143. številka. Ljubljana, v petek 26. junija. XVIII. leto, 1885. Ithaja vsak dan aveier, himni nedelje In praznike, ter velja po pošti prejeuian za av stri j sko-ojrerske deiole za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za L j ubijan o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. za meneč, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'rankovati. - Rokopiai se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Glodališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, omanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročilo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. » pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravtiistifO „Slov* Naroda*'. Vsprejemni izpit v naše srednje šole. Minulo je že leto dnij, odkar smo se v „S1ov. Narodu" z zaznamenovnnim predmetom bavili. Včeraj izročil nam je odličen profesor naše gimnazije sledeče vrstice, katere zaradi važnosti njih predmeta prav radi in extenso prijavljamo. Slavni deželni šolski svet! Modri možje ste zbrani v to najvišo šolsko ob-last'v deželi. Razum in srce Vam velevata, da vsako vprašanje o našem šolstvu natanko pretresete ter po zakonitih določbah rešite. Zato se pisatelj teh vrstic nadeja, da bodete tudi določbe o vspre-jemnem izpitu prav sine ira et studiopre-tresli in vse potrebno po teh zakonitih določbah že za bodoči vzprejenini izpit v jeseni ukrenili. Zakonito uravnala je te vsprejemne izpite v prvi razred srednjih šol še sedaj veljavna naredba naučnega ministra od 14. marca 1870 št. 2370. Glasi so pa ta naredba o „ v sprejemnem izpitu v naj ni ž i razred srednjih šol" tako-le: §. 1. Začetkom šolskega leta 1870/1 se od onih, ki bi radi v prvi razred srednjih šol (gimna- zije, realne gimnazije ali pa realke) vstopili, ne sme zahtevati spričevala ljudske šole, ampak vsi morajo delati vsprejemen izpit. §. 2. Ta izpit se vrši v pričo ravnatelja in onih učiteljev, katere je ravnatelj za to določil. §. 3. Pri izpitu se mora zahtevati sledeče: ono znanje verskih resnic, katero se v prvih štirih razredih ljudske šole pridablja; spretno Čitanje in pisanje učnega jezika, na slučaj tudi latinskega pisma (t. j. latinskih črk), znanje početnega nauka o jednovitem razširjenem reku, znanje pravil o pravopisu in o ločilih in pravilno njih rabljenje pri pisanji narekovanega, vajenost v štirih početnih računih s celimi čisli." Stremevr. Osem let pozneje je naučni minister prijavil dodatek k navedeni še zmeraj veljavni naredbi; te naredbe pa ta dodatek nikakor ni prestvaril, le za besedico je ni skrčil niti razširil, ampak pritrdil jej je v vsem. Ta „ukaz naučnega ministra od 7. aprila 1H78, št. 5416 o sprejemu dijakov v prvi razred srednjih šol" pravi v 1. odstavku, da je razen zakonitega izpita treba še drugih podatkov, v 2. odstavku, da vsprejemancu mora ljudska šola dati spričevalo (frequentationszeugniss) ter v tem izrecno napisati rede iz krščanskega nauka urnega jezika in računstva in da to spričevalo se bode v bodoče od vsakega dijaka pri vzprejemu zahtevalo. v 3. odstavku se določuje, kako naj se vsi ti podatki (spričevala izpita) in izkazi sestavljajo ter najviši deželni šolski gosposki izročajo. Vsled raznih pritožeb in nasvetov je naučno ministerstvo lani izdalo o vsprejemni h izpitih ukaz, ki je vsprejemni izpit nekoliko skrajšal in tako delo dotičnim učiteljem nekoliko olajšal. Ta za nas kaj važni razglas se glasi tako le: (gl. Verordnungs-blatt 1884 št. 230. Ukaz naučnega ministra od 27. maja št. 8019 o vsprejemnem izpitu v prvi razred srednjih šol." „Pri vsprejemnem izpitu ravna naj se po sledečem : 1. Vsprejemni izpit iz verozakona naj se vrši ustno, iz učnega jezika in računstva pa pismeno in ustno. 2. Kar je ministerski ukaz od dne 14. marca 1870, št. 2370 zaliteval o znanji pravil o ločilih in o njih pravilni rabi pri pisanji narekovanega, to naj se v bodoče opusti. 3. Da bi učitelji s temi izpiti temeljito se pečali, odpuste lehko usten izpit iz učnega jezika in računstva vsakemu dijaku, ki je svojo zrelost V teh predmetih pri pismenem izpitu pokazal tako, da je dobil vsaj red 3 »dovoljno in da ima v spričevalu ljudske šole vsaj red dobro. 4. Da se lehko tudi od izpita iz verozakona osvobode. 5. Če so redi v spričevalu ljudske šole in pri pismenem izpitu izrecno nepovoljni, takega ni treba ustno izpraševati; zavrne naj se. Tako bode vsprejemni izpit temeljit in zanesljiv in vsi nezreli dijaki se bodo odstranili od srednjih šol." To so vse zakonite naredbe o vsprejemnem izpitu v prvi razred srednjih šol. Jasne so dovolj vsakemu, ki hoče jasno misliti ter neče nalašč kaj napačnega iz njih izvajati, ali vanje stvari uri vati, katerih notri ni. Jasne so tako, da res lehko veljajo po vseh deželah po vseh srednjih šolah tostran Litve. Slavni deželni šolski svet je gotovo že zapazil, da te določbe nikjer ne pravijo, da se ima ta izpit vršiti nemški, latinski, poljski, češki, slovenski, laški ali pa kitajski. Prav naravno je, da povsodi govori le o u« n< 111 jeziku. Izpit se ima vršiti v učnem jeziku. Daljno raz-mišljevanje bilo bi pač nespodobno v tej javni ponižni prošnji do našega deželnega šolskega sveta. Slavni deželni šolski svet dobro pozna oni ukaz naučnega ministra od 2 2. j u lija 1882 št. 10820, po katerem smo slo venske prve razrede na Kranjskej in Novomeškej gimnaziji, slovensko oddelke ali paralelke pa na uašej gimnaziji v Ljubljani pridobili. Po tem ukazu je slovenski učni jezik v I prvem razredu toli izključno, da se celo nemščina kot učni predmet mora poučevati na podlagi materinega t. j. slovenskega jezika. Kaj to trebuje še nadaljnega razmotrivanja V Gotovo bilo bi to odveč toli modrim možem, toli prebrisanim šolnikom, LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lefrbvre. Poslovenil , * * Stat nomiiuB umbra.) Jediiointrideseto poglavje. Nekateri neusečni nasledki potovanja v Ameriko. 1 Daljo.) Francozje neso Grki, vzkliknil je; mi smo Romanci; nam se dopada le brezmernost in somernost; velikansko le je lepo. Vzdihnil sem, povesil glavo ter molčal. No, doktor, kaj ste se zopet zamislili v molčanje? Kaj mislite o mojem načrtu? Mislim, odgovoril sem z ramami zmajaje, da prihajam iz države, kjer jim je glavna skrb, odgo-jevati ljudi, ne pa kamenje premetavati in spomenike postavljati. Prizidki, stolpi, zmagoslavni oboki, kipovi se oddaleč na obzorji res lepo vidijo; a je še nekaj lepšega, imenitnišega, nekaj živečega, ki tudi v najožji ulici krasno svetlobo razširja in najbolj mračno kočo v palačo preminja, to je svoboda. Dobro, odvrnil je z glasom razžaljenega iznaj-ditelja, zopet vas se polotujejo prejšnje muhe; vidim, da bilo bi neskromno, ko bi hotel še ostati. Ustal je; jaz sem ga pustil oditi. Kaj naj počenjam s tem starim norcem? Slišal sem, da je v dvorani govoril z mojo ženo. Razumel sem ime Olvbrius in besede: Hitete, čas je. Kaj so pač pomenile te besede? Zaradi tega se nesem nikakor vznemirjal — in napak je bilo. Tepcem in norcem ne sme človek nikdar zaupati. Dveintrideseto poglavje. Pariška rodbina. Nazadnje sem ustal ter se oblekel, a pri tem sem večkrat pogrešal svoje male hiše v Ameriki. Ni kopeli, kjer je bil trudne ude okrepčal ni zakurjene peči v sobi, ni tople vode. Francozje še neso razumeli, da je prva izmej vseh domačih svo-bodščin, da človek ima vse pri rokah in da tujo pomoči ne trebuje. Neprestano sem moral pozvonje-vati; in pri vsakem zvonjenji je vstopil velečasten in imeniten sluga, ki me je prek visoke bele ovratnico napušno ogledoval ter me z velečastno milostjo Stregel. Kje si bil ti, ubogi Zambo V Ti si bil sicer neukreten in smešen, ali vsaj ljubil si me. Ko sem se obril, opazoval sem se v zrcalu; na največe veselje sem zopet izpoznal svoj nekdanji obraz. Ne da bi bil zal, a vajen sem bil njega; nič človeka toli ne moti, kakor da se pod tujo krinko išče. V jedilnici sem našel ženo in hčerko, ki sto me s slabo zakrito nemirnostjo pričakovali. Jenny je na videz izdelovala neko vezenino, Suzana jo jo s cvetkami olepševala ter je sedaj pa sedaj žalostna in prestrašena v me pogledovala. Vsedel sem se k mizi ter sem k ljubu temu prav slabo zajutrkoval. Osemdnevna razdmžcnost in neprestana čista voda ste mi posebno olajšali francosk zajutrek in staro bordeauško vino. Zopet sem našel svojo domovino, srce se mi je ogrelo, vzbujale so se mi celo pesniške misli, kar so mi je v Massachusettsu nikdar ni pripetilo. — Draga domovina! ljubim to kakor zaljubljenec ljubi svojo ljubico, ko neprestano nad teboj godrnjam, pa vender ti vsakatero lepoto in vsakatero krepost voščim. O draga mi Francija! napačno si odgojena, priroda pa te je preobilno z vsem obdarila. Nič ne doseže mehkega tvojega podnebja, obilnosti tvojih žetev, lepote tvojega sadja, ognjevitosti tvojih vin. Tvoji sinovi so uljudni, ljubeznivi, duhoviti, če jih prevratna vročica ne omami; in tvoje hčere so še dosta nežnejše od njih mož. Česa toli premišljenim rodoljubom, katere sedaj deželni Šolski svet obsega! Odveč bilo bi tudi, ko bi pisatelj te javne prošnje kotel deželnemu šolskemu svetu na drobno kazati na me j seboj no zvezo mej prej navedenimi min i s t e r s k i mi na red ba mi o vsprejemnem izpitu in rečenim ministerskim ukazom o učnem jeziku v prvem razredu naših gimnazij. Kar vsak pameten domačin s prostimi rokami lehko ošlata, pač izvedenim šolnikom v deželnem šolskem svetu ni treba nadrobno dokazovati. Glede na vse to naj deželni šolski svet ukrene, da se bodo vsprejemni izpiti za slovenske prve razrede v bodoče vršili le slovenski. Lanski namiglej. da se je pri izpitu dijakom stavil le jeden nemški stavek, nam ne zadostuje. Prvič tudi ta jedini stavek nemški se ne da opravičiti po zakonitih t. j. sedaj veljavnih ministiTskih namlbah in ukazih. Drugič tudi ta skrčeni nemški izpit (z jednim stavkom; žali nam zagotovljeno narodno ravnopravnost. Tretjič tudi ta jedini nemški stavek napravlja dijakom dosta preglavice, dosta nepotrebnega pripravljanja, nam učiteljem, ki imamo z do-tičnimi izpiti opraviti, pa silno veliko duhamorilnega dela. Pisatelj teh vrstic se za trdno nadeja, da bode deželni šolski svet pri prvej priliki vse te razloge j uvaževal, to jasno stvar sine ira et studio preteh- ! tal ter za bodoče uvedel izkjućno slovenske i vsprej emne izpite, V Ljubljani 25. dne junija 1886. Jeden izuiej srednješolskih učiteljev. | t | | ........ i JPoiitičrii ra/jgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2(>. junija. Levičarski listi Dunajski prepovedujejo jedinost vse stranke. Drugače pa govore o tem na Češkem izhajajoči levičarski časopisi. Govoreč o le-vičarskej konferenci na Dunaji, so jako nevoljni, da bi se nemška narodna politika žrtvovala jedinosti stranke. S tem hi bila predrago kupljena ta jedinost. Najmanj, kar odločni Neinei morejo zahtevati, je, da se bode osnoval poseben nemški klub. Treba je, da se Nemci imenujejo po svojem imenu. Ak > pa drugi levičarji tega nočejo dovoliti, je pa bolje, da se razruši strankarska jedinost. „Narodnim Listom" se piše iz Brna da je mej moravskim namestnikom in iimiieaiiiu ministrom narastalo veliko nasprotje zarad; nameščenje izpraznjenega mesta deželnega šolskega nadzornika. Grof Schonboru priporočil je za to mesto Ceha, a naučni minister se neće ozirati na te predloge. Kakor se govori, hočejo Čehi porabiti ta povod, da prisilijo Conrada, da odstopi. Vuaiije (IržaVc, Mnogo je še goriva, ki utegne motiti dobre razmere mej Anglijo in it u s i. jo in uneti vojno. Le malo ošabno naj se novo angleško ministerstvo postavi proti Rusiji, pa bodo algansko vprašanje reševali topovi. K temu pa utegnejo pripomoči oni srednjeazijski rodovi, ki bi radi prišli pod rusko vlado. Rusija se jih najbrž no bode hranila vzpre-jeti, a Angleže pa utegne žaliti. Kakor je lteu-terjev bureau izvedel iz Teherana, se tja došla pisma iz Herata, ki že govore, da so se ruska obla-stva sporazumela z Jamshidi- in Hezareh-rodom, da se pridružita Rusiji. To že utegne motiti angleško-ruske odnošaje. ako je res. Pa tudi v drugem kraji v Aziji so že Rasi nekaj storili, kar Angležem ne bo vseč. Prestopili so Korejsko mojo in poseli pristanišče Lazarev. Predsčeraj so v Parizu zmerni republikanci imeli shoi, da se dogovore o novih volitvah za francusko zbornico. Temu shodu je predsedoval Mannin. Volili so odbor, potem pa odložili posvetovanje do danes. S\ icnrskl narodni zbor sklenil je jednoglasno, da se zveznemu sovetu naroči, da preišče, ali naj bi se odpovedala trgovska pogodba z Nemčijo in ali bi Švica ustanovila svoje diplomatično ali konzulsko zastopstvo v Turčiji. Malo je manjkalo, da ni kolera pomogla na Špmijskrni liberalcem na krmilo. Kralj je hotel obiskati Murcijo, kakor je vlani italijanski kralj Na-polj. Ministri so mu to odsvetovali, kajti, ko bi za kolero zbolel in umrl, bi to pahnilo Španijo v nove nemire. Španjski kralj namreč nema Še nobenega moškega naslednika. Nasledovala bi ga tedaj petletna princesinja Asturska. Te priliko bi se posluži! kAi pretendent, da bi zavzel prestol. Kralj se z vsem takim dokazovanjem ti dal pregovoriti od svojega potovanja. Ministerstvo je dalo svojo demisijo. Ko bi bili vodje liberalcev hoteli prevzeti sestavo ministerstva s tem pogojem, da kralj potuje v Murcijo, prišli bi bili na krmilo. Ker se pa tudi poslednji kralju to potovanje odsvetovali, ostalo je prejšnje konservativno ministerstvo. Sicer pa s tem vsa nevarnost za vlado še ni odstranjena. Prebivalstvo je nevoljno, da se je oficijalno naznanila kolera v Madridu., in uvele neke varstvene naredbe, kajti to škoduje trgovini. Opozicija ta nezadovoljnost prebivalstva uporablja v svojo korist, češ, da vlada s tem hočo le škodovati narodu. Bili so že vsled teh naredeb v Madridu nemiri, ki so se pa polegli, a ko bi se ponavljali, utegnili bi biti osodepolni za sedanjo vlado. Gladstono je le na prigovarjanje kraljice obljubil v najpotrebnejših zadevah podpirati novo vlado. Vsi angleški listi so jedini, da do novih volitev vlada ne bode nič posebnega izvršila. Vladala bode z liberalno večino, ta pot je nastopila le za to, ker ni bilo druzega izhoda. V vsem bode jej pa roke vezal kompromis z liberalci. Liberalcem se je ugodnejše zdelo preputiti vladanje do volitev konservativcem, nego umakniti demisijo, kajti sedaj se bodo ložje pripravili za bodoče volitve. Tako bi se bil razkol vekšal mej njimi, a v opoziciji bodo pa jedini. Sloga je pa potrebna, ako hočejo zmagati pri prihodnjih volitvah. Ko bi sedaj konservativci hoteli kaj storiti, kar ne ugaja liberalcem, bode jih takoj z i vrnila liberalna večina. — Novo angleško ministerstvo, ki je sedaj popolno, sestoji iz sledečih šest-najstero članov: Salisburv, ministarski predsednik in \ nanje zadeve; Novtheote. prvi lord državnega zaklada; Sir Hardinge Girlard, Iordni kancelar; Sir Mihael Hicks-Boach, kancelar državnega zaklada: lord Cranbrook, Iordni predsednik tajnikovega so-veta; lord Harrowby, Iordni tajni varuh pečata; vojvoda Richinond, predsednik trgovskega urada; S;r Richard Cross, notranje zadeve; polkovnik Stan-bey, kolonije; Smith, vojsko; 1 trd Jurij Hamiltion, prvi lord admiralitete; Sir Ilandalph Churchill, Indijo; grof Carnarvon, podkralj irski; lord John Man« ners, generalni načelnik pošt; Henrv Chaplin, kancelar za Lancaster in Robert Plunkett, minister javnih del. - Mr. Robert Bourke je imenovan podtajnikom v ministarstvu notranjih zadev, mr. Ritchie tajnikom admiralitete, Standardov dopisnik imel je pogovor z egiptovskim ministerskim predsednikom Nubar-pašo. Ta je izjavil nado, da bode nova angleška vlada pokazala več odločnosti. Ko bi sedanja omahljivost trajala še šest mesecev, misli on, bi pa bil Egipet mertev. Ako Nubar pričakuje odločnosti od angleške konservativne vlade, se najbrž vara, kajti čudne razmere v angleškem parlamentu bodo ovirale tudi angleško vnanjo politiko. Nekateri listi prinesli so nevtrjetno vest, dfi Gordon ni bil ubit v sudanskim glavnem me» stu, ampak, da še živi. V Rimu izhajajoča BRi-formo" prinaša poročila italijanskega polkovnika Messadalia, ki je bil v Egiptu, v katerem se odločno trdi, da je Gordon še živ. Jednako vest objavil je „Bosphore Egiptien". Dopisi. ta Posto j i ne 23. junija. [Izv. dop.] V obče znano je, v kakih slabih in zaduhlih prortorih so tukajšnji c kr. uradniki, osobito pa sodni mradniki primorani uradovati. Kakeršni so prostori c. kr. okrajne sodnije v Postojini, svetoznane metropola zavedne Notranjske, tega si človek, ki ni imel nikedar prilike, videti jih, še sanjati ne more. Tacih ne najdeš po vsej Avstriji in gotovo tudi ne mej Kitajci Če bi jih hotel s pravim imenom imenovati, nazivati bi jih moral krtove ljuknje. Nizke, temne, tesne, zakajene in zaprašene sobe pri tleh, okna v njih skoro popolnem uzidana pri tleh, pod okni kanal, ki pošilja aromatičen svoj duh v pisarne — stene v njih mokre in vlažne, na stenah in pri tleh rasto gobe, v neki sobi celo tako na gosto, da ne moreš niti koraka stopiti, da ne stopiš nanje. — Če hočeš priti iz jedne pisarne v drugo, moraš stopati po jako primitivnih stopnicah. To je le površen popis prostorov c. kr. okrajne sodnije Postojin-ske in tujcu, kateri je imel prvič priliko stopiti v te pisarne, dozdeva se nehote zagledavši gobe po stenah, da ima pred seboj stalaktite in dolomite Postojinske jame. Postojinčanom ni treba slavne jame, zadostovali bi jim že prostori c. kr. okrajne sodnij , da bi Postoj ina postala imenitna in slavna in kolikor toliko tudi naravni čudež. Videl sem že dokaj kaznilnic, povsod pa so, odkritosrčno rečemo, prostori odmenjeni kaznencem, pravi saloni proti prostorom, v katere je stlačena Postojinska sodnija. Vsaj vender živimo v XIX. stoletji, v stoletji človekoljubja, v katerem se kujejo društva zoper surovo ravnanje z živalimi, in v katerem mislijo celo zidati hiralnice za — pse; a za ubogega uradnika, ki žrtvuje državi svoje duševne moči, naj se ne stori nič? — Čudimo se lo, da se višji gospodje, ki sicer pazijo in gledajo na vsako malenkost, in zahtevajo še za tako neznatno stvar poročil in opravičevanja, neao 5o zapazili, v kakih nezdravih, gnilih podzemeljskih kletih morajo dotični uradniki delati dan za dnevom po 8 in še vec ur. Sicer je pa treba gledati, da uradniki zginejo počasi z zemeljskega površja in da napravijo drugim prostor Da pa kmalu poginejo in zamrjejo uradniki in da pridejo pred časom tja v krtovo deželo, kjer ni več muh, treba bi bilo tudi po druzih krajih preskrbeti take prostore, kakor so pri Postojiu-ski sodniji, in s tem bi bili znajden stroj za pokončanje uradnikov ali recimo „beamtenvertilgungsma-schine". Kdo je v Postojini znašel in preskrbel tako zdrave prostore za sodnijo, imenovati ga liočern drugi pot, da bode za svojo originalno misel in za svojo „beamteuvertilgungsmaschine" dobil še pravočasno „patent", če ga pa že ima, treba ga bo pa na merodajnem mestu priporočati, da bo dobil še kako odlikovanje. Čudimo se jako, da uradniki, ki so primorani ti manjka, da bi bila najsrečniši in najplemenitniši narod na svetu V Manjkati le one svobode, s katero se ti zmeraj šališ, katere pa še ne poznaš ne! Kaj pa premišljuješ, draga Suzana? rekel sem hčeri, katere molčanje me je osupnilo. Navadno je žvrgolela kakor tica. Ničesa ne premišljujem, dragi oče. Zares? Mali pistek mi pravi, da se gospica zaradi njenega najstaršega prijatelja vznemirja. Tega ne tajim, dragi oče. No, drago dete! teh mislij se moraš iznebiti. Jaz se počutim tako dobro, da sem mislil le na tvojo srećo. No, hčerka, kdaj se pa misliš omožiti ? Jennv je kvišku poskočila, kot bi jo bilo skrivno pero pognalo. Suzana pa je do ušes zarudela. Le proč z otročarijo! vzkliknil sem. Suzanica, ti bodeš imela kmalu dvajset let; ti pač nesi izmej onih malih noric, ki pri besedi možitev začno škiliti, opazuje si konec nosa. Če je govor lo tvoje srce, povej mi; popolnem ti zaupani, dete drago; že naprej vsprejmem zeta, katerega si si izbrala. Suzana, rekla je žena z ginjenim glasom, idi v mojo sobo ter mi prinesi volne za vezenino. Pri teh besedah pa je pomenljivo namignila hčeri, kar se v dobri francoščini pravi: Pusti naju sama. Komaj je Suzana zaprla duri, oglasila se je Jennv, Danijel, rekla je, ti si krut. Kaj ti je pač otrok storil? Kaj! svoje hčere bi ne smel vprašati, ali ima ljubčeka? Moja hči, odvrnila je Jennv, ne ljubi nikogar. To je poštena deklica, ki bode storila, kakor je nje mati storila. Pričakovala bode dneva svoje poroke ter potem ljubila moža, katerega so jej nje stariši izbrali. Dne svoje poroke? vzkliknil sem. To je malo pozno. Če se potem ljubezen ne prikrade prvi večer, našla bode drugi dan zaprte duri. Svojo srečo izvolitvi svojih starišev prepuščati je nevarno. Vsak se oženi za se, ne za svojo mater, čut dolžnosti je kaj lepa stvar, a nikdar ne more nadomestiti one prve svete ljubezni, katero le svobodno srce ponudi. Ne vem, od kod jemlješ ta načela, rekla je Jennv naravnost; imel bi svojo hišo vsaj toli čislati, da bi nikdar s temi žalostnimi paradoksi ne prihajal. A, draga moja, po vsem svetu devojke same izbirajo svoje može. Poglej le v Ameriko! Kaj smo Irokezi ? segla mi je žena v besedo. Poglej na Angleško, Nemško, celo na Španj-sko; v teh deželah se omože s tistim, katerega ljubijo; in tega ne vem, da bi zakoni bili tam manj srečni nego v Parizu. Ti pač nemaš zdrave pameti, Danijel. To se pravi, gospa, jednega izmej naju slepi predsodek, da napačno misli. Da, gospod, le s tem razločkom, da si ti jedini svoje misli in da mej Francozi vsak misli kakor jaz. Oh! memral sem, tu je moj zatiralec, gospod v sakat eri, katerega zopet v hiši nahajam. Moja žena je bila v Ameriki vender boljša! Razgovarjati se je bilo nekoristno, razpirati Be mi je zoperno; zato sem se zatekel k pomočku, katerega je celo Sokratu manjkalo; prižgal sem svojo pipo ter jel po svoje premišljevati in sanjariti. Mir je trpel le malo časa. Henrik je vstopil v sobo ter me boječ se objel. Opazoval sem sina ter ga komaj izpoznal. To ni bil moj drzni prosto- v teh krtinah dan na dan sedeti, k temu molče in se ne pritožijo. Morebiti si misli marsikateri izmej njih sam pri sebi: „Vsaj ne bom dolgo tu in „za menoj potop"". Pa morda bodo ravno oni primorani, ne mesece, temuč cela leta uradovati v teh prostorih in da bodo morebiti danes ali jutri njih otroci tako srečni najlepše dnove svojega življenja preživeti v teh živih grobovih! — Čudimo se jako, da gospoda zdravnika, ki imata dosti opravila in zaslužka pri sodniji in večkrat vidita te nezdrave, človeškemu bivališču nepodobne prostore ter sama dihata ta gnili zrak, k temu trdovratno molčita in ničesar ne storita v tej zadevi. Vsaj bi bila vender njijina sveta dolžnost, opozoriti merodajna oblastva na ta madež — in pravo ironijo XIX. stoletja. Še nekaj treba je jemati v poštev. Je li mogoče, da ima ljudstvo potrebno spoštovanje pred uradniki, ki so primorani uradovati v tacih prostorih, katerih količkaj imovit kmet ne bi še porabil za svojo živino, tem manj pa za svojo hlapce, in smelo rečemo, da je tem prostorom nasproti vsaka raztrgana kmetska bajta eldorado, vsaj kar se zadeva zdravega in čistega zraka. — Ko bi prišel stari Lipčan slučajno v te prostore, dihal le nekoliko trenutkov ta zrak v njih zagledal gobe po stenah in pri tleh ter bi potem pisal mojstru pevcev Schil-ler-ju, gotovo bi v svojem pismu i to omenil: „Vaš potapljavec je videl morske grozine ter jih popisal: »da drunte ischts fiirchderlich", jaz Vam pa resnično povem: nei mein jutester, da k drene ischts fiirchderlich.u Da pa nam nikdo ne bode očitati mogel, da le kritikujemo, in ne podajemo nikakeršnih sredstev, kako bi se ti nedostatki odstranili, dovoljujemo si za danes podati naslednja dva predloga: Nedavno smo čitali v nekem Dunajskem časniku, da je na Dunaji neko društvo nabralo okolu 20.000 gld., s katerimi nameravajo zidati hiralnico za pse, — a da začasno še ne bodo pričeli z zidanjem. Kaj ko bi se merodajni krogi obrnili do tega društva, da naj jim posodi nekoliko' krajceVjev, seveda proti obrestim, da bi bilo državi mogoče, za c. kr. okrajno sodnijo Postoj i nsko omisliti in na eti uradom vsaj potrebne, če tudi ne popolnem primerne prostore? Če jim pa ta predlog ne ugaja, svetujemo dotičnim krogom, naj se obrnejo do novega izveličarja na Kranjskem — do profesorja Šukljeja, ki je že Dolenjcem sezidal železnico, sodnim uradnikom pa obljubil in izročil dekrete „in biunco" za pristave, sodnike, svetovalce in Bog si še vedi kaj. Ta pot imeli bi gotovo mnogo vspeha! l)ixi et salvavi ani-mam meam. Človekoljub. Društvo v podporo slovenskih pisateljev imelo je včeraj zvečer ob 6. uri v čitalnični dvorani Bvoj bbČni zbor. Navzočnih je 21 članov. Predsednik dr. Vošnjak pozdravi došle, se spominja od-borovega delovanja, preosnove pravil in banke „Slavlje", ki je društvu darovala 300 gld. ter izraža upanje, da bode polagoma društvu možno, doseči svoj smoter in podpirati slovenske pisatelje. Ko-nečno povabi zbrane člane, da v znak hvale banki Slaviji ustanejo s sedežev in trikrat zakličejo „Slava!" (Se zgodi). voljec, ki je bil vsak trenutek pripravljen v Indijo ali pa v vojsko oditi, to je bil zal majhen mladenič, ki je bil kakor iz škatlje vzet možiček. Lase kakor ženska prokosrede glave razčesane; vzamite Se vezeno košuljo, trd visok ovratnik in škotski trak *za vratnico. Človek bi bil mislil, da ima mlado devojko v vrhnji suknji pred seboj; vsa njegova postava bila je nekako prisrčna, nežna, brezčutna in nemarna. Od kod pa prihajaš, dragi sinko? vprašala ga je mati. Od kodrača, mama. Njegov kodrač! Moj sin trebuje posebnega lasničarja! Ogledoval sem ga kot pravi čudež. Ti si pač danes zjutraj bil v jahališči, nadaljevala je Jenny. Bil sem, mama, in tudi v borilnici. Prav dobro, rekel sem, ljube so mi te moške vaje. Mladenič mora znati jahati, plavati, boriti se ter bojevati se z mečem in pištolo. Olikan človek mora neprestano preganjati mehkužnost, ki mu življenje slabša in krati. A dragi Henrik, s tem še ni vse storjeno, poprijeti se je treba tudi posebnega stanu. Sedaj imaš šestnajst let, mož si. Kaj pa češ postati? (Dulje ptih.) Potem poročata tajnik prof. Senekovičin blagajnik veletržec Vaso Petričič o društvenem stanji. Kratkima poročiloma posnamemo nailednje. Nova, prenarejena pravila potrdila je deželna vlada z odlokom z dne 26. aprila 1885 štev. 40O1. Za 1885 pobirala se bode samo polovica članovniue, tedaj za prave člane po 1 gld. 50 kr,, za podporne po gol« dinarji. Društvo broji 3 ustanovnike (M. Vošnjak, dr. Vošnjak, dr. Tavčar), pravih udov Ljubljanskih 22, vnanjih 7, podpornih udov v Ljubljani 45, vna-njih 15, vkupe 92 članov. Dohodkov bilo je dosedaj 421 gld. 55 kr., troškov pa 5 gld. 27 kr., torej preostaje 4IG gld. 28 kr. društvenega premoženja, katerega je 350 gld. naloženih pri „Kmetski posojilnici Ljubljanske okolice", ostalo pa leži v blagajnici. Poročili vzameta se na znanje, potem voli se „per acclamationem" dr. Vošnjak predsednikom, v odbor pa po listkih: Ivan Hribar, prof. Se neko vič, Vaso Petričič, prof. Leveč, prof. IUič, Ivan Tomšič. Pri točki „posamični nasveti" oglasi se prof. Leveč in predlaga, da se g. Davorin Trstenjak, ki je prvi sprožil misel za pisateljsko društvo in ki ima izredne zasluge na leposlovnem, narodnem in znanstvenem polji, imenuje častnim članov. Ta predlog vsprejme se jednoglasno in z ži-vioklici, potem pa zborovanje zaključi. Domare stvari. — (Presvetli cesar) podaril je občini Strug za zgradbo farovža 300 gld. — (Gospodje) v deželnem dvorci na Turjaškem trga res že vzbujajo našo milosrdnost Noč in dan pisariti polemike, ujedati se z vsemi slovenskimi in nemškimi listi, vedno prepirati se in zabavljati danes temu, jutri drugemu narodnjaku, to kaže na silno razburjene živce in da mora jako malo uradnega dela biti, ker ostaja toliko prostega časa za polemiko. Poslednji „Ljublj. List" je zopet od prve do poslednje strani napolnjen z več ali menj strastnimi napadi na „Slov. Narod", na „Slovenca", kateremu očita zvitost in nevednost v paragrafih, na „Novice", o katerih bridko zdihuje, da neso več v dr. Bleivveisovih rokah, m konceno. na „Politik", katera je s svojim dopisom o dolenjski vo-litvi res morala zadeti v tarčo. In kar je včeraj pisala večerna priloga, isto danes prežvekuje Lajbaherica. Nam vsi ti napadi ne delajo niti najmanjše preglavice, ker vidno je, da se gospodje ravnajo po ma-chiavellističnem načelu „divide et impera", katero i se pa ne bode obneslo. Prepirljivi gospodje dosegli bodo baš nasprotno: Podkopali bodo vladno avtoriteto, kolikor je je še, ter zopet zjedinili, kar so hoteli razcepiti. Zategadelj jim tudi vzklik: „Gospod, odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo!" vračamo ne-odpečaten nazaj. — (Nov list,) glasilo triumvirata Šuklje-dr. Poznik-dr. Slane, začne baje izhajati s 1. dnem julija t. 1. v Gradci. Kakor Šukljejevci po Itudol-fovem pripovedujejo, bode ta list le začasno izhajal, dokler ne potlačijo Margherijevcev in dokler ne spravijo dolenjske duhovščine ob upliv in veljavo, Šuk-ljeja pa v državni zbor. Potem, tako se zagotavlja, bodo z nami zopet „dobri". Ime listu nam še ni znano, a program jo po predstojećem svojih duševnih očetov vreden. — (Na Velegrad.) Vznemirjajoča poročila o nevarnih boleznih okolu Velegrada so močno pretirana. Uradno je konstatovano, da ni nobeno nevarnosti. Sicer bi pa za nameravani vlak na Velegrad in v Prago te bolezni, tudi da so istinite, kar pa neso, ne bile nobena ovira. Peljali bi se v skrajnem slučaji mimo Velegrada. Pri tej priliki naj omenimo, da je na Dunaji, v Brnu, (Jlomuci in v Pragi skrbljeno za stanovanje za vse potovalce, ki se za taka stanovanja oglase. — (Osobne vesti.) Te dni imeli smo mnogo vnanjih gostov. Iz Prage došel je g. K. P. Kheil, ravnatelj banke Slavije in češki pisatelj. Danes odpeljal seje z g. Hribarjem v Zagreb, Beligrad in v Sofijo. Kot poverjeniki banke „Slavije" bili so tu: Ivan Nabergoj, Slavoj Jenko, J e 1 u š i č iz Kastva, dr. Lavoslav G r e g o r o c iz Novecerkve, Gašpar Šorn, Peter Bajs iz Dvora. — dr. Valentin Nemec, profesor bogoslovja v Ce-lovci, imenovan je kanonikom stolnega kapiteljna Krškega. Župnikom v Šmihelu imenovan je gospod dr. Josip Somcr, stolni kaplan v Celovci. Umrl je g. Fran Fuggor, župnik v Šmarjeti pri Veliko vci. Živinozdravnikom v Slovenjem Gradci imeno- van je neki J. Maver. Okrajni glavar Celjski gosp. Haas je baje prosil za svoje umirovljenje. Kot njegov naslednik imenuje se mej drugimi glavar Hein iz Maribora. Tu bi pač veljal izrek: »Ks kommt selten vvas besseres uach." - Načelnikom Železniške postaje v Mariboru imenovan je g. Spaček, dosedaj načelnik na Pragarskem. — (Tiskovna pravda proti „Biču".) PredvČeraj popoludne bila sta obsojena v Zagrebu Višemir Zima, odgovorni urednik, in Gavro Grtin-hut, izdajatelj in založnik „Biča", zaradi kaljenja javnega miru in reda, zaradi ščuvanja itd. prvi na dve leti, Grunhut pa na 10 mesecev teške ječe, poostrene s postom vsakih 14 dnij. Plačati morata tudi sodnijske troške. — Oba naznanila sta priziv in ničnosti pritožbo ter prosila, da ja izpuste. A ta prošnja se je zavrnila in obdržali so oba v zaporu. Ta obsodba spominja nas na Kollerjevo dobo na Češkem. — (Dr. Svetozara Miletiča) proglasilo je sodiše v Novem Sadu blaznim ter mu dr. Jurija Dimitrijeviča, odvetnika v Bečkereku, postavilo kura-torjem. — (Družba sv. Mohor a) šteje letos 29.557 članov, torej 1055 več, kakor lani. — (Prememba v posesti.) G. dr. Fran Munda, odvetnik v Ljubljani, kupil je Cvajerjevo hišo v Gradišči, kjer je bila nekdaj Sokolova telovadnica, za 29.000 gld. K tej hiši pripadajoči vrt je menda največji v Ljubljani. — (Za spomin na t i s o č n i c o Metodi-jevo) priredila je firma Woerl na Dunaji prekrasno relief-podobo sv. blagovestnikov v jako okusnem okviru. Več o tem pove inserat, kateri ni prav nič pretiran, ker je delo zares umeteljno in elegantno. Kdor si je želi ogledati, naj se potrudi k nam v uredništvo. — (Umor v Podsusedu.) Priobčilo smo zadnjič vest, da je v 6. dan t. m. nepoznan človek blizu Podsuseda bil umorjen in da so umorjenega morilci potem položili na železnico, da ga je vlak povozil. Sedaj imamo dodati še to, da je osoba umorjenega že določena. Bil je to Jakob Mirt, kmet s Straže pri Krškem. — (Jftgerjeve „Antropinpillen",) tudi „liaarMtpillen' imenovane, so v Avstriji prepovedane, ker so — gola sleparija. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 26. junija. Cesar izrazil je ministru Pražaku povodom smrti njegove soproge brzojavno Svoje sožalenje. Berolin 26. junija. Zidarski težaki in donaševalci kamenja sklenili so ustanovitev društva, da varujejo svoje interese in da bode štrajk zidarjev splošen. Tudi težaki bodo pri zgradbah, kjer se dosedaj še delali, takoj delo ustavili in strogo pazili, da se štrajk vzdrži. Dunaj 25. junija Baronica Pražakova soproga ministra Pražaka danes popoludne umrla. Madrid 25. junija. Včeraj v Madridu G za kolero obolelo, v provincijali 815 ljudij zbolelo, 315 umrlo,_______________ Hazfte vesli. * (Čudne usode vladarjev) Nek laški list objavil je zadnjič statistične podatke zastran raznih usod vladarjev. Od 2540 cesarjev in kraljev, kateri so vladali G4 držav, iztirali so jih 300 s prestola, 64 se jih je odpovedali« vladarski časti, 25 se jih je samoumorilo, 12 prišlo ob pamet, \O0 umrlo na bojišči, 12G koprnelo v ječi, 25 umrlo jih je mučeniške smrti, 151 bilo je umorjenih in '08 so jih usmrtili. Ti zgodovinski podatki nam jasno kažejo, da tudi vladarjem eestokrat ne sije mile sreče svetla zvezda in da nesreča obiskuje tudi bleščeče prestole. * (Samomor višega uradnika državne železnice.) V pisarni avstro ogerske državne že-leznične družbe na Dunaji ustrelil se je 23. t. in. popoludne Fran de Paula Gussmann, podnačelnilc v pravnem odseku. Zapustil je dve pismi na mizi: jedno namenjeno državne železnice uradniku dr. Brunu Wagnerju, drugo gospodičini B., stanujoči pri soprogi samomorilce vej. V prvem pismu navaja teško telesno bolezen kot povod samomoru, se poslavlja od svojih prijateljev uradnikov in se pre-srčno zahvaljuje za izkazano mu zdatno pomoč.pri uradovanji. V drugem pismu toplo priporoča gospici B. svojo nesrečno soprogo, naj jo tolaži in podpira v nesreči, naj jo opozori, da bo prosila pismeno za penzijo pri državnem železničnem zavodu. Gussmann, 58 let star, živel je v dobrih razmerah in bil jo zaradi svojega ljubeznivega in ponižnega^ vodenja pri vseh uradnikih jako priljubljena osoba. Žalujoča soproga zvedevši grozno smrt je omedlela. Lek v dober kup. Bolujočim na želodci priporočati so pristni rMoll-ovi Seid lit z-p raš ki", Kavni imajo poleg nizke cene najbolj ji lekarski uspeh, bkatljica z navodom uporabe l gld a. v. Vsak dan jih razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tuchlaubeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mollov preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1(11—5) Tujci: 25. junija. Pri ftlouo: Morin u Lušina. — Droiz, Stapf, Vogel, Krampi in Mauritz ll Liubna. Pri Hal»< 11 Rehn. Hock z Dunaja. — Hbižek iz Trsta. — Ramberjrer, Blau iz Zagreba. — Bihofsehitz iz Linca. — Hauer iz Ljuhna. Meteorologično poročilo. 9 Q Caa opa-zovauja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. * a a •—» ti 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73468 ran. 732 64 mm. 734 78 ram. 19 2" C 28 0° C 170" C brezv. si. jvz. si. zab. jas. d. j as. oM 13-50«.' dežja. j Srednja temperatura 214', za 2*6' nad normalom. ID-uLnajs^a "borza* dne 26. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... «2 gld. 50 kr. Srebrna renta.......... 83 » 15 „ Zlata renta........... 10S , 10 „ 6°/0 marčna renta......... 99 „ —- „ Akcije narodne banke....... 808 „ — „ Kreditne akcije......... 286 »60 „ London............ 124 „ 20 , Srebro............. — • - „ Napol........... 9 , 85'/, „ C kr cekini.......... 5 „ 87 „ Nemške marke......... SI , — , 4°/0 državne srečke iz I 1854 250 gld 128 , — , Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 167 „ 60 4 ,. avstr zlata renta, davka prosta. , 108 „ 40 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... s)9 „ 45 , „ papirna renta 5°/0...... 92 „ 80 , b*l0 štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5°/c . . 100 gld. 116 «. 25 , Zemlj obč avstr 4,/l°/0 zlati zast listi . 123 „ 60 , Prior oblig Elizabetine zapad železnice 113 „ 75 , Pnor oblig Ferdiuaudove sev. železnice 106 „ — „ Kreditne srečke.....100 gld 175 „ 50 „ Rudolfove srećke.....10 , 17 „ 75 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 97 „ 75 , Trammway-društ velj. 170 gld a. v.. . 193 76 . miki li HEJ&M je podpisani dal ItH praviti izhuknono podobo Bvetih prosvo-titetjev, katerih umetna izpeljava se povsod pohvalno priznava. Podoba je izdelana v obliki kolajn (15 cm.) po gal-vanopla8tičnem potu v bakru in se dobi pristno posrebrena ali pa pozlačena ali pa tudi v raznih nuanstli antiknoga dela. Vse oklepa jako primerni in olepšani leseni okvir in je jako pripravna za okrašenje sob in za darila. Risanje, model in rezbarijo izdelane so od najizvrstnejših umetnikov Dunajskih, Blika in okvir sta nenavadno trpežna in se kaj boljšega in lepšega še ni prodajalo povodom to vzvišene svečanosti. O o n e i a) Jednostavni okvir, podoba pozlačena, posre- brena ali pa antik.........gld. 6.— b) Bogato okrašen okvir, podoba pozlačena, po- srebrena ali pa antik........„ 10.— c) Kovinski okvir, podoba pozlačena, posrebrena ali pa antik............„ 5.— Izdelovalec: Fran Pawlau, tovarna bronastih del, pozlatovalec in posrubralec na Dunaji. Glavna zaloga: LEO "WOERL, založnica knjig in cerkvenih umcteljnili del, Dunaj, L, Spicgelgasae 12. LEOPOLDINA HUBER,™ Ulice na grad h. št. 3, (373-2) si usoja naznanjati p. t. damam, da poučuje v risanji krojev po praktičnoj matematično proračunenej metodi m da se že prvi naris telesu popolnem prilega. — Temeljiti pouk v treh do štirih lekcijah.— Nadalje se tudi obleke urezujejo in kroji prodajajo. sur Mnogovrstna t*g zelišča, korenine, lubje, cvetlice in še veliko družili rastlin kupuje (376) li a i-o I Koreil v Planini, postaja Rakek. •t 1 i i v steklenicah (6—26) priporoča L. MAYEE-jeva trgovina s pivom v steklenicah v Lj ubijani. Vožnja z jednim konjem za osobe v toplice ali na deželo po prav nizki ceni. Poljanska cesta h. št. 17, I. nadstropje. (362—3) Izvrsten med (^in-iiMl nun i > i < : i n < •<•) na debel o ln drobno, kakor tudi v plehastih ikat-ljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), skatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, svečarji v Ljubljani. (278— »•t i •••• AAAAAAAAAAAAAAAAAA Za "bližajočo se sezijo priporoča najstarejša in najglasovitejša firma za sukno MORICA BUMA (ustanovljena leta 1822) pristno Brnsko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter. Bogata izbčr s u k m*. ia sukat? (Strelen- and KammgarnrockstonV od gld. 3 do gld. 7 in sukna za hlače, najnovejši uzorci, od gld. 1 do gld. B meter. Črni Peruviens sa suknje in To s« klns xa blaoe od gld. 3 navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega sakna za civilne ill vojaške obleke, livreje, cerkve, biljarde in vozove. Snkua za požarne straže, veteranska lu strelska druntva in druge korporacije. — Normalnega volnatega blaga za zgornjo obleko, kakor normalnih posteljnih in popotnih odej po sistemi prof. Gustava Jagra v tituttgartu bogata izber. Pristni angleški potui plaldi, 3 metre 50 om. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16. Uzorce zatonj in iranko. Blago razpošilja samo proti poUnemtl povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednosč znaši jld. 10, pošilajo se franko. Gospodje krojaški moj str« dobč na zahto-vanje vzgledne kii|i-}.ice z mnogoštevilnimi uzorci Iranko. (107—18) Sedem sodov 200—250 hektolitrov izbranega najboljega P |j nar P I zna • ' mmm Marijinceljske kapljice za želodec, oepreseillO izvrstno zdravilo zoper vse bolezni V cliMlei, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, ■mrdooo sapo, naplhne-JS/jk* nje, kislo podiranje, MU-V P"Je, katar v želodci, s3fs^l zgago, da se ne nareja peiek ln pieno in ilez, zoper zlatenico, gnjm ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper kri v že-lodcl, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vra-nlol, Jetrah in /.opor zlato žilo. Glavna Balojarai Lekar C. ltrady, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane fflSf- 3i kr. "W Prave ima sairxo: V Ljubljani: lekarna Gahriel Piccoli, na DunaJBkej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trga. V Novom mestu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Cel j i: le!:ar J. K npierschmied. V Kra n j: lekar Drag. Savnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Pb. ititschel. V Črnomlji: lekar Ivan Blažek. V Škoijej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar An t. Mizzan. sJ^F" SV^ritCV! Ker se v zadnjem Času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato piosimo, naj se kupuie samo v EgoraJ navedenih zalogah in pazi iuj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnone besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Bra