoda, Visoka Libine. Nemci zasedejo Litomefice, češka Duba (Bornische Eiche), Liberec, Ja" blonec do državne meje. Pod Češko ostanejo Terezin. Stražnice, Frištanj, Stražište, Valšovice, Zvarog, Rokitni" ca, Vitkovice, Studenec, Hodolov, MJi" nov. Severovzhodna meja Nemci zasedejo Rohlice, Hutendorf, Guntersdorf, Braunau, (Broumov), na Češki strani pa ostanejo: Dvur Kralo-ve, Nachod, Doljnji Hronov, Visoke Jilemnice in Novigrad. Severna moravska meja Nemške čete zasedejo kraje: Gies-hubl, Petroviče, Lautersbach, Krenau, Sternberg, Marienthal, Bodenstadt, Neutitschein {Novi Jičin) in Hlučin. Pod Češko ostanejo: Kostelec, Jablo-ne, Patronice, Litomišl, Trhovica, Hlasnice, Malovice, Velika Bistrica, Olšova in Moravska Ostrava. Madžarska zahteva odcepitev Podkarpatske Rusije Skupna akcija Poljske in Madžarske — Slovaška naj M se osamosvojila VARŠAVA. 7. okt. p. 6e pred dnevi so pol jaki uradni krogi zatrjevali, da so se z odstopom tješinjskega in frištatakega okrožja uredila vsa sporna vprašanja med eeškoslcvaško in Poljsko ter so napovedovali nove prijateljske odnašaj« med obema državama. Sedaj pa se je poljsko stali-S5e zopt nenadno spremenilo. Poljski vladni krogi, kakor tudi -ves poljski tisk zopet riaglašajo, da še niso urejena vsa vprašanja med obema državama, da vsi spori še niso definitivno rešeni in da je Poljska zainteresirana na integralni ureditvi vseh češkoslovaških problimov. Predvsem je Poljsk,- na Jem., da se Bfs-džarski priključi Pcdkarpatska Rusija, tako da se bo ustvarila neposredno m*~ dzarsko-poljska meja. Ti krogi tudi na~ glačajo, da bi bilo prav tako treba usta. noviti samostojno siova&Ro državo, šele po ureditvi teh dveh problemov bi Mavrska in poljska bili pripravljeni jamčiti to. nove češkoslovaške meje. Zanimivo je, da so se s tem Poljaki že docela oddaljili od m ona kovskega načela, po katerem naj bi se uredila na Češkoslovaškem zgolj narodnostna vprašanja, ki zadevajo češkoslovaške sosede neposredno. V Varšavi je bila včeraj daljša konferenca zastopnikov vlade in madžarskih delegatov, na kateri je bil v gornjem smd- I slu dosežen popoln sporazum. Poljaka in 1 Madžarska bosta vztrajali pri tem, da se Podkarpatska Rusija priključi Madtarakl. Kar s- tiče Slovaške, pa so bili na tej konferenci mnenja, da bi morala sama odločati o svoji usodi. ČJe se Slovaki sporazumejo s Čehi za nadaljnje sožitje v skupni državi, se Poljaki in Madžari tema ce bodo protivili Poleg tesn zahtevajo Poljaki korekturo meje v Tatrah, kj?r imajo menda večino v dveh aH treh občinah. Romunija proti Bukarešta, 7. okt. c. O prilici ostavke preziden ta dr. Beneša je objavil Ust »Tim-puU značilen članek, v katerem poudarja, da bo Rumunija lahko nudila Češkoslovaški podporo za okrepitev njenega gospodarstva na ta način, da bi ji nudila nove prometne zveze s tem, da se ustanovita svobodni luki v Braili in Galacu. Zato je potrebno, da ostane češkoslovaški ozemlje, preko katerega ie Praga povezana % Bukarešto. To je bilo odobreno tudi v mo-nakovskem sporrazumu. Madžarska zahteva tudi priključitev Podkarpatske Rusije odnosno skupno mejo s Poljsko. S tem bi bila pretrgana zveza Češkoslovaške z Runi unijo. Zato RnsBunijs v ni ne bi mogla pristati na odcepitev Podkarpatske Rusije. Poljska zagovarja Varšava, 7. oktobra AA. (Ha v as) Poljska telegrafska agencija prinaša vrsto člankov poljskih listov, ki poudarjajo madžarske aspiracije na Podkarpatsko Rusijo in zahtevajo, da se naredi skupna meja med Poljsko in Madžarsko. Uradni vlad ni list > Gaze ta Polska« piše, da vprašanje Podkarpatske Rusije neposredno zanima Poljsko. Priključitev Podkarpatske Rusije Madžarski pravi list, je edina pravilna rešitev. List našteva nato razne zgodovinske in vojaške razloge, s katerimi pod-kreplja to svojo teso, zlasti pa poudarja, da je bila Podkarpatska Rusija priključena češkoslovaški le v varstvo z omejitvijo, da jo potem vrne carski Rusiji. Ka] pa slovaška manjšina na Madžarskem Bratislava, 7. okt. p. V slovaških krogih opozarjajo glede na madžarske zahteve po priključku krajev z madžarsko večino k Madžarski, da živi na Madžarskem velika slovaška narodna manjšina. Po madžarski uradni statistiki je leta 1920 živelo na Madžarskem skoro 400.000 Slovakov. Ta manjšina nima niti ene svoje šole. Kako postopa z njo madžarski režim, kažejo sta tistični podatki iz leta 1930, ko so nenadoma našteli kar za 140.000 Slovakov manj kakor pred 10 leti. če se bo nadaljeval tak režim, bo slovaška manjšina na Madžarskem v nekaj desetletjih izginila. Carinska unija Nemčija — ČSR? Nemški gospodarski načrti z okrnjeno ČSR BERLIN. 7. okt. br. V dobro poučenih nemških krogih izjavljajo, da bo v kratkem odpotovala v Prago posebna nemška delegacija z nalogo, da pri' čne pogajanja za novo ureditev gospo" darskega sodelovanja med Nemčijo in Češkoslovaško. V nemških krogih ima-je v tem pogledu velike načrte. Ker bo z novo ureditvijo državnih meja stis* njena Češkoslovaška v nemški gospodarski oklep v Srednji Evropi, sodijo, da ji ne bo preostalo nič drugega, kakor da se kar najtesneje poveže z nemškim gospodarskim sistemom. V BerP- ] nu pomišljao celo na ustanovitev carinske unije med obema državama. Prepričani so, da bodo na tako ureditev gospodarskih odnošajev pristale tudi ostale velesile. PRAGA, 7. okt. br. Danes prispe v Prago novi zunanji minister Chvalkov" sky, ki bo verjetno že jutri odpotoval v Berlin, kamor sta že včeraj odpotovala minister Feierabend in generalni direktor Živnostenjske banke Preiss, ki vodita gospodarska pogajanja z Nemčijo. Federativna ureditev državne zajednice Dalekosežni sklepi slovaških strank Praga, 7. okt. br. Včeraj je bil v 2i-lini dosežen sporazum med slovaško ljudsko stranko, slovaško vladno stranko in slovaško nacionalno stranko o bodoči ureditvi odnošajev med Slovaško in Češko. Po celodnevnih pogajanjih so se zedinili na enotne zahteve, ki jih bodo predložili Pragi. Sklenili so, da se slovaški narod konstituira v svoji lastni državi, ki bo povezana s Češko v okviru federativne češkoslovaške republike. Od praške vlade že včeraj imenovani minister za Slovaško dr. liso je bil obenem izvoljen za prvega predsednika avtonomne slovaške vlade, ki bo imela skupna pet ministrov. Slovaško ljudsko stranko bosta v tej vladi zastopala poleg dr. Tise ie generalni tajnik stranke dr. Martin Sokol in glavni urednik »Slovaka« narodni poslanec Karol Sidor. Slovaška agrarna stranka in slovaška nacionalna stranka še nista imenovali svojih zastopnikov v vladi. Razmerje med Slovaško in Češko bo urejeno po vzorcu nekdanjega ja med Avstrijo in Ogrsko. Slovaška naj dobi evoj^zaJ nje dosedanjih in bodočih skupnih državnih dolgov. Vse druge zadeve naj se opravljajo ločeno. Za njih upravo bo Slovaška imela vlado, ki bo zaenkrat razdeljena na naslednjih pet ministrstev: 1* notranje zadeve, pravosodje in narodno zdravje; 2. promet (železnice, pošta in telegraf); S. gospodarstvo (javna dela, trgovina* obrt in kmetijstvo); 4. narodna presveta; 5. finance In socialna politika. Končno zahtevajo žilinski sklepi, naj pridejo vsa državna podjetja na slovaškem ozemlju pod upravo slovaške vlade in naj se sedanji državni proračun CSR po posebni komisiji razdeli sorazmerno na ceško-moravskj m slovaški del. Val ti sklepi se imajo s spremembo sedanje češkoslovaške ustave izvesti najkasneje do 28. i. m. Posebna delegacija pod vodstvom ministra Tisa je s sprejetimi zahtevami že nocoj odpotovala v Prago. Splošno raču* j na jo, da bo osrednja vlada v najkrajšem času pristala na federativno preureditev republike. Dokler ta preureditev ne bo zakonito izvedena, bodo Člani slovaške vlade formalno imenovani za ministre v praški vladi in bodo kot taki vodili slovaške avtonomne posle. Vprašanje plebiscita še ni rešeno Ureditev |e prtpniBfns direktnemu iperaimim NetnAfe in f*t Ike^IerTsJk« bi se ti dve državi o tem no mogli sporazumeti, bo intervenirala mednarodna komisija in sama odredila, kje in ka" ko naj se izvede plebiscit. BERLIN, 7. oktobra. AA. (Havas). Kosi izvršuje sklepe nstncjsujslsaja se bo ponovno sestala, šele v Do češkoslovaški notranji minister in podpredsednik vlade, ki bo začasno, dokler bo general Syrovy vršil funkcije prezidenta republike, vodil vladne posle predloge za ocenjevanje, kj jih bodo dostavile vojaška, gospodarska in finančna komisija ter komisija za plebiscit. Kar se tace določevanja r-zemlja, kj^r bo treba ;zves.t.j plrtJ&srft, prevladuje v krogih te rr.ednarcdne konrsije prepričanje, da je treba najprej skleniti neposred-n sporazum med Nemčijo in CSR, kajti komisija naj bj »topila v akcijo šele takrat, če bi se ta sporazum pokazal kot nemogoč. Obe zaiteresirani stranki se lahko sporazumeta, če hočeta, tudi zato, da ne tzva-ja/ta pl biscita v tej ali oni pokrajini. Po oceni merodajnih krogov znašajo vse cone, ki jih je zasedla ali pa jih bo se do 10. oktobra zavzela nemška vojska, petino al; šes ino skupnega ozemlja češkoslovaške republike. Zaradi n katerih vesti, ki so se pojavile v tujem tisku o doseženem sporazumu včeraj oziroma o omejitvi ozemlja, preden bo okupirano po nemških četah od 7 do 10. oktobra, se izve iz krogov m dnaredne komisije, da se je češkoslovaška uklonila, vendar pa tega sporazuma ni odobrila. Proglas slovaške ljudske stranke Bratislava, 7. okt. br. Slovaška ljudska stranka je izdala snočd proglas, ki pravi med drugim: »Monakovski sporazum je spremenil obraz Evrope. Mi Slovaki prevzemamo svoje. Na svojem slovaškem narodnem ozemlju hočemo po svoji svobodni volji v bodoče upravljati svoje življenje. Živeti hočemo v prijateljskih odnosih z vsemi narodi ter voditi svojo usodo v protimarksistični ideologiji v duhu monakovskega sporazuma. Manifest zaključuje s poveličevanjem svobode slovaškega naroda in njegove vlade. Tndi Podkarpatska Rusija Praga, 7. okt. o. Istočasno s slovaškimi so se sporazumele tudft politične skupine v Podkarpatski Rusiji, izvzemši komuniste. Za Podkarpatsko Rusijo zahtevajo enak položaj, kakor ga bo dobila Slovaška. ČSL vlada je na to zahtevo v načelu že pristala. Odločno pa se bo uprla madžarskim načrtom, da bi se Podkarpatska Rusija odcepila od CSR in pridružila Madearski. Obisk belgijskega kralfa Amsterdam, 7. okt. AA. Kralj Leopold ttt bo dne 21. novembra uradno obiskal Amsterdam. Obisk bo trajal dva dnL parlament m svojo _ Češko naj as v bodoče vodijo: zunanja politika, narodna obramba ter upravijja- BERLIN, 7. okt. br.. ■»kija bo imela prihodnjo sojo ▼ pa" nadel jek. Na tej seft bo morala raspravljati in sklepati o plebiscitu na Ceakoslovaakem. Zaenkrat je vprašanje, v katerih krajih na* se vrfi plebi~ seJt, Ankara 7. oktt. AA. NemSU za narodno gospodarstvo dr. Funk je prispel danes v Ankaro. Na postaji ga je v družbi mnogoštevilnih visokih turskih funkcionarjev pozdravil ministar darstvo Klebtr. Krediti za ceste Beograd, 7. oktobra r. Gradbeni minister Stosovič je nrjavfl novinarjem, do * vlada razdelila kredite iz lttrtmffljs*—, Parts 11.77, London 21.065, Newyork 436.25, Bruselj 74.15, MSan 23j075» Amsterdam 238.65, Borim 175.70, Bssgs 15-K), Veefeva 83.—, »SLOVENSKI NAROD«, petek. 7. oktobra 1938. ■ta*. 225 » orgeaizartM *a •* ™"_™B ^•*net združenega delavstva, mampmm, Mor m zdi, tako, kakor bi si m jem oče Met Delavstvo še ne da premo-******* f^odoneOk fraz in ae raja oklepa J*"UlA*vwIft organizacij. An-^^",itw /■ «e/ *s*a/ pomoči v ~Z Beogrm*.in 98 nadeja, da bo z beograj-afco pomočjo ipak poštari! svojo organizacijo na trdnejše noge. m kaj je napotilo tmnjSkega delavskega osrečevmtetja. da jo je mahnil v Beograd, nam pove zeleno njegovo glasilo, ki pravi: »Organizacija je hotela na najmerodafnejBh mestih zagOJto-Wff »vojemu pokretu neokrnjeno svobodo in zasluženo pomoč. Zadnje čase je bilo namreč opaziti nekaj poizkusov v organiziranju delavstva v naši ožji domovini, ki niso bili v popolnem skladu z naSi-mi interesi. Tudi smo ugotovili nedvomno, da so bili nekateri naši domači nasprotniki v Beogradu za vsako ceno naprodaj, da bi nam tako mogli ovirati nadaljnji razmah. V našo lastno hišo, na naš domači teren so se hoteli vgnezditi pod varstvom (prijateljske) organizacije J ugar asa naši prevratni nasprotniki. Zato je bila radi jasnosti in koristi pokreta delegacija v Beograd nujno potrebna. Se pred odhodom v Beograd pa je organizacija po svojem predsedniku pri vseh domačih odločujočih činiteljih orisala dejansko stanje...« In uspeh te intervencije je bil? Tudi to izvemo iz imenovanega lističa, ki ugotavlja: »Danes lahko povemo: Nakane nasprotnikov so splavale po vodi. Mi smo in bomo ohranili svojo samobitnost in svoj teritorij za lastni pokret. Razširili smo vpliv na drugoten teritorij. Navezali smo osebne in organizacijske stike za skupne socialno-politične podvige. Nihče nas pri našem delu ne bo mogel izpodrivati. Bližnja bodočnost bo pokazala že prve učinke in uspehe teh dejstev in z njimi bosta rasla moč in vpliv naše ZZD.« — Menda se je prvič v našem delav. gibanju dogodilo, da je šla organizacija, ki si prisvaja ime »dela\>skaljal v Rusiji od 15. stoletja pod carjem Ivanom lil. pa do najnovejšega časa in pravi, da se je »danes panslavizem utelesil v ruskem boljševizmu«, ki se trudi, da bi panslavistično ideologijo presadil na tla malih slovanskih narodov. Poslužujoč se knjige frančiškana Ivana Markoviča, označuje »Hrvatska straža« panslavizem takole: »... razen neizmerne oholosti ima panslavizem na sebi vse napake, vse grdobe, vse zlobnosti, vse sramote, ki si jih moreš zamisliti v najnižjih slojih človeške družbe. Pa še tudi več: lokavost, hlinjenje, licemerstvo, ztob-nost, zavist, maščevanje, najnemoralnejše spletke, nesramna in razuzdana nečistost, zverinska okrutnost, brezbožnost... Svoje grabežljive kremplje je stegnil tudi na Češko. In tu je žaril in palil vse do katastrofe zadnjih dni. Na razne načine je nastopal proti katolicizmu. V zadnjem času je priznal tudi mučenika sv. Vaclava, ali je takoj postavil poleg njega Jana Husa, Ko~ menskega in druge... Na mesto čistega in svetega češkega ponosnega in zgodovinskega katolicizma, ki bo dal svobodo tudi Slovakom, se je pojavil nekak motni panslavizem, najhujša goljufija in največja utopija vseh časov.« Nato še nadaljuje: »Panslavizem kot utopija, kot idejni naslednik bizantinizma ubija, razkraja, ruši. uničuje. On nima v sebi niti ene ustvarjajoče klice, marveč samo gnilobo in razkroj.^« Svoja izvajanja zaključuje lisi: »Katolicizem ja sicer univerzalen, toda on je bolj hrvatski, ker slovanski vobče ne more biti* Hrvatstvo je mučeništvo združeno s katolicizmom in katolicizem je skozi stoletja mučeniSko združen s hrvatstvom. Katolicizam v hesmmkm pokrajinah nima potem- Izpred mariborskega sodišča Podpise na čekoTOih ■sfcarHlh Je poaurejal — Sleparski Maribor, 7. oktobra Bilo je Lani v začetku julija, ko »o se pri tukajšnji glavni pošti rgleeilj ljudje iz Breaternice m Kamnice, ki ao prijavili, da jim je ta ali oni dolžnik po pošti nakazal dolžni znesek in to, kakor so zatrjevali, že pred meseci, da pa denarja ni. Vodstvo pošte se je za zadevo takoj pobrigalo in uvedlo obširno preiskavo, ki je dognala, da je bil odposlani denar izplačan in so ljudem pokazali nakazila, na katerih ao se podpi&ali. Toda izkazalo se je, da so bili podpisi ponarejeni. Nadaljnja preiskava je dognala, da je podpise na čekovnih nakazilih ponaredil 36 letni postni sel Franc Lesnik, ki je bil že 4 leta selski pismonoša v prvem selškem okra in pošte Maribor I. Med drugim je bila njegova naloga, da je prevzemal na pošti denar za razne stranke v svojem dostavnem okolišu. Po zadevnih predpisih je smel tako prejeti nakaznic do 1000 din. Zgodilo pa se je, da so mu dali tudi več denarja. Kot selski pismonoša pa je lahko sprejemal od strank denar in poštno položnico ali nakaznico, ki ju je oddal na pošti za stranke, naslednjega dne pa je dostavil strankam potrdilo. Ta svoj posel je Lesnik tri leta v redu opravljal in je užival popolno zaupanje svojih predstojnikov. Ko pa so malverzacije pismonoše Franca Lešnika prišle na dan, je bil seveda takoj suspendiran in odpuščen. Zadeva je imela danes dopoldne svoj epilog pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča in se je moral bivši pismonoša Franc Lešnik, ki stanuje pri Devici Mariji v Brezju, in ki se sedaj preživlja kot delavec, zagovarjati radi raznih paragrafov. Obtožnica mu očita, da je kot pismonoša v avgustu leta 1935 uporabil zase 2000 din. ki so mu bili poverjeni. Znesek je zatem vrnil, vendar se je pregrešil proti zakonu. Nadalje je državni tožilec Lešnika obtožil, da je v času od 31. avgusta 1°36 pa do 9. julija 1937 kot selski pismonoša poneveril 28.617.68 din in sicer zneske, ki so bili nakazani po poštnih in čekovnih nakaznicah raznim osebam, ki jim jih pa m" izplačal. Obtožnica pravi, da rezultira omenjeni znesek iz denarja, ki bi ga moral Lešnik izročiti 31 osebam v Rošpohu, Brestemici. Je love u in Kamnici pri Mariboru, od 6 oseb pa je prejel denar, da bi ga oddal na pošti, pa ga ni oddal. Ponaredil je poštni pečat in podpis uradnika. Razen tega je Lešnik še I obtožen, da ie uničil razna pisma, pripo- ■ ročena in navadna, v katerih je upnik urgira! od dolžnika denar, oz. pisma, v katerih dolžnik sporoča upniku, da je denar odposlal. Že v preiskavi je Franc Lesnik v glavnem priznal svoje grehe. Dejal je, da je zaslužil le 1010 dinarjev mesečne plače, s katero pa ni mogel izhajati, ker ima skrbeti za ženo in tri otroke. Radi tega je zabredel v dolgove, ki jih je skušal kriti s tem, da je segel po javnem denarju. Ni pa mislil na to, kako bo primanjkljaj kril in s čim. Obtožnica pa pravi, da je Lešnik pijančeval po raznih gostilnah in da ni živel v tako veliki bedi kakor navaja. V preiskavi je Lešnik tudi trdil, da je par tisoč dinarjev izgubil pri raznašanju pošte. Razprava ob zaključku lista še ni bila končana. ★ Različna so pota, po katerih skušajo priti brezposelni do denarja. Svojevrsten do mislek pa je imel 21 letni brezposelni delavec Franc Cmčec iz Studencev, ki je iskal stikov pri ostalih brezposelnih tovariših ter jim povedal, da ima odlične zveze z raznimi mariborskimi tekstilnimi tvornicami in da lahko tega ali onega priporoča za sprejem v službo. Nekateri brezposelni delavci in delavke že dolgo niso spadali sem, so bili ves čas od prevrata kamen upravičene srodtlke. Občinskemu odboru se je posrečilo, dn je spravil zadevo odstranitve hlevov z m rt v? točke. Hleve bodo podrli ,pros:or med Aleksandrovo in Slomškovo ulico pa bodo preuredili v tržni prostor, k^ ga Studenci že dolgo potrebujejo, saj štejejo že nad 500 duš. Novo preurejeni trg brez tistih hlevov v bližini pa bo gotovo povzdignil okolico c rkve. — Kamenjali so ga. 19 letn^ Alojzrj Osterc iz Zgornjega Dupleka je sel vaso-vat pod okno svoje tzvi-ljenke. za katere naklonjenost so se zaman borili tudi drugi številni fantje. Ko se je Osterc pre>dsnoč-njian peljal s kolesom domov, «>o ga fantje napadli iz zasede s kamenjem. Osterc je, zadet v glavo, padel in obležal občutno poškodovan na glavi. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Za napadalci poizvedujejo orožniki. — Iz poštne službe. Brigita .lurač je premeščena s pošte Maribor I k pošti Maribor ITI. Franc Bizjak pride iz št. rija na M u to — K vlomu v kamniško cerkev. V včerajšnji številki smo poročal^ o vlomu v farno cerkev v Kamnici pri Mariboru. Orožniki so zaradi suma aretirali 28 letnega čevljarskega pomočnika Ivana H. iz Maribora, ki so ga predali sodišču. — O razširjenju obmejnega pa« u od lO na 15 km bodo razpravljali na oližnji konferenci stalnega -Higoslovensko-nenišikega trgovinskega odbora v Komu. Takšno razširjenje bi pomenilo za naše obmejno prebivalstvo, zlasti za trgovino in obrt, izdatno pridobitev. — Prezgodaj »mo s,, veselili. Prejeli smo: >Stanujem na Frankopano*vi cesti. Ne morete si, gospod urednik, misliti, s kolikim veseljem smo sprejeli vest, da bodo tlakovali FraTikopariovo cesto, preko katere smo morali poleti skozi oblake pra-hut pozirm, skozi pravcata močvirja in mlak uže. Z, smo izražali priznanje našim me9',nim očetom, ko se je nenadoma razširila vest, da bodo našo cesto tlakovali samo do železniškega podvoza. Tako je prišlo sedaj razočaranje, k, se je pridružilo drugim neštetim razočaranjem v zadnjih m secih. Tudi ne moremo razumeti, kakšnega pomena so neki takšne krp arije. Stanovalec hiše na Frankopanovi cesti.« — Crno obrobljene naočnike je izgubil neki uradnik od Prečne ulice do policijskega poslopja na Slomškovem trgu. Pošten najditelj se naproša, da jih odda proti nagradi na predstojništvu mestne policije I. nadstropje, soba 6. — Tudi medeninaste kljuke niso varne. S hišnih vrat Abtove hiše v Maistrovi ulici je neznan zlikovec snel medeninasto kljuko, vredno sto din. Tatvino so opazili šele, ko jo je zlikovec pobrisal. — Mater in sestro okradel. Celo zalogo oblek in perila je odnesel svoji materi m sestri čevljarski pomočnik Franc Selinšek iz Danjkove ulice 8. Iz nezaklenjene omare je odnesel več plaščev in perila v skupni vrednosti 1700 din. Za tatom poizveduje policija. — Pretkana tatica. 251etna delavčeva žena Pavla Brazova iz Slovenske Bistrice je prišla na svojevrstno idejo. Ukradla je Mariji Lesjakovi v Slovenski Bistrici delavsko knjižico, glasečo se na dekliško ime Marija Gaberc. Nato je Brazova nastopila službo pri Mariji Koprivnikovi v Mariboru in sicer pod imenom Marija Gaberc. Toda vzdržala je le mesec dni od 16. februarja do 16. marca 1938. Ko je odšla, je Brazova vzela s seboj razno perilo in nekaj zlatnine, ki so jo orožniki našli na njenem stanovanju. Brazova se je morala radi tega zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem in je bila obsojena na 2 meseca zapora, na 600 din globe, pogojno za dobo 3 let. — Pomen ki pod lipo. A. L., Koroška cesta: Prejeli pismo, pa žal nismo mogli objaviti. — F. O., magd. predmestje: Slučaj si zapomnite. — Kanalizacijo urejujejo mestni delavci na Grajskem trgu. — Sp. Dobrava. Pri nas rase j o hiše kakor gobe po dežju, želja po lastni zemlji m strehi je ustvarila veliko novo naselbino majbnih zidanih enodružinskih hišic, med katermi ao nizke lesen barake in Ta-goni, v katrth čakajo številn. družine s strahom v srcu, kaj bo prinesla zima. — Odprta noč in dan so groba vrata.. . Umrli so: 28 let na delavčeva Žena Marija Gutmacher, 791etni upokojeni knjigovodja Juhj Meško z Meljskega hriba 41, SOletna zasebnlca Ivana Celcer. 191etni delavec Sa-gadin Alojzij. Rajnkim trajen spomin, žalujočim iskreno sožalje! Mariborska beležniea Kino Union: Domovina. Grajski kino: Dekle od sooči. Desni ni lekarni: Mina fik ova na Glavnem trgu in Remsova na vogalu m