VELIKA 4 PRILOŽNOST / Goret^ska bonno posredniška druiba s Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnili papirjev koroška 4000 hruiij tel.: 04 {2H0 10 40, 2HOiO 17, 2H0 10 .iO faks: 04 / 2H0 tO 12 tvH'w.f^lul.si, infoui f^bd.si vunwst ) siriikiti UOM ) dunouiosl V^Š SVETOVALEC ZA BORZO IN VREDNOSTNE PAPIRJE " ^ SÄ'"- Sh Lenih 0Ucnc.h Gorenjska Banka \ Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 12 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 13. februarja 2004 Subvencionirane šolske prehrane bo po novem deležna skoraj tretjina učencev in dijakov. Po novem naj bi bili šolski obroki bolj kalorični, saj veliko otrok zjutraj ne zajtrkuje. Foto: Gorazd Kavcic Ljubyana - Za subvencioniranje šolske prehrane učencev in dijakov bo ministrstvo za Šolstvo, znanost in šport letos namenilo skoraj za polovico več sredstev kot lani. V osnovnih šolah bodo tako šolsko prehrano subvencionirali dobrim 33 odstotkov učencem, v srednjih šolah pa bo subvencije deležnih 30 odstotkov dijakov. Zvišali so tudi znesek subvencije s 100 na 110 tolarjev za posameznega učenca in s 130 na 160 tolarjev za dijaka. v Šolsko ministrstvo bo letos za subvencioniranje šolske prehrane namenilo skoraj 2,2 milijarde tolarjev. S tem so omogočili tako dvig višine zneska subvencije kot tudi deleža otrok, ki bodo prejemali subvencionirano šolsko prehrano. Skupaj naj bi jo prejemalo okrog 90 tisoč učencev in dijakov. Med novostmi je minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber omenil 76. Glasova preja Razkrivanje resnice o Zločinu Spomenka in Tine Hribar sodita med osebnosti, ki so nepozabno in odločilno zaznamovale slovensko dogajanje zadnjih dveh desetletij, zlasti na duhovni ravni. "Slovensko Antigono" poznamo predvsem po njeni pobudi za narodno spravo, njenega soproga tudi po nedavnem opozorilu, da Slovenci v evroslovenstvu ne bomo srečni, če ne bomo razkrili resnice o Zločinu, ki se je pri nas zgodil med vojno in revolucijo. Na Glasovo prejo smo ju povabili tudi zato, ker sta gorenjska rojaka; ona je z gorenjskega juga, on z gorenjskega vzhoda. v Spomenka je po materi Zirovka, Tinetov prvi dom je bil v Goričici pri Ihanu, nedaleč od Domžal. Tako bo 76. Glasova preja v Domžalah, v četrtek, 19. februarja, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Franca Ber-nika. Z gostoma se bo pogovarjal naš sodelavec in publicist Miha Naglic. Vabljeni vsi, ki vas zanima srečanje z gostoma. Število obiskovalcev bo omejeno, zato pričakujemo, da nam boste vaš obisk pravočasno sporočili na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201- 42-00 ali v Kulturni dom Franca Bernika na številko 01/722-50-50. Sponzorji: Kulturni dom Franca Bernika; Občina Domžale Policista peljal "nekam" Kranj - Kdo je koga "nekam" peljal, se je najbrž marsikdo vprašal po sredinem pobegu 40-letnega državljana Bosne in Hercegovine Sefika Mujčica iz stavbe kranjskega okrožnega sodišča. Po zaslišanju pri preiskovalni sodnici je Mujčič, čakajoč na pisni sklep o odreditvi pripora, v policijskem spremstvu z vklenjenima rokama odšel v stranišče, od koder mu je nato uspelo skozi okno pobegniti v noč. Do včerajšnjega popol^tue^a ga še niso Izsledili, tiralica pa ga opisuje takole: visok okf^ iT^^utimetrov, srednje postave, ovalnega obraza, kostanjevin las, ^ležj^ v temnejša oblačila in obut v črne čevlje, vklenjeri v lisi^, n^evaren. Kdor bi ga videl, naj le pokliče na najbližjo pol^ijÄko postajo ali na 113. - ' ^ Helena Jelovčan Slika o Sloveniji ni slaba z gorenjskimi gospodarstveniki se je o položaju Slovenije pred vstopom v EU pogovarjal prof. dr. Jože Mencinger. Kranj - S številnimi podatki o gospodarskem položaju Slovenije v zadnjih desetih letih in primeijavami z drugimi državami, ki vstopajo v EU, ter povprečjem EU, je v sredo gorenjske gospodarstvenike seznanil prof. dr. Jože Mencinger. Zanikal je trditve, da je evroskep-tik, saj meni, da je Evropska unija za Slovenijo edini in nujni izhod, čeprav ima o uniji, zlasti njeni strateški usmeritvi, slabo mnenje. Tudi za prevzem skup- mogoče izračunati, da je v seštevku naših dolgov in obveznosti drugih do nas glede na svet celo upnica. EU postaja po njegovem mnenju vedno bolj podobna nekdanji Jugoslaviji, zato nam bodo izkušnje iz preteklosti pri tem koristile. Trendi, ki jih prinaša globa-lizacija, so zaskrbljujoči, in Evropa bo morala razmisliti o tem, kaj ji še pomeni socialna država, ki jo je nekoč poznala. Štefan Žargi Ekonomista in rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Jožeta Mencingerja je pozdravil predsednik Upravnega odbora Območne zbornice za Gorenjsko Miro Pinterič. ne evropske valute meni, da ni dober, ker pa je obvezen, se strinja, da je dobro, da se čim prej v to vključimo. Podrobneje je razgrnil, koliko lahko Slovenija pričakuje iz EU in izrazil prepričanje, da je med članicami, ki vstopajo, Slovenija na Črpanje teh sredstev najbolje pripravljena. Slovenija ni pre-zadolžena, je'še razložil, saj je RIN GARA J A Šuceva 23, Kranj, TC Dolnov OD 3.2. 2004 DO RAZPRODAJE ZALOG VABUENI TUDI V TRGOVINO RINGARAJA V ŠKOFJI LOKI, Sorika c. 2 Še brezplačni zajtrk, kosilo in malico, ki so jih ob uvajanju devetletne osnovne Šole začeli zagotavljati tistim učencem prvega razreda, katerih starši prejemajo denarno socialno pomoč. "Kosilo prejema nekaj več kot 500 otrok, zajtrk pa 263 otrok." Z novim pravilnikom o subvencioniranju šolske prehrane, ki bo začel veljati z novim šolskim letom, bodo Šole pri dodeljevanju subvencij za šolsko prehrano veliko bolj samostojne. Večjo vlogo pri tem bodo imeli tudi starši. Po besedah državne sekretarke za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Judite Kež-man Počkaj razmišljajo Še o spremembi normativov hranilne in energetske vrednosti šolskih obrokov. Po novem naj bi bili bolj kalorični, saj ugotavljajo, da veliko otrok zjutraj ne zajtrkuje. Razen tega, je še dodal Gaber, naj bi poskusno na nekaterih šolah začeli postavljati koše z jabolki, da bi imeli otroci kadarkoli čez dan dostop do sadja. Mateja Rant Sest dni do Planice v četrtek se bo začelo letošnje svetovno prvenstvo v poletih. Vreme v Planici idealno. Planica - Potem ko je kazalo, da bodo imeli organizatorji svetovnega prvenstva v Planici s pripravo skakalnice in spremljajočih objektov precej težav, v zadnjih dneh dela na velikanki in ob njej potekajo brez zapletov. K dobremu vzdušju prirediteljev pomaga tudi vreme, ki je tako rekoč "kot naročeno", tako da lahko priprave potekajo vozil. Planiška prireditev se bo začela v četrtek ob 9. uri z dvema serijama za trening ter otvoritvijo, ob 11.30 uri pa bodo sledile kvalifikacije. V petek bo na sporedu prva tekma posameznikov, v soboto pa druga. Tekmovanje se bo končalo v nedeljo z ekipno tekmo. Vilma Stanovnik, feto: Gorazd Kavčič Planiška snežna kraljica te dni že dobiva končno podobo in je pripravljena za svetovno prvenstvo. od jutra do večera. Tako so že med tednom lahko zaključili s helikopterskimi deli, prav tako so zaključili z izgradnjo kristalne sobe na naletu. Sončno vreme je izredno ugodno za pripravo skakalnice, tako za teptanje snega kot razporejanje snega po doskočišču. Delavci so že zaključili dela na fiksnih tribunah, v naslednjih dneh bodo postavili tudi montažne tribune. Tudi parkirne prostore že urejajo, saj v Planici od četrtka, 19. februarja, do nedelje, 22. februarja, pričakujejo več tisoč m ro o O >o ru m m o Zgodilo sorazmerno kmalu. Imenovanje novega nadškofa se lahko tudi zavleče na več mesecev ali celo na leto. V tem primeru bo po odhodu sedanjega nadškofa v Vatikan imenovan upravitelj nadškofije, ki jo bo vodil do imenovanja nadškofa. Za nadškofa dr. Franca Rodeta redovne družbe, svetni instituti In družbe apostolskega življenja. Jurisdikcija nad člani naštetih skupnosti je osebnega značaja in nima ozemeljskih omejitev. Za kako pomembno nalogo gre, pove podatek, da je leta 2003 v katoliški cerkvi delovalo 194.129 redovnikov In 792.317 redovnic. bo službovanje v Vatikanu nov izziv, čeprav je pred imenovanjem za ljubljanskega nadškofa že spoznal delo v Vatikanu. Jože Košnjek Minister predlagal Franca Testena Ljublana - Minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak je v sredo državnemu zboru predlagal imenovanje vrhovnega sodnika Franca Testena za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za dobo Šest let. Minister se je za Franca Testena odločil zaradi njegovih izkušenj in zaradi podpore sodnega sveta in obče seje Vrhovnega sodišča. Franc Testen je bil tudi ustavni sodnik in predsednik Ustavnega sodišča. Kandidat bo izvoljen, če bo zanj glasovala večina poslancev, ki bodo glasovali. Jože Košnjek Različnih prepričanj a y smrti enaki 9 V spomin na ustreljene talce so položili vence pri spomeniku za Kamnitnikom. Spominska svečanost za Kamnitnikom Škofja Loka - Pri spominskem obeležju za Kamnitnikom so v ponedeljek pripravili slovesnost v spomin na petdeset talcev, ki so jih natanko pred šestdesetimi leti ustrelili na tem mestu. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi štirih zažganih partizanov v Veštrskem mlinu, kjer so delegacije občine Škofja Loka in območnega združenja borcev in udeležencev NOB Škofja Loka prav tako položile vence. Poboj petdesetih talcev je župan Igor Draksler označil za enega najtemnejših dni 2. svetovne vojne v Škofji Loki. "Prelita je bila kri ljudi, ki so ljubili svojo domovino. Storjen je bil zločin, ki nima opravičila." Ustreljeni talci, pravi Draksler, naj bodo v opomin, kaj se zgodi, ko je ideologija več kot človek. Čeprav so bili umrli različnih prepričanj, so bili v smrti enaki, kar je po njegovem še dokaz več, da je treba spodbujati strpnost. Povod za streljanje talcev je bila usmrtitev nemškega častnika, ki jo je izvedla skupina partizanskih varnostnikov. "Njihovo dejanje lahko razumemo tako ali drugače. Vendar je v vojni vedno prvi cilj uničiti sovražnika," je dejal Jože Peternel iz območnega združenja borcev in udeležencev NOB Škofja Loka in dodal, da umor nemškega častnika zagotovo ni mogel biti edini povod, saj so med vojno na Gorenjskem postrelili preko tisoč talcev. "Streli niso bili usmerjeni le proti talcem, ampak v upor in narodnoosvobodilni boj." Jože Peternel je govor zaključil z mislijo, naj se tako dogodki nikoli več ne ponovijo. Mateja Rant, feto: Tina Doki Torek, 13. februarja 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Župan občine Železniki Mihael Prevc Zaradi premajhnega posluha države so pripravo projektov za obvoznico vzeli v svoje roke. Na leto v občini uredijo pet kilometrov cest. župan občine Železniki Mihael Prevc Železniki - V Železnikih se bodo letos največ ukvaijali s cestami, natančneje z njihovo obnovo. Občani bodo tako verjetno morali potrpeti zaradi marsikatere zapore. A na koncu se bo zagotovo obrestovalo, saj bodo z obnovo poskrbeli tudi za veČjo varnost doslej najbolj ogroženih udeležencev v prometu, pešcev. V občini je še vedno več kot sto kilometrov makadamskih cest. V letošnjem proračunu name-njate kar precej denarja za urejanje cest. Katere bodo najprej prišle na vrsto? "Pred dvema letoma smo izdelali desetletni investicijski program za obnovo lokalnih cest v občini. Ta čas so najnujnejše pre-plastitve in obnove na najbolj obremenjenih cestah, ki so jih pred približno dvajsetimi leti že asfaltirali, a so asfalt polagali na zelo slabo pripravljen tampon, slabo je bilo urejeno tudi odvodnjavanje. Danes so tako te ceste v katastrofalnem stanju, recimo cesta, ki vodi v Martinj Vrh, pa cesta do Prtovča, cesta v Lajše ... Daleč najslabša je cesta, ki vodi iz Selc do Topolj. Zato se zdaj resnično trudimo, da obnovo pripravimo čimbolj kakovostno, kar pomeni, da se asfalt polaga na dobro pripravljeno podlago z vsaj 40 centimetrov debelim slojem tampona. In kar je najvažnejše, najprej se uredi odvodnjavanje in šele nato položi asfalt. Od leta 1999 nam uspeva urediti pet kilometrov cest na leto. V to kvoto se štejejo tudi ceste, ki so kategorizirane kot javne poti. To so recimo ceste, ki vodijo do posameznih domačij in jih je zaradi zahtevnega vzdrževanja potrebno asfaltirati. Medtem ko lo- kalne ceste v celoti financira občina, pa v primeru, ko gre za javne poti, občina financira le as-fah." Takih cest je verjetno v vaši občini kar precej? "Zelo veliko jih je, predvsem v DavČi, kjer do posamezne kmetije vodijo celo več kot kilometer dolgi odseki. V takih primerih posameznik zelo težko sam zmore tolikšen finančni zalogaj. Zato jim sofinanciramo tudi pripravo ceste za asfaltiranje skozi postavko 'demografsko ogrožena območja'." 25 leti porušili objekte in od takrat pripravili štiri projekte. Šele v letu 2000 smo prerezali ta gordijski vozel in z vključitvijo potrebnih sredstev v državni proračun je zagorela zelena luč za začetek obnove. Sočasno se je začela tudi obnova kilometrskega odseka ceste skozi Dolenjo vas, ki je že zaključena. V letu 2002 smo začeli obnavljati odsek regi- v I onalne ceste skozi Železnike v naselju Trnje, kije najbolj zahteven tako po finančni plati kot tudi glede izvedbe. Cesta namreč poteka tik ob Sori in je treba so- Nove ograje dajejo mestu pečat železarskega mesta. Problematične so tudi regionalne ceste. Kako ocenjujete sodelovanje z direkcijo za ceste pri njihovi obnovi in kdaj naj bi jo zaključili? "Sodelovanje je odlično. Če ne bi bilo tako dobrega sodelovanja, kot smo ga vzpostavili v zadnjih letih, potem se tudi ne bi odprla vsa gradbišča na ključnih odsekih obnove. Ta gradbišča so se pripravljala dvajset let. Na križišču Češnjica, ki se pravkar ureja, so za namen obnove že pred V Selcih jih čaka tudi izredno zahtevna obnova opornega zidu časno graditi tudi oporne zidove. Obnovo naj bi končali letos. V občinskem proračunu nam je uspelo zagotoviti potrebna sredstva tudi za naše obveznosti, to je javno razsvetljavo, pločnike in komunalne vode. Dejstvo, da so Železniki mesto z železarsko tradicijo, smo želeli poudariti v sodelovanju s podjetjem iz Krope, ki je izdelalo drogove javne razsvetljave in ograje. Letos bomo zaključili Še obnovo regionalne ceste skozi Selca z izredno zahtevno obnovo zidu pod cerkvijo. Ne smemo pa pozabiti na najpomembnejše pri vsem tem, to je gradnjo pločnikov. Hoja do centralne šole je bila že smrtno nevarna, podobno velja za podružnično šolo v Selcih. Na obeh straneh se zdaj gradijo pločniki. V letih 2005 in 2006 pa nameravamo začeli z obnovo cest tudi proti Davči in Sonci. Potem je tu še nesrečni odsek regionalne ceste skozi najožji del Železnikov -na Plavžu, ki je spomeniško zaščiten kot celota. Predvsem zaradi hitro rastočega smučarskega središča Črni vrh in Soriške pla- nine imajo prebivalci tega naselja prav v teh dneh ogromno težav. Ob konicah le s težavo pridejo s svojih dvorišč. Rešitev vidimo v obvoznici." Zaradi pomanjkanja posluha države v zvezi z obvoznico ste v občini pripravo projektov vzeli v svoje roke. Kako daleč ste pri tem? "Izgradnja obvoznice je nujna. Skice, ki so predvidevale gradnjo ceste tik ob Sori, so pripravili že pred dvajsetimi leti. Vendar zaradi pomanjkanja sredstev Železniki še nekaj let ne bi prišli na vrsto za sredstva iz državnega proračuna. Zato nam ni preostalo drugega, kot da smo se v dogovoru z državo zadeve lotili sami in bomo pod strokovnim vodstvom direkcije za ceste pripravili vse projekte. Izdelava projektne dokumentacije je izredno zahtevna, ker mora sodelovati tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki je naročnik projekta za izboljšanje poplavne varnosti reke Sore. Ta projekt, ki vključuje obrežne zidove, je treba poenotiti s projektom obvoznice, saj bo celotna obvoznica zgrajena na nasipu, ki bo zagotavljal večjo poplavno varnost Železnikov. Občina ima pri tem vlogo koordinatorja. Računamo, gradnjo športne dvorane se je pojavilo vprašanje, kaj s to dvorano, kar se tiče upravljanja. Ena možnost je bila, da bi jo predali v upravljanje že obstoječemu javnemu zavodu osnovne šole Železniki, a bi bilo to zanje prehud zalogaj. Javni zavod za šport je tako v prvi fazi vključeval dva objekta, športno dvorano in bazen. Že ob ustanavljanju tega zavoda pa smo nekateri naglas razmišljali, da bomo morali prej ali slej v javni zavod vključiti tudi kulturne in turistične objekte. Zakon o javnih financah nas je prisilil, da smo že letos dejavnost zavoda za šport razširili na področje kulture in turizma. Glavni razlog je bil, ker občina preko muzejskega društva zagotavlja plačo za kustosa. Tak način financiranja je protizakonit, zato smo bili prisiljeni kustosa zaposliti v javnem zavodu. Prihodnje leto bomo na enak način v zavodu zaposlili tudi zaposleno v turistični poslovalnici v Železnikih, v nadaljevanju pa bomo v zavod postopoma vklj uČevali tudi kulturne in turistične objekte." Kakšne so možnosti za razvoj turizma v vaši občini? "Zelo radi se pohvalimo, da imamo najlepšo vas v Sloveniji -in dejansko te pogled, ko se pripelješ v Sorico, prevzame - nekaj posebnega je tudi Davča z razpršenostjo posameznih domačij in skrivnostjo davških slapov, pa sončna lega Dražgoš, kamor se pomladi in poleti, ne le ob spominski prireditvi, zlivajo množice ... A ljubiteljem teh lepot nimamo ponuditi niti za en avtobus nastanitvenih zmogljivosti. Pri tem pa ne mislimo na gradnjo hotela. V Davči se je že našel pogumni podjetnik, ki bo na osnovi pridobljenih sredstev preko programa Sapard zgradil apartmaje za okoli dvajset ljudi. V tej smeri bomo spodbujali tudi ostale zainteresirane v občini. Drugo pa je, da obiskovalcem ponudimo čimveč zanimivih programov, tudi takih, ki bodo turiste zadržali več dni. Turistično društvo Sorica recimo ponuja program Pot kulturne dediščine, kjer lahko turist z vodičem spremlja pot od kašče do "paj-štube" za sušenje sadja, mimo značilnih kozolcev in baročne cerkve Sv. Miklavža do Groharjeve hiše z slikarskimi in glasbenimi delavnicami. Ta program pa bodo dopolnjevali tudi z ogledom naravnih lepot v okolici. Ožina na Plavžu dela sive lase krajanom. da bi vsa potrebna dovoljenja za začetek gradnje zbrali do leta 2006." Zavod za šport^ ki ste ga ustanovili pred dvema letoma^ bo zdaj svojo dejavnost razširil še na področje kulture in turizma. Katere bodo njegove najpomembnejše nove zadolzitve? "Naša občina dva javna zavoda finančno težko prenese. Z iz- _ v Turistično društvo Železniki pa je hranitelj železarske in Čipkarske dediščine Železnikov." Kako je s smučanjem na Soriški planini? "V skladu z občinskim planom, daje treba Soriško planino razvijati v povezavi s Sorico, se nismo strinjali z gradnjo velikega hotela, ki so ga načrtovali. Na Soriški planini je treba poskrbeti za gostinsko ponudbo, za nastanitev turistov pa v Sorici. Prav tako se bo treba premakniti z mrtve točke, kar se tiče zastarelih smučarskih naprav. Kljub tem pomanjkljivostim Soriška planina zaradi svoje idihčnosti izredno privlači smučaije; zlasti ljudje iz naše doline so nanjo nekako tradicionalno navezani." Kje se zapleta pri imenovanju podžupana? "Za imenovanje podžupana je potrebno doseči soglasje med županom, ki predlaga kandidata, in občinskim svetom. Ker tega soglasja pri nas še nismo dosegli, podžupana še nimamo. Zaradi podobnih težav so brez podžupana Številne občine po Sloveniji. Zato temu župani predlagamo, da bi po novem zakonu o lokalni samoupravi župan lahko sam imenoval podžupana." Torej ni pričakovati^ da bi ga v kratkem imenovali? "Občina je v tem dobrem letu povsem normalno funkcionirala brez podžupana. Na zadnjih sejah občinskega sveta smo se nehali utrujati z imenovanjem podžupana, saj se zavedamo, da je v občini toliko drugih problemov, s katerimi se moramo ukvaijati. Imenovanje podžupana je izključno politična odločitev. Dokler občinski svetniki ne bodo ponovili zahteve po predlogu za podžupana, tega tudi ne bom storil" Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sede], Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, MIha Naglic, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik 4 t Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski gtas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV, Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja, Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT, petek 300 SIT. + GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Petek, 13. februarja 2004 Odpirajo turistično pisarno v v Žirovnica - Te dni v Žirovnici domače turistično društvo na novi lokaciji (pri cvetličarni Zvonček) odpira turistično pisarno. Pred nekaj leti sojo že imeli pod odrom kulturne dvorane, vendar je bila tako odročna, da ni opravljala svoje funkcije. Zaenkrat bo odprta dva dni v tednu, eno dopoldne in eno popoldne, en dan pa tudi zvečer, ko se bo sestajal odbor in bo hkrati možnost, da vsakdo pride z novimi informacijami ali te dobi. Po besedah Franca Legata, predsednika turističnega društva, bo na voljo dostop do spleta, zbrane informacije o spominskih in kulturnih obeležjih, pohodniških poteh, gostinski ponudbi, usmerjali bodo prošnje in vprašanja, ki jih dajejo šolske skupine, ko pridejo na pot kulturne dediščine. Sčasoma bodo poskušali organizirati vse, od prehrane do vodenja, kar obiskovalci njihove občine potrebujejo. Občina sicer razmišlja o ekonomski pisarni, ki pa, ko polno zaživi njihova, morda sploh ne bo potrebna, če združijo namene. ''Želimo tržiti Ajdno, obnoviti rustikalno vilo pod Rodinami, ponovno urediti turistično pot nad vasmi in voditi obiskovalce do že načetih ali odprtih arheoloških točk," dodaja Legat. M. K. Senožeta precej obiskana Sredixja vas - Smučišče Senožeta v Srednji vasi v Bohinju je eno manjših, pa vendar precej obiskanih smučišč na Gorenjskem. Leži na 550 metrih nadmorske višine in je primerno tako za rekreativne smučarje kot tudi začetnike. Predvsem je priljubljeno pri družinah z majhnimi otroki, saj proga ni zahtevna, je pa urejena in ravno prav dolga za mlade nadebudne smučaije. Ob četrtkih, petkih in sobotah se lahko odločite za nočno smuko od šeste popoldne naprej, snega pa je še okoli 40 centimetrov. Alenka Brun Skupaj proti nepravični cestnini Skupnost občin Slovenije terja spremembo sistema cestnin na naših avtocestah, ki je krivičen do uporabnikov. Dokler to ne bo rešeno, nasprotuje načrtovani postavitvi novih cestninskih postaj. Domžale - Pereči problemi ob neurejenem cestninskem sistemu so bili glavni povod za ustanovitev delovne skupine pri Skupnosti občin Slovenije, ki bo skušala odpraviti neenakopraven položaj uporabnikov. Občine opozarjajo, da bo zaradi novih cestninskih postaj več tranzitnega prometa na lokalnih cestah. Dvanajst članic Skupnosti občin Slovenije se ne strinja z nesistematičnim pobiranjem cestnin na naših avtocestah. Ponekod velja zaprt, drugod pa pd-prt sistem plačevanja cestnin. To spodbuja velike razlike med posameznimi okolji in krivice, je ugotovila županja Cveta Zalokar Oražem iz Domžal. Tam so pred nedavnim ustanovili delovno skupino za spremembo sistema cestnin, ki jo po odločitvi zbranih na srečanju I Na srečanju v Domžalah so predstavniki občin enotno povzdignili glas proti neenakopravnemu položaju pri pobiranju cestnin na slovenskih avtocestah. Ne puška, cesta jemlje srnjad I Gorenjski lovci so zaskrbljeni: toliko povoza srnjadi na cestah ni bilo še nikoli doslej. V lovski družini Šenčur je bilo od vsega odvzema srnjadi povožene kar 65 odstotkov, na Gorenjskem pa več kot 25 odstotkov. Kraiy - V Evropi in tudi pri nas se je v zadnjem času srnjad zelo razmnožila, spreminja se tudi okolje, v katerem živi divjad. Nove ceste sekajo življenjski prostor divjadi. Lovci preventivno postavljajo znake in posebne, divjadi smrdljive kemične ograje, a vse je več ali manj zaman. Gorenjski lovci zaskrbljeno ugotavljajo, da toliko povoza srnjadi na gorenjskih cestah kot zadnja leta še ni bilo. Samo lovci iz Šenčurja so našteli leta 2002 od skupnega odvzema srnjadi kar 65 odstotkov povožene, malo manj družine Uden-boršt. Sorsko polje, Kranjska Gora, Stol, Bled, Dovje in Be-« gunjščica. Primer: v Šenčurju so lovci odstrelili 27 primerkov srnjadi, povoženih je bilo 51 srn in srnjakov; od skupnega Števila 72 srnjadi je bilo v lovski družini Sorsko polje povoženih 23 živali; kranjskogorska družina je samo na cestah utrpela 50-odstotne izgube. Saj bo kmalu že tako, da ne bo več lovska puška, ampak cesta je- Izbiramo Mojega zdravnika 2004 Krai\j - Gorenjski glas tudi letos sodeluje v akciji Moj zdravnik, s katero boste bralke in bralci izbrali najbolj cenjenega zdravnika/zdravnico, ginekologa/ginekologinjo in pediatra/pediatrinjo. Letošnja akcija je osma, z njo pa naj bi dali priznanje tistim zdravnikom/zdravnicam, ki si to najbolj zaslužijo. Dosedanje akcije so presegle vsa pričakovanja, saj je v prvi akciji glasovalo 2500 ljudi; lani pa že veČ kot .14.000. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. V vsaki številki Gorenjskega glasa bomo med prispelimi kuponi izžrebali bralca/bralko, ki bo pol leta brezplačno prejemal(a) revijo Viva, bralci in bralke pa boste sodelovali tudi v velikem nagradnem žrebanju za praktične nagrade. Med prispelimi kuponi smo izžrebali Darjo Valant, Bodešče 30, 4260 Bled, ki bo pol leta brezplačno prejemala revijo Viva. Akcijo spremlja petčlanska strokovna komisija, glasovanje se bo končalo 21. marca 2004, razglasitev rezultatov in podelitev lasl^avega priznanja Moj zdravnik 2004 bo pred svetovnim dnevom zdravstva 4. aprilom. R. J KUPON > l7po!njfinc kupone poSi|itQn^naslov; Gorenjski glas. Zoisova 1, 4000 Kranj Glasujem za: Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika <00 Mojo ginekologinjo ali ginekologa t Mojo pediatrinjo ali pediatra X PRIIMEK I A \ NASLCr/ % > KRAJ IN TELEFON. .9/ • r»- ^ A rtsm^b (Jovcli^. dj ^o^xOo Mo u(iilniiitini. u? /d pmv n (ick] MrAlan»*üoo Ifmimimrip prrvTifo« oziruTia pi'^ic^ V Ur^'điK^bo^uai) N^otorr^ Jaa uyotuv^ v»r'' .1 Janez Petek (levo) in Tomaž Drolec podpisujeta pogodbo. petek, 13. februarja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN V Žireh bodo igrali Goldonija Sluga gre Evr op o Igralska skupina DPD Svoboda bo v režiji Petra Militareva jutri premierno uprizorila burko Carla Goldonija Galerija vsako leto bogatejša Kranj - V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju so prejšnji teden v počastitev slovenskega kulturnega praznika na ogled postavili dela okrog 50 nagrajencev. Med njimi je tudi v zadnjih letih 35 na novo pridobljenih likovnih del. Sluga dveh gospodov. Žiri - V letošnjem letu na žirovskem ljubiteljskem odru gostuje režiser Peter Militarev, ki je z igralsko skupino DPD Svoboda, ta je v zadnjih letih pod vodstvom Metke Debeljak vsako leto pripravila novo igro, postavil komično igro - burko Carla Goldonija Sluga dveh gospodarjev. Premierna uprizoritev bo v dvorani DPD Svoboda jutri, v soboto, 14. februarja, ob 19.30 uri, prva ponovitev naslednji dan, v nedeljo, ob 17. uri, še ena predstava pa bo čez teden dni v soboto, 21. februarja, ob 19.30 uri. Za uprizoritev burke Carla Goldonija Sluga dveh gospodarjev so se člani dramske sekcije DPD Svoboda iz Žirov odločili z v lanski sezoni. Po dolgoletnem sodelovanju z režiserko Metko Debeljak so letos v svojo sredino povabili uveljav- V predstavi nastopa že izkušena ekipa žirovskih ljubiteljskih igralcev: Vladimir Novak (Pantalone), Barbara Burnik (Clarice), Boris Pečelin (Doktor), Sebastjan Pa-gon (Silvio), Petra Bekš (Beatrice), Lučka Čadež (Fiorindo), Marko Mrlak (Brighella), Katarina Mlakar (Smeraldina) Branko Pečelin (Truffaldino), Robert Bogataj (natakar), Matej Jereb (natakar), Andraž Poljanšek (sluga Pantaloneja), Blaž Podobnik (mali Truffaldinček). Ijenega režiseija na ljubiteljskih odrih od Jesenic do Ljublja-nePetra Militareva. "Skupini se pozna, da je bila doslej dobro vodena in ima odrske izkušnje, igralci pa so tudi vajeni trdega dela na odru," je povedal Militarev, ki je v dosedanji režiserski karieri že večkrat režiral Goldonijeve tekste. Če je prizorišče delovanja potujočih glumačev pri Goldoniju v Benetkah, v žiiovski predstavitvi gostujejo po okoliških krajih. "Slugo dveh gospodarjev sem bral kot klasično delo, hkrati pa delo povezal s sedanjostjo. Sluga kot prispodoba slovenskega vstopa v £U. Sluga, ki zato, da bi preživel, "požre" tudi svojo gledališko skupino. Danes tako kot on deluje politika, služi tistemu, za katerega misli, da bo kaj dobila od njega." Tekst je režiser nekoliko skrajšal, v prvi plan potegnil predvsem dramaturške pomene, ki v prenesenem smislu odpirajo probleme današnjega dne. Jezik v predstavi je sicer moderniziran, a ne v žirovskem narečju. Veliko je situacijske in konver-zacijske komike. Scena, ki jo je prav tako pripravil Militarev, je brezčasna, oder na odru, kostu- začetku na oder pridejo v običajnih . oblačilih današnjega časa, jih na glumaŠkem odru odvržejo in nastopajo v pisanih harlekinskih kostumih Goldoni- mi pa stilizirani, če igralci na jevega časa. Kljub temu da na koncu z odra slišimo "la come-dia e finita", le te ni konec, na oder pride mali sluga Truffaldi-no in tako imamo komedijo še dandanašnji. Igor Kavčič V zadnjem času sta Mestna občina Kranj, kije tudi lastnica Galerije Prešernovih nagrajencev in odbor galerije pridobila sedem novih del za stalno zbirko. Likovnim delom, zbranim v osmih letih delovanja,, so se tako pridružila še dela Franca Novinca, Franceta Slane, Dušana Tršaija, Iveta Subica in Rudija Kotnika. Ob 35 delih, ki so bila doslej pridobljena v galerijo, si na tokratni razstavi, postavil jo je pobudnik in vodja galerije Marko Amež, lahko ogledamo tudi 15 umetniških del Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, ki jih je iz svojega depo-ja za razstavo posodil Gorenjski muzej. "Zbirka bo kazala odličen pregled razvoja uradnega in/ali modnega okusa predstavljenega obdobja. Ta seveda nikoli ni bil enoten, vodila so se neprestano spreminjala, včasih komaj opazno in drugič sunkovito, opazovalce in anali- Režijanke na Gorenjskem Upniškim osnovnošolcem sta pesnica Silvana Paletti in kulturna delavka Luigia Negro v slabi urici predstavili Rezijo in slovensko besedo v zamejstvu. Lipnica - V začetku tega tedna so na OS Staneta Žagarja v Lip-nici pripravili malce drugačno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V goste so povabili pesnico Silvano Paletti in kulturno delavko Luigio Negro iz Rezije, ki sta skupaj z učiteljico slovenskega jezika Natašo Komac iz Kanalske doline predstavili delček življenja, kulture in jezika Slovencev, ki živijo v Italiji. "Rezija je ena lepa dolina, dolga 21 in široka dobre tri kilometre. Tam živi okoli 1300 prebivalcev, ki rumunijo (govorijo) rezijansko. Rezijanski govor pa sodi med slovenska narečja," pravi pesnica Silvana Paletti, ki je Upniškim osnovnošolcem predstavila svoje pesmi v rezi-janšČini in slovenščini. Kulturna delavka Luigia Negro je ob pestrem predavanju osnovnošolcem povedala marsikaj novega: predstavila jim je podobe iz Rezije, tamkajšnja naselja, ljudi in njihove poklice, med predavanjem pa natrosila še marsikatero rezijansko besedo in s tem živo predstavila posebnosti rezijanskega narečja. Poleg govorjene besede so učenci Upniške šole pripravili še nekaj pesmi v zamejskih narečjih. "Predavanje o Reziji tokrat izjemoma gostuje v Sloveniji. Takšna predavanja pripravljajo za skupine, ki jih pridejo obiskat v Rezijo, mi pa smo se odločili, da bomo učencem predstavili skupni slovenski prostor kar v domači šoli," je povedal učitelj glasbe Slavko Mežek, ki je poskrbel tudi za organizacijo proslave na šoli, ravnateljica Upniške osnovne šole Alenka Cuder pa je dodala, da si na njihovi šoli želijo kulturnemu prazniku vsakič znova vtisniti malce drugačen ^ečat. Spela Žabkar, foto: Tina Doki zirai\je sprememb pa je eden glavnih mikov te zbirke," je mnenja strokovni vodja galerije dr. Lev Menaše. Mesto Kranj v slovenskem merilu vsekakor dobiva edinstveno, hkrati pa tudi izjemno pomembno zbirko. Razstava v Galeriji Prešernovih nagrajencev (v Pavšlaijevi hiši na Glavnem trgu 18) bo za obiskovalce v februaiju odprta od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure. Naslednja razstava v sklopu galerije bo v aprilu gostila dela akademskega slikarja in Prešernovega nagrajenca Zdenka Huzjana, do konca leta pajiaj bi se zvrstile Še predstavitve treh Prešernovih nagrajencev oziroma nagrajencev Prešernovega sklada. Igor Kavčič Iščejo Sumljivo osebo Gorenja vas - Po Poljanski dolini visijo plakati, ki vse krajane vabijo na zaslišanje sumljive osebe. Da ne bo pomote, gre za naslov gledališke igre Bra-nislava Nušiča, ki so jo na gledališki oder postavili člani Gledališke sekcije Kluba študentov Poljanske doline. Komedija, ki se je eno leto od ideje do realizacije kaUla v glavah režiserjev Anke Jurjevič in Janeza Jenka, je pretekli četrtek dočakala premiero v občinskem domu v Gorenji vasi. Nabito polna dvorana je že drugo igro Gledališke sekcije KŠPD sprejela s smehom in z navdušenjem, zato igralci obljubljajo več ponovitev. Prva bo v petek, 13. februarja, v Gorenji vasi, druga v nedeljo, 15. februarja, v Poljanah, marca pa bodo nastopali Še na Hotav-Ijah in v Škofj i Loki. Komedija, ki je postavljena v čas vladavine Karadordevičev, na smešen način biča birokracijo in tedanjo oblast, zato igralci obljubljajo obilo sineha in zabave. T. C. fomndiS - . KRAN) i KOMORNI ZBOR slovenska ustvarjalnost www 'ipesem.org ljudska pesem nedelja, 22. februarja ob 1v Gimnaziji Kranj Piše: Peter Zobec Bliskavice o Boštjanu - ali pa tudi z njim •'.v/. - v Prispevki k biografiji Boštjana Hladnika VIII. det Takoj po končanem snemanju me je-Boštjan navdušil z idejo, da je Marini treba utreti pot na svetovno filmsko prizorišče. Svojo domislico je utemeljeval z dejstvom - če bi se v katerikoli bolj razviti kinematografiji, kot je bila naša, prikazalo tako nadarjeno in prikupno dekletce, bi se zanjo začeli puliti menedzerji z imenom. V svojem navdušenju je mene razglasil za njenega menedzerja, kar pa pri nas sploh ni bilo v navadi. Čeprav so njeni starši rekli svoj da za moj novi "poklic", od ^sega tega, seveda, ni bilo nič! Po opravljeni sinhronizaciji dialoga, ko je Boštjan z Maričko potonil v montažo, so me poklicali na Triglav film, kjer so za Bavaria film iz Miinch-1« pripravljali zanimiv film s Hanno Schygullo glavni vlogi. Poleg že utečenih dolžnosti, ki sem jih imel v koprodukcijskih filmih, sem z režiserjem odpotoval na otok Susak, kjer naj hi film v celoti posneli, kjer naj bi se seznanil s tipologijo domačinov in jo upošteval pri zasedbi naŠih igralcev. Ko sem pofoto grafi ral veČino otoČanov, sem se posvetil igralski zasedbi. Da ne bi prišlo do napak pri nemškem snemanju dialogov, so me poklicali München, kjer sem opravil tehnični prevod (na snemanju se je govo- rilo v vseh jugoslovanskih jezikih in številnih narečjih), tako da me kar dolgo ni bilo i' Ljubljano, prav do trenutka, ko je Boštjan kom al Leva. Ko sem se vrnil iz Nemčije, me je mama pričakala z neljubo novico: Boštjan da je zelo bolan, ima trombozo in mora nepremično ležati. Pri priči sem ga obiskal Potožil mi je, kako so se spet spravili nadenj. Medtem ko so ob branju dialogov samo zmajevali z glavami, so po opravljeni montaži nepreklicno terjali (v imenu nevemkakšne morale, sicer pa pod pretvezo dobrega okusa) spremembo marsikaterega iskrivega in duhovitega dialoga in s tem spet okrnjevali, čeprav ne tako sadistično kot pri MaŠkaradi, integriteto filma. Boštjana je njihov odnos tako utrujal in ga prizadel, da je na koncu zbolel za nevarno boleznijo in je dokončno obdelavo filma vodil kot bolnik z grozečo diagnozo. Film je bil sprejet v puljsko areno med kandidate za nagrado. (V dvoranah so se vrteli filmi zgolj iz tako imenovane informativne sekcije.) Boštjanu se je zdravje le toliko izboljšalo, da je, sicer s povito nogo, odpotoval na festival. Mesto in festivalsko vzdušje v mestu, ki smo mu takrat rekli Pula (le redki so ga klicali P ulj), sta ilfe:.... Ker je zmanjkalo denarja za barve, je Boštjan Hladnik z igralcema Markom Simčičem in Marino Urbane razigral črno-beli prizor. - Iz zbirke ARS bila za nas kot Meka za Muslimane - romanje v sveto deželo. Marina je prišla v Pulo v strogem spremstvu svoje tete. Gospo smo lepo sprejeli, a je bila nekoliko razočarana, ko je videla, da je gardedamst\'o samo še muzealna reminiscenca. Čeprav ... Čeprav je bilo delo pri filmu za marsikaterega najstnika, predvsem pa najstnico, včasih alibi pri domačih za nefilmsko nekajdnevno odsotnost od doma. Lev je, tako kot vsi Boštjanovi filmi doslej, doživljal pohvale in graje, da pa je Marina Urbane novo odkritje jugoslovanskega filma, se je enoglasno oznanjalo po kuharjih in areni. Marku Simči-ču pa se je zgodila krivica. Omenjali so dobro odigrano vlogo, ne pa tudi izjemno, kar nedvomno je. Nekateri kritiki so ga celo zamolčali, kar, blago rečeno, sodi v nemarnost brez primere. Poleg uradnega protokola, filmskih predstav, soprireditev in tiskovnih konferenc, se je v Pulju samozvano udomačil tudi neuradni protokol, ki smo se mu od srca priklonili in mu zvesto sledili. če nista prevladovali lenoba in izčrpanost od prejšnje noči, so si sledila kopanja, pozna kosila v okoliških gostilnah ali pa improvizirani pikniki, predvsem pa nočni azil na priljubljeni terasi hotela Riviera, kamor smo se po projekcijah i' areni zapodili in jurišali proti praznim stolom in mizam. Tam so se do jutra razplamenevale debatne filmske strasti, snovali novi filmi, delile vloge, izpolnjevale ali zatajevale stare obljube. Klečeplazniki so pohlevno molčali in čakali pritihotapljen Titov glas z Brionov, razočarani, če je pohvalil črni film s svojo priljubljeno floskulo "konstruktivna kritika". Bolj hrabri so kričali in brusili jezike, kar ni bilo ravno zaželeno, a se je le vse končalo s soncem v jutranjih urah ob zvokih več kitar GORENJSKI GLAS • 8, STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas si Petek, 13. februarja 2004 GORENJKA - GORENJEC MESECA JANUARJA 2004 Na začetku pevka Joži Kališnik • Peter Florjančič Začelo se je novo izbiranje tokrat Gorenjke ali pa Gorenjca meseca januarja. Čeprav je na začetku odziv največkrat nekako '-'upočasnjen", smo bili tokrat kar presenečeni, saj smo dobili že tako rekoč na startu skupno več kot sto glasov. Povedla je pevka Joži Kališnik, ki ste ji prisodili 74 glasov, svetovljan Peter Florjančič pa jih je zbral v prvem krogu 34. Joži Kališnik, doma iz Spitaliča v Tuhinjski dolini, je pred nedavnim uredila in predstavila knjigo z naslovom Kati. V knjigi objavlja zbrano gradivo Kati Turk, pastirice in ljudske umetnice izpod Kamniških planin. Joži pa poznamo sicer predvsem kot pevko pri Avsenikih in še posebej iz zlatega terceta ansambla bratov Avsenik. Peter Florjančič, rojen na Bledu, sicer pa svetovljan, ki je pol stoletja preživel v najbolj mondenih svetovnih mestihi. Je izumitelj in ima več kot štiristo izumov. Pravi, da ga je namišljena smrt vrgla v naročje slavnih in pregrešno bogatih. Zdaj živi na Bledu. Vrnil seje zaradi obljube svoji mami. Vendar pa je razočaran nad današnjim Bledom. Pravi, da je ta ob letošnji tisočletnici na najnižji točki svojega razvoja. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnicami, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu februarju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Helena Resman, Juleta Gabrovška 32, 4000 Kranj. Vrednostna ^isma prejmejo: Irma Smelcer, Grad 40, 4207 Cerklje; Rezka Cebulj, Rodine 60, 4274 Žirovnica in Karmen Avsec, Cesta 24. ju- v v nija 13, 1231 Črnuče. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Jože Arh, Njive 20, 4201 Zgornja Besnica; Andraž Kokalj, Studeno 26, 4228 Železniki; Francka Pintar, Poljane 25, 4223 Poljane; Janez Kern, Čadovlje 9, 4204 Golnik; Francka Zych, C. talcev 8 B, 4270 Jesenice in Janja Neža Breceljnik, Pelechova 3a, 1235 Radomlje (pri blagajni pokažite le osebni dokument). Roclio Triglav Prri 9lQ/ OorenJ/ko^ Prvi 9lQ/ek Oorenj/ke Radiq Triglav Jesenice, d.o.o.» Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj SEDMICA Ne glede na domala izredno stanje, ki vlada v državi zaradi tako imenovanih izbrisanih, teče življenje naprej po ustaljenem ritmu. Vzemimo falcon 2000EX. Neprijeten zaplet z nakupom predragega vladnega letala, ki bi v predvoHlni kampanji za državnozborske volitve utegnil bremeniti Liberalno demokracijo Slovenije, je finančno ministrstvo razpletlo tako, da je z grško ladijsko družbo Genmar s sedežem v New Yorku podpisalo petletno zakupno pogodbo. Pikantne podrobnosti iz pogodbe ostajajo državna skrivnost. Največ, kar je vlada lastnikom falcona 2000EX - torej davkoplačevalcem - blagovolila naznaniti, je, da bo imela grška korporacija letalo v zakupu prihodnjih pet let in sicer za 1,5 milijona dolarjev letne zakupnine. Vladni predsednik Anton Rop, ki je bil v času nakupa falcona finančni minister, je bil nad razpletom problematičnega nakupa tako navdušen, da je na eni od vladnih sej obžaloval, ker nimamo kar dveh letal. Ropu predlagam, da se odreče politični karieri in ustanovi podjetje, v katerem se bo letalske nakupe in zakupe igral z lastnim denarjem. Ker so me tisti, ki so plačani za to, da nesmiselne odločitve ' vladajoče elite v javnosti kolikor toliko argumentirano os-mislijo, najprej prepričevali, da vlada potrebuje novo letalo, zdaj pričakujem, da mi kolikor toliko logično razložijo še novonastale razmere. Namreč to, kaj odločilnega se je med nakupom in zakupom falcona zgodilo, da vlada novega luk- Piše Milena Miklavčič Usode Nadaljevai\je iz prejšnje številke "Nobenih dodatnih kvalifikacij mi ni bilo treba delati, " se spominja Edvard. "Imel sem veliko zjianja, res pa je, da kakšnih akademskih izobrazb za grafično oblikovanje takrat še niso poznali, niti gor niti doma, v Sloveniji. V moji stroki je, tako pred leti kot tudi danes, praksa najbolj pomembna. Iz reklamnega biroja -nizozemskega porekla, sem se čez čas selil i' podjetje Ogilvy & Mather, kije eden največjih birojev na svetu, tudi na Nizozemskem. Leta 1985 sem se odločil za zasebno prakso in začel s svojim podjetjem MLINARDESIGN. Od takrat naprej ponujam predvsem grafično oblikovanje: kompletne hišne stile, oblikujem simbole, opremo in razvoj različnih tiskovin: brošur, agend, knjig, katalogov, embalaže, športnih oblačil, plakatov, opreme razstav v muzejih in še marsikaj drugega. " Zanimalo me je, koliko je sam prispeval k razvoju grafičnega oblikovanja na Nizozemskem. Na marsikaj je ponosen. Tudi na svoje delo na likovni akademiji i- Leeuwardenu, kjer je prišel v stik s številnimi umetniki, s katerimi je pozneje ustanovil PROSTO AKADEMIJO, ki še vedno obstaja, sedaj pod njegovim vodstvom. Njegova grafična dela je moč najti prestižnih mednarodnih knjigah in v številnih BNO knjigah v Amsterdamu (* BNO je njihova oblikovalna organizacija). Edvard je še zmeraj obdržal slovensko državljanstvo. Kakšnega drugega si ni niti želel. Ali sije kdaj želel, da bi si, po žirovsko, zgradil hišo z vrtom, si kupil avto in živel srečno do konca življenja? Spet se je zaslišal tisti značilen smeh, poln humorja, nagaji\'osti in številnih resnih odtenkov. Avta si ne morem privoščiti, ker sem prebogat, reče šaljivo in nadaljuje: "Z ženo sva najprej šla stanovat v blok. Ko je prišel prvi otrok, sva ugotovila, da se z vozičkom, otrokom v naročju in s kakšno vrečko iz trgovine v drugi roki, ne da kar naprej plezati po stopnicah gor in dol. Iz nuje sva vzela v najem hišo. Ker pa je takrat veljalo pravilo, da moraš imeti vsaj dva otroka, da lahko to storiš, sem se pač "potrudil", da smo kupili še enega." (spet smeh) Prvo hišo je Šel izbirat sam. Ves dan je taval po najrazličnejših okoliših, toda nobena mu ni bila všeč. Bila je že noč, sijala je luna, ko je agledal tisto pravo. "Hitro sem šel domov in rekel, hej, Marja, našel sem hišo. Hitro se obleče in gre z menoj. Za hi.^o je bil vrt s kolibo. Oh, to mi pa ni všeč, je rekla žena. Hitro sem jo potolažil, da bom kolibo podrl in da bo imela dovolj prostora, da bo lahko sedela na soncu. Izposodila .vv« si veliko denarja, da sva lahko uresničila sanje ...." Edvard živi v glavnem mestu Erizije, v Leeuwardenu, provinci, ki je znana predvsem po kravah - frizijkah. To je en poseben narod, meni Edvard. T Stroliga nikar suznega letala nenadoma več ne potrebuje. Če odmislim spodleteli poskus imenovanja direktorja računskega sodišča, se po načrtu vladajoče nomenklature odvijajo vsa druga imenovanja direktorjev, šefov in inšpektorjev vladnih uradov, servisov, direkcij, uprav in agencij. Doslej je bilo objavljenih štirideset notranjih in javnih natečajev, imenovanih pa trinajst uradnikov na položaju. Mediji so si vzeli največ časa za ugibanja o tem, kdo bo novi direktor policije. Nihče pa ne ugiba, kdo bo novi direktor urada za preprečevanje pranja denarja. Čeprav ima urad zelo velika zakonska pooblastila. Poleg tega vodi o sumljivih osebah šest različnih evidenc, dosjeje pa si je mogoče ogledati šele enajst let po njihovem nastanku. Na razpis za direktorja urada sta se javili dve osebi. Eden je dosedanji vršilec dolžnosti Klavdijo Stroligo. Če mene kdo vpraša (kakopak me nihče), sem proti njegovemu imenovanju za direktorja tako pomembnega urada. Vsaj z dosedanjim delom si ni pridobil mojega zaupanja. Preprodajalcev drog je kot listja in trave, sumljivih finančnih servisov se tudi ne manjka, predvidevam, da kdo tu in tam utaji davek, hranilno kreditne službe poslujejo brez ustreznega zakona in nadzora, prostitucija cveti, zaslužka od lova divjadi ni nihče sposoben učinkovito nadzorovati, na različnih mestih je skrito ukradeno orožje in čaka na kupca, domala vsak dan komu ukradejo avto in tako naprej. Povsod po svetu se je mafijsko podjetništvo tako razraslo, da resno ogroža nacionalne finančne sheme. Vsak tolar, ki prihaja iz podzemlja, je treba na neki način oprati, v Sloveniji pa ni bil doslej zaradi pranja denarja pravnomočno obtožen niti en kriminalec. Pardon. Leta 2002 je bil neki "nepridiprav" zaradi pranja denarja pogojno obsojen. Kar je kaplja v morje kriminala. Krivcev za nekaznovanje tovrstnega kriminalnega dejanja pa ni mogoče iskati samo na policiji in tožilstvu, ampak tudi na uradu za preprečevanje pranja denarja. Pa še nekaj me moti pri Stro-ligovem razumevanju obveznosti vodje urada. Skladno z zakonom o preprečevanju pranja denarja je urad dolžan javnost na primeren način obveščati o pojavnih oblikah pranja denarja. Klavdijo Stroligo pa se gred javnostjo najraje skrije. Če se skrije zato, ker nima javnosti česa pokazati, ga popolnoma razumem-. Nemogoče pa je to dopustiti. Marjeta Smolnikar ♦ W* * 4 * KOMENTAR Jelko Kacin Manipulacija Vprašanje "izbrisanih" Še vedno in vse bolj lebdi nad vsemi nami in nas priteguje ali mori vsak dan bolj. Čeprav velika večina ljudi misli ali pa se zavestno spreneveda, da se jih to ne tiče, da je to stvar politike, pa "izbrisani" vse bolj zadevajo vsakega izmed nas. Po zaslugi spretne in tudi medijsko podprte manipulacije Janeza Janše se v naši podzavesti ohranja in krepi podoba nekakšnih zlobnih, preračunljivih tujcev iz nekdanje Jugoslavije, ki samo čakajo na droben trenutek naše nepazljivosti, na prvi trenutek našega brezbrižnega spanca, pa se nam bodo približali, izvlekli naše denarnice ter se polastili naših bornih prihrankov in težko prigaranih tolarjev. Za zlobne in škodljive zajedavce naj bi šlo, za povampirjene hudobce, ki so sposobni vsega hudega, saj jih povrh vsega še zagovarjata LDS in ZLSD v Želji, da bi pridobila nove volivce in se ohranila na oblasti. Toda to se ne bo zgodilo, tu je vaš dobri angel varuh SDS, ki bo vedno z nami, ki nam bo stala ob strani in nas bo branila pred vsemi hudimi stvarmi. Pa je res tako? Zelo malo je takih, ki vedo, za kaj pravzaprav gre, še manj pa takih, ki bi se zavedali, kam vsa ta manipulacija pelje. V zavesti sleherne- ga Slovenca je še živa podoba Vinka Hafnerja, ki je nekoč zdavnaj dvignil svoj prst opomina proti početju Slobodana Mi-loševiča in se neizbrisno vpisal v zgodovino, saj nam je prav ta zgodovina pokazala, kam je njegovo početje pripeljalo. Branilci "nacionalnih interesov " nas ženejo iz kroga v krog politične blaznosti, vedno globlje in globlje v temo nezaupanja, strahov pred drugimi, strahov pred drugačnimi v območje neobvladljivega razlikovanja, sovraštva in preziranja nekaterih na nacionalni, verski ali kulturni podlagi. Zdaj, ko smo tako rekoč v EU in NATO in nam nihče več nič ne more, si to lahko privoščimo, zdaj se bomo lahko končno malo "(po)hecali", zdaj lahko malo (pod)kurimo in končno že zmagamo na volitvah, zato problema nima smisla rešiti. Ne, problem je potrebno le reševati, potrebujemo krizo, krizo zaupanja, potrebujemo mobilizacijo za zbiranje podpisov, za vedno nove in nove referendume, naj se ljudstvo odloča in spozna, kako se brani nacionalne interese. Zadevo moramo zakuriti, da bi se vlekla čim dlje, če je le mogoče do samih volitev. In kaj je jedro problema? Jedro problema je očitna napaka v sistemu in v naši zakonodaji. Takrat so napako spregledali in zaradi posledic spregleda napake nekatere tujce izbrisali iz registra stalno prijavljenih. Ni šlo za slovensko državljanst\'o, saj za državljanstvo niso prosili. Za državljanstvo so lahko do roka zaprosili vsi, toda mnogi niso. Kdor ni zaprosil, ni mogel postati naš državljan in je postal in ostal tujec. Toda tujce so razdelili na "Tujce" in "tujce" ali kot bi rekel Ivo Hvalica, na "tujce pod B". Te so enostavno izbrisali, zato je napako potrebno popraviti in to za nazaj, v čas, ko se jim je izbris zgodil. Vlada je ob upoštevanju zahteve Ustavnega sodišča zdaj v Državni zbor vložila tako imenovani "sistemski zakon ", ki celovito ureja to vprašanje in z njim nadomešča nepotrebni "tehnični zakon ", toda opozicija se ne da in na moč ropota v obrambi nacionalnih interesov. Zakon je že prestal drugo branje in ga čaka le še zadnja obravnava, kar pa opoziciji nikakor ni všeč, saj se 5 tem zgodba zapira. LDS in ZLSD želita omejiti in zaustaviti "referendamanijo", da bi, če že moramo, o več referendumih lahko odločali naenkrat in le enkrat, SDS, NSi in SLS pa zagovarjajo vedno v • v nove m nove množične in neposredne preizkuse ljudske volje. Vrtiljak slovenske politične in nacionalistične blaznosti bi morali zaustaviti čimprej in čas je za Hafnerjev prst. Toda to ne bo dovolj, zato bo hkrati potrebna tudi kakšna odločba s podpisom ministra za notranje zadeve in politična volja, da se zgodba konča. Te pa ni in ni, zato SDS vodi kolo in s političnega prostora uspešno briše SLS in Nsi. "Tam mije všeč zato, ker so zelo podobni nam, Slovencem. V Holandiji so manjšina, toda imajo svoj jezik in svojo kulturo. " Edvard zase pravi, da ni nikoli imel kakšnih posebnih načrtov, zmeraj ima pa sanje, ki jih, po naključju, rad uresničuje. Večkrat so celo preroške. "Po duši sem bolj umetnik kot oblikovalec, " reče. "Veseli me, da bom v prihodnjih mesecih veliko razstavljal. Da bom komuniciral z ljudmi preko svojih umetniških del." Vsak dan si vzame vsaj uro časa za sprehod. Ima psa in z njim oblezeta bližnje travnike in gozdove, prepodita kakšnega zajca. Tudi ko se vrne domov, i' Žiri, rad "leze" po poteh, ki jih drugi ne poznajo. Hodi skupaj z ženo. In kaj neseš s seboj, ko se vračaš nazaj v Holandijo? "Šnopc!" Preprost odgovor, podkrepljen s smehom. Toda takoj nato mi pove, da ga klien-tom nikoli ne ponuja. Prepričan je, da bi mu zamerili, če bi jim silil tako močno pijačo. Ali imaš občutek, da si se po toliko letih morda že izpel? "Ne, ni govora (zelo odločno)! Veš. "kuga je"? Določene strasti z leti dobijo nov. drugačen pomen, nič drugega .... seveda različno za žensko in za moškega. V Afriki, na primer, si moški še pri devetdesetih lahko privošči harem in ima otroke, stare leto, dve. Ženska je po meni le "pomočnica", prijateljica, babica ... V tem je bistvo. "An die nakul na zgari"! Zraven tega še vedno, "čez ret skočim na konja .... Ostalo si pa sama razloži.... /" Petek, 13. februarja 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GU\S • 9. STRAN H of er sporoča TANDIL tekoče pralno sredstvo že pri 30 zelo učinkovito proti maščobi, primemo tudi za zelo močne madeže • Color ali • Ultra-Plus v plastenki 1,51 f g k SIT I vsebina zadosWl® i S 30 pra"' i' SfT 1.019 €4,29 zadoswi® za 20 P^"' rgi KURFEiN tekoče pralno sredstvo, fino € 2,49 v plastenki 1,5 > tf^a .IL i; usmjss ALIO sredstvo za pomivanje posode, tabletke 3-stopenjski učinek, v zavoju 100 kosov 1.612 €6,79 • .ce^...;,^; t« OPTIWISCH čistilne gobice z ostro stranjo v zavoj Ü 5 kosov rnttGiim^-*' ♦ ^ srr s 155 €-,65 . , 1-1 * 'J, t r» I 's t ^ 5)99 pralni prašek • Ultra-Pius ali • Coior . v zavoju 3 kg «.*.. ^ ^ «* «* ^ «v ' •••S«-- .•^»i.v. •,. n». v . » rf'.,'-. s* ^ -p; WO FIX dišeče tekoče sredstvo za WC • Lemon aii • Ocean v zavoju 2 X 50 m 544 €2,29 WC FIX osvežilna tabletka za WC • IVleeresfrisch ali • Citrofriscli v zavoju 3 X 40 g 1 f ^ f > i ^ / v ♦. < #. 1 * ^ * •• » ,« ^ «v 4 v* 4 » * > WC FIX dišeče sredstvo za WC, gel »različne vrste, v plastenki 200 m SIT I f s ^tegtfvv-jii it. imift^Mf^TMO I ir '* 330 €1,39 SIT 235 € "jSQ > < 5 J • > ALIO čistilno sredstvo za kopalnico, kuhinjo ali steklo v plastenki 750 ml 402 €1,69 i i i : OPTIWISCH čistilne krpe iz finih vlaken v zavoju 2 kosa I SIT 710 ! €2,99 > > • www. h of e r. at Hofer KG, A-4642 Sattledt, Hofer Straße 1 ärr 235 € "jQQ ALIO gobaste krpe v zavoju 7 kosov Hofer Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala, Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij. Avstrijsko podjetje, ki že več kot 30 let uspešno dela na področju grafičnega oblikovanja, prodaje in postavitve reklamnih vitrin na občinskem nivoju - občinske kronike išče sposobnega samostojnega terenskega komercialista (m/ž) Kandidat mora biti komunikativen, imeti mora prodajni talent in vsaj nekajletne izkušnje v prodaji grafičnih storitev (primerna starost od 38 do 55 let). Ponujamo dolgoročno, resno sodelovanje. Prošnje z dokazili poslati na naslov INTERSTAN, d.o.o., Pod vinogradi 33/H, 2000 Maribor ali po E-mailu saler@siol.net. ® Rciclio Tfigloy PH 9I0/ GerenJ/ke^ Prvi 910/ck OereiiJ/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice. 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Zdravstveni dom Bled in Zdravstveni dom Bohinj objavljata dve prosti delovni mesti: zdravnik splošne/družinske medicine eno prosto delovno mesto je v ZD Bled in eno v ZD Bohinj Pogoji: - zdravnik s končano Medicinsko fakulteto, opravljenim strokovnim izpitom in sekundariatom ali zdravnik specialist splošne medicine - končana specializacija iz splošne medicine, - veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije za področje splošne medicine, - državljanstvo Republike Slovenije, -vozniški izpit B kategorije, - poskusno delo tri mesece, - znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bo za obe prosti delovni mesti sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj oziroma po dogovoru. Možnost službenega stanovanja v ZD Bohinj. Rok prijave: do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, OE Zdravstveni dom Bled in Bohinj, Mladinska cesta 1, 4260 Bled. o izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. GLAS Za vas beležimo Ča.s! PUSTNI KARNEVAL 10.00 uri/Slovenski trg ^ Sprevod ScnCurskih Godlarjev, Kurentov, ( ff4rni^t»h hiit^iic^ m USTNA SOBOTA 20.00 uri/Dvorana Priimkovo t. iBCKJATt NAr.RADE: 7r dfUvnicr USTNI lOKfcK 20.00 Uf4/Dvorana Primskovo CBOCATt NACRAÜE: ; -N /fi nAj pmam^/no m^^fco • 50 000 ^ITI r'^ 2a ndi puvino skupino • 100.000 SI F! • ■ » 7Ä niij rn^skn na remo •Opf I' - 100 000 ^IT' "" ZAyAVA v skupino DOUBLE TROUBlf (Zo itudcnic 2 vchavno izkaznico pro$t vscop» osuli v$iopn»n4 500 bi I) Brtipla^m avtobusni prevoi Uprod FOV ob 20.30 \t% 21.00, naraj ob 1.00. a LOMM$H9 M domMU.com* tofO^ ----- SHY •H —.«»•'.4^ KIIAN^ Adrtal^ OLAS ft MTW. : nx rmlovIn'H« 1 GORENJSKI GU\S • 10. STRAN PREHRANA, MODA / info@g-glas.si Petek, 13. februarja 2004 KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Srčki za valentinovo Za vas izbira Danica Dolenc •••f^-" T '.v V--T *» .t» Jutri, v soboto, bo valentinovo. Ne pozabite na srčke. Če le morete, jih specite sami doma In jim dajte osebno noto; še bolj boste presenetili svoje najbližnje in še raje se boste imeli. - Foto: D. D. Jutri bo valentinovo in brez srčkov res ne bo šlo. Smo se že zastrupili s tem praznikom! Svojim dragim lahko poklonite srčasto bonboniero, kaj lepega skritega v škatlici v obliki srca, lahko spečete torto v obliki srca, ali pa kar piškote in piškotke, ki jih preprosto oblikujemo s srčastimi modelčki. To bo še najbolj enostavno. Dušena govedina 1 večji kos govedine (1 do 2 kg), čebula, gomoljna zelena, 1 korenček, 2 stroka česna, belo vino, 10 dag masla. Govedino dobro operemo, osušimo in takoj nasolimo. Nasoljena naj čaka vsaj 2 uri. V posodo, v kateri bomo govedino pekli, damo malo maščobe in pol zajemalke vode, na pol prerezano čebulo, nekaj koščkov gomoljne zelene, korenček, česen. Na to zelenjavo položimo meso in postavimo na ogenj. Meso počasi dušimo pol ure, nato prilijemo kozarec kiselka- stega belega vina ali roseja in dodamo žlico do dve surovega masla. Posodo zdaj tesno pokrijemo in v kakšnih dveh urah zdušimo do mehkega. Če je potrebno, prilijemo še malo juhe ali vode. Če bomo dušeno govedino ponudili toplo, ji dodamo še omako. Omaka: zelenjavo in maščobo v kozici prepasiramo ali pretlačimo; tik preden jo ponudimo, jo pokapljamo z malo limoninega soka. Dušena govedina je odlična tudi hladna, zato bi bilo morda prav, da bi naenkrat pekli večji kos (prihranimo pri energiji) in bi bilo mesa za dva obroka. Svinjski zrezki v marinadi 4 debeli svinjski zrezki, olivno olje, 5 brinovih jagod, list lovora, 3 stroki česna, pol pe-terši^eve koreninice aH košček gomoljne zelene, sol, mlet poper. Marinado pripravimo iz nekaj žlic olivnega olja, strtih brinovih jagod in lovora, drobno se- sekljane peteršiljeve koreninice (ali zelene), strtega česna, malo soli in ščepca popra. S to mešanico premažemo vso površino zrezkov (lahko tudi karejev) in jih pustimo na hladnem vsaj tri ure, najbolje pa čez noč. Zrezke nato osušimo in jih na maščobi z vsake strani pečemo po 10 minut. Medtem marinado malce zalijemo z vodo, dobro prevre-mo, vmešamo žlico moke, dodamo kozarec vina, če je potrebno, dosolimo, spet prevre-mo, položimo vanjo zrezke, Še enkrat prevremo in ponudimo. OlginI srčki za valentinovo 60 dag moke, 40 dag margarine, 20 dag sladkorja v prahu, naribana lupinica ene limone, 1 žlička ruma, 1 jajce. Margarino na drobno zdrobimo med moko, dodamo še vse druge sestavine in zamesimo trdno testo, ki naj kakšno uro počiva. Nato ga razvaljamo za nožev rob na debelo in izrezujemo večja ali manjša srca. Spe-čemo jih svetlo rumeno in ohladimo. Ohlajene premažemo z glazuro, ki jo poljubno obarvamo. Sladkorna glazura: Z mešalcem penasto stepemo 1 beljak, dodamo malo sladkorja v prahu in malo limoninega soka, ter stepamo tako dolgo, da postane masa tako gostljata, da se da mazali. Glazura je lahko bela, lahko pa jo po želji obarvamo: Če hočete, da bo rožnata, kot je na naši fotografiji, ji dodajte jagodni liker, za rdečo bo prišel prav borovničev liker, za zeleno melisin ali metin itd. Po vrhu lahko namazane piškote še po-tresemo z barvnimi drobtinicami, s sladkimi perlicami, lahko pa pustimo malo bele glazure in na obarvane srčke kaj lepega napišemo ... ' Poročne obleke za vsako nevesto Misson Studio iz Ljubljane, ki za mladoporočence organizira poroko od a do ž, je v sodelovanju z Grand hotelom Union ob razstavi "Poročni utrinki" - vse za poroko, pripravil tudi modno revijo poročnih oblek, spodnjega perila, obutve in nakita. Ljubljana - Prvič v Sloveniji se je eno od podjetij, ki se ukvarja z organizacijo porok, odločilo, da svoje storitve predstavi mladoporočencem, ki pogosto ne vedo, kaj vse obsegajo priprave na poroko in na kaj vse je potrebno pomisliti. Vedno več ljudi se zato odloči prepustiti organizacijo poroke profesionalcem, ki poznajo tudi pasti, v katere se lahko ujame "finančni žep" mladoporočencev. Misson Studio iz Ljubljane, ki se ukvarja z organizacijo porok in drugih svečanih dogodkov, je v ta namen skupaj z Grand hotelom Union, ki se v prihajajoči pomladanski poročni tok vključuje prvič s pravkar prenovljenimi dvoranami, odlično gostinsko ponudbo ter celostnim poročnim aranžmajem, vključno z romantičnimi pozornostmi,-v soboto, 7., in nedeljo, 8. februarja, pripravil razstavo poročnih storitev več kot petdesetih proizvajalcev, ki so kakorkoli povezani i---, ■. p-T . . . Z izvedbo poročnega slavja. Mladi in njihovi bližnji od blizu in daleč, ki se pripravljajo na poročno slavje ali pa se še bodo, so si v velikem številu ogledali vabila, zahvale, kohfetne aranžmaje, priložnostna darila, cvetlične in balonske dekoracije, se posvetovali in ogledali lokacije poročnega obreda, se seznanili s fotografskimi in video storitvami, glasbo, zabavo in animacijo, z dobavo in preskrbo hrane in pijače (cateringom), z možnostmi oblikovanja poročnega make-upa in pričeske ter svetovanja pri izboru primerne obleke in obutve (styling), izbor poročnega potovanja, celo z izvedbo ognjemeta ter profesionalnim osebjem, ki so povezani za ubrano izvedbo slavja: varnostna služba, služba za hostese in vodja protokola. Vrhunec prireditve je bila gala modna revija poročnih oblek, poročnega spodnjega perila, nakita in obutve, ki so jih prispe- vali domači in tuji proizvajalci. Poročne obleke, ki so bile na ogled - med njimi je bilo le nekaj moških - so bile res raznolike in za vsak okus. Od klasičnih bogatih, bohotnih, celo s krino-linami, z vlečkami ali brez, v finih, svetlečih materialih, s pre-finjenimi vzorci in tkanjem, vezeninami, čipkami, tančicami, pa vse do modernih krojev v beli, krem, zeleni, marelični in rumeni pastelni barvi. Moških oblek je bilo bolj malo in večina je bila temnih, prav tako klasičnih ali na frak, svetla je bila samo ena. Posebna pozornost je bila posvečena poročnemu spodnjemu perilu, ki naj bi bilo za to priložnost nekaj posebnega - v materialu, kroju, modelu in tkanju, - prav tako nakit in čevlji. Za vse, ki so si modno revijo ogledali, je bila to prava priložnost dobiti vpogled v poročno ponudbo in si izoblikovati poročni okus. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Čokolada, sladka razvada V teh dneh se številnim ljudem misli in pogledi ustavljajo na rdečih, šumečih in vabljivih zavitkih čokolade in čokoladnih izdelkov, ki na obloženih policah čakajo na svoje Valentine in Valentinke. V simbolu ljubezni so strokovnjaki nedavno ugotovili, da ima tudi zdravilne učinke. Tedenski jedilnik Nedela - Kosilo: goveja juha s fritati, dušena govedina, omaka iz zelenjave, krompir v koscih, vložene pečene paprike, ocvrte miške; Večerja: jabolčna omleta, sadni sok. Ponede^ek - Kosilo: opečena jetrca s čebulo, pire krompir, v kisu vložena pesa, sadje; Večerja: mlečna kaša, kakav. Torek - Kosilo: mesno-zelenjavna enolončnica, palačinke s skuto; Večerja: ocvrti osliči, radič s krompirjem. Sreda - Kosilo: rižota s piščancem in zelenjavo, mešana solata, kompot; Večerja: krompir v oblicah z maslom, vroČe mleko. Četrtek - Kosilo: krompirjeva enolončnica s kislim zeljem in suho svinjsko kračo, črn kruh; Večerja: topli sendviči s sirom, bela kava. Petek - Kosilo: fižolova juha z domačimi rezanci, sirovi štrukeljci, kompot; Večerja: tunina iz konzerve, vložena paprika, zrnat kruh. Sobota - Kosilo: grahova juha, svinjski zrezki v marinadi, pire krompir, zelena solata; Večerja: jabolčni zavitek s skuto, sadni sok. Dolgo časa je trajalo, da je človeštvo dobilo slaščico, ki je danes med vsemi slaščicami na svetu daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena. Čokolado so najprej uživali kot pijačo. Indijanci Južne Amerike so zelo cenili vrednost kakavovca in iz njegovih zrn pripravljali močan napitek, ki naj bi dal takšno moč, daje človek lahko hodil po hribih cel dan brez hrane. Verjeli so, da neizmerno okrepi življenjsko moč in vsakršne sposobnosti, da poveča odpornost in preganja utrujenost. Pitje čokolade so prevzeli španski osvajal- VPIS • GORENJSKA REGIJA: KRANJ: sobota, 14. februar 2004 RECEPCIJA HOTELA CREINA KRANJ ob 13.30 uri f Zaradi izjemnega zanimanja mladih Modni klub Ljubljana pripravlja MANEKENSKO Šolo, namenjeno dekletom in fantom od^ 10. do 18. leta.. Tečaj bo obsegal 16,solskih ur, na katerem se bodo dekleta in % fantje seznanili in naučili manekenske hoje in poziranja, nege in ličenja obraza, kulture obnašanja ter urejanja pričesk. SPREJMITE IZZIV - PRIDRUŽITE SE NAM! ci in jo skupaj s kakavovcem prenesli v Evropo, vendar se zanju ljudje sprva niso zmenili. Šele tristo let kasneje, ko so izpopolnili pridobivanje topljivega kakavovega prahu in iznašli tablico čokolade, je zanimanje za čokolado naraslo. Prvo čokolado je na trg poslalo bristolsko podjetje Fry okrog leta 1747, najbolj pa so jo izboljšali Švi-carji, h katerim je prišla dokaj pozno, okrog leta 1819. Leta 1875 je svet dobil prvo mlečno čokolado. Danes je Čokolada znana po vsem svetu. V Sloveniji njena priljubljenost vse bolj narašča, še posebej ob praznikih. Lani naj bi jo vsak Slovenec na mesec pojedel okrog 150 gramov. Čokolada vsebuje veliko enostavnih sladkorjev, ki so lahko prebavljivi in se hitro absorbirajo, zato je vir takojšnje, hitre energije, ki koristi predvsem ljudem s težkimi telesnimi obremenitvami, kot so na primer športniki. Deluje že 30 do 45 minul, potem ko jo zaužijemo. Vsebuje snovi, ki delujejo afro-diziČno, podobno kol kava in čaj pa tudi kofein in teobromin, ki spodbujala osrednji živčni sistem in delovanje možganov, da ostanemo budni. Fenilelilamin podobno kot amfetamini učinkuje predvsem na čustveno plimo in oseko v zaljubljenosti, zvišuje pa tudi raven serotonina, "hormona sreče" in zato naj bi bila čokolada po ninenju nekaterih 'naravno zdravilo' za zlomljeno srce. A Čokolada tudi redi, zalo seje mnogi lotijo z zadržano slado- slrastjo in to upravičeno. 100 g čokolade ima približno od 550 do 600 kalorij in če sladkorji ne izgorijo kmalu med gibanjem, se spremenijo v maŠČobe in tri-gliceride. Maščoba je tudi v čokoladi. Kar dve tretjini jih je nasičenih in te slabo vplivajo na krvni obtok. Mlečna čokolada vsebuje tudi 10 mg holesterola, za to naj bi seje ljudje z visoko koncentracijo maščob v krvi raje ogibali. Zdravilo za srčne rane No, nedavno so vseeno na svoj račun prišli tudi ljubitelji čokolade in vsi, ki v njej iščejo uteho pri ljubezenskih srčnih težavah. Na kongresu evropskih kardiologov avgusta lani v Amsterdamu so objavili presenetljivo novico, da čokolada preprečuje infarkt, saj naj bi ob nezdravih maščobah in kalorijah vsebovala tudi snovi, ki delujejo zaščitno na srce. To so polifenoli, ki preprečujejo oksidacijo "slabega" holesterola v obliko, ki poškoduje arterije, s čimer preprečuje nastanek arterioskleroze. Dokazali so tudi, da čokolada zviša raven "dobrega" holesterola za 10 odstotkov in s tem zmanjša tveganje srčnih komplikacij za 20 odstotkov. Temnejša, kot je čokolada, bolje deluje, saj vsebuje visok delež antioksidantov, ki pripomorejo k zaustavitvi naraščanja raka. Prisoten je v mlečnih in temnih čokoladnih izdelkih, ne pa v beli čokoladi. To naj bi bili izjemno kakovostni antioksi-danti, ki naj bi presegali moč vitamina C in E. Čokolada naj bi bila učinkovita tudi pri uravnavanju imunskega sistema in naj bi telesu pomagala, da si opomore od stresa. Najbolj primerna je čokolada z veliko vsebnostjo kakavovih zrn ter z malo sladkorja in olja, a ob tem ne smemo pozabiti na sadje in zelenjavo. Katja Dolenc + Petek, 13. februarja 2004 ZANIMIVOSTI, OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN dvorec Visoko res zaklet? Konec februarja poziv za investitorje v dvorec Visoko. Podžupan občine Gorenja vas -Poljane optimistično napoveduje, da bi dvorec lahko zaživel že čez dobrega pol leta. v Visoko - Ob glavni cesti med Skofjo Loko in Poljanami stoji dvorec Visoko. Pred dvorcem je kip pisate^a Ivana Tavčarja in nekakšna spominska tabla, ki redkobesedno opozarja na bogato zgodovino nekdaj slavne domačije. Obiskovalca, ki se znajde pred dvorcem, tam pričakujejo še razbita okna in zaprta vrata. Takšna je videti Tavčarjeva zapuščina že nekaj let. v Čeprav je Visoko znotraj meja škofjeloške občine, je občina Gorenja vas - Poljane skoraj 75-odstotna lastnica dvorca. Dobrih 10 odstotkov pripada žirov-ski občini, ostanek pa je v lasti občine Skofja Loka. Občina Gorenja vas - Poljane ima torej največ besede pri usodi dvorca. Izidor Mrak, podžupan občine Gorenja vas - Poljane, se s problemom dvorca Visoko ukvarja že nekaj let: sprva kot predsednik Krajevne skupščine Poljane, zdaj pa v vlogi podžupana občine Gorenja vas - Poljane. "Marsikdo mi je rekel, da je Visoko zakleto, saj veste, zaradi zgodb o čarovnicah in raznih izgubljenih denarjih. Mislim, da je bil dvorec dovolj časa zaklet in da je že čas, da se nekaj premakne na bolje," optimistično napoveduje Mrak. Pri ureditvi Visokega bomo sodelovali s Skofjo Loko, zato bomo konec februarja skupaj objavili poziv za zainteresirane investitorje. Upamo, da bo dvorec Visoko do septembra dobil novega najemnika," pravi Mrak in doda, da seje nekaj posameznikov že zanimalo za oživitev dvorca. Z najavami, da pri iskanju novih najemnikov Visokega verjetno ne bo težav, soglaša tudi škofjeloški župan Igor Draksler. "Ne strinjam pa se, daje dvorec v slabem stanju, saj je poslopje vzdrževano. Edina škoda je v tem, da je dvorec prazen," meni Draksler. In zakaj je dvorec že toliko časa prazen? "Pred nekaj leti je Izidor Mrak, podžupan občine Gorenja vas - Poljane. bilo sodelovanje med občinami preslabo, da bi se lahko karkoli dogovorili glede tega vprašanja," pravi podžupan občine Gorenja vas - Poljane. Zdaj se je, pravi Izidor Mrak, sodelovanje precej izboljšalo. Opravljenih je bilo veliko medobčinskih pogovorov, na katerih je bilo govora tudi o Visokem. "V ozadju vseh naših pogovorov niso bili dobički: gnala nas je želja, da končno uredimo dvorec," pravi Mrak. Vse kaže, da bodo pri razporejanju deležev dvorca Visoko še vedno obstajala nerešena vprašanja. Občina Gorenja vas - Poljane si bo, pravi podžupan te občine, prizadevala pridobiti ži-rovski 10-odstotni delež. Andrej PoljanŠek, tajnik občine Žiri, nam je povedal, da si bodo oni prizadevali pridobiti lastninski delež občine Škofja Loka na Vi- sokem. PoljanŠek ta prizadevala razloži z besedami, da imajo Ziri trenutno zelo majhne lastninske deleže v več objektih, če pa te deleže združijo na enem mestu, torej na dvorcu Visoko, ki je od vseh omenjenih objektov najbližje Žirem, bodo imeli vsaj en objekt, pri katerem bodo imeli "kaj besede Kakorkoli že, občina Gorenja vas - Poljane si kot večinski lastnik Visokega prizadeva najti nekoga, ki bo pripravljen vložiti čimveč sredstev. "Radi bi, da dvorec zaživi. Zahtevamo samo to, da se tam ohrani Tavčarjev duh, da bo tam Tavčarjeva soba, da bo okolica urejena. Poleg tega načrtujemo tudi ureditev brvi oziroma mosta do dvorca čez Soro," pravi podžupan občine Gorenja vas - Poljane. Po besedah škofjeloškega župana si pri bodoči ureditvi dvorca Visoko niso zastavili nikakršnih ciljev. "Vse, kar smo načrtovali doslej, se je izjalovilo. Lahko rečem le, da bomo gledali na to, da bo ponudba dvorca zanimiva za javnost," je dejal Draksler. V preteklem desedetju v dvorec skorajda nihče ni nič vložil. "Omenim lahko le 8 milijonov tolarjev, od tega 1,8 milijona republiških sredstev, ki so bila namenjena obnovi kozolca, to pa je bilo tudi vse, kar je bilo v dvorec vloženega v zadnjih petih letih," pove Izidor Mrak. Dejstvo je, da vse tri občine, lastnice dvorca Visoko, soglašajo, daje čas za korak naprej. Soglašajo tudi, da bi bilo na Visokem potrebno narediti nekaj, kar bi privabilo obiskovalce in živelo v Tavčarjevem duhu. Čas pa bo pokazal, ali bo Visoko zaživelo ali pa bo še naprd ostalo zakleto. Špela Žabkar, foto: Gorazd Kavčič Dvorec Visoko naj bi zaživel do septembra. Mozaik z vedno težjimi projekti Po lanskem uspehu z Impro večerom gledališka skupina Mozaik pri jeseniškem Varstveno delovnem centru (VDC) načrtuje musical "Glasba skozi čas". Jesenice - Gledališko dejavnost varovanci VDC-ja Škrat pod mentorskim vodstvom Nataše Pristov Trček gojijo in nadgrajujejo že šesto leto. Začeli so z lutkovno predstavo, po dobrem letu pa prešli na improvizacijo (nasvet Nataše Burger po izkušnjah pri tovrstnem delu z osebami, ki imajo motnje v razvoju, na Češkem). "Začeli smo z vajami in nisem mogla verjeti svojim očem. Obvladovali so vso spontanost in prikazali svoje ideje ter gibe v različnih situacijah," potrjuje Nataša Pristov Trček. Dve leti so se trudili in vadili ob vsaki priložnosti, da bi predstavo lahko enkrat pokazali javnosti. "Ni nam vzelo volje niti to, da se razen v gimnazijah ter impro klubih in ligah nihče ne ukvarja z gledališko improvizacijo." Junija 2002 so navdušili občinstvo s prvim Impro večerom, lani ob letu z naslednjim, kije ob pomoči moderatorja gimna- zijca Nejca Kikla že potekal z vključevanjem gledalcev. Opogumljen, da s trdim delom zmorejo zahtevne predstave, gre Mozaik letos naprej in se loteva musicla s sedaj še delovnim naslovom "Glasba skozi čas". K sodelovanju bodo povabili jeseniške osnovne šole. Gimnazijo in Glasbeno Šolo. "Ta projekt bo res spektakulären, tako kostumsko, glasbeno, plesno in dramsko. Tudi sedem menjav scene bo zahtevalo precej strokovnega znanja, da ne govorimo o svetlobnih efektih in ozvočenju," razlaga mentorica, ki jo je k izboru zvrsti spodbudila želja po združitvi glasbenih in ritmičnih sposobnosti varovancev. Po vsebini bodo predstavili zabavljaŠko glasbo, Šansone, kabareje, pomembno pa je, da se ob sodelovanju z jeseniškimi šolami vključijo v širše okolje. M end i Kokot v iKga k.1 vyoj/vi O 10 SIT za bistre glavce v mesecu februarju bomo od vsakega nakupa nad 1000 SIT namenili 10 tolarjev za nakup računalniške opreme za petnajst knjižnic v Sloveniji, ki jo najbolj potrebujejo. Tušev Sisbnl Hobičelt bo tako omogočil najmlajšim dostop do znanja, Interneta in zabave. ★★★ Kjer dobre stvari delamo vsi Dobrodelno akcijo je omogočil Tušev dobrodelni sklad skupaj z dobavitelji. Ponujamo vam gotovinske kredite do 6 let, Id jih odobrimo v 24 urah od prejema vloge. Smo ena redkih bank v Sloveniji, ki vam nudi možnost izbire med tremi različicami kredita: EURO klavzulo, EURIBOR ali nominalno obrestno mero. Vlogo za kredit $ seznamom potrebne dokumentacije najdete no naši spletni strani ali nas pokličite in vam jo pošljemo na dom. V naši poslovalnici na Zoisovi ulici 1 v Kranju smo podaljšali delovni čas, tako.po novem poslujemo od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro. Krediti Raiffeisen Krekove Banke - enostavno več možnosti, več izbire. 080 10 08 krediti@r-kb.si, wsvw.r-kb.si Raiffeisen KREKOVA BANKA Z nami gre lažje GORENJSKI GLAS •12. STRAN NOMINATOR / gorazd.sinik@g-glas.si Petek, 13. februarja 2004 Gorazd Šinik Ena "domača" iz našega ured- v ništva. Se preden je v veljavo stopil Kebrov zakon, še ko so ga imeli v parlamentarnem branju, je pri nas v "redakciji" že začel veljati. Prvič je bilo malce čudno, ko nismo za rojstni dan nazdravili s kozarci penine ali vina, zdaj smo pa že vajeni in se odžejamo iz "tetrapakov" in plastičnih kozarcev. No, ni čisto tako, sem in tja imamo kak "glaž". In tako je bilo pred dnevi, ko so se ob torti zbrali naši tridesetletniki, gor in dol za kako leto in naši Mateji bili v pomoč, ko je zarezala v rojst-nodnevno torto. Pa ni bilo enostavno. "No, no, ej no,..." jo je Igor K. prijel za roko, spodbudno pogledal izpod Čela in jo prepričal, daje slej kot prej potrebna slika ob torti. In z malce tru- 9 nominator^ dobrih energijah, kulturnik Igor K., ki si je pred dnevi pristrigel legendarno dolge lase, Renata Skrjanc, po novem Blejčanka -ne Blejka in Simon Šubic, naš trenutni dopisnik iz Strasburga, kjer domuje Evropski parlament. Okusna torta, dobra družba. "Haloooo G. ..." me pokliče po imenu iz mladosti, ki si gaje sam omislil, francosko obarval in ga kar ne pozabi. No, si rečem, mora biti pa res dobre volje. "Kaj bo dobrega, Sandi," čeprav je za ves preostali svet Muri. "Kje si, kaj počneš?" kar puhti energija iz gsmja. "Ceki-ram mejle, v pisarni, kje naj bom,...!" "Smučke na ramo. Sandi Murovec in Gorazd Šinik greva, greva,... prepričuje, medtem ko se spogledujem z novim Dellom, prenosnikom. Gorazd Kavčič, Špela Žabkar, Katja Dolenc, Igor K., Mateja Rant, Renata Škrjanc in Simon Šubic. da je nastala slika za spomin in vam na ogled. Okoli torte slav-Ijenke Mateje Rant, spremlja dogajanja v občini Mengeš in problematiko šolstva, so stopili podobno stari, naš fotoreporter Gorazd Kavčič, ponovno naša Špela Žabkar, ki se je pred kratkim vrnila iz Beograda, Katja Dolenc, ki vam piše o našo novo tehnološko pridobitvijo in vzporedno poslušam neubranljiv klic Sandija Murovca - Murya. Kaj čem, si rečem, v pisarni ne bo nič novega. Druga slika. Krvavec! "Sezuj smuči!" veli Muri z drugačnim glasom. Hm! "Od tega trenutka pozabi, kako si smučal zadnjih 30 let. Ne znaš več, jasno!" "Ej, Sandi,...." "Nič ej. Ni kolen, ni odklona!" Da bi mi kdo rekel, da sem bom še kdaj uČil smučat, bi mu rekel, da je nor. Pa sem nataknil 90 cm dolge smučke in Murijev UPS - nova in že patentirana metodika učenja smučanja seje začela. Na "bajbi liftu", na otroški. V zavoj sem se porival s palicami. Po obeh robnikih je vleklo v zavoj. "Ne tako, ni kolen, ni odklona," me prepričuje, oba pa vzbujava polno zanimanja. Potegnem prva dva "trebuha", lepa okrogla zavoja in v snegu ostane vzporedna sled. "Tako, bravo, samo pozabi na avtomatizme nekdanje smu-čarije," spodbuja Muri. Po dveh urah učenja grem na 120 cm smuči, ki jih je naredil Rossig-noL 11-metrski stranski lok, nora smučka. Zavoji dobivajo podobo, jaz pa občutek v gležnju, kjer se vse odvija. "Pazi boke, ni odklona, ni kolen, gle-ženj, hop, gleženj,..." glasno pe-Ijeva iz zavoja v zavoj. "Ne me j...," sem navdušen. "Pazi, spodnja smučka naprej, ni kolena, ne smeš biti v A, trikotnika ni." Vse bolj uspevajo pravi carving zavoji, zarezna tehnika na VRTIMO GLOBUS Recept za ljubezen 70-letna igralka Joan Collins, ki je zadnji dve leti poročena s petim možem, 37-letnim gledališkim managerjem Percyjem Gibsonom, je po štirih neuspešnih zakonih končno odkrila, kaj je v zakonu najpomembnejše. Pred dnevi je med predstavitvijo svoje nove-romantične komedije Full Circle povedala, da moraš biti partnerjev najboljši prijatelj, z njim vse deliti in biti na enaki "valovni dolžini" kot on. Sama sebi se ne zdi strokovnjakinja za moške, je dejala zvezda televizijske serije Dinastija, ter dodala, da so nekateri moški Čudoviti, drugi pa obupni. Janetina dojka Ameriška pevka Janet Jackson, ki ji je med glasbenim nastopom v finalu lige ameriškega nogometa Superbowl iz dekoheja nehote ušla desna dojka, je podrla vse rekorde. če-prav je bil nastop pred milijonsko publiko moralno dvomljiv inje Janet izrazila obžalovanje zaradi raz-galjenja ter se opravičila, da je bilo vse skupaj zgolj nesreča, ki se je pripetila zaradi napake na kostumu, je Janetina dojka postala internetna prvakinja. Internetni iskalnik Lycos je objavil, da je kratek posnetek pevkine s kovinsko zvezdico okrašene desne dojke postal najbolj iskan dnevni dogodek v zgodovini Interneta; med Američani je vzbudila večje zanimanje, kot pa so ga pokazali za teroristični napad 11. septembra 2001. Homoseksualna pingvina v ZDA te dni potekajo goreče razprave o legalizaciji istospolnih zakonov, k čemur so očitno nagnjene tudi živali. Homoseksualni par pingvinov v newyorskem živalskem vrtu je deležen vedno večje pozornosti; pingvina Roy in Silo sta skupaj že šest let in oba zavračata ponujene samičke. Pingvina rada javno izkazujeta ljubezen, ko so jima prinesli jajce iz drugega legla, sta samca lepo poskrbela zanj - kot bi bila heteroseksualni par. Strokovnjaki ugotavljajo, da je istospolna ljubezen znana pri več kot 450 živalskih vrstah, saj ta način spolnega življenja pripomore k prečiščevanju in ohranitvi vrste. Nevesta v črnem 35-letna Francozinja Christel De-michel se je pred dnevi poročila s pokojnim partnerjem, ki je pred letom in pol življenje izgubil v prometni nesreči. Nevesta je nosila črno poročno obleko, svatbe v francoski Niči pa so se udeležili prijatelji in sorodniki. Francoski zakon dovoljuje posmrtno poroko, čeprav je takih primerov zelo malo. Christel je povedala, da je imela pokojnega Erica zelo rada in da sla se nameravala poročili, zato je posmrtna poroka dokaz njene ljubezni. obeh smučeh. Končava na svojih smučeh, 163 cm in vse se zdi drugače. Skupaj greva v zavoj in neskončno se Čudim, kaj nama je uspelo v štirih urah. In Murijeva zgodba tovrstnega učenja že odmeva po Evropi. Najeli so ga že Hrvati, sodeluje z Italijani, HTV dela reportažo, ... še bo slišati o UPS-u in o I Sandiju Murovcu, vodji Carving teama, ki podira stereotipe stare šole smučanja. Lep dan sva imela. Bravo Muri! Leto je naokoli in lionsi kluba Bled Golf so v Kranjski Gori pripravili drugi dobrodelni veleslalom. Tokrat za Miloša Kava-larja, 17-letnega fantiča s cerebralno paralizo. Veleslalom je uspel in Miloš dobi trikolo in nekaj denarja za počitnice. Ponovno številni tako in drugače zanimivi in prizadevni. Med prvimi sem srečal v šal zavito Kranjčanko Simono Lebar, lio-nistko, ki je tudi tokrat prevzela Simona Lebar odgovorno nalogo pri prodaji srečk za "jurja". Dobrodelna tombola. In zagotovo je bila uspešna pri prodaji, saj je območje prodaje razširila skoraj na celo smučišče. Ja, bogate poslovne izkušnje, še pred letom v GBD-ju, zdaj pa je slabo leto predsednica Uprave AC BPH-ja, je uspešno uporabila. Med prvimi je nagovorila mimoido- čega Matjaža Rakovca, Kranjčana, ki je pred meseci burno in nepričakovano prevzel vlogo predsednika Vaterpolske zveze Slovenije. "Čestitam predsednik!" se smejiva. "Ne smučaš?" se čudim, ker se ob tako lepem vremenu sprehaja. In mi razloži, da ima ponovno probleme s hrbtenico, da ni hudega. Rečeva še nekaj zanimivih o Zavarovalnici Triglav, kjer že dobrih deset let združuje znanje in delo, povprašam po nekaj Gorenjcih, zaposlenih v Triglavu in "za nagrado" dobim nekaj spodbude na svoje delo. "Berem tale vaš Glas," se smeji in Simona dobi novo "žrtev". Mimo športno oblečen pride Tomaž Cerkovnik, "legendarni" šef slovenske smučanje. 'Kaj se greste?" ga zanima direndaj okoli Lionsov. Zanimiv komentar na dobrodelnost in tovrstna klubska druženja. Simona vztraja in Tomaž ji prispeva "jurja" pod pogojem, da nagrada ostane kar prireditelju. Simona ponovno vztraja in nagrado čez celo smučišče odnese do Tomaža. S smučanja sta Tomaž, Tim in Jure Cerkovnik se ravno vrnila Tomaževa, osemletni Tim in desetletni Jure in bila sta priči, kako uspešno se njun oče pogaja. Zmagal je Tomaž v korist pravi dobrodelnosti. še dodatnih pet "juijev" pod pogojem, da nagrada ostane za pravo dobrodelnost. Vedno zanimiv Tomaž Cerkovnik. Smučanje spremlja s strani, ima pa zanimivo mnenje o zagatah slovenskega smučanja. "Leta 1992 smo veliko tvegali in imeli smo Jureta," se je spominjal svojega uspeha. "Če bi še enkrat poskušal, bi bil mazohist. Naj mlajši, saj znajo," je bil prepričljiv Tomaž, ki je dan športno preživel na tekaških smučeh v Tamarju. Grega Benedik, leta nazaj Tomažev smučarski vrstnik in zmagovalec slaloma svetovnega pokala, je že leta Kranj skogo-rec. Tokrat je dan preživel v vlogi tekmovalca. Uspešno. Kot član novoustanovljenega Lions Andrej Koželj in Grega Benedik kluba Kranjska Gora je stopil na najvišjo stopnico zmagovalnega odra in v družbi Andreja Koželja in Romana Brcarja osvojil prestižni prehodni pokal. Zmagovalcem je čestital župan Jure Matjaž Rakovec Robert Robič Žerjav, ki se tudi sam spogleduje s članstvom domačega kluba. S prehodnim pokalom pa seje ponosno pokazal prvi in ustanovni predsednik Lions kluba Kranjska Gora Robert Robič. Pokal bodo zagotovo ponosno dali v klubsko vitrino. Še prej se bodo zbrali na ustanovnem večeru in zaplesali novi dobrodelni akciji naproti. "Lions ski open 2004", kot so imenovali smučarsko druženje, je imelo tudi letos nekaj denarnih podpornikov ob Šlartnini in lovu za srečo. S svojo promocijo so prireditev donatorsko podprli v Diners klubu Slovenije, ki ga od lanskega julija vodi podjetnik Tomaž Lovše, ki smo ga na Gorenjskem že spoznali. Pred leti se je poskušal v kranjski Iskri STI, Še bolj poslovno je odmeval v Peku in Stillesu. Ljubiteljem vetra in morja je Tomaž Lovše znan kot agent - zastopnik odličnih jadrnic Grand Soleil. Po sedmih letih se je Tomaž poskusil še med vrati in uspelo mu je priti v cilj. Polona Hvasti, hči legendarnega Franca Hvastya, je sicer dobra smučarka, a jo je službena dolžnost zadržala na "Diners štantu". Morda se po Diners DARS ABC kartici obeta še Lions « klubska plastika? Pravijo, da gre v tretje še raje. Torej bo drugo leto' za lionse "rekord". Naj bo! Polona Hvasti In Tomaž Lovše t Če gledate samo slike, tale zadnja zagotovo ni iz arhiva. In tudi ni s Havajev. Jure Vraničar, za prijatelje Vrana, si je zamislil praznovanje rojstnega dne v obliki Ha-waiina Partyja in si vzel debel mesec, da ga pripravi. V odmevno kranjsko Que Paso (kva dogaja) je dal zvoziti dobrih 12 ton mivke, lokal so primerno "zahajcali" nad 30 stopinj in vstop je bil obvezen in tudi smiseln v popolni "plaža" garderobi. Kratke majice, kopalke, bikini in tanga,... vsega je bilo. Bučne muzike s Playboy plesalkama, bazen z vodo, surf družba v popolni opremi s "trapezi", bejbe, kup mladine iz smučarsko surfarske družbe. Od daleč, kot bi gledal plažo Bola na Braču. Hudomušna rojstnodnevna ideja, za katero so fantje imeli zeleno leseno vabilo za dva "jurja" in dekleta oranžno za pol manj, je bila zelo odmevna. Predvsem vpad-Ijiva in drugačna. Jure Vraničar Vrana seje izkazal kot zelo velik poznavalec številnih bej-bic in dober organizator in slišati je, da več kot 600 slik s partyja že odmeva po spletu. J • Jure Vraničar Sicer sem se malce težko "adaptiral", tudi zaradi predolgih hlač, bilo pa je zanimivo, tudi fotografsko. Vse pa tudi "cajlng" ne prenese. Zaradi "fo-ušarije", sem mislil. Bravo za idejo. petek, 13. februarja 2004 RAZVEDRILO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN GLÖSA Možički v škatli Ko so tiaši predniki dobili prvi radio, so vsi mislili, da je v škatli en moziček, ki govori in poje; }co so dobili televizor, so sedeli jcot pribiti, saj so bili prepričani, da jih osebe z ekrana vidijo. Danes tehnologija dirka s svetlobno hitrostjo: Čez dvajset let bo na tržišču 80 odstotkov izdelkov, ki danes še izumljeni niso. Noro. Noro je tudi v vsakdanjem življenju. Če nisi otrok nove dobe. Strojev sicer ne jemlješ tako, kot da bi bili v njih možički, odnos pa je vendar bolj oseben in stro-jeboječ. Kupiš avto. Prebrisani trgovci: "A hočete noter dober radio?" "Seveda," se napihneš. Kamor gre bik, naj gre še štrik. Kristus! Od jutra do večera buljiš v prospekt, pritiskaš knofke na finem radiu, nič. Drago in oh kako zakomplicirano! če ze najdeš kakšno domačo postajo, se ti z naslednjim ukazom izgubi. Kakšen val 202, lokalni radio ali Slovenija! Kadarkoli prižgeš, vedno se kot zakleto pojavi verska postaja. Kot urok, kot neko svarilo z neba, vedno isto: Santa Maha, santa Maria. In ko zjutraj vstaneš, sedeš i' avto in si oči pomaneš, knofek obrneš in ... spet Santa Maria ... Navsezadnje postaneš že tako na ti s tem verskim Radio HOROSKOP TANJA In MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min Kc Oven (21.3.-21.4.) Obetajo se vam romantični časi. Oseba, ki se vam je v preteklosti izmikala, vam pripravlja prijetno presenečenje. Vaši osamljenosti se iztekajo zadnje minute. Na delovnem mestu se raje preveč ne izpostavljajte, ostanite v ozadju. Bik (22.4.-20.5.) Skrajni čas je, da se začnete zavedati, da tako ne gre več naprej. Obtožujete sebe in druge. Že v tem tednu boste povabljeni v dobro dmžbo. Naklepetajte in nasmejte se, saj je to za vas najboljša sprostitev. Dvojčka (21.5.-21.6.) Svoje sreče raje ne razglašajte preveč naokrog. Lahko se najde nekdo, ki bi zaradi zavisti podrl vaše sanje. V krogu prijateljev bo prišlo do hudih besed in obtoževanja. Poskusite se izogniti in ne bodite za razsodnika. I Rak (22.6.-22.7.) V lastnem domu se boste počutili ujeti kot ptica v zlati kletki. Prišel bo čas, ko se boste morali resno vprašati, kako naprej. Kaj je tisto, kar vas dopolnjuje in vam predstavlja osebno srečo. Zavest, da poti nazaj več ni, vam bo pomagala narediti korak naprej, vse do cilja. Lev (23.7. -23.8.) Ker niste poravnali starih računov, oziroma obljub, ki ste jih dali, si lahko nakopljete zamero prijateljev. Dobro veste, da bo to pisto razumljivo, saj so na vas računali, vi pa ste jih pustili na cedilu. Lepa beseda lepo mestp najde - potrudite se in se opravičite. Devica (24.8.-23.9.) Vedno manj znate uživati v vsakdanjih drobnih, lepih trenutkih. Sreča je, le vidite je ne vedno. Vzemite si čas zase in se odpočijte. Ne razglabljajte preveč o minulih dogodkih. Življenje je lepo! Tehtnica (24.9.-23.10.) Čeprav ste že pred kratkim dobro izpraznili svojo denarnico, vam še ne bo dalo miru pri naknadnem zapravljanju. Ker se boste pri tem zelo dobro počutili, se ne boste obremenjevali z mislijo, da vam prihrankov lahko zmanjka. Prav imate - živi se za danes. Škorpijon (24.10.-22.11.) Zaradi dobre novice, ki jo boste v kratkem prejeli, boste z lahkoto ustvarili in dosegli svoj cilj. Dobro premislite, kako boste razpolagali z denarjem. Nekdo se jezi, ker ste ga postavili na stranski tir. Ne odlašajte več in si vzemite čas! Strelec (23.11.-21.12.) Delo vas je kar precej obremenilo. V tednu, ki prihaja, se vam bo delo zmanjšalo, tako da boste lahko malo izpregli. A kaj, ko se delo kaže kar samo od sebe, a vseeno. Z nekim obiskom že kar preveč odlašate. Kozorog (22.12.-20.1.) Namesto da bi se ovir ustrašili in zbežali kot marsikdo, se boste uprli in skratka delovali kot pravi kozorog. Na račun izkušenj se učimo, čeprav je tisti trenutek težko, je potem toliko lepše, ko se veselite zmage. Vodnar (21.1. -19.2.) V ljubezni se počutite nemočni in razdvojeni. Že sama misel vam sproži nervozo in paniko. Dobra novica vas bo pomirila in končno boste prišli k sebi. Res da je februar vaše obdobje, a vendar imate v kratkem velika prijetna presenečenja. Ribi (20.2.-20.3.) Ponudila se vam bo izvrstna priložnost za zamenjavo delovnega mesta oziroma službe. Nasvetov prijateljev raje ne poslušajte, saj bodo samo še bolj omajali vašo odločitev. Kaj si želite in kakšni so vaši cilji, veste samo vi, zato naj bo odločitev samo vaša. TANJA ODGOVARJA NA VASA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA MOJA GORENJSKA' Maha, da ti čez dan postane že kar malo dolgčas, če ga hi. Ko pa vsako jutro vsi skupaj v avtu tako fletno molimo! Pokvari se pralni stroj. Novi pralni stroji imajo 50 ukazov s sušilci, ožemalci, s centrifugami v desetih hitrosti. Se po osmih letih ne poznam vseh. Kaj pa v resnici potrebujem? Tri štiri ukaze pa zdravo! V Ameriki imajo take. Pa še mimogrede, ko smo že pri pralnih in drugih strojih: zadnjič se en Amerika-nec ni mogel načuditi, da pri nas ne prodajajo res poceni gospodinjskih strojev. Kje so -jih je iskal in jih ni našel. Vidite, kaj nas še čaka! Tudi stroji, ki bodo bolj enostavni in ki jim bodo šle cene krepko dol! Ne pa sama finesa in noblesa in petsto programov. Mobilni telefon je že kot iz pradavnine, a mi služi. Dobro. Res me je sram njegove starosti in ga stiskam in skrivam pred sokolskimi očmi novodobnih mobiljubcev, ki jim je mobi statusni simbol. Nato pa res crkne baterija v tisti šklafeti iz pradavnine in je treba po novega. "Jaz bi pa en mobilni, " rečem prodajalki. "Ja, " reče prijazno in me pogleda. "Tam jih imamo, v akciji." Deklič me je že po videzu uvrstil med reveže. Zakaj pa v akciji? A mar ne zgledam tako dobro, da bi mi človek prisodil, da imam trideset jurjev ali kaj? A vsi ti telefone ki i' akciji so bili miniaturni, tipke mickene, s ši-vanko bi pritiskal nanje. Kako • 9 naj operiram z njimi jaz, s svojimi debelimi kmečkimi rokami? Prodajalka opazi zadrego: "Gospa, saj imamo tudi upokojenski paket!" Klofuta za klofuto, ponižanje za ponižanjem. Pogledam tisti upokojenski paket: tako grdega mobilnega telefona pa še ne! Neka drekas-to rjava barva, mobi pa velik in štorast. Nobene estetike, nobenih fines. Prav. Oh, kako boste še radi delali fine in velike tudi v upokojenskih paketih, saj se bodo upokojenci Še zelo namnožili in bodo kmalu edini, ki bodo v tej državi sploh še imeli denar. Zadnjič me pokliče neka anke-tarka in me sprašuje o uporabi mobilnega telefona. Mene najdejo. Vpraša: "Ali veste, kaj je WAP?" Pojma nimam, a se zlažem: "Seveda vem, kaj je WAP. " Naknadno preverim, kaj je WAP. WAP je povezava mobilca Z Internetom in e-poŠto. Prava figa, če to veš ali ne veŠ, saj bo Že Čez dve leti čisto drugače. Koliko meni podobnih je bilo sram, da ne dohajajo tehnologije in so se zlagali, da vedo, kaj je WAP. Kaj boš potem s tako anketo, če ti vsi iz zadrege samo lažejo! Zdaj že anketam niti približno več ne verjamem, ker v njih vsi hočejo biti in in Šik in ah in oh - resnica pa ostane globoko zakopana. Darinka Sedej Bura Sternad iz Selnice ob Dravi. Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 6. do 13. februarja 1904 Primskovo bo dobilo elektriko Primskovo, 9. februar 2004 - Na željo krajanov seje podjetnik g. Ivan Pintar odločil prositi c. kr. glavarstvo v Kranju, da se mu dovoli napeljati električno razsvetljavo na Primskovo, Gorenje in Rupo. Pintar zagotavlja, da bo preskrbel brezplačno razsvetljavo cerkve na Primskovem in vsaki vasi po eno žarnico, ki bo svetila od 10. ure zvečer do 4. zjutraj. To pa bo izvršeno le v primeru, da se vaŠčani prej mimo dogovore, kje bodo stali koli s svetilko in da g. Pintarju ne bodo delali težav pri delu. Vse posestnike pa podjetnik poziva, naj naročijo električno razsvetljavo na dom. Za običajno svetilko, ki ima 18 sveč moči, bo potrebno plačati 14 kron. Drobiž z Gorenjskega Cesarje pomilostil šest kaznjenk v Begunjski kaznilnici. - Kolodvor v Žirovnici bodo še letos razširili, tako da se bodo ondi lahko ustavljali tudi tovorni vlaki. Občina je že dobila dotično obvestilo. - Mlekair-skega shoda na Dunaju, ki seje vrŠil te dni, seje udeležilo tudi nekaj kmetov in mlekarjev z Gorenjskega. - Častno priznanje za 40 let službovanja je dobil mlinarski pomočnik Jakob Tavčar v Železnikih. Prometna nesreča v Kranju Kranj, 13. februar 1904 - Danes zjutraj je vozil posestnikov sin Franc Prosen, po domače Zgubov, iz Naklega z enovprežnim, s hlodi obloženim vozom po Jelenovem klancu. Ko je podstavil coklo, mu je spodrsnilo in padel je pod premikajoči se voz, ki mu je zlomil obe nogi. Težko poškodovanega so takoj odpeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Vozniki, bodite pozorni, kadar vozite po klancih! Izgubljeni lovski psi Kranj, 12. februar 2004 - Včeraj so se pri lovu na Šmarjetni gori pri Kranju izgubili trije črno rjavi lovski psi. Psi so z lastnikom sodelovali v pogonu na divjad, ko so se vsi trije pognali za nekim srnjakom. To je bilo tudi zadnjič, da so jih lovci videli. Kdor jih najde, naj jih proti nagradi izroči lastniku v Ljubljani, Cesta na Loko, Trnovsko predmestje. Svet pred sto leti Koliko je na Angleškem vredna žena? London - Mlada dama iz odlične londonske rodbine, gospodična Kaye, se je zaljubila v družinskega kočijaža, lepega mladeniča Smitha. Njeni domači so tej neugledni zvezi seveda nasprotovali, zato sta zaljubljenca potiho izginila ter se skrivaj poročila. Toda dekletovi starši so mladoporočenca že nekaj dni po poroki izsledili in nevesto s silo odpeljali domov, kjer sojo zaprli in prepričali, da se je odpovedala svoji ljubezni. Nemočni kočijaž je na sodišču vložil tožbo za izročitev svoje žene. Sodnik mu pri tem ni mogel pripomoči, pač pa je obsodil rodbino Kaye na plačilo 500 funtov šterlingov odškodnine možu njihove hčere za srčne bolečine. Kočijaž je bil z razsodbo vseeno zadovoljen, vendar pa je milo vzdihnil, da bi mu bila ljubša njegova mlada žena skupaj z njenim denarjem. Prepovedano zvoiijenje v cerkvah Bilbao - Republikanski mestni zastop v španskem mestu Bilbau je sklenil, da se prepove vsako zvonjenje v mestu pod kaznijo 25 pe-set. V utemeljitvi sklepa so zapisali, da je zvonjenje škodljivo za bolnike, za zdrave pa neprijetno. Pravijo še, da v modernem svetu ta stara navada nima pravice do obstoja. Mladinske telesne vaje München - Bavarsko naučno ministrstvo je izdalo naredbo vsem ravnateljstvom srednjih šol, naj se daje učencem veliko prilike za telesne vaje na prostem. V ta namen se posebno priporoča proste vaje, telovadne igre, drsanje na ledu, veslanje, plavanje ... Za uporabo igrišč in kopališč naj se ravnateljstva pogode z mestnimi in vojaškimi oblastmi. V letnih poročilih je treba v bodoče natančno poročati, kako so potekale telesne vaje na šolah. Za v prihodnje pa razmišljajo tudi o uvedbi obveznih telesnih vaj v vse šole. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (Februar 1904) ŠTIRI TACKE Ana Bester Enotni potni list za hišne živali Ko bomo v Evropski un\ji, bodo seveda z nami čez mejo lahko potovali tudi nasi hišni ^ub^jenčki. Ena od štirih osnovnih svoboščin Evropske unije (EU), prost pretok oseb, državljanom EU omogoča, da brez kakršnih koli omejitev potujejo iz ene države v drugo. Kar velja za njih, zaenkrat ne velja za njihove hišne živali. Države EU za prehod meje zahtevajo različne dokumente, ki potrjujejo, da žival izpolnjuje vse veterinarske zahteve za potovanje. Evropska komisija je zato sprejela odločitev za uvedbo enotnega potnega lista za hišne živali (pse, mačke), ki bo njihovim gospodarjem precej olajšal potovanje med državami EU. Modri potni list z dvanajstimi rumenimi zvezdicami bodo z julijem 2004 tako potrebovale tudi hišne živali Slovencev. Zakaj se potni list uvaja, kakšne infor-macije bo vseboval ter kje in kdaj ga bo mogoče dobiti, je pred štirinajstimi dnevi v Centru Evropa, informacijskem centru Delegacije evropske komisije v Sloveniji, na pred.stavitvi enotnega potnega lista EU za hišne živali, odgovarjal AleŠ Brecelj z Veterinarske uprave Republike Slovenije. Povedal je, da se enotni potni list uvaja za vse nekomercialne premike hišnih živali znotraj meja EU (kamor bo kmalu spadala tudi Slovenija). Za prestop meje mora imeli žival ustrezne identifikacijske oznake, kot so tetovaža ali mikročip. Odvisno je tudi, od kod prihajate in kam greste. Zahteve za države EU so vakcinacija proti steklini. če boste želeli vstopiti v Veliko Britanijo, Irsko in Švedsko, boste morali opraviti Še obvezen pregled na prisotnost vakcinalnih protiteles (titracija), odpraviti klope in trakulje. Če boste vstopali v EU iz držav nečlanic, se predhodno pozanimajte, če vaš kuža ali muca še kaj potrebuje, saj je za prestop meja med nekaterimi državami potrebna še dodatna vakcinacija in pregled na prisotnost vakcinalnih protiteles (titracija) vsaj tri mesece pred vstopom v EU. Glede na to, da marsikdo odide na dopust že junija, mora na to, kako bo njegov hišni ljubljenček prečkal mejo misliti že sedaj, da ne bo, tako kot ponavadi, polno problemov takrat, ko bi morali biti že na poti. Foto: Barbka in Sašo Novak 4- > GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 13. februarja 2004 Škofjeloški rokometaši so v sredo zvečer v domači dvorani na Podnu sicer premagali ekipo Trima, vendar je bila razlika iz prve tekme v Trebnjem prevelika - V nedeljo v Škofjo Loko prihaja Prevent. v Skofja Loka - Po precej dolgem iigaškem odmoru, ko si je naša rokometna reprezentanca priigrala drugo mesto na domačem evropskem prvenstvu, so spet oživela rokometna igrišča tudi na Gorenjskem. Minule dni so namreč rokometaši odigrali tekme četrtine finala pokala Slovenije, v druščino najboljših ekip pa se je uspelo uvrstiti tudi edinim gorenjskim l.A ligašem, ekipi Terma. Ločani so na prvi tekmi v soboto v Trebnjem izgubili s 25:21, vendar pa je razlika štirih golov vendarle dajala upanje, da končno slavje v domači dvorani ni nemogoče. Toda sredino srečanje v dvorani na Podnu se ni začelo po načrtih domačinov, saj so gostje zaigrali borbeno in trdo v obrambi in ves čas prvega dela tekme tudi vodili. Na odmor so domačini odšli le z golom prednosti za Trimo (8:9), kar je še dajalo kanček upanja na preobrat. Ta se je v nadaljevanju tekme res zgodil, saj so rokometaši Terma drugi del tekme začeli veliko bolje od gostov, hitro so napadali in v 35. minuti prvič povedli z 11:10. Sledilo je še boljše nadaljevanje in v 40. minuti tekme je bil rezultat že 14:11 za domače. Zelena razlika petih golov je bila vse bliže, toda žoga domaČih ni več šla v gol in šest minut pred koncem so gostje izenačili na 17:17. Ekipi Terma je nato ostal le še boj za domačo zmago, ki so si jo zagotovili z golom Mihe Kešeta tik pred piskom sirene. Toda zmaga z 19:18 je za Termo po- menila izpad iz nadaljevanja pokalnega tekmovanja. "Gotovo so fantje želeli napredovanje in so dali od sebe vse, kar so v tem trenutku zmožni. Je pa realnost pač taka, da je bilo več kot toliko težko narediti, da so bili nasprotniki enostavno močnejši. Vendar pa nas že v nedeljo čaka nova prvenstvena tekma in upam, da bomo v pomladanskem delu nadaljevali z dobrimi igrami iz jesenskega dela in skušali narediti, kar bo največ mogoče. Morali bomo biti potrpežljivi v igri, izdelati vsako akcijo in to bo prineslo rezultate," je po sredinem srečanju povedal trener Terma Marko Sibila, ki se z ekipo že pripravlja na nedeljski obračun, ko bo Termo v domači dvorani v 12. krogu lige Siol gostil eki- Rokometaši Terma (na sliki v napadu Grega Jelčič) so se le stežka prebijali prek čvrste obrambe Trebanjcev. Marko Sibila po slovenjegraŠkega Preventa. Tekma v dvorani na Podnu se bo začela ob 19. uri. S tekmovanjem v državnem prvenstvu nadaljujejo tudi dekleta. V 1. A državni ligi je ekipa Loka kave Jelovice gostovala pri Krim Eti Maliziji in pričakovano izgubila z 42:23 (22:14). V nedeljo ob 17. uri bodo Ločanke v domači dvorani na Podnu ob 17. uri gostile ekipo Pirana. V končnici l.B lige žensk za uvrstitev od 9. do 17. mesta bo ekipa Save Kranj že danes gostovala pri ekipi Millenniuma, ekipa Planine pa je prosta. V l.B ligi za moške bo ekipa Chia Kranj jutri gostovala pri Gold dubu, v IL ligi za moške v ^ pa bo ekipa Železnikov jutri, v soboto, ob 19. uri gostila Atom Krško, ekipa Cerkelj se bo v nedeljo ob 18. uri pomerila z ekipo Smartna 99, Radovljičani pa bodo v nedeljo gostovali pri Grči Kočevje. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki KEGUANJE Kljub porazu prvaki ostali na vrhu Krary - V 14. krogu LA lige za ženske je ekipa Ljubelja s 5:3 premagala Adrio, ekipa Triglava pa je z enakim rezultatom izgubila prj Rudarju. Na lestvici vodi Miroteks z 28 točkami, Triglavanke so s 14 točkami četrte, ekipa Ljubelja pa je z 10 točkami osma. V LA ligi za moške je ekipa Ljubelja z 2:6 izgubila z Litijo, Rudarje bil s 5:3 boljši od Iskraemeca, Silico pa je z 2:6 izgubil z Dravogradom. Ker je izgubil tudi Konstruktor, ekipa Iskraemeca še vodi na lestvici z 22 točkami, Siliko ima 6 točk, Ljubelj pa 3 točke. y l.B ligi za moške je ekipa Simona Jenka igrala 4:4 s Kočevjem, ekipa Calcita pa je s 3:5 izgubila s Hidrom. Na lestvici vodi Sinet z 22 točkami. Hidro na 2. mestu ima 21 točk, ekipa Simona Jenka pa je zbrala 13 točk in je na 5. mestu. V 2. ligi - zahod za moške je Triglav z 2:6 premagal Lokomotivo, Termo Poletje s 6:2 izgubil pri Brestu, Ekipa Jesenice 1 pa je bila z 2:6 slabša od Come. Na lestvici vodi ekipa Bresta s 26 točkami, Jesenice na 2. mestu imajo 17 točk. Coma na tretjem mestu je zbrala 16 točk. Termo Polet na 7. mestu ima 13 točk, Triglav na 9. mestu pa 8 točk. * v v 3. ligi - zahod za moške je ekipa Železnikov zabeležila še eno zmago, saj je bila s kar 7:1 boljša od Bele krajine, ekipa Kranjske Gore je s 5:3 premagala Domžale, ekipa Proteusa 2 je s 5:3 ugnala Ljubelj 2, ekipa Jesenic 2 pa je s 3:5 izgubila z Izolo. Na lestvici vodi Izola z 20 točkami, Ljubelj 2 na drugem mestu ima dve točki manj, enako število točk pa ima ekipa Železnikov na 3. mestu. Kranjska Gora na 6. mestu je zbrala 15 točk, ekipa Jesenic 2 pa ima na 7. mestu 13 točk. Tekmovanje v vseh kegljaških ligah se bo nadaljevalo 21. februarja s 15. krogom. Vilma Stanovnik ALPSKO SMUČANJE N^boljša Ula in Zan Kranjska Gora - Minuli konec tedna je SK Novinar v Kranjski Gori pripravil 10. tekmovanje za pokal Roka Petroviča. V veleslalomu so se pomerili cicibanke in cicibani iz Slovenije in tujine. Med cicibankami je zmagala Ula Hafner (SK Alpetour) pred Tjašo Mencinger (SK BI. Dobrava) in Mihaelo Kosi (SK Branik), pri cicibanih pa je bil najhitrejši Zan Grošelj (SK Novinar), ki je zmagal pred Timom Cerkovnikom (SK Olimpija) in Blažem Orožnom (SK Novinar). Skupaj je nastopilo več kot 150 najmlajših smučark in smučarjev. V.S. ROKOME Mladi Ločani uspešni na Slovaškem Škofja Loka - Prejšnji teden so mladi rokometaši škofjeloškega Terma nastopali na mednarodnem turnirju v Bratislavi. Najbolje se je odrezala ekipa mlajših dečkov letnika 1991, ki je v svoji konkurenci zmagala. Četrto mesto v isti konkurenci so osvojili dečki letnika 1992, v svoji kategoriji pa so bili 3. starejši dečki letnika 1989. Mlade loške rokometaŠe je v Času turnirja pozdravila tudi naša veleposlanica na Slovaškem Ada Filip - Slivnik in si navdušeno ogledala tudi nekaj tekem. ■ V.S. \ Vabila, prireditve Državno prvenstvo v plavanju za deklice in dečke - Od danes do nedelje bo v olimpijskem bazenu v Kranju potekalo državno prvenstvo v plavanju za dečke in deklice. Predtekmovanja bodo vse dni ob 9. uri, finala pa ob 17. uri. Mladi skakalci v Žireh za pokal Cockte in državno prvenstvo - v SSK Alpina iz Zirov bo to nedeljo, 15. februarja, organizator državnega prvenstva v skokih do 14 let, pokala Cockta do 13 let in deklic do 14 let ter tekmovanja v nordijski kombinaciji. Zanimiva prireditev v novem skakalnem centru v Račevi, kjer tudi domači skakalni upi pričakujejo dobre uvrstitve, se bo začela ob 10. uri. Odbojkarski spored - V 1. DOL bodo odbojkarji Calcita gostovali pri Olimpiji, ekipa LIP Bleda pa bo v dvorani SGŠ na Bledu jutri, v soboto, ob 17.30 uri gostila Šoštanj Topolščico. V 2. DOL so odbojkarji Astec Triglava prosti, v goste k Tremo Lubniku pa jutri ob 19.30 uri prihaja ekipa Turbine. V ženski konkurenci ekipa Jesenic gostuje pri Šempetru, ekipa Bleda bo ob 17. uri doma igrala z vodilnim Evi Vitalotn, ekipa Kamnika pa ob isti uri z ekipo Cometa. V 3. DOL doma igrajo le odbojkarji Iskre Mehanizmi, ki se bodo ob 18. uri v Lipnici pomerili z ekipo LOK Črnuč. Pri ženskah se bo ekipa ŽOK Partizana v Škofji Loki ob 17. uri pomerila z ekipo Evi Vitala, ekipa Pizzerije Morena pa'bo ob 17. uri v Žirovnici gostila ŽOK Šentvid. Košarkarski spored - V 1. A ligi za moške bo ekipa Triglava jutri, v soboto, ob 20. L5 uri v dvorani na Planini gostila ekipo Kraškega zidarja, ekipa domžalskega Heliosa pa se bo v dvorani komunalnega centra Domžale ob 19. uri pomerila z ekipo Elektre. V 1. B ligi za moške bo ekipa Loka kave gostovala pri Fragmatu, ekipa Radovljice pa se bo ob 15.30 uri v domači dvorani Srednje gostinske Šole v Radovljici pomerila z ekipo Kranjskim hokejistom podvig ni uspel S tekmo med Triglavom in Zavarovalnico Maribor Olimpijo se je končal prvi del tekmovanja v državnem hokejskem prvenstvu - Jutri v Tivoliju že prvi derbi nadaljevanja med prvaki in podprvaki. Ljubljana, Krai\j - Po reprezentančnih tekmah konec tedna je bila minuli torek na sporedu še zadnja tekma prvega dela državnega hokejskega prvenstva. V Tivoliju sta se pomerili ekipi ZM Olimpije in kranjskega Triglava, mladim Kranjčanom pa ni uspel podvig, da bi premagali aktualne državne prvake, saj so bili preslabo strelsko razpoloženi (edini je zadel Anže Mar-koviČ), prejeli pa so kar osem golov. Tako je bil končni rezultat tekme 8:1 (2:0, 4:1,2:0). Po prvem delu tekmovanja je na lestvici skupine A največ točk zbrala Slavija M Optima, 13 točk, točko manj ima ekipa ZM Olimpije, 11 točk pa so zbrali hokejisti Acroni Jesenic. Hrastnika. V 2. ligi - zahod bo ekipa Šenčurja jutri, v soboto, ob 19. uri v domači dvorani v Šenčurju gostila moštvo Gro-, supljega, ekipa Maximusa Jesenic bo gostovala pri Plami Pur, ekipa Gorenje vasi pa pri Tolminu. V 3. ligi - zahod se bosta v dvorani v Cerkljah jutri ob 20.30 uri pomerili ekipi Krvavca in Tomas Sporta, v telovadnici OŠ Preska bosta ob 17.30 uri igrali ekipi Tinexa Medvod in Kranjske gore, ekipa Žirov pa bo že danes ob 19. uri v domači telovadnici gostila moštvo Pingvinov Šmartno. V.S. SMUČARSKI SKOKI Rekorda niso podrli Dolenja vas - Športno društvo Dolenja vas je minulo nedeljo pripravilo odprto in občinsko prvenstvo Selške doline v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Na skakalnici v Dolenji vasi se je pomerilo 57 tekmovalcev, vendar 26-metrskega rekorda skakalnice, ki je v lasti Toma Bohinjca, niso uspeli podreti. Najdlje je skočil Robi Mike^ iz Bohinja, ki je pristal pri 23 metrih. V točkovanju za odprto prvenstvo so v posameznih kategorijah zmagali: Mitja Horvat (Stara Fužina), Gorazd Jelene (Dražgoše), Robi Mikelj (Bohinj), Marjan Oman (Gorje) in Miha Prevc (DražgoŠe). V točkovanju za občinsko prvenstvo so bili v svojih kategorijah najboljši: Jan MeguŠar (Dolenja vas), Gorazd Jelene (Dražgoše), Jure Pfajlar (Selca), Brane Kavčič (Dražgoše) in Miha Prevc (Dražgoše). V točkovanju najboljših krajev je zmagala ekipa Dolenje vasi pred Dražgošami in ekipo Selc. V.S. V skupini B je s 17 točkami na vrhu ekipa Hit Casinoja Kranjska Gora, na drugem mestu je Triglav s 15 točkami, na tretjem Maribor s 14 točkami, na zadnjem mestu pa je ekipa Tivolija z dvema točkama. Glede na uvrstitve v prvem delu tekmovanja bo v drugi del tekmovanja s tremi točkami Štartala ekipa Slavije M Optime, dve točki ima za nadaljevanje ZM Olimpija, po eno pa Acroni Jesenice in Hit Casino Kranjska Gora. Te štiri ekipe se bodo v nadaljevanju borile za naslov državnih prvakov, medtem ko bodo preostala tri moštva, Triglav, Maribor in Tivoli, igrala za razvrstitev od 5. do 7. mesta. S tremi točkami bo v nadaljevanje Štartal Triglav, z dvema Maribor in z eno toČko Tivoli. V prvem krogu nadaljevanja v skupini B je Triglav prost, v skupini A pa bo danes ob 19. uri v Zalogu tekma med Slavijo M Optimo in Hit Casinojem Kranjska Gora, jutri ob 19.30 uri pa bo v Tivoliju obračun med ekipama ZM Olimpije in Acroni Jesenicami. V prestopnem roku pred drugim delom državnega prvenstva so na HZS dobili le eno vlogo za prestop. Iz ekipe Acroni Jesenic je v ekipo HIT Casinoja Kranjska Gora prestopil Luka Rebolj. Vilma Stanovnik V Kanado tudi mladi Gorenjci Krai\j - Včeraj je na pot proti kanadskemu Quebecu odpotovala najmlajša slovenska hokejska reprezentanca letnika 1991. Fantje bodo nastopili na 45. turnirju hokejskih upov, ki je hkrati tudi neuradno svetovno prvenstvo, saj se na njem zbere okoli sto reprezentanc iz vsega sveta. Turnirja se tradicionalno udeležuje tudi slovenska ekipa, tokrat pa jo sestavlja vodstvo iz HK Maribora. V reprezentanci je tudi sedem mladih gorenjskih hokejistov, največ, kar štirje, iz HK Triglav: Filip Potočnik, Anže Kuralt, A^až Ri^a in Aleš Trobec. Poleg njih bosta gorenjski hokej zastopala še Žiga Kovačec in Gašper Kopitar iz HK Jesenice in Dejan Pungaršek iz HK Bled. Našo reprezentanco prva tekma čaka že danes, ko se bodo pomerili z lanskimi zmagovalci, ekipo Dallasa. Vse rezultate turnirja pa je moč spremljati na internetni strani www.tournoi-pee.wee.qc.ca. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Šinik Mladim kranjskim hokejistom je srečno pot in dobro igro v Kanadi zaželel tudi kranjski župan Mohor Bogataj, fantje pa so mu v spomin na srečanje podarili hokejsko palico. + petek, 13. februarja 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS «IS. STRAN Sefik Mujcic je namesto sodnega pripora raje izbral beg V 40-letni Šefik Mujčić, državljan Bosne in Hercegovine, ilegalec v Sloveniji, jo je v sredo nekaj po šesti uri zvečer skozi straniščno okno v stavbi okrožnega sodišča v Kranju popihal v noč. v Kranj - Policisti so Sefika Mujčiča prijeli v torek, 10. februarja, ob 10.40 in ga na podlagi utemeljenega suma, da je septembra lani vlomil v eno od stanova ski h hiš in jo seveda tudi olajšal nekaterih stvari, priprli. Sum, da imajo v rokah pravega grešnika, je policistom potrdila analiza DNK. V sredo opoldne so s sodnikovo odredbo opravili še hišno preiskavo, ob štirih popoldne, ko so Mujčiča izpustili iz policijskega pripora in ga pripeljali na zaslišanje k dežurni preiskovalni sodnici kranjskega okrožnega sodišča, pa bi se njihovo delo v zvezi z njim pravzaprav moralo končati. Pa se ni. Po besedah komandirja policijske postaje Kranj Mirana Oštirja sta policista dežurni preiskovalni sodnici povedala, da je 5efik Mujčič begosumen in ji priporočila, naj zato lisice na njegovih rokah ostanejo tudi vrati dvorane in ko bi sodnica napisala sklep o priporu, bi pri-pornika odpeljala v pripor. Zgodilo se je nepričakovano, sprašujem pa, ali bi bilo humano, Če bi pripornik opravljal potrebo pred očmi policista." Terezija Zorko med postopkom na sodišču, kar je sodnica sprejela. Po zaslišanju je odredila sodni pripor. "Medtem ko je sodnica pisala šklep, je Mujčič odšel iz dvorane, policistoma je dejal, da mora na stranišče. Policist gaje spremil, lisic mu ni snel, vrata stranišča pustil priprta, poslušal, kako je Mujčič opravil potrebo, brž zatem pa je slišal neobičajen ropot. Ko je odprl straniščna vrata, je bil MujČič že na okenski polici. Policist gaje hotel zgrabiti, vendar mu je pred tem uspelo skočiti. Policist je skočil za njim, na žalost ga je v temi izgubil. Toliko o dogodku lahko povem za zdaj, vsekakor pa bomo izdelali še podrobnejšo analizo," je včeraj povedal Miran Oštir. Odgovornosti policije za pri-pornikov pobeg komandir ne zavrača, poudarja pa, da zakon o sodnem redu jasno določa, kje se konča odgovornost policije in kje začne odgovornost pravosodja. "Tega se bo verjetno slej ko prej treba začeti držati tudi v praksi. S tem, ko policisti pripeljejo osumljenca na sodišče, se namreč zanje delo v zvezi z njim neha. Dosedanja praksa pa je nekoliko drugačna. Policija gre pravosodju na roko. Tudi v tem primeru sta policista osumljenca med zaslišanjem čakala pred Sodnica je varnostnika odslovila Svoj opis sredinega zaslišanja Sefika Mujčiča je na včerajšnji novinarski konferenci posredovala tudi predsednica okrožnega sodišča v Kranju Terezija Zorko. Potrdila je, da je policija osumljenca pripeljala na sodišče ob 16. uri, preiskovalna Policijska "racija" brž po Mujči-ćevem pobegu. sodnica ga je zasliševala od 16.15 do 17.40 v razpravni dvorani v pritličju stavbe. Med zaslišanjem je Mujčič kljub protestu svojega odvetnika ostal vklenjen. "Po zaslišanju je osumljeni čakal na hodniku, prisotna sta bila Župan Bogataj tudi drugič oproščen Krai\j - Pred slabim letom dni je senat okrožnega sodišča v Kranju kranjskega župana Mohorja Bogataja v zasebni kazenski zadevi oprostil kaznivega dejanja razžalitve, kar mu je očital Janez Porenta iz StražiŠča. Župan naj bi ga namreč 21. marca 2001 v oddaji Vi J'prašujete, župan odgovarja na Gorenjski televiziji razžalil z izjava-nii, da s svojim ravnanjem zavira razvoj Kranja oziroma mestne občine. Zupana, ki seje zagovarjal, daje o Porenti govoril zgolj kot o mestnem svetniku, je sodišče oprostila, na kar se je Janez Porenta pritožil na višje sodišče. Le-to je njegovo pritožbo kot neutemeljeno Zavrnilo in potrdilo odločitev kranjskega sodišča. H. J. S straniščnega okna je Mujčić skočil več kot dva metra globoko policista, deset minut kasneje ga je sodnica ponovno poklicala in ustno razglasila odreditev pripora. Prisotna sta bila tudi državni tožilec in osumljenčev zagovornik. Potem je osumljenca spet napotila iz dvorane in policista seznanila, da bo napisala sklep o odreditvi pripora, na katerega je treba počakati. Zagovornik je prosil, naj mu sklep pošlje po faksu in odšel, odšel je tudi državni tožilec. Ob 18.30 pa je tožilec obvestil preiskovalno sodnico, da naj bi osumljenec skozi okno stranišča v pritličju stavbe pobegnil. Sodnica je obvestilo preverila na opera-tivno-komunikacijskem centru, kjer so ga potrdili. Ob 19. ,uri je izdala tiralico za osumljenim," je povedala Terezija Zorko. Na kranjskem sodišču so se po lanskem napadu osumljenca v preiskavi na državno tožilko varnostne razmere precej spremenile, izboljšale. Odtlej preiskovalni sodniki osumljencev ne zaslišujejo več v svojih tesnih kabinetih, ampak v razpravnih dvoranah, po presoji jih puščajo tudi vklenjene. Terezija Zorko je povedala, da je varnostnik - če je potrebno, pokličejo celo več varnostnikov - glede na presojo preiskovalnega sodnika ob zaslišanjih prisoten. "V sredo popoldne je varnostnik, ki se mu redno delo konča ob 17. uri, preiskovalno sodnico vprašal, ali je potrebno, da še ostane. Sodnica je presodila, da lahko odide, saj sta bila prisotna policista, osumljenec pa ni znan kot nevaren, nasilen človek. Res je, da človek, ki se znajde v stiski, lahko reagira tudi povsem nepričakovano. Na oknu stranišča za stranke v pritličju, kamor je šel Mujčič, niso nameščene rešetke. Te so v stranišču za pripornike in tudi v sobi, v kateri priporniki čakajo na zaslišanja. Kljub neprijetnemu dogodku, ki se je pripetil v sredo, menim, da dodate rešetke ne bodo potrebne," je še povedala Terezija Zorko. Strinjala se je, da bo država morala doreči mejo odgovornosti za osumljence med policijo in pazniki iz priporov. Sredin pobeg Šefika Mujčiča s kranjskega sodišča ni bil prvi "Polžki" so darovali kri v v Kranj, Skofja Loka - Čeprav se letošnja motoristična sezona še ni začela, pa se motoristi nanjo že pripravljajo. Srečujejo se na občnih zborih društev in klubov, skupina motorističnih navdušencev iz kranjskega in škofjeloškega konca, ki si je nadela ime "slow ridersi" ali po domače "polžki", pa je pred kratkim sklenila, da se udeleži krvodajalske akcije v Kliničnem centru. Kljub temu da Sedem članov motoristične ekipe "poižkov' je darovalo kri morda v sezoni komu rešila tudi življenje. ki bo člani prisegajo na počasno vožnjo, se zavedajo, da so motoristi na cesti med najbolj ogroženimi, saj se je na primer lani število prometnih nesreč v Sloveniji in na Gorenjskem zmanjšalo, povečalo pa seje število žrtev med motoristi, saj je v letu 2002 v prometnih nesrečah umrlo 18 motoristov, lani pa kar 26. "Čc nam bo z našo gesto uspelo rešiti vsaj eno življenje motorista ali kogar koli drugega, bomo zadovoljni," so povedali "polžki", ko so opravili humanitarno dejanje. Vilma Stanovnik Policijski avto je pred sodiščem ostal brez glavnega potnika. doslej. Najbolj znan ubežnik . je bil leta 1998 Simon Oblak, ki je prav tako ušel med zaslišanjem pri preiskovalnem sodniku, takrat skozi zadnja vrata, ki jih je pustila odprta čistilka. Znan je tudi poskus pobega osumljenca skozi okno, ki pa ga je prisebni državni tožilec v zadnjem hipu zagrabil za ovratnik. Sefika Mujčiča do včerajšnjega popoldneva policisti še niso uspeli izslediti. Očitno se zna dobro skriti. Neuradno smo » zvedeli, da je bil leta 1994 na ljubljanskem sodišču obsojen na zaporno kazen in kazen izgona iz države, ki pa je sodišče ni uspelo udejanjiti. Sicer se, resda kot ilegalec, ne bi uspel zadržati v Sloveniji in celo počenjati novih grdobij. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki KRIMINAL Kraški zašink v torbi Kranj - 28-letno Kranjčanko bodo policisti ovadili kaznivega dejanja tatvine. V sredo dopoldne naj bi v eni od kranjskih trgovin zmaknila šest paketov vakuumsko pakiranega kraškega zašinka in jih skrila v torbi. Mimo blagajne je odŠla, ne da bi dobrote, vredne 22 tisočakov, plačala. Pri izhodu jo je prijel varnostnik. Ponarejen denar Kranj - V Gorenjski banki so odkrili ponarejen bankovec za 10.000 tolarjev s serijsko številko BB3772397, ki gaje neznanec na neugotovljenem kraju vnovčil med 5. in 10. februarjem. Kranjska Gora - V igralnici HIT v Kranjski Gori pa so uslužbenci ob prevzemu izkupička odkrili ponarejen bankovec za 50 evrov. Zanimalo ga je zlato Kranj - Neznanec, ki je v ponedeljek popoldne vlomil v stanovanjsko hišo v Cirčah, je iskal zlato, našel gaje za približno 250.000 tolaijev. Ukradel je zlata kovanca z oznako Litostroj, zlato ogrlico, zapestnico, moŠki in ženski poročni prstan, tri verižice, ženski prstan z vgrajenim modrim kamnom in ogrlico iz poldragih kamnov. V Domžalah ukraden megane Domžale - V torek ponoči je v Domžalah nekdo ukradel srebrn osebni avto R megane cabriolet 1.6 z modro platneno streho. Na avtu sta bili registrski tablici KR Jl-042. H. J. NESREČE Nesreča turnega smučarja Vogel - V torek, 10. februarja, se je deset turnih smučarjev, udeležencev dnevov turnega smučanja na Komni, s turnimi smučmi spustila z vrha Meja po Zagarjevem grabnu. 39-Ietnemu Dom-žalčanu, ki je smučal zadnji v skupini, se je predrla kloža snega, zaradi česar je izgubil ravnotežje in zdrsnil po strmem pobočju. Med drsenjem je zadel v drevo in skalo ter se huje ranil po glavi in nogah. Na pomoč so odšli bohinjski gorski reševalci, zdravnik in policist. Ponesrečenca so s helikopterjem Slovenske vojske prepeljali v jeseniško bolnišnico. V avtu ni bila žena Krai^ska (»ora - V verižnem tičenju 7. februiuja na regionalni cesti med Kranjsko Goro in Ratečami so bili huje ranjeni 65-letni škofjeloški voznik ter sopotnika, med katerima njegove žene ni bilo. H. J. Popravek v članku Tri leta za oČetomor, objavljenem 10. februarja na 25. strani Gorenjskega glasa, je tiskarski škrat priimek sodnega izvedenca Branka Brinška spremenil v Grinšek. Za napako se opravičujemo. GORENJSKI GLAS »IS. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Petek, 13. februarja 2004 Var o z a navrta 5 virus "Dvomim, da je odmiranje čebeljih družin, ki je tokrat najbolj prizadelo gorenjske čebelarje, posledica zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi. Verjetno gre za splet različnih okoliščin: lanske suše, varoze, delovapja virusov ali morda še kakšnih drugih doslej neodkritih vplivov," meni priznani čebelarski strokovnjak dr. Janez Poklukar in dodaja, da je tudi tokrat bržkone "na delu" virus. Iz življei^episa dr. Janeza Poklukarja zvemo, da je po rodu iz Žej in da že dvajseto leto živi v Seničnem, nedaleč od Golnika. Zaposlen je na Kmetyskem inštitutu Slovenije kot raziskovalec za odbiro čebel, na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je habilitiran za docenta in predava čebelarstvo na dodiplomskem ter podiplomskem študiju, predsedoval pa je tudi programskemu odboru svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia, ki je bil avgusta lani v Sloveniji. O čebelah in čebelarstvu je napisal veliko strokovnih člankov, uredil je ki\jigo Od čebele do medu, je pa tudi eden od treh avtorjev ki^ižice Krai^ska čebela v Slovenci, ki so jo kot darilo poklonili udeležencem čebelarskega kongresa. Čehi mi po vseh teh strokovnih referencah rekli, da niste tudi čebelar - praktik in da nimate čebel, bi bil nemalo začuden ... "Sem čebelar, doma imam okrog deset panjev, moji čebelarski začetki pa segajo v leto 1976. S čebelami sem bolj tesno povezan v službi, kjer s sodelavcem skrbiva za osemdeset Čebeljih družin." To so kajpak kranjske čebele oz. kranjske sivke,., "Če spoštujem zakon in pravila, drugačnih čebel pri nas tudi ne bi mogel imeti. Po vključitvi v Evropsko zvezo bo trg prost, vendar je Slovenija v pogajanjih dosegla, da bo v- čebelarstvu trženje s čebeljimi maticami in čebeljimi družinami urejala z lastno, domačo zakonodajo. V zakonu o živinoreji in v petih izvedbenih predpisih je jasno zapisano, da je pri nas doma kranjska čebela in daje ni dovoljeno mešati z drugimi pasmami. Ko se bo sedanjim članicam Evropske zveze maja pridružilo Še deset novih, bo na njenem območju od 12 do 13 milijonov Čebeljih družin. Če bomo le delček teh oskrbovali s plemenskim materialom, bo lahko od tega živelo kar precej čebelarjev." Je slovensko čebelarstvo dobro pripravljeno za vstop na velik evropski trg? "V Sloveniji se na ta korak pripravljamo z uresničevanjem načrtov razvoja čebelarstva, s katerimi za več let naprej določamo glavne naloge in cilje. Prvi tak načrt je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejelo leta 1992, drugega smo pripravili leta 2000, prav zdaj pripravljamo tretjega. V skladu s temi načrti smo tudi uspeli izboljšati kakovost čebel. Napredek je velik, v zadnjih desetih letih smo letni pridelek medu na panj povečali s 15 na 26 kilogramov, kar je tudi rezultat prizadevanj na področju selekcije čebel. ni, ta znaša 1,2 kilograma in je večja od povprečja Evropske unije, trikrat večja kot v Franciji in približno enaka kot v Nem- •» Dr. Janez Poklukar Tudi v čebelarstvu bomo v skladu z evropskimi predpisi določili priznano rejsko organizacijo, po naši zakonodaji, ki ureja čebelarstvo, pa se zgledujejo tudi drugi v Evropi." Potrošnike skrbi, da se bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo na domačem trgu pojavil tudi ceneni, slabši med. Je takšna bojazen upravičena? "To me pretirano ne skrbi, bolj me je strah naše lastne ekonomije "brez meja". Neustrezne kapacitete, nove tržne možnosti in hitri zaslužek ne glede na žrtve bodo namreč lahko vnesle precej nemira med čebelarje. Po prvem maju bo med evropski, na slovenskem trgu bo zanesljivo večja ponudba medu iz drugih držav, za katerega pa naj bi enako kot za našega veljali evropski standardi kakovosti in nadzora. Potrošniki bodo imeli večjo izbiro, a verj amem, da bodo tako kot doslej raje posegli po medu, ki so ga kupovali že doslej. Naš med je visoke kakovosti, okusen, z bogastvom arome, za razliko od medu iz Južne Amerike ali Afrike, ki ima poseben okus, na katerega bi se morali šele navaditi." Je slovenska poraba medu že primerljiva z evropsko ? "V Sloveniji smo po porabi na prebivalca kar na zavidljivi rav- Cljl. Koliko je v Sloveniji čebelarjev, kolikšna je letna pridelava medu ? jr 11 V Sloveniji je okrog osem tisoč čebelarjev, ki imajo po uradnih evidencah 125 tisoČ čebeljih družin, neuradno pa od 150 do 160 tisoč. Natančno število čebelarjev in čebeljih družin bo znano jeseni, ko bomo na osnovi novih pravilnikov izvedli popis in registracijo čebelnjakov. Letna pridelava znaša od 2.400 do 3.000 ton medu, količina pa se povečuje. Se veliko pomembnejši od količine medu in ostalih čebeljih pridelkov je posredni vpliv čebelarstva na opraševanje kmetijskih rastlin in na ohranjanje ekološkega ravnovesja v naravi, kije po nekaterih ocenah tudi desetkrat večji od vrednosti pridelave. Ko ste na Čebelarskem kongresu predstavljali povprečnega slovenskega čebelarja, ste navedli, da se približuje 65, letu starosti. Ali to pomeni, da med čebelarji ni mladih? "Staranje čebelarjev ni samo slovenska značilnost, ampak evropski "sindrom", hkrati pa je to priložnost za mlade. V čebelarstvu dejansko prihaja do menjave generacij. Medtem ko so se v preteklosti za čebelarstvo odločali zlasti tisti, ki so se dokaj mladi upokojili in so se potem želeli ukvarjati še s kako koristno dejavnostjo, pa bodo ob podaljševanju delavnika in starostne meje za upokojitev "prazen prostor" zapolnili mlajši, ki so se odločili, da bodo del časa namenili tudi čebelarstvu." Zanimiva je tudi vaša ugotovitev, da povprečen slovenski čebelar ni alkoholik ali strasten pivec alkoholnih pijač... To sem s posebnim veseljem zapisal, ker je eden od udeležencev kongresa iz Rusije imel na to temo referat. Poznam več tisoč čebelaijev, a dejansko med njimi ni nikogar, ki bi ga lahko označil za pijanca ali bi se ga kdaj brezglavo napil. Čebelarji so zmerni pivci, zanimivo pa je tudi to, da jih dokaj malo kadi." In če še malo ostanemo pri opisu povprečnega čebelarja: predvsem ga skrbi, kako bo obvladal varozo. Mu lahko svetujete ? "Po evropskem sistemu, ki bo veljal tudi v Sloveniji, bo veterina po uradni dolžnosti zadolžena za tri čebelje bolezni in za nedovoljene ostanki zdravil v medu. Bojimo pa se, da se bo med drugim tudi marsikaj spremenilo na področju obvladovanja čebelje varoze. To pomeni, da varoza postaja predvsem tehnološki problem in da jo je treba obvladati s kombinacijo tehnoloških rešitev in preventivnih sredstev. Glavna težava je v tem, da so tovrstna sredstva že dolgo v uporabi in da nekatera med njimi niso več učinkovita. Čebe- prečevati. Takrat je ena čebelja družina lahko imela tudi deset tisoč varoz ali še več in so čebele ostale žive, danes, ko so manj trdožive, umirajo že pri tisoči. Varoze so namreč prinesle s sabo tudi druge bolezni, še zlasti virusne. Pogosto se dogaja, da varoza le načne in navrta Čebele, virus pa jih ubije. Nekaj podobnega se je očitno zgodilo tudi ob sedanjem odmiranju čebeljih družin, ki je najbolj prizadelo gorenjske čebelaije. Ker so posledice hude, so najprej posumili na zastrupitev čebel s fitofarmacevtskimi sredstvi." žin, s katerimi bi ob odmiranju nadomestil izpad. Prav bi bilo, d^ bi se tudi slovenski čebelarji usmerili v vzgojo rezervnih družin, vendar ne samo za lastne potrebe, ampak tudi za prodajo na evropskem trgu. To bi morala spodbujati tudi država." Čebelarji krivijo za odmiranje čebel predvsem talni insekticid gaucho,.. "Za to trditev pri nas Še ni dokaza, zanimivo pa bo opazovati, kaj se bo s čebelami dogajalo letos, ko bo zaradi pojava koruznega hrošča poraba tovrstnega pripravka bistveno večja kot Dr. Janez Poklukar pred testnim čebelnjakom Kmetijskega inštituta Slovenije v Seničnem. larji so prisiljeni uporabljati druga, alternativna sredstva, s katerimi nimajo izkušenj, še dodatno pa se bojijo uporabljati organske kisline. Uporaba je res malo zapletena, zato bi vsak čebelar, ki ima opravka s kislino, moral poznati vsaj osnove ravnanja s kemikalijami. Žal to obvladajo le redki. Nekateri tudi izkoriščajo stisko čebelarjev za tržne "priložnosti" in jim ponujajo za zatiranje varoze različne pripravke, pri tem pa jim ne povedo, ali je uporaba legitimna in kako se uporabljajo." Čebele so bile do pojava varoze leta 1979 dokaj zdrave, le redko so obolevale, zdaj imajo čebelarji z boleznimi čebel kar veliko težav. Kaj se je zgodilo ? "Prva leta po pojavu varoze ni bilo večjih problemov, ker se jo je dalo tudi zelo učinkovito pre- Kaj so možni vzroki m odmiranje čebel? "Zastrupitev v teh primerih ni bila dokazana. Po mojem mnenju gre veijetno za splet različnih okoliščin: lanske suŠe, varoze, delovanja virusa ali morda še kakšnih drugih doslej neodkritih vplivov. Ker se je nekaj podobnega kot tokrat na Gorenjskem pred tremi, štirimi leti zgodilo v Prekmurju, me to navaja k sklepanju, da je tudi tokrat morda "na delu" virus. Seveda pa ne moremo izključiti delovanja kakega pesticida. Odmiranje čebeljih družin ni samo slovenski, ampak velik evropski problem. V Evropi prav zaradi tega že spodbujajo pospešeno vzrejo matic in paketnih rojev in namenjajo subvencije za to, da bi vsak čebelar vzgojil čimveč rezervnih dru- lani. Proizvajalci koruznega semena kot tržno prednost ponujajo seme, ki so ga že "tretirali" z zaščitnim sredstvom proti koruznemu hrošču." Ali bi bilo možno vzgojiti čebele, ki bi bile odpornejše na bolezni? "To smo že poskušali, temu sem posvetil tudi nekaj let svojega dela, vendar doslej ni bilo uspeha. Zanimiva je tudi izkušnja Američanov, ki so pripeljali odpornejše čebele z ruske Kam-čatke, kjer je varoza navzoča že več kot sedemdeset let in jo čebelarji obvladujejo brez večjih težav. Ko so doma čebele razmnožili, so si zelo prizadevali, da bi z odbiranjem ohranili njihovo odpornost, vendar je ta lastnost po štirih generacijah že izginila." Cveto Zaplotnik Piše Miha Naglič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih S55 M O histeriji Zdi se, da je ime! tudi Lavtizar težavne odnose z nekaterimi farani, kijih imenuje "histerične". Duhovnik žrtvuje veliko; že naš poklic je žrtev. Nobeden ni brez nasprotnikov. V tem oziru so histerične ženske mnogokrat slabše kakor moški. Da zadostujejo maščevahiosti, rade tožijo s pismi, in to večkrat brez podpisa. Toda že cerkveni zgodovinar Theodoret (umrl 457) je nekje zapisal, da ne smemo verovati samo tožiteljem. V nadaljevanju razloži svoje spoznanje "histerije". "Histerija je bolezen, ki ji je velikokrat primešana zloba. Navaden bolnik išče ozdravljenja pri zdravniku, histerik pa pri duhovniku. Žal, da je pod plaščem pohožnosti skrita večkrat zvijača, ki pride Šele pozneje na dan. Duhovniku je treba vsestranske pazljivosti, kadar ima opraviti s to boleznijo, ki je razširjena najbolj med ženskim spolom. Histerija je živčna slabost, vplivajoča na mišljenje in delovanje dotične osebe. Taka oseba je v hipu prav vesela ali prav žalostna ter zaradi slabokrvnosti navadno blede barve. Večkrat vidi stvari, ki jih vidijo alkoholiki; tudi laž ji je dober pripomoček, in poleg tega še trdi, da vedno govori resnico. Vse ima tako dobro preračunjeno, da le s težavo odkrijemo prevaro. Rada povišuje sebe kot od Boga oblagodarjeno bitje; semintja celo govori, da ji je hotel storiti kdo kaj hudega. Mar-sikak duhovnik je moral baš radi tega trpeti po nedolžnem. Edino sredstx'o je to, da se ne zmenimo za take osebe. Naj so tudi dobre v vsakdanjem Življenju, bolne so pa le, saj ima tudi bela lilija temno senco. Sploh je znana stvar, da ima ženska več trnja kakor cvetja. " Po tem pisanju sodeč je moral imeti naš duhovnik s "histeričnimi ženskami" prav posebne skušnje. Zcmimivo bi bilo vedeti, kako je s tem danes? Vendar poglejmo, kako bolezen z imenom histerija opredeljuje sodobna medicina. Zanjo je histerija "konverzivna nevroza z motnjami funkcij senzori-ke in motorike brez organske osnove, zlasti bolestno občutljivostjo, neobvladanjem samega sebe, čustvenimi izbruhi, pretiravanjem vseh počutij". Vzrok torej ni v maternici (tej se je v stari grščini reče hystera), kakor so mislili nekoč. Vzrok je razložil Sigmund Freud s pojmom konverzije. Ta je po očetu psihoanalize "psihični obrambni mehani- Skrb za zdravje otrok (Tržič, pred 2. sv. vojno) zem, pri katerem se nagonska energija izrinjenega stremljenja preobrazi v telesni simptom, praviloma histerični". Bolj po domače rečeno je histerična oseba psihično iztirjena, ker svojih nagonov ni izživela, kakor hi hotela. Jeseni 1907 je imel Lavtižar težave z lastnim zdravjem. "Proti koncu meseca oktobra 1907. mije naznanjala slabost, da zdravje ni i' redu. Ako je telo utrujeno in jed ne diši več, ni še prave bolezni, vendar pa znamenje, da prihaja bolezen. Na praznik Vseh svetnikov sem že težko izvršil cerkvena opravila, potem pa legel v postelj z upanjem, da bo kmalu vse dobro. Toda ni bilo. Tresla me je mrzlica, kije zahtevala zdravniško pomoč. Ob dveh zjutraj je prišel k meni zdravnik in dognal, da so vneta pljuča na desni strani. Odkod vzrok bolezni? V vasi je ležal mož, ki sem ga obiskoval in previdel za zadnjo uro. Pljučnica ga je popolnoma izdelala. Takoj po njegovi smrti je napadla tudi mene, kar je bilo dokaz, da sem dobil bolezen od njega. Duhovniki moramo iti k bolniku, ne da bi vprašali, je H varno ali ne; dosti duhovnikov je že izgubilo življenje v spolnovanju stanovske dolžnosti. Z zdravnikovo spretnostjo je bila pljučnica ustavljena, in v nekaterih dneh sem bil iz nevarnosti. " Ko se stara in zboli, se človek vpraša po dolgosti svojega življenja. "Tukaj hi bilo umestno vprašanje, kateri duhovniki živijo najdalje. Točnega odgovora ne najdemo nikjer V škofiji Freiburg na Badenskem je bila v zadnjih 50 letih /napisano 1926/ poprečna starost katoliških duhovnikov 61 let. Preiskava je dognala, da čim bolj so duhovniki menjavali službene kraje, tem manjšo starost so dosegli. Dalje: Čim živahnejša je bila delavnost duhovnikova, tem večjo starost je učakal. Duhovniki, delujoči javnosti in pisatelji dosegajo navadno večjo starost. Vsako leto dovoljeni počitki tudi podaljšujejo življenje. Krajšajo pa ga znani vzroki: ne rednost, alkohol, nikotin ..." 1 ■ Petek, 13. februarja 2004 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Tako je v sredo menil znani ekonomist, rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Jože Mencinger v pogovoru z gorenjskimi gospodarstveniki. Ob tem je tudi dejal, da nam bodo prišle prav izkušnje z Jugoslavijo in celo Avstro-Ogrsko. Krai\j - V sredo popoldne je Območna zbornica za Goreiysko Gospodarske zbornice Slovenije pripravila zanimivo predavanje in razgovor z uglednim ekonomistom, rektorjem Univerze v Ljubljani, prof. dr. Jožetom Mencingerjem o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Ob sicer skromni udeležbi smo slišali nekaj zanimivih primerjalnih makroekonomskih podatkov ter iskrivih in samosvojih komentarjev. "Ni prav, da me štejejo med evroskeptike. Nasprotno: sem eden najbolj trdnih zagovornikov slovenskega pridruževanja Evropski uniji, saj menim, da drugega izhoda preprosto nimamo!" je dejal prof. dr. Jože Mencinger in postregel s številnimi makroekonomskimi podatki Slovenije primerjalno z drugimi kandidatkami in povprečji Evropske unije. Vprašanje je, ali so navzoči dobili odgovore na vprašanja, kaj skritega in širše neznanega je sicer Slovenija oz. njeni predstavniki podpisala s podpisom pogodbe o vključitvi v EU, kot je v uvodnih besedah namignil predsednik Izvršnega odbora območne zbornice za Gorenj sko pri GZS Miro Pinte-riČ. Podatki so bili vsekakor zanimivi, ker so bili pripravljeni za deset let inje bilo mogoče videti tudi spremembe in trende. Problem inflacije je prenapihnjen Leto 1993 je pomembno zato, ker se je v večini držav, ki se pridružujejo EU, tudi v Sloveniji, končala tako imenovana transformacijska depresija in se začela rast. Za Slovenijo je značilna v tem desetletnem obdobju dokaj enakomerna rast, česar v drugih kandidatkah ni bilo. Sedanje poudarjanje problema inflacije, po mnenju dr. Mencingerja, ni povsem upravičeno, celo izumetničeno, saj je položaj pri nas pač praktično identičen položaju v Evropi pred 20 ali 30 leti. Tudi razvite države so takrat imele dokaj visoke rasti cen in šele v zadnjem desetletju so padle na raven, ki jo poznamo danes. V tem desetletnem obdobju je bila povprečna inflacija v Sloveniji 13 odstotkov, pri ostalih kandidatkah 16 odstotkov, v EU pa 4 odstot- ke. Menil je, da bo inflacija še naprej padala, njeno nasilno zmanjševanje pa bi nam utegnilo škoditi. Politika Banke Slovenije je bila vseskozi preprečiti realno depreciacijo tolarja in dr. Mencinger meni, da je bila ta politika prava in da so cilj uspešno zasledovali. Javnofinancni deficit raste Drug pomemben dosežek je tekoči račun zunanjetrgovinske menjave, kjer je imela Slovenija sicer deficit v blagovni menjavi, ki pa ga je uspešno pokrivala s prilivi od storitev. Izjemi sta bili letu 1999 in 2000, ko se je uvoz (avtomobilov) nenormalno povečal zaradi pričakovanja podražitev pri uvedbi davka na dodano vrednost. Drugače velja tudi za javnofinančni primanjkljaj, ki je bil pred letom 1999 praktično zanemarljiv, potem pa je začel rasti. Povprečje od 1993 je bilo v Sloveniji 0,77 odstotka, pri ostalih kandidatkah 2,89 odstotka, v EU pa 3,89 odstotka. Vzroki so v zmanjševanju carin, ki so nekoč dosegale celo šestino pobranih davkov, danes le nekaj odstotkov, ter uvedba DDV, ki ne polni državne blagajno podobno, kot prometni davek pred tem. Ta deficit je torej strukturne narave in nevar- I nost je, da se bo še nadalje povečeval. Manj delovno aktivnih prebivalcev Za Slovenijo so primerjalno zelo ugodni tudi podatki o nezaposlenosti, saj je ta vseskozi nižja kot pri drugih kandidatkah in tudi nižja od povprečja v EU. Zaskrbljujoče je, da se zmanjšuje delež delovno aktivnega prebivalstva, tudi po zaslugi daljšega šolanja, po drugi strani pa se ' • . ...... '•"--w.. ...... • - ^ • - . . . , • - 7 ^ . < ^ ^ . . ...... -V-- •• ; •. .5'' y • ' 'g' • .S''-' 'i" •--•'i 4 i, f .•I r TOO. «i. js '' -v: - • • ' i'-'' .•v.vv-r.sfe/.v-.v.: »S.;^^ ■ msmßl^tmmA j-J • • V'. • nv., • v. - . V T i * • . .'2 • ' •v- m •M . , 5-1' - * i • .••i •i • , Primerjalne podatke in trende je prof. dr. Jože Mencinger predstavil tudi z diagrami. povečuje število težko zaposlji-vih ljudi, zlasti tistih, ki ostanejo brez dela v poznih letih. Kljub temu da se delež industrije vztrajno zmanjšuje, pa je še vedno obseg industrijske proizvodnje najpomembnejši dejavnik gospodarskih gibanj in zanimiv je podatek, da je bilo leto 1983 zadnje, ko so zabeležili večje povpraševanje, kot je bila tedaj ponudba. Rast BDP je bila v obravnavanih desetih letih v Sloveniji povprečno 4,01 odstotka, v drugih državah, ki se pridružujejo EU, 3,58 odstotka, v EU pa 2,07 odstotka. Če k temu dodamo še podatke o deležu javnega sektorja - izdatkih vseh Štirih javnih blagajn, je ta v Sloveniji 44,15 odstotka, medtem ko pri članicah evropske denarne unije kar 50,64 odstotka; in podatke o višini javnega dolga: v Sloveniji 33,6 odstotka BDP, v uniji pa 71,49 odstotka, je slika Slovenije, po mnenju dr. Mencingerja, dokaj ugodna. Zanimivo je bilo prisluhniti razlagi iz študije, ki jo je dr. Mencinger sicer objavil v tujini, pa je pri nas lani dvignila kar precej prahu. Dokazal je namreč, da lahko tuje' investicije tudi zavirajo gospodarsko rast in imajo Številne negativne ekonomske posledice. Povečajo lahko potrošnjo, zadolženost, osiromašijo sodelovanje z drugimi podjetji, ter onemogočijo cele panoge, kot je na primer trgovina, čemur smo se Slovenci uspešno izognili. Po Mencingerjevem mnenju temelji Evropska unija na inertnosti, ignoran-ci lastnih pravil in nenehnem ustvarjanju novih institucij ter birokracije. Kot se čudno sliši: vse skupaj je vse bolj podobno nekdanji Jugoslaviji. Uvedba evra za nas ni dobra, saj nam jemlje instrument finančno-monetarne politike, ker pa je obvezna, je dobro, da se vključimo čimprej. kaj bo morala Slovenija v proračune EU prispevati in kaj lahko iz teh pričakuje. Razlika med obveznostmi in pričakovanji je ta, da so obveznosti že trdno izračunane, medtem ko bomo pričakovana sredstva dobili le, če bomo znali kandidirati na razpisih in nato po pravilih črpati ta sredstva. V času pred pristopom smo bili pri tem s 95-odstotnim izkoriščanjem razpoložljivih sredstev med vsemi državami daleč najboljši. Pod črto računi pokažejo, da lahko do leta 2006 pričakujemo pozitivno razliko v višini 0,4 odstotka BDR Za Evropo je Slovenija manjša regija in nikakor ne smemo pričakovati, da bo EU priznala regije, ki jih mi pripravljamo. Iz EU največ do 0,4 odstotka BDP In kaj prinaša v. te račune vstop v Evropsko unijo? Dr. Mencingerje podrobno razložil, Gremo v enotretjinsko družbo? Dr. Mencinger meni, da bo Slovenija zaradi izkušenj z Avstro-Ogrsko in Jugoslavijo, uspešna regija. Bolj ga skrbi usmeritev EU, pri Čemer so cilji o najučinkovitejšem gospodar- stvu do 2010 po njegovem povsem nerealni, dolgoročno pa tudi zelo vprašljivi. Povečevanje učinkovitosti vodi tudi v enotretjinsko družbo, kjer sta dve tretjini ljudi brez dela in odveč, zato bi morala Evropa temeljito premisliti svoje prioritete in cilje. Selitev proizvodnje na Vzhod je neizbežna, ne vprašamo pa se, kako bo, ko tudi na Kitajskem ne bodo več pripravljeni delati desetkrat ceneje. Svetovni razvoj poganjajo velika odkritja, nikakor pa Evropa ne bi smela pozabiti na socialno državo, ki jo je že poznala nekoč, sicer bo socialna cena velika. Slovenija je upnica, ne dolinica Po predavanju je sledila vrsta vprašanj in nanje nekaj zelo zanimivih odgovorov. Med drugim smo slišali, da Slovenija, kljub glasnim opozorilom o zadolženosti, Še daleč ni prezadol-žena, nasprptno: če seštejemo naše dolgove in obveznosti dru-gih do nas, smo do sveta upniki, ne dolžniki. O prevzemih podjetij v državi ima dr. Mencinger zelo slabo mnenje, saj jih ocenjuje kot igrice menedžerjev, ki slabijo gospodarstvo in povečujejo potrošnjo. Tudi kapitalski trg in borza sta povsem nepomembni, saj zagotavljata le 2 odstotka sredstev za nove investicije. Sam vstop Slovenije v EU po njegovem mnenju ne bo vplival na stroške dela in ceno delovne sile, ki bosta pač sledila rasti standarda. Kot rektor, je dr. Mencinger tudi priznal, da je Univerza, ki jo vodi, zelo ne-% učinkovita ustanova, kjer le polovica študentov res študira, vse ostalo je zgolj sociala. Za evropsko reformo visokošolskega študija pa je menil, da jo je "odkril že Kardelj", in boji se, da se bodo morali vrniti k tej izkušnji s stopenjskim študijem. Štefan Žargi Za razširitev sodelovanja Heliosa s PPG Domžale - Iz Poslovnega sistema Helios so sporočili, daje konec januarja upravo Heliosa obiskal predsednik in izvršni direktor PPG Industriea Charles E. Bunch s sodelavci. Ameriška multinacional-ka PPG je javna družba, katere delnice kotirajo na newyorški borzi, ustanovljena pa je bila že leta 1883. Danes zaposluje več kot 34 tisoč ljudi v 20 državah na vseh kontinentih in ima 50 obratov v ZDA ter več kot 120 po svetu. Je ena izmed vodilnih globalnih proizvajalcev avtomobilskih lakov, proizvajajo pa tudi steklo, steklena vlakna in druge kemične izdelke. V letu 2000 sta PPG in domžalski Helios registrirala družbo PPG Helios (60 odstotkov družbe je v lasti PPG) za trženje avtomobilskih premazov na območju vzhodne in srednje Evrope, ki je lani dosegla blizu 29 milijonov evrov prometa, za letos pa načrtujejo prodajo premazov, ki jih večino proizvaja Helios, v višini 31 milijonov evrov. V pogovoru Charlesa E. Bunch-na s predsednikom uprave poslovnega sistema Helios Urošem Sla-vincem sla ugodno ocenila dosedanje sodelovanje in ocenila, da so še možnosti za razširitev tega. Omenjeni obisk vsekakor potrjuje, da je Helios postal viden in pomemben proizvajalec lakov, barv in premazov v tem delu Evrope. Poslovni sistem Helios v zadnjih letih beleži stabilno rast poslovanja, kar je tudi posledica razširitve poslovnega sistema z nakupi podjetij doma in v tujini. Tako so v Sloveniji uspešno izpeljali nakup specializiranega trgovskega podjetja Mavrica, na Hrvaškem podjetja Chromos in v Srbiji podjetja Zvezda iz Gornjega Milanovca. Štefan Zargi EKOLOŠKO KURILNO ECO OIL 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE lESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA 00 7. OO 18. URE Je gorenjska zbornica le ljubljanska izpostava? Na gornje vprašanje Upravni odbor Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko v sredo ni odgovoril. I Krai\j - Le uro pred zanimivim razgovorom z uglednim ekonomistom in rektorjem Univerze v Ljubljani prof. dr. Jožetom Mencingerjem je bila sklicana tretja seja Upravnega odbora Območne zbornice za Gorenjsko Gospodarske zbornice Slovence, na kateri naj bi potrdili poročilo o delu v lanskem letu in program za leto 2004. Postavljena formalna in vsebinska vprašanja so pokazala, da si bodo morali za razpravo vzeti več časa, zato so sejo prekinili in se zahvalili za dolgoletno delo doseda-i\jemu direktorju Andreju Prislanu. v ^ Ze pomisleki izraženi ob potrjevanju zapisnikov prejšnjih sej so na začetku tokratne seje opozorili na to, da bo slaba ura premalo časa za razpravo o predlaganem dnevnem redu, razen v primeru, če bi vse skupaj razumeli zgolj kot nujno formalno potrjevanje. Ob tem smo slišali, da tak pristop ni dober, saj je prav odsotnost možnosti za vsebinski pogovor lahko vzrok za to, da ima Upravni odbor Območne zbornice kronične težave s sklepčnostjo. Če je lahko predsednik odbora Miro Pinte-rič odločno zavrnil pomisleke o pravilnosti izvedbe postopka imenovanja nove direktorice zbornice Jadranke Švarc, ki je bila potrjena na dopisni vSeji, pa je začetek razprave o programu dela v letošnjem letu pokazal, da se bo tega potrebno lotiti bolj v«; fNi f.-GiJf /A ISTO CeNO VABLIENI NA OTVORITEV SODOBNE TOVARNIŠKE PRODA|ALNE Planika ouTL.-e:T TRGOVSKI CENTER SUPERNOVA KRAN| PETEK,I3.FEBRUAR 2004 OB 13.00 Dosedanjemu direktorju Območne zbornice za Gorenjsko so se zahvalili predsednik Upravnega odbora Miro Pinterič in zaposlene sodelavke zbornice. vsebinsko. Tudi zaradi Foruma za Gorenjsko - "civilne iniciative", ki se ukvarja s premisleki o razvoju Gorenjske, kar bi bila tudi naloga Območne zbornice. Predsednik odbora Pinterič je zagotovil, da je s Forumom že vzpostavljen stik z željo, da bi se teh vsebinskih vprašanj lotili skupaj. Zaradi časovne stiske je nato bila seja prekinjena in nadaljevali naj bi jo v marcu. Pred odhodom na predavanje dr. Mencingerja pa so se prisotni člani upravnega odbora in zaposleni na Območni zbornici slovesno zahvalili Andreju Prislanu, dosedanjemu direktorju, za dolgoletno - kar 21-letno uspešno vodenje zbornice, saj se je lani jeseni odločil, da iz zdravstvenih razlogov preneha opravljati to funkcijo in se upokoji. Štefan Žargi V GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PODJETNIŠTVO, FINANCE/ info@g-glas si Petek, 13. februarja 2004 Donosne delnice Aerodroma Enotni tečaj delnice Aerodoma Ljubljana je januarja porasel za 27 odstotkov, v zadnjem letu pa za nekaj manj kot 88 odstotkov. Krai\j - Na Ljub^anski borzi je bilo januarja za 32,9 milyarde tolarjev prometa, kar je za dobro petino niai\j kot decembra lani in za 4,6 milyarde več od lanskega mesečnega povprečja. Skoraj polovica prometa je bila z delnicami, slabo tretjino z obveznicami in preostalo z delnicami investicijskih skladov. V primerjavi z lanskim povprečjem se je v januarskem prometu povečal delež delnic rednih družb in zmanjšal delež obveznic. Dražba EROtRl ftiaj itetaici (v totaijlft) na dan: Med delnicami je bilo (upoštevajoč tudi svežnje) največ prometa z delnicami Krke (3,4 milijarde tolarjev), Mercatorja (2,2), Gorenja (1,1) in Petrola (1,1), med obveznicami so bile po prometu na prvih treh mestih obveznice Republike Slovenije 40. izdaje (1,5 milijarde tolarjev), Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje (1,4) in RS 54. izdaje (1,3), pri investicijskih skladih pa je bilo največ prometa z delnicami Triglav stebra 1 (940 milijonov tolarjev) in NFD 1 (776). Vsi trije vodilni borzni indeksi so januarja moČno porasli in dosegli rekordne vrednosti. Indeks delnic borzne kotacije SBI 20 je prejšnji mesec pridobil 6,81 odstotka svoje vrednosti, v zadnjem letu pa 27 odstotkov. Indeks delnic prostega trga IPT je januarja "poskočil" za 7,9 odstotka, v zadnjih dvanajstih mesecih pa za 33,51 odstotka. Indeks (pooblaščenih) investicijskih skladov PIX je bil januarja naj donosnej ši indeks Lj ub-Ijanske borze, saj je porasel kar za 13,5 odstotka, v obdobju med lanskim in letošnjim 31. januarjem pa za 39 odstotkov. Poglejmo še, kako se gibale cene posameznih vrednostnih Aerodrom Ljubljana Petro! Istrabenz Mercator Krka Intereuropa Merkur Sava Živila Kranj Integral Jesenice Svilanit Kamnik Helios Domžale RTC Krvavec Creina Kranj UP Bted Gozdno gospodarstvo Bled Color Medvode Alpetouf potovalna agencija Gorenjski tisk Tosama Domžale Oljarica Kranj Kompas Hoteli Kranjska Gora t. htm 30.12.2003 30.1.2004 4.031 6.061 7.699 39.982 56.208 59.414 7.658 10.217 10.881 24.495 32.662 35.706 42.373 52.188 56.826 5.190 5.384 5.309 25.012 24.391 25.600 28.371 27.655 29.003 16.340 13.981 13.045 1.203 2.000 2.000 1.100 1.499 1.200 104.000 136.316 147.067 2.500 3.000 3.000 4.200 4.500 4.500 850 905 910 1.630 1.650 1.550 2.372 2.400 2.301 2.501 2.428 3.278 4.100 3.900 3.600 16.000 13.998 14.833 8.989 7.136 7.236 6.624 5.000 4.502 Prevozniki napovedujejo Italijanom povratne ukrepe Ljubljana - Iz sekcije za promet Obrtne zbornice Slovenije, ki ji predseduje Mirko Gliha, so v sredo sporočili, da je upravni odbor v imenu cestnih prevoznikov, ki so združeni v Obrtni zbornici Slovenije, v zvezi z omejevanjem prevoza cestnih prevoznikov preko slovensko-italijanske meje, od državnih organov - zlasti Ministrstva za promet in Ministrstva za zunanje zadeve - zahteval, da v razgovorih z italijanskimi državnimi organi dosežejo takojšnjo odpravo ovir na meji. če pa se bodo zapleti na meji nadaljevali, bodo slovenski cestni prevozniki zahtevali omejevanje tovornega prometa iz Italije. Če rešitve odgovornih z državne ravni ne bodo ustrezne, bodo slovenski cestni prevozniki prisiljeni sami uporabiti povratne ukrepe; zaprli bodo ves tovorni cestni promet, ne glede, ali gre za prevoz blaga ali živali. S tem ukrepom bodo, kot pravijo, zaščitili ne samo prevoznike, temveč celotno slovensko gospodarstvo in okolje v naši državi. Upravni odbor sekcije za promet, v imenu svojih Članov, državi tudi predlaga, da skupaj s predstavniki držav, iz katerih prevozniki prav tako stojijo v kolonah pred italijansko mejo, rešuje nastalo problematiko. Pričakujejo, da bo država Slovenija nastali problem rešila v 24 urah. Š. Ž. papirjev! Od dvaintridesetih delnic borzne kotacije se je januarja vrednost zvišala petindvajsetim, znižala pa sedmim. Najbolj, za 27 odstotkov, so porasle delnice Aerodroma, za več kot desetino pa se je vrednost povečala še delnicam Gorenja, Žita in Radenske. Največ so na vrednosti izgubile delnice Živil (za 6,7 odstotka), Kompasa MTS (6,4 odstotka) in Cometa (2,9 odstotka). Še več kot enomesečno pove enoletno primerjalno obdobje. V zadnjem letu se je zvišala vrednost sedemindvajsetim delnicam, znižala pa petim. Najvišjo, skoraj 88-odstotno rast so dosegle delnice Aerodroma, delnice Luke Koper so porasle za 68 odstotkov, Nike za 54 odstotkov, Mercatorja za 52 in Istrabenza za 51 odstotkov. Delnice Kompasa MTS so v DAVČNI URAD KRANJ SPOROČA DAVEK OD DOBIČKA IZ KAPITALA OD PRODAJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN DRUGIH DELEŽEV V KAPITALU GOSPODARSKIH DRUŽB IN ZADRUG Obdavčitev dobička iz kapitala, doseženega s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug, ureja Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93 do 44/96) v določbah od 58. do 62. člena. Zavezanec za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug je fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček s prodajo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb In zadrug, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir oz. delež v kapitalu pridobljen, zmanjšan za davke, ki jih je plačal zavezanec. Zavezanec za davekj^d dobička iz kapitala je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, ki na njenem območju dosega dobiček s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu. Obdavčeni so dobički, doseženi s prodajo: a) vrednostnih papirjev: • delnic (lastniški vrednostni papirji). • obveznic, blagajniških zapisov, certifikatov o vloženih sredstvih, komercialnih zapisov (dolžniški vrednostni papirji, • investicijskih kuponov vzajemnega sklada, • delnic investicijskih družb, • pravic do delnic, ki še niso vpisane v centralni register pri KDD. b) deležev v kapitalu: • v gospodarskih družbah (d.o.o., d.n.o., tiha družba), • v zadrugah. Poleg običajne prodaje se za prodajo kapitala šteje tudi zamenjava kapitala in izplačilo deleža v kapitalu fizični osebi, če gospodarska družba ali zadruga preneha obstajati (stečaj, likvidacija), ali v drugih primerih izplačila deleža v kapitalu (ob izstopu družbenika, izključitvi družbenika ipd.). Napoved za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug za leto 2003 morajo vložiti tisti zavezanci, ki so v letu 2003 prodali vrednostne papirje in deleže v kapitalu pred potekom treh let od njihove pridobitve, ne glede na to, ali so pri tem dosegli dobiček ali izgubo. V skladu z Zakonom o davčnem postopku morajo zavezanec vložiti napoved za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu za leto 2003 do 28. februarja 2004, in to pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. Nerezident Republike Slovenije mora napovedati prodajo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu v 15 dneh od izvršene prodaje. Če ni zavezanec za dohodnino, lahko vloži napoved za odmero davka od dobička iz kapitala od vseh prodaj v letu 2003 do 28. februarja 2004 (tako poračuna dobičke in izgube). Napoved vloži pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, oziroma pri davčnem uradu, na območju katerega je bila prodaja izvršena. Napoved za odmero davka od dobička iz kaplta-a od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu je treba predložiti na predpisanem obrazcu, ki je objavljen v Odredbi o obrazcu napovedi za odmero dohodnine za leto 2000, obrazcu napovedi za odmero davka od dohodku iz dejavnosti. obrazcu za obračun davka o dohodku iz dejavnosti in obrazcu napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu (Ur. I. RS, št. 122/00). Obraze napovedi s prilogami se dobi v knjigarnah in papirnicah. Cilka Habjan, direktorica Davčna reforma (9) Obdavčitev dohodkov iz vzajemnih skladov Predlagani zakon o dohodnini za razliko od sedanjega ureja obdavčitev dohodkov iz vzajemnih skladov. 4 Kranj - Koje začel vezati sedai^i zakon o dohodnini, pri nas še ni bilo razširjeno vlaganje v vzajemne sklade, zdaj pa je v Sloveniji že dvajset takšnih skladov, v katerih je več kot sto milijard tolarjev denarja. enem letu izgubile dobro petino vrednosti, Živil Kranj 18,5 odstotka in GPG 11 odstotkov. In kako so se lani in v letošnjem prvem mesecu gibali tečaji delnic nekaterih gorenj skih družb in družb, ki so močno navzoče na Gorenjskem, je razvidno iz zgornje preglednice. Cveto Zaplotnik Predlog novega zakona, ki je pripravljen za obravnavo v državnem zboru, ureja tudi obdavčitev dohodkov iz vzajemnih skladov, pri tem pa med obdavčljive šteje dohodke iz delitve čistega dobička, dohodke iz obresti, dividend in iztrženih dobičkov pri naložbah sklada ter dohodke, ki jih imetnik doseže s prodajo ali unovčenjem investicijskega kupona. Dohodek, ki ga zavezanec doseže pri kvalificiranem vzajemnem skladu, se deh na dohodek iz obresti, dividend, iztrženih dobičkov pri naložbah in iz drugih prihodkov. Po predlaganem zakonu se dohodnina ne plačuje od dela dohodka, ki izvira iz iztrženih dobičkov pri naložbah, vendar le v primeru, če ima imetnik investicijski kupon v lasti že več kot tri leta ali če ga je pridobil v postopku obveznega preoblikovanja (pooblaščene) investicijske družbe. Davčna osnova od dohodka, ki ga zavezanec doseže pri vzajemnem skladu iz dividend, se na letni ravni zniža za 35 odstotkov. V letno davčno osnovo se ne všte- vajo dohodki, ki jih zavezanec doseže pri vzajemnem skladu v obliki obresti, vendar le do letne višine 300.000 tolaijev. Predlog novega zakona o dohodnini za razliko od sedanjega zakona natančneje ureja obdavčitev dividend, odpravlja nekatere pomanjkljivosti in preprečuje prelivanje ene vrste dohodka v druge (dividende v kapitalske dobičke), ki so manj,obdavčeni ali sploh niso. Med dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža, poleg dividend uvršča tudi dividendam podobne dohodke in nadomestila, ki jih imetnik prejme na podlagi lastniškega deleža. Med takšna nadomestila sodijo zagotavljanje izdelkov in storitev po cenah, ki so nižje od tržnih, odpis dolga imetniku ali njegovemu družinskemu članu, ter različne bonitete. Po sedanjem zakonu se davčna osnova od dividend na letni ravni zmanjša za 40 odstotkov, po predlaganem zakonu se za 35 odstotkov, izjema so zakonsko določeni primeri. Cveto Zaplotnik Ustanovili Slovenia Control Ljubljana - 30. januarja 2004 je bilo formalno ustanovljeno javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d. o. o., z angleškim imenom Slovenia Control. V skladu z določili in v roku, ki ga je določil Zakon o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa v Republiki Sloveniji, sprejet oktobra lani. Podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d. o. o., bo v slovenskem zračnem prostoru izvajalo navigacijske storitve za potrebe zračnega prometa, ki jih je do sedaj izvajala Uprava RS za civilno letalstvo, Takšna organiziranost ni bila popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo, ki nalaga ločitev izvajalca teh storitev in upravnega organa za področje civilnega letalstva. Javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d. o. o. naj bi začelo z delovanjem v marcu. Pred začetkom delovanja bodo sprejeli Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter nato z delavci sklenili pogodbe o zaposlitvi. V novo podjetje bo prešlo 130 delavcev, ki so doslej delali v sektorju za vodenje zračnega prometa v Upravi RS za civilno letalstvo, imeli pa naj bi enake pravice kot na Upravi. Zelo pomembna je še sklenitev dveh pogodb, in sicer pogodbe o opravljanju storitev in pogodbe o upravljanju z infrastrukturo. Vsebina pogodb bo imela bistveni vpliv na delovanje podjetja in podpisani naj bi bili konec februarja. Za financiranje podjetja so po zakonu določene preletne takse kot temeljni vir prihodkov. Te se bodo sicer še naprej, tako kot do sedaj, stekale v državni proračun, iz katerega pa bo podjetje v prvem letu delovanja prejelo sredstva do višine 2,28 milijarde tolarjev, za letu 2005 pa načrtujejo 2,73 milijarde tolarjev. Vir financiranja so lahko še priletne takse, ki pa v Sloveniji še niso vpeljane. Predvidoma naj bi se v letošnjem letu vzpostavili ustrezni pogoji, ki bi omogočali pobiranje še teh pristojbin. Zaradi prehoda storitve kontrole zračnega prometa iz Uprave v novo podjetje varnost zračnega prometa v slovenskem zračnem prostoru ne bo ogrožena, niti ne bo ovirano njegovo tekoče odvijanje. Vlada je akt o ustanovitvi podjetja sprejela 4. decembra, od 1. januarja 2004 pa imenovala Srečka Janšo, dotedanjega v. d. direktorja Uprave RS za civilno letalstvo, za v. d. direktorja podjetja Kontrola zračnega prometa Slovenije, d. o. o. ter nadzorni svet javnega podjetja in sicer Jožeta Romska, generalnega sekretarja Ministrstva za promet kot predsednika nadzornega sveta ter člane mag. Bojana Babiča, državnega sekretarja iz ministrstva za promet, Igorja Nereda, državnega podsekretarja na ministrstvu za obrambo ter Tomaža Oplotnika, svetovalca vlade iz ministrstva za finance. Štefan Žargi Obrtniki potrebujejo pomoč Ljubljana - Iz Obrtne zbornice Slovenije so sporočili, da so včeraj organizirah prvo posvetovanje o možnostih pridobivanja sredstev iz domačih in tujih razpisov, ki so zanimivi za obrtnike in male podjetnike, hkrati pa so postopki tako zahtevni, da kandidati potrebujejo strokovno pomoč. Ministrstvo za gospodarstvo je pred dnevi objavilo prvi sklop razpisov, drugi bo objavljen v kratkem, oba pa sodita v program ukrepov pospeševanja podjetništva in konkurenčnosti. Prvi javni razpis je za 2.240.000.000 tolarjev, drugi pa za 1.691.000.000 tolarjev. Poleg tega ministrstvo za gospodarstvo pripravlja še objavo razpisov, ki bodo podprti s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF) ter s sredstvi PHARE. Ministrstvo za gospodarstvo zagotavlja dodatne spodbude tudi preko programov Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in preko programov Javnega sklada za malo gospodarstvo. Za spodbude, ki jih izvaja Javni sklad za malo gospodarstvo, bo gospodarsko ministrstvo v letu 2004 namenilo 128 milijonov tolarjev. Pospeševalni center za malo gospodarstvo pa bo za subvencioniranje svetovanja v programu vavčerskega sistema svetovanja za gospodarstvo porabilo 129 milijonov tolarjev. Za vse javne razpise bodo sicer organizirani informativni dnevi, na katerih se bodo po- tencialni prijavitelji projektov podrobno seznanili z zahtevami javnih razpisov in pridobili druge potrebne informacije, toda v OZS ocenjujejo, da to za uspešno konkuriranje njenih članov ne bo dovolj. Razne oblike finančne pomoči, ki jo nudi 0 EU, so administrativno zelo zahtevne tako v fazi priprav na razpis, kot tudi kasneje, ko morajo prejemniki poročati ustreznim organom o njihovi porabi. Iz Območne zbornice za Gorenjsko GZS so nas obvestili, da bo predstavitev razpisov v okviru Programa ukrepov pospeševanja podjetništva v sredo, 18. februarja ob 10. uri v Konferenčni dvorani Zavarovalnice Triglav v Kranju. Štefan Žargi Petek, 13. februarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Strokovnjaki imajo zaenkrat še premalo podatkov, da bi lahko ugotovili pravi vzrok za povečano odmiranje čebeljih družin. Ljubljana, Naklo - Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije so se v ponedeljek v prostorih republiške Htosanitarne uprave sestali čebelarski strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za veterino, Kmetijskega inštituta Slovenije in Nacionalnega inštituta za biologijo ter predstavniki čebelarske zveze, državnih organov in podjetja Bayer, da bi pregledali možne vzroke za odmiranje čebeljih družin ter ovrgli ali potrdili sum, ali je za to kriva uporaba imidaklorpida, ki ga vsebujejo nekatera fitofarmacevtska sredstva. i v Sink, predsednik društva Britof - Predoslje, je dejal, da je eden od njihovih članov ostal brez vseh desetih Čebeljih družin, čebele so v slabšem stanju, dejanska škoda pa bo znana aprila. V čebelarskem društvu Besnica je po besedah predsednika Vinka Jerama članom odmrlo 50 od tem pa jih skrbi, kakšne bodo še spomladanske izgube. Med možnimi vzroki za odmiranje čebeljih družin navajajo stare zaloge sladkorja, ki naj bi vsebovale čebelam škodljive snovi; to pa bi bilo lahko tudi posledica uporabe "kemije" pri pridelavi sladkorne pese. Tudi čebelar- Na sestanku so ugotavljali, da so za odmiranje čebeljih družin različni možni vzroki: varoza (parazitske pršice) ter druge bakterijske in virusne bolezni, neučinkovitost pripravkov za zatiranje teh bolezni in neustrezno zatiranje, lanska suša in z njo povezano pomanjkanje ustrezne prehrane za čebelje družine, kmetijstvo - in tako dalje. Predstavniki podjetja Bayer so povedali, da je problem odmiranja čebeljih družin zelo velik v vseh evropskih državah, pri tem pa so izpostavili ugotovitve strokovnjakov, da so sredstva za zatiranje varoze postala neučinkovita. Ker imamo v Sloveniji Še premalo podatkov za to, da bi ugotovili pravi vzrok odmiranja čebeljih družin, so navzoči na sestanku predlagali, da bi začeli s sistematičnim spremljanjem (monitoringom) čebel in z znanstvenimi Študijami in da bi med čebelarji izvedli anketo o lanskih opažanjih glede paše čebel, o okoliških nasadih, posevkih in problemih. Predstavnik čebelarske zveze je še predlagal, da bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo jn prehrano finančno pomagalo čebelarjem, ki so utrpeli največ- Predstavniki čebelarskih društev in njihove zveze na sestanku v Naklem, kjer so predstavili škodo pri čebeljih družinah. je izgube. Medobčinska čebelarska zveza Kranj, ki združuje sedem čebelarskih društev, je v torek zvečer na sestanku v Naklem predstavila posledice odmiranja čebeljih družin. Jakob skupno 350 čebeljih družin, od tega enemu več kot dvajset. V čebelarskem društvu Goriče, ki mu predseduje Aleš Ribnikar, je čebelarjem do novega leta propadlo 40 od 185 družin, ob ji iz kranjskega društva so izgubili nekaj družin, je dejal predsednik Robert Kopač in poudaril, da je velik problem varoza, pri kateri se je izkazalo, da "alternativna zdravila" niso učin- Vrnjeni deleži se delijo Člani agrarne skupnosti morajo za vrnjene soiastninske deleže speljati dedne postopke. V Lešah, na primer, sta se dva deleža tako razdelila kar med šestnajst dedičev. Lese - Agrarna skupnost Lese je doživela podobno usodo kot ostale agrarne skupnosti na Gorenjskem in drugod v Sloveniji. Povojna oblast je njeno premoženje podržavila, zemljišča so postala državna oz. družbena lastnina, agrarna skupnost pa je zamrla. Z demokratičnimi spremembami je nastopilo obdobje popravljanja povojnih krivic, novi zakon o ustanovitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic pa je tudi članom nekdanje agrarne skupnosti Lese oz. njihovim dedičem omogočil, da so vložili zahtevek za vrnitev podržavljenega premoženja in da so 1996. leta ustanovili novo skupnost, ki šteje 42 članov, od tega trideset ustanovnih. V skupnost so sprejeli tudi štiri Člane, ki nimajo solastninskega deleža, a so aktivni, delavni in računajo, da bodo lahko kdaj od koga kupili delež. Kot je povedal predsednik agrarne skupnosti .Cveto Bohii\jec, so v denacionaliza-cijskem postopku dobili nazaj že vse premoženje, izjema sta le dve deloma pozidani parceli v Lešah, za kateri pa bodo poskušali iztržiti vsaj del odškodnine. Ker devet nekdanjih članov oz. dedičev ni vložilo zahtevka za vrnitev, je njihov delež po zakonu dobila Občina Tržič, ki ima v agrarni skupnosti trideset deležev. Med člani jih le še približno polovica kmetuje, med njimi so samo trije večji kmetje. Število članov se bo v prihodnosti še povečalo, saj bo za vrnjeno premoženje treba speljati dedne postopke, pri tem pa se bodo deleži lahko razdelili tudi med več lastnikov. V enem primeru se je to že zgodilo. Dva deleža sta po končanem dednem postopku prešla v last šestnajstih dedičev. V agrarni skupnosti nad taksno "delitvijo" deležev, ki jo omogoča zakonodaja, niso najbolj navdušeni. "Najbolj pravično bi bilo, če bi se solastninski deleži tako kot nekdaj "držali" domačije in se prenašali iz roda v rod, z njimi pa bi upravljal vsakokratni gospodar," je prepričan predsednik Cveto Bohinjec. Agrarna skupnost Leše obsega 53 hektarjev zemljišč, od tega je 20 hektarjev nižinskega in 23 - -Mm ■ ..fe- -ms • J' Cveto Bohinjec hektarjev višinskega pašnika, ostalo pa so gozdovi in manjše parcele na Dobrči, v Lešah, v Palovičah ter med Palovičami in Lešami. Približno štiri hektarje nekdanjih zemljišč agrarne skupnosti je pozidanih. Na nižinskem pašniku nad vasjo so nekdaj pasli živino, preden sojo dali na Lešansko planino. Približno polovica pašnika se je v preteklosti zarasla, preostali del ima v najemu Cveto Bohinjec, ki ga uporablja za pašo živine. Pašnik bi v prihodnosti radi očistili zarasti (največ je praproti in trnja, smreke so redke) ter posadili listavce, morda celo orehe. Na Lešanski planini, za katero skrbi odbor za planino pod vodstvom Janeza Frantarja iz Leš, se vsako leto pase od 28 do 35 govedi, večina živine je od članov agrarne skupnosti, tedaj, ko jo manjka, pa jo sprejemajo tudi od drugih. Medtem ko je koča za pastirja nova, na hlevu za živino načrtujejo obnovo strehe. Za to bodo potrebovali 1,2 milijona tolarjev. Približno polovico denarja že imajo na računu, ostalo bodo morali še zbrati. Cveto Zaplotnik kovita. Za težave čebelarjev naj bi bila deloma kriva tudi lanska suša. Od avgusta naprej ni bilo paše in kdor Čebel tedaj ni krmil, je jesen začel s starimi čebelami. Čebelarji iz društva Begunje doslej niso utrpeli večjih izgub, nekateri so izgubili eno, dve družini, je poročal član upravnega odbora Miro Prešeren in dejal, da so varozo zdravili s preskušenimi zdravili. Tudi to, da v okolju ni opaziti toliko ptic kot prejšnja leta, kaže, da je v naravi nekaj narobe. Ivan Belehar iz čebelarske- v ga društva Šenčur je povedal, da je eden od njihovih čebelarjev izgubil vse družine; pričakujejo pa, da se bo spomladi stanje izboljšalo. Čebelarjem iz nakel-skega društva je po besedah predsednika Janeza Pivka do novega leta odmrlo 77 od skupno 360 družin, do spomladi pa se bo stanje še poslabšalo, saj so nekatere družine slabe. Kot možne vzroke za odmiranje čebeljih družin navajajo suŠo in z njo povezano pomanjkanje vode in cvetnega prahu ter škodljive vplive talnega insekticida gauc-ho. V takšnih okoliščinah so poginile predvsem manj odporne mlade Čebele. Tajnik medobčinske čebelarske zveze Zdravko Ribnikar je ugotavljal, da brez cvetnega prahu ni dolgoživih čebel, predsednik Ivan Koš-njek pa je opozoril, da bo ob tolikšnih izgubah težko obnoviti čebelje družine, to pa bo tudi velik strošek, saj so matice drage. V čebelarski zvezi prosijo pristojne ustanove, da pomagajo Čebelarjem iz težav, hkrati pa pozivajo predvsem male sadjarje -vrtičkarje, da spomladi ne bi škropili sadnega drevja "v cvet" in da bi ga škropili le po sončnem zahodu. Cveto Zaplotnik Prašičereje! bijejo plat zvona Madžarska spodbuja izvoz prašičjega mesa s subvencijami, ki dosegajo že kar polovico odkupne v • v cene prašičev. Kranj - Slovenski prasicerejci napovedujejo tožbo proti državi, ker so cene prašičev na domačem trgu že poldrugo leto pod ravi\jo, ki jim še zagotavlja preživetje. Za to naj bi bila deloma kriva svetovna kriza, predvsem pa slovenska država, ki rejcem ne zagotavlja enakopravnega konkurenčnega boja na domačem trgu. Rejcem je "prekipelo", ko je Madžarska v petek kljub opozorilom iz Slovenije spet uvedla izvozne spodbude pol evra za kilogram svinjske polovice, to je v znesku, ki predstavlja kar polovico odkupne cene. Madžarska, ki povečuje pritisk na tuje trge še zlasti po tem, ko so ji propadli nekateri posli v ZDA, bo tako zaščitila domačo prašičerejo, hkrati pa se bo rešila zalog svinjskega mesa, za katere bodo nove članice Evropske unije po letošnjem 1. maju morale plačati kazen v višini 536 evrov za tono. Potem ko so prvi tovornjaki z madžarsko svinjino v petek prečkali slovensko državno mejo, seje v nedeljo sestal krizni Štab, ki se ne more strinjati, da država le opazuje odkrito politiko protidumpinških cen, ne da bi tudi sama ukrepala. V gospodarskem interesnem združenju Prašičereja Slovenije in v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so prepričani, da bi madžai-ski uvoz lahko preprečila s spre- jetjem posebnih uvoznih dajatev. Če tega ne bo storila, se bodo pri nas nakopičile zaloge svinjskega mesa, kazen zanje pa bo namesto Madžarske plačala Slovenija, ki ji svinjine sicer primanjkuje. PraŠičerejci tudi opozarjajo, da jih je država samo lani oškodovala za 200 milijonov tolarjev, saj jim z nadomestili ni pokrila dejanskih izgub, izplačevala pa jih je tudi prekratek čas. Plačila so prejeli le za pitane prašiče, zaklane v času od 1. marca do 30. junija, cene prašičjega mesa pa so bile pod bazno ceno (349 tolarjev za kilogram) že tudi prej in Še nekaj tednov potlej. Po krajšem obdobju ugodnega gibanja cen so oktobra ponovno padle pod kritično mejo in se niso dvignile niti v pred novo letne m času večjega povpraševanja po svinjskem mesu. Kriza se nadaljuje tudi letos, v prihodnje pa se bo še zaostrila, saj prihaja obdobje manjše porabe tovrstnega mesa. Cveto Zaplotnik $ « EVRORSKE KAKOVOSTI 080 ll t ' Predavanje o varnosti otrok Češnjica - Društvo podeželskih žena Selške doline bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo v ponedeljek ob pol Štirih popoldne v dvorani kmetijske zadruge na Češnjici predavanje z naslovom Varnost mojega otroka. Predavala bo Damjana Šmid, psihoterapevtka realitelne terapije iz škofjeloškega svetovalno izobraževalnega zavoda Modrin, ki bo med drugim svetovala, kako ukrepati ob izsiljevanju, zlorabi ali nasilju nad otroki. C.Z. SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOU KRANJ SmlednUka ctsta 4000 • Kranj Za občasno delo v hievu, tudi molža, pogodbeno ZAPOSLIMO delavca v hievu. Kandidati se od ponedeljka do petka lahko javite po telefonu - v Jf m 66 mm OUS in PLIK URIllO y • •• ..V k GORENJSKI GLAS • 20. STf=lAN ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Petek, 13. februarja 2004 Klub radovljiških študentov je lani pripravil 98 projektov. Brezplačni nedeljski avtobusni prevozi za študente. Radovljica - Radovljiški študentje so se prejšnji petek zbrali na rednem občnem zboru, kjer so pregledali delo v minulem letu in določili projekte za letošnjega. Občnega zbora se je udeležilo 51 članov kluba, predstavniki področij za šport in prosti čas ter za kulturo in izobraževalce pa so predstavili svoje delo. Minulo leto je bilo za radovljiške študente zelo uspešno, saj so uresničili načrtovano in poleg rednih projektov poskrbeli tudi za več novih projektov. V Klubu radovljiških študentov (KRŠ), ki deluje od leta 1994, se je povečalo število članov, trenutno jih je 729, veČ je tudi dijakov. Iz radovljiške upravne enote je 642 članov, iz ostalih 87, študentov je 631, dijakov pa 98. Klub vodi petčlanski upravni odbor, tokratni občni zbor pa ni bil volilni, saj odboru dveletni mandat še ni potekel. Lani je imel klub dobrih 37 milijonov tolarjev prihodkov, ki so jih porabili za subvencioniranje študentskih in dijaških tečajev, rekreacije, kulturnih prireditev, potovanj in številnih drugih projektov. Uspešno so jih izpeljali kar 98. Letos naj bi bilo v Študentski blagajni za deset odstotkov več sredstev. Na občnem zboru so povedali, da bodo Študentom tudi letos na voljo jezikovni, računalniški, plesni, potapljaški in jadralni tečaji, tečaj za vaditelja Čolnov in tečaj jahanja, posrbeli bodo za športne dejavnosti, za cenejše vstopnice za kino in gledališče, za subvencionirano članarino za knjižnico, za potovanja, letos so subvencionirali več kot 1500 različnih kart, in za posebne projekte. Poleti bodo organizirali brezplačno letovanje na morju za otroke iz socialno ogroženih družin, z vrednostnimi boni bodo pomagali mladim staršem, pripravili bodo tudi program prireditev ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, študentom in dijakom pa bodo tudi letos na voljo brezplačni nedeljski avtobusni prevozi v Ljubljano. Lani seje smučarskega izleta v tujino udeležilo 53 članov, jezikovnega tečaja 36 študentov, subven- Zadovoljna z življenjem Mihaela in Janez Omejc sta pred kratkim praznovala zlato poroko. Poročila sta se v povojnih časih, ko je vsega primanjkovalo. Golnik - Janez je bil rojen v Ljubljani, živel pa je v Brodeh, pa tudi v Podljubelju. Mihaela pa je po rodil Klemenčeva iz Tr- v • v zica. v Spoznala sta se v Zejah. Ona je bila pestrna, on mizarjev vajenec. Kasneje se je Mihaela izobrazila in zaposlila kot medi- i—'" < ,, ■ • f ^ 4 ^ ' 'K hči Albina pa se jima je rodila leta 1961. Ker sta bila zakonca Omejc uslužbenca bolnišnice Golnik, so jima čez čas dodelili večje stanovanje. Po desetih letih se je pokazala možnost gradnje lastne hiše in na tako imenovanem golniškem "Malem Triglavu'' sta sanje uresničila. ' ' 9 -nč . r. I ^ > ' (T .'.v.'v-:' i •r-«» i- •• v i- Mihaela in Janez Omejc iz Golnika. « cinska sestra, Janez pa kot mizar - vzdrževalec. Mihaeli je namreč že zelo zgodaj umrla mama in k£r je bilo doma sedem otrok, je šla za pestrno. Poročila sta se januarja leta 1954. Imela sta sicer vsak svojo službo, kar pa je bilo komaj za preživetje. Njuno začetno "stanovanje" je bila manjša soba samskega doma takratnega Inštituta za TBC na Golniku. Po petih letih sta dobila enosobno stanovanje v novozgrajenem bloku. Kmalu po prvorojeni Traudi sta dobila drugorojenko Jano, ki je v starosti šestih mesecev umrla, tretja Hčerki sta se izšolali, poročili in danes imata Omejčeva tri vnukinje in enega vnuka. Če jima zdravje dopušča - zaenkrat še dobro služi, se petinsedem-desetletni Janez in triinsedem-desetletna Mihaela še vedno odpravita na izlete z upokojenci s Kokrice. Janez je tudi že 40 let član PGD Jože Starič Golnik in pravi mojster pisane besede. Upokojena sta že sedemnajst let in pravita, da se nad sedanjim življenjem ne pritožujeta. sicer pa "kakor si postelješ, tako ležiš", sta še dodala. Alenka Brun, foto: Tina Doki Roclio Trigloy Prvi 9IQ/ OorcnJ/ke^ Prvi 910/^ Corenj/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice. 101,5 - Kranjska Gora. 101,1-Bohinj Radovljiški študentje so na občnem zboru predstavili uspešno delo v minulem letu in letošnje projekte cionirali pa so tudi 1648 kart za plavalni bazen in 324 smučarskih vozovnic. Predsednik KRŠ Janez Tonkli je povedal, da bodo ohranili doseženo organiziranost kluba in si še naprej prizadevali za dobro sodelovanje z ostalimi klubi in krovno organizacijo. "Študentom bomo še naprej nudili različne projekte in sodelovali pri zagotavljanju in ohranjanju njihovih pravic, želimo pa si boljšega sodelovanja z radovljiško občino, s katero naj bi dosegli dogovor o skupnem sodelovanju pri.reševanju problematike mladih," je še dodal Tonkli. Informacije o delu KRŠ in njegovih projektih so študentom na voljo tudi na spletni strani: www.krs-klub.si. Renata Škrjanc Korenine kmetij v Kokri O zgodovini Kokre ni veliko znanega, zato so domačini veseli, da sta se dva mlada človeka lotila raziskovanja njenih korenin. Kokra - Ana Lesjak iz Kokre in Rok Valjavec iz l\ipalič sta se iz Ijubite^ske vneme lotila zgodovine vasi Kokra, mozaik pa sta začela sestavljati iz preteklosti kmetij iz Spodnje Kokre. Najdaljša slovenska vas sicer ne šteje veliko hišnih številk, vendar jima je poglabljanje v zgodovinske dokumente in iskai^je živih virov vzelo domala tri leta. Ob slovenskem kulturnem prazniku sta svoja spoznanja predstavila domačinom. Domačini iz Kokre so po nedeljski maši napolnili eno od učilnic tamkajšnje podružnične šole. Zanimalo jih je, kaj sta našla mlada človeka pri svojem ljubiteljskem odkrivanju zgodovine. Ana, študentka na višji turistični šoli, in Rok, znani lokalni ljubitelj zgodovine, pa sta od Kokrjanov pričakovala, da bodo njunim spoznanjem dodali še kaj svojega. Starejši so na fotografijah iz preteklosti res prepoznavali ljudi in dogodke in jima bodo lahko v pomoč pri njunem nadaljnjem raziskovanju. Tega si po besedah domačina Staneta Berganta želijo, mlada raziskovalca pa obetata, da se ne bosta ustavila pri spodnji Kokri. Ana in Rok sta se naloge lotila zelo sistematično: domačije v Kokri in poleg njih tudi preužitkarske bajte sta opazovala od leta 1770, ko so nastale prve hiš- ne Številke (druge so 1805, sedanje so že tretje), pogledala sta v katastre iz leta 1826 in 1867 in današnjega, sledila lastništvu posameznih kmetij in priimkom, ki so se pojavljali skozi obdobja. Ugotovila sta, daje bil za spodnjo Kokro značilen priimek Polajnar, medtem ko je za zgornjo pogostejši Povšnar. Na ta način sta pregledala zgodovino domačij od Spodnjega Logarja pa vse do Trelca, vključno s preteklostjo cerkve, župnišča in šole, pa tudi značilnih nabožnih znamenj. Vmes sta našla nekaj zgodovinskih "ocvirkov": v stavbi Na Polan so v preteklosti pobirali "menico" za uporabo ceste in Še danes je ohranjena ječa, kamor so zapisali neplač-nike. V bližini je bil tudi vinograd. Pri Cemšenikarju so si polja, ki jih sicer v ozki dolini Kokre ni veliko, naredili na te- Rok Valjavec in Ana Lesjak, raziskovalca kmetij v Spodnji Kokri. rasah. V koči pri Prodan je ohranjena edina črna kuhinja iz starih časov. V Kokri so imeli celo plemiča, Janeza Polajnarja, plemenitega Kankenburga. V plemstvo so ga verjetno zaradi vojnih zaslug povišale avstrijske oblasti. Na šrangi ali pri Jurju je bila nekdaj cestninska hiša, pri Verdirju, ki je bila del domačije Na šrangi, pa sploh niso imeli hišne številke, čeprav je bila tam tudi gostilna s kegljiščem. Cerkev je bila v Kokri prvotno na mestu, kjer danes stoji Glo-bočnikova vila, znana pa je bila kot romarska cerkev, posvečena brezmadežni Mariji, kamor so se s priprošnjami obračali vojaki in njihove matere. In še zanimivost o šoli, ki so jo v Kokri zgradili po letu 1897: danes jo obiskuje šest otrok, bila pa so leta, ko jih je bilo več kot 90 (leta 1936). Danica Zavrl Žlebir Letos obnova plemenilne postaje Lani v ospredju svetovni čebelarski kongres, obnova Janševega čebelnjaka na Breznici in v sodelovanju z žirovniško občino nakup plemenilne postaje, letos njena obnova in skrb za zdravje čebel. Breznica - Z drugim letom delovanja Čebelarske zveze Zgornje Gorenjske (zaenkrat je včlanjenih 15 čebelarskih družin, vendar se članstvo povečuje) so zelo zadovoljni, saj so še pred iztekom lanskega leta povsem izpolnili začrtani plan, je na občnem zboru zveze 6. februarja povedal njen predsednik Boštjan Noč. Lani so se precej ukvarjali s pripravami na Apimodio in s spremljajočimi prireditvami (organizacija prvega vseslovenskega Čebelarskega dne in odkritje obnovljenega Janševega čebelnjaka, sprejem tujih gostov svetovnega kongresa), vendar jim je skupaj z občino uspelo pridobiti tudi lastništvo na zeleniški plemenilni postaji z 800 kvadratnimi metri zemljišča. Letos bodo moči združili pri posodabljanju brunarice pod Zelenico in urejanju okolice, za kar se bodo trudili pridobili državna in sponzorska sredstva. Glede na zadnjo izjemno povečano umrljivost čebel, bodo posebno pozornost posvečali zdravju Čebeljih družin, ustanovili pa bodo tudi posebno komisijo, ki bo bedela nad Čistostjo pasme kranjvska sivka. Med naložbami sta še Najvišje priznanje zveze, miniaturno kopijo Janševega čebelnjaka, so za dolgoletno prizadevno delo pri vzreji čebeljih matic in skrb za delovanje plemenilne postaje pod Zelenico podelili Cirilu Jalnu z Rodin (na sliki), naziv Naj župan za zasluge pri promociji čebelarstva pa je šel Francu Če-bulju, županu Občine Cerklje, ki bo prejel tudi sedemsatni panj z živimi čebelami. izgradnja čebelarskega doma v Škofji Loki in priprava lokacijske dokumentacije za polnilnico medu. Posebno skrb bodo posvečali strokovnemu izobraževanju (prvi seminar o vzreji matic z veČ kot sto prijavljenimi je že v februarju), se seznanjali z možnostmi trženja izdelkov in se pri pripravah na udeležbo na Apimondii prihodnje leto na Irskem povezovali s turističnimi organizacijami tega območja. In ne nazadnje, pomembno je sodelovanje med čebelarskimi društvi, vzpodbujanje, da se včlanijo nova, in skrb za podmladek prek krožkov na osnovnih šolah. » Mendi Kokot petek, 13. februarja 2004 RADIJSKI GORENJSKI GLAS • 21. STRAN PETEK. 13. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbi 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 19.30 Večer z Natašo in Juretom 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Založba Rotiš 10.25 Obvestita 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Na- poved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek - Stres na delovnem mestu 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku: Obolenje sklepnega hrustanca pri malih živalih 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40£)glasi 14.50 Aktualno 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.05 Poezija v glasbi 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.15 Bodica tedna 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosedje dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 18.00 Planinska odda-ia 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo {dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentartedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Seialec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.10 Tretja mladost 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Podobe onkraj: Roža - astrologija in natalne karte 1. del 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 14. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih pdstaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora ■ RADIO TRIGUV • RKRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave - poljub 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00.Ppsem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Krani R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, Vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Krani - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Ot>-vestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Ru- meno na modrem 9.00 Triglavski zeleni vrtiček, ponovitev 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 12.50 Podarim - dobim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motor-ci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan - Moj zdravnik 2004 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika'dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.15 Mozaik Slovenije 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica-lestvica popularne glasbe 20.00 Tretji štuk Podna 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz • UUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lesMc 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 15. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 5.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubliene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike - ansambel Bobri 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasrčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Usode - knjiga Milene Miklavčič - predstavitev 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedelisko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgublieni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Zdrav način prehranjevanja, ponovitev 6.15 Nedeljska pravljica za otroke 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiliak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Popotniški kviz 10.25 Obvestila 10.30 Nedeljske novice 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost - Janez Bohorič 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi - Skriti glasbeni gost 14.50 Aktualno 15.00 Bodice tedna 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popevka tedna 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Popotniški kviz 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila -oddaja za mlade 21.15 Mozaik Slovenije 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek 22.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.t)0 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema -Kultura na Škofjeloškem 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 zbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PROievcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi^ zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Crna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne: Davčna napoved 2003 za podjetnike 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 16. FEBRUARJA 2004 / SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj In Sora - RADIO TRBOVLJE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov "6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubliene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Kaj bom, ko bom velik 19.45 Ku^ tura 19.55 EPP 20.00 Večer zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajan)o od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz In 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - Urejanje serumskih maščob 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček - Sadjarska opravila - jagodičje 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila 14.25 Obvestita 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Okrogla miza - gorenjski hokej 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.00 Reportaža - EMA 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Vošči-a 19.30 Pogled v iutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja - ansambel Viharnik 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega prispevka 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Glasba do polnoči RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Pet minut za izobraževanje 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateia 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radiiska prodaia 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno V novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus (mozaična športna odda-ia) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 17. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora ■ RADIO TRBOVUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na da-našnii dan 6.40 Dobro iutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubliene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Tržič 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prodala rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Turistične informacije 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična odda- ja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Z Arturjem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kai je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Moj zdravnik 2004 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Aktualno. Gibljive slike 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Oddaja za upokojence 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 No- vice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna mesta 15.00 Aktualno: Big Bang 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Ta živalske 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravliica za otroke 19.45 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki. šport, vreme 8.55 Dnevna malice -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 'V GORENJSKI GLAS • 22. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / tnfo@g-glas.si Petek, 13. februarja 2004 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP R RGL KRIM: 100,2 MHz • SANCE: 99,5 Mhz • UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 18.00 Slovenska glasbena lestvica 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mati oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na .Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.0() Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 18. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - ŠTAJERSKI VAL RKRANJ 5.30 Napoved 5.45 Razmere na cestah 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Naklo 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: s potovalno agencijo Al-petour 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Šenčurski Godlarii 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + po-slušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pustna povorka, petih občin 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.45 Kultura 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 EPP 20.10 Posebna z Igorjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajanf)o od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet - Želodčne težave 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Šole se predstavljajo - Biotehniška šola Kranj 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas - nova smučarska aktivnost 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled vjutriš-nji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje, ponovitev 20.00 Pot k svetlobi z Antonom Hladnikom 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.45 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Žiri 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodekdneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 2004 SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - ŠTAJERSKI VAL R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: trgovanje z vrednostnimi papirji - svetovalna kontaktna oddaja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, jutranja uganka 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja -Kozje mleko 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktua-no, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Aktualno, Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno, Gibljive slike 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno, Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovliica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15Voščlla 19.30 Pogledvju-trišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzelene melodije 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svoio moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Če- stitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100^2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodar-sWo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 GospodarsWo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novi- ce 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. - 3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV I 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih POSLEDNJI SAMURAJ akcijski, pustolovski, drama, vojni Priporočamo ogled nad 12 let. Dolžina: 154 minut Režija: Edward Zwick Producent: Tom Cruise, Tom Engelman, Marshall Herskovitz, Scott Kroopf, Paula Wagner, Edward Zwick Scenarij: Marshall Herskovitz, John Logan, Edward Zwick Igrajo: Tom Cruise, Ken Watanabe, Billy Connolly, Tony Goldwyn, Seizo Fukomoto Stotnik Nathan Algren se je junaško boril v državljanski vojni in t\'egal življenje za čast, domovino in velike ideale. Po koncu vojne ugotavlja, da je vse skupaj nadomestilo koristoljubje in denar. Vojska ga pošlje na Japonsko, da bi izuril njihovo vojsko za boj proti samurajem, ki se upirajo cesarju pri njegovem prizadevanju za napredek dežele. Po prvi bitki jih ima Algren priložnost spoznavati od blizu in se naučiti njihovih vrednot in načina življenja. V sebi ni več tako prepričan o pravilnosti svojega prejšnjega početja. Japonska v stiku z zahodom želi napredovati in od Amerike kupuje prav vse. Tradicionalni samuraji v tem vidijo nevarnost izgube nekdanjega življenja. Borijo se za tradicijo, za cesarja, Čeprav proti cesarju. Družbene spremembe so del vsakdana in vsaka družba pri njih naleti na nasprotnike, ki v dobri veri zavirajo napredek. Vprašanje je tudi, koliko je napredek tudi dober za družbo v konkretnem primeru. Duhovno potovanje stotnika Nathana Algrena pa je osrednji motiv zgodbe, ki niti ni toliko akcijska, kot bi morda pričakovali od naslova in predfilmov. Akcijski prizori so narejeni odlično in so zahtevali veliko dela in napora, čeravno jih ni ravno veliko. Lahko bi ob filmu pomislili na podobnost s filmom Pleše z volkovi Kevina Costnerja. Motiv je podoben. Vojak ameriške vojske je ujet in domorodci ga odpeljejo v svoj tabor, kjer se po prvotnem upiranju navadi na novo družbo in na koncu tako vživi, da tvega tudi svoje Življenje za ohranitev ogrožene tradicije. Čeprav proti svojim ljudem. Na čase se film vleče, kar je posledica 154 minutnega zalogaja, ki nas čaka. Karakterji so narejeni zadovoljivo, kostumi bo-gati, kulise dovolj dobre in tudi kombinacija angleščine z japonščino je prava izbira. Škoda le, da se avtor ne poglobi še nekoliko bolj v tradicionalno japonsko življenje. Osredotočen je bolj na učenje in demonstracijo borilnih veščin, kar film nekako paralizira. Petek. 13. februarja CENTER amer. akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 17.15 uri, amer. rom. vojna drama HLADNI VRH ob 20. uri. amer. akcij. znan. fant. trii. PLAČILO ob 22.30 uri; STORŽIČ slov. kom. DERGI IN ROZA: V KRAUESTVU SVIZCA ob 17. in 19. uri, amer. akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 21. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA lutkovna PRAPROTNO SEME - KRESNA NOČ, Bernarda Gašperšič in Metka Dulmin ob 17. uri, črna kom. srbska drama PROFESIONALEC ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA akcij, film S.W.A.T. - SPECIALCI ob 18. uri, kom. rom. drama GIN IN ČOKOLADA ob 20. uri; ŽIRI amer. ris. REŠEVANJE MALEGA NEMA ob 18. uri, amer. kom. FILM, DA TE KAP 3 ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE akcij. krim. S.W.A.T - SPECIALCI ob 18. uri, drama GREH OČETA AMARA ob 20. uri. Sobota. 14. februarja CENTER amer. akcij. zgod. spekt. POSLBDNJI SAMURAJ ob 15.30, 18.15 in 21. uri; STORŽIČ slov. kom. DERGI IN ROZA: V KRAUESTVU SVIZCA ob 16. in 18. uri, amer. rom. vojna drama HLADNI VRH ob 20. uri, amer. akcij. znan. fant. trii. PLAČILO ob 22.30 uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA črna kom. srtjska drama PROFESIONALEC ob 18. uri, kom. rom. drama NASMEH MONE USE ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA kom. rom. drama GIN IN ČOKOLADA ob 18. uri, akcij, film S.W.A.T - SPECIALCI ob 20. uri; ŽIRI amer. ris. REŠEVANJE MALEGA NEMA ob 17. uri, gledališka predstava DPD Svoboda Žiri SLUGA DVEH GOSPDARJEV ob 19.30 uri; ŽELEZAR JESENICE amer. drama GREH OČETA AMARA ob 18. uri, akcij. krim. S.W.A.T - SPECIALCI ob 20. uri. Nedelja. 15. februarja _ DERGI IN ROZA: V KRAUESTVU SVIZCA ob 16. in 20. uri, amer. akcij. znan. fant. trii. PLAČILO ob 18. In 22. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA črna kom. srbska drama PROFESIONALEC ob 18. uri, kom. rom. drama NASMEH MONE LISE ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA akcij, film S.W.A.T - SPECIALCI ob 18. uri, kom. rom. drama GIN IN-COKOLADA ob 20. uri; ŽIRI Gledališka predstava DPD Svoboda Žiri SLUGA DVEH GOSPODARJEV ob 17. uri, amer. kom. FILM, DA TE KAP 3 ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE akcij. krim. S.W.A.T SPECIALCI ob 18. uri, drama GREH OČETA AMARA ob 20. uri. Ponedeljek, 16. februarja_ CENTER amer. akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 17.15 in 20. uri; STORŽIČ slov. kom. DERGI IN ROZA: V KRAUESTVU SVIZCA ob 17. in 19. uri, amer. akcij. znan. fant. trii. PLAČILO ob 21. uri. brek. 17. februarja CENTER amer. akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 17.15 in 20. uri; STORŽIČ amer. akcij. znan. fant. trii. PLAČILO ob 17. in 21. uri, slov. kom. DERGI IN ROZA: V KRAUESTVU SVIZCA ob 19. uri; ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče: HLADNI VRH ob 20. uri. CENTER amer akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMU RAJ ob 15.30, 18.15 in 21. uri; STORŽIČ slov. kom Sreda. 18. februarja______ CENTER slov. kom. DERGI IN ROZA: V KRAUESTVU SVIZCA ob 16. in 18. uri, amer. akcij. zgod. spekt. POSLEDNJI SAMURAJ ob 20. uri; STORŽIČ Danes zaprto! Četrtek. 19. februarja___ Nismo prejeli sporeda! DERGI IN ROZA V KRALJESTVU SVIZCA komedija Primeren za vse starosti. Dolžina: 95 minut Režija: Boris Juijaševič Producent: Casablanca, VPK Ljubljana Scenarij: Janja Vidmar, Andrej Rozman, Marko Derganc Igrajo: Marko Derganc, Andrej Rozman, Bojan Emeršič, Jernej Sugman, Janez Škof, Zvezdana Mlakar, Maša Derganc, Foxy Teens, Milena MuhiČ, Zvone Hribar, Matjaž Javšnik, Primož Ekart, Demeter Bitenc, Nataša Matjašec, Uroš Fürst Dergi se preživlja z blefiranjem pravnega svetovalca na radiu in edina skrb mu je izogibanje zaljubljene Bibe, koroške Slovenke, ki bi ga rada poročila. Roza pa je socialni delavec v sirotišnici, ki izve, da bodo graščino vrnili nekdanjemu lastniku,'ki bo graščino prodal Odloči se, da bo v enem mesecu zbral denar in jo bo sam odkupil Za pomoč zaprosi prijatelja Dergija. Odločita se iti delat v planinski dom, kjer bo denar pritekal i' potokih. Dergi se gre v bistvu skrit pred Bibo, ki ne mara hribov. Seveda pa v planinah ne gre vse po načrtih, obiskovalci so čudni, pa Še neki duh pokojnega planinca jima križa načrte. Prisrčna komedija nas zadovoljivo zabava in popestri kak deževen večen Ustvarjalci so ust\w-ili situacijsko komedijo brez kakega posebnega \ sporočila, razen da jih filmski sklad ni podprl Karakterji so obdelani perfektno. Grimase, ki ßh ustvarjata Dergi in Roza, so posrečene, morda na ravni Stana in Olia iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Morda bi film imel večji učinek, če bi ga snemali črno-belo in občasno predvajali v pospešeni hitrosti. Posrečeno so vključili narečno govorico, kije presenetljivo pristna in z malo napakami. Pretiravanje pač sodi v situacijsko komedijo, čeprav nas občasno zmotijo nekoliko prevečkratni in preintenzivni zvočni efekti. Nekateri prizori bi lahko delovali še bolj smešno, če bi 'jih bolje predstavili. Gledalec se pač ne bo smejal, če že minuto vnaprej vidi, kaj se bo kasneje Zgodilo domnevno komičnega. Film je prava sprostitev in upamo lahko, da bodo slovenski filmski ustvarjalci posneli še več podobnih filmov. i petek, 13. februarja 2004 OGLASI GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si .» vT L* ^1 •v:--' TRGODOM NI ipW^ Zapuihi lOb 4275 Begunje na 6oren)$kefn trgodom 1IHioi.net Inet « .com 'r SIOVENSM POSTEUI ,1 < *. «v % X • A «K > V ' H' , C • •v . ..< . < • 'i.i J • .t' ..H» I k • > , I /I- -v V" •J». J« ' • v -. • - y • - .v C •JU. ..i' POSTELJNIH VLOŽKOV, •> '-t I ; K t .•v. > ♦ ^ "V . •.'Ü'C' •v • ^ « v - 'i:' o *. ; r C •»»» > • • • z LATEX PUR 28.500,00 S!T 1ÄTEX NATUR LYCRA + T-FLEX P a-' : I I . ia5.270,00 SIT s v •• ; -iT ... m Delavska c. 26 - Stražišče« i tel.: U 231 « - SPAI-Ni STUDIO KRANJ >, faks: 04 231 67 67, deiovnik: od 9 do 13 ure in od 15 do 19 ure, sob. od 9 do 13 ure i- k MLB Naložba Vita plus dela za vas v treh izmenah, vi pa se odločate tudi o tem koliko in kako naj dela. 1. Vsi ne investiramo enako! Zato želimo poznati vaš odnos do tveganja in donosnosti ter vam skladno s tem svetovati izbiro med tremi portfeljnimi investicijskimi skladi: umirjenim (dolgoročna stabilnost), uravnoteženim (povečano tveganje, stabilnejši potencialni donos) ali dinamičnim (višje tveganje, potencialno višji donos). 2. Življenjsko zavarovanje ter dodatno nezgodno zavarovanje in zavarovanje kritičnih bolezni nudi vam in vaši družini finančno zaščito v primeru nepredvidenih dogodkov. 3. Prilagodljivost storitve se kaže z vidika plačevanja premije (enkratna premija najmanj 1.000 EUR ali obročna premija najmanj 50 EUR mesečno z možnostjo vplačila dodatnih premij), določanja zavarovalne zaščite v odvisnosti od vaše življenjske situacije, prenosa sredstev med skladi ali spremembe razdelitve premije med sklade. Povprašajte o NLB Naložbi Vita plus v poslovalnicah NLB. NLB Naložba Vita plus je zavarovalna storitev življenjske zavarovalnice NLB Vita. K zavarovalni pogodbi lahko pristopite v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. www.nlb.si Naložba, življenjsko zavarovanje in prilagodljivost v enem! Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Zaposlimo VODJO LOGISTIKE za področje mednarodne špedicije za srednjo in zahodno Evropo. I Pogoji: - končana VI. ali VII. stopnja izobrazbe ustrezne smeri - aktivno znanje italijanskega, francoskega in angleškega jezika - obvladovanje dela z računalnikom (Wodr in Excel). Pisne vloge sprejemamo do konca februarja 2004 na naslov: JURČIČ & Co., d.o.o., Bodovlje 9/a, 4220 Škofja Loka, dodatne informacije po tel. 04/50 60 510 (ob delavnikih do 20. ure naprej). GOSTILNA RESEWRACIIA "Pri Jožovcu" Begunje rxALERIJA i Grega Avsenik, s.p, Gostilna - restavracija Avsenik Begunje zaposli za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas samostojnega kuharja/co za kuhanje jedi po naročilu in natakarja/co. Pogoj za sprejem je ustrezna izobrazba in najmanj 3 leta delovnih izkušenj. nformacije do petka, 20. februarja 2GÜ4, od 8. do 9. ure pri poslovodji. AVTO MOČNIK, d.o.o., Kronj, Britof 162, 4000 Kranj, telefon: 04/204 16 96 www.3iaendereclc.it Smučarske karte s popustom pri: SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora ;$KIPASS apartmaji Garni, tet. 04-562 fO 00 in na aytpcesti ^^ - '^u,ter.04-S861?3T.wy^w.Šl^passtravel.si •Jtravel- t: ^ 4 :OVO ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA PRIPRAVILI SMO ZANIMIVE TEČAJE: MALO SOLO VEDEŽEVANJA, FENG SHUlJA, ASTROLOGIJE... ZA NAROČNIKE 20% POPUSTA, NOVIM NAROČNIKOM 1 TEČAJ PODARIMO!!! Tokrat vas vabimo v Malo šolo vedeževanja z jasnovidko Tanjo: prt vedeževanju obstajata dve resnici. Ena pravi, da se vedeževanja ne da naučiti, da se pač s tem znanjem že rodiš. Druga resnica pa je ta, da se vedeževanja lahko nauči vsak, kdor ima le željo po tem. Ponujam vam možnost, da se tudi vi naučite. UPANJE Karta upanja ima kar precej pomenov. Je pozitivna in jo povezujemo z spraševalčevo željo oziroma upanjem na določeno zadevo. Morje, ki je v ozadju, predstavlja življenjsko energijo, pa tudi modra barva je sama po sebi pozitivna. Če smo pozorni, vidimo žensko, kako z desnico meče v morje rože, z levico pa se upira na sidro. Po eni strani jo prikazuje kot romantično osebo, po drugi strani pa precej zadržano. Tudi ladja ima svoj pomen in si jo lahko razlagamo čisto po svoje. ZVESTOBA Že sama podoba, to se pravi pes, nam pove, da to ne more pomeniti nič slabega. Na prvi pogled vidimo zgolj neko jesensko umirjenost, kar pa nas lahko tudi zavede. Sam križ predstavlja trpljenje in težave. Seveda je vse odvisno, katere karte so na levi oziroma na desni strani, s katerimi lahko določimo preteklost, sedanjost in prihodnost. Pes je res najboljši človekov prijatelj, a tudi najboljši prijatelji nas znajo včasih razočarati. Kot edina karta pa seveda predstavlja zvestobo. SMRT Marsikdo se te karte takoj ustraši, saj se ob sami besedi smrt zmrazimo. Smrt pomeni čiščenje starih vzorcev, zamer, ki jih imamo do sebe in do drugih. Grmovje na levi strani ima samo tri veje, kar nam kaže na tri blokade, ki jih moramo rešiti, da pridemo iz - težav. Okostnjak v roki drži svetilko, s tem nam hoče povedati, da obstaja svetloba v črnem, oziroma, da imamo možnost, da se rešimo. Karta smrti nam tudi predstavlja hitre spremembe. Starih preteklih dejanj, pa naj bodo to kakršnakoli, nam ne dovoli vzeti v prihodnost, kar je tudi prav. Smrt je obenem konec in nov začetek. FENG SHUI Naučite se narediti svoj Feng shuiü 21. februar. sobota od 9.00 do 19.00 ure od 12.00 do 13.00 odmor za kosilo, 28. februar, sobota od 09.00 do 19.00 ure od 12.00 do 13.00 odmor za kosilo sobota od 9.00 do 19.00 ure od 12.00 do 13.00 odmor za kosilo cena: 22.000 sit 6. marec. za naročnike Gorenjskega glasa -20% ZA NOVE NAROČNIKE 18.000 sit GRATIS Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - po položnici Enodnevni tečaj bo potekal v pr^ostorih Gorenjskega glasa. Vodil ga bo Merza Terzimehič. S seboj prinesite tloris stanovanja, avto karto Slovenije, rokovnik in pisalo. V ceno ni vključeno kosilo in priročnik. Gena priročnika je 4000 sit. MALA SOLA VEDEŽEVANJA Usoda je v vaših rokah!! Od 23. februarja do 28. februarja 2004 vsak dan od ponedeljka do petka: od 18.00 do 20.00 ure Cena: 35.000 sit O/ 70 2S.OOO sit GRATIS Za naročnika Gorenjskega glasa -20 ZA NOVE NAROČNIKE Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - po položnici Petdnevni tečaj bo potekal v prostorih Gorenjskega glasa, vodila ga bo znana jasnovidka Tanja Dolinšek. S seboj prinesite "ciganske karte". NADALJEVALNA ŠOLA VEDEŽEVANJA Sposobnosti so dane vsakomur. Od 8. marca do 7. aprila 2004 Vsak ponedeljek, torek in sredo: od 18.00 do 20.00 ure Cena: 90.000 sit (plačilo mogoče na dva ali tri obroke) Za naročnika Gorenjskega glasa - 20% 72.000 sit ZA NOVE NAROČNIKE 50 % POPUSTA 45.000 sit Petdnevni tečaj bo potekal v prostorih Gorenjskega glasa, vodila ga bo znana jasnovidka Tanja Dolinšek. S seboj prinesite "ciganske karte". ^TROLOGLIA Če želiš vedeti vse o tej vedi, je tako, kot bi želel vse vedeti o življenju. Za učenje te vede je potrebno več časa, zato smo vam pripravili dve stopnji. Astrologija 1 Od 2. marca do 17. junija 2004 Ob torkih in četrtkih: od 18.00 do 20.00 ure Cena: 90.000 sit (plačilo je mogoče na dva ali tri obroke) Za naročnike Gorenjskega glasa - 20% 72.000 sit ZA NOVE NAROČNIKE 50% POPUSTA 45.000 sit Nacin plačila: - na začetku tečaja z gotovino - po položnici Astrologija 2 Od 24. avgusta do 16. decembra 2004 Ob torkih in četrtkih: od 18.00 do 20.00 ure Cena: 90.000 sit (plačilo je mogoče na dva ali tri obroke) Za naročnike Gorenjskega glasa - 20% 72.000 sit ZA NOVE NAROČNIKE 50% POPUSTA 45.000 sit Način plačila: - na začetku tečaja z gotovino - po položnici Tečaj bo vodila Tea Kejžar, ki vam bo pripravila material za predavanja. INFORMATIVNO PREDAVANJE BO 19. FEBRUARJA OB 18.00 URI V PROSTORIH GRENJSKEGA GLASA. VABUENI! VSE INFORMACIJE IN PRIJAVE: BETI VALIČ, 041/73 09 73 e-mall: beti.valic@g-glas.si, www.gorenjsklglas.si ZA VAS PRIPFIAVUAMO TEČAJE O ZDRAVUENJU S KRISTAL . O TEM, KAKO SI LAHKO PRIPRAVIMO SAMI ZDRAVILA, KAKO ODPRAVIMO BOLEČINO, O ZDRAVI PREHRANI IN ŠE KAJ. Prosimo bralce, da nam izpolnjene kupone pošiljajo na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Z vašo pomočjo bomo pripravili predavanja, ki si jih vi želite. Kupone bomo žrebali 31. maja 2004. Nagrada - brezplačno predavanje v jesenskem obdobju. i -*.«-.' > j^AVj t Zalima me: I. ^. - v-- • - I ' : I ■—-----------------■ -- I Ime in priimek: r \ r __ \ -- L«.«... 4 0 GORENJSKI GLAS • 24. STRAN PISMA / info@g-glas.si Petek, 13. febmarja 2004 PREJELI SMO Spoštovani! Smo vnučki mame Mili, ki zelo rada peče in kuha in ji mi zelo radi pomagamo peČi zelo dobre piškotke tudi iz vašega časopisa, ki ga mama redno kupuje. Lep pozdrav in veliko uspeha še naprej vam želimo Matic, Nejc in Tais ter naša mama Mili Pohvala avtomobilskemu servisu Mony v štirih desetletjih sem obiskoval številne avtomobilske servise v Sloveniji in tudi v tujini. Z nekaterimi sem bil zadovoljen, z mnogimi pa tudi ne. V zadnjih letih sem redna stranka avtoservisa Mony v Lescah, kjer sem izredno zadovoljen s kakovostjo storitev, predvsem pa s strokovnostjo in prijaznim odnosom vseh zaposlenih. V tem servisu sem dobil občutek, da sem vedno dobrodošel gost, kajti nasmeh, prijazna beseda in osebna urejenost zaposlenih so me sprejeli in spremljali ob vsakem obisku. Zlasti pa sem zadovoljen s kakovostjo storitev, spoštovanjem obljubljenih rokovdn primernimi cenami. Taksen servis je' resnično že zdavnaj vstopil v Evropo, kjer se zavedajo, da je stranka kralj. Takšnega mnenja pa so tudi nekateri moji znanci in prijatelji, ki obiskujejo ta servis. Naj bodo te besede spodbuda osebju in vodstvu servisa, mnogi podjetniki pa bi se tukaj lahko učili, kaj pomeni dober poslovni odnos do strank. Lep pozdrav! mag. Vladimir Kočevar, Mlinska 16, 4260 Bled Zbirokratizirana država Verjamem, da prispevku na prvi mah ne boste verjeli. Morda boste rekli: spet ena izmišljena oziroma prirejena zgodbica o zapostavljenem in ubogem očetu, ki mu žena (otrokova mati) dela strašno krivico. Nič od tega, dragi(a) bralec(ka), vse je skoraj dobesedno prepisano iz uradnega dokumenta, iz sklepa, ki sta ga v sodelovanju izdala upravna enota in center za socialno delo v Škofji Loki. Najprej nekaj drobcev iz tega znamenitega akta: V poravnavi z dne 28. maja 2003 so natančno opredeljeni stiki med devetletnim sinom in njegovim očetom. V tem delu so lepo razvidne dolžnosti očeta in hkrati nobenih dolžnosti s strani matere: oče mora natančno ob določeni uri prevzeti sina, ob strogo določenem času ga mora vrniti; sme ga pripeljati le do vrat materinega doma; v primeru izgube otrokovih dokumentov, je odgovoren le oče - mati ni omenjena; v primeru otrokove bolezni se stik med očetom in sinom ne more nadomestili; kršitelj dogovora je lahko le oče, za mater ne velja noben ukrep, saj v tem delu kazenskega sankcioniranja spet ni omenjenega in tako naprej. In sedaj osrednji posladek: Otrokova mati v svoji zahtevi navaja, da je oče kršil določbe poravnave s tem, ko je otrok ob prihodu s stika pri očetu pozabil zdravstveno kartico; da je bil oče prisoten pri svetem obhajilu izven dogovorjenih stikov; daje oče počakal sina pred šolo izven dogovorjenih stikov; daje obis- kal sina v času podaljšanega bivanja izven dogovorjenih stikov ... Narobe je bilo tudi to, da je oče kupil in otroku izročil enkrat vrečko češenj, drugič sladoled s piščalko. Upravni organ je očetu pisno sporočil, naj se v prihodnje izogiba tudi naključnih srečanj z otrokom izven določenega časa za stike. To je razvidno v Sklepu - citiram: Upravni organ meni, da takšna srečanja (pred šolo, dop. I.A.S.) ne more označiti za naključna, saj oče ve, kdaj sin odhaja iz šole in bi se tem srečanjem lahko izognil. Oče ima v kraju materinega in sinovega bivanja začasno prebivališče. V ta kraj si ne upa veČ, ker se boji naključno srečati sina. Vse to sta upravna enota in center za socialno delo v Škofji Loki ocenila kot kršitev poravnave (odločbe) in očetu prisodila pogojno kazen v višini 15.000 tolarjev. Navajam citat iz Sklepa: V primeru, da se bodo kršitve nadaljevale, bo upravni organ na podlagi 298. člena Zakona o upravnem postopku in ustreznega predloga za denarno kaznovanje takoj izterjal kazen in zagrozil z novo, višjo denarno kaznijo. Torej očetu sledi kazen, če bo sinu kupil sladoled, češnje, če ga bo slučajno srečal na cesti, pred Šolo ... OČe sme torej videti in spregovoriti s sinom le v času, ko je uradno določen za stike. S tako neživ-Ijenjskim odnosom pri upoštevanju predpisov država dela škodo očetu, predvsem pa otroku samem. Seveda vsemu temu ne bi verjel, če ne bi imel v rokah uradnega dokumenta (Sklep Upravne enote Škofj a Loka, št. 567- 3/03/LM, z dne 11. 9. 2003), v katerem je razviden naravnost škandalozen odnos države do otroka in enega od staršev. Temeljnega pravila, da ima otrok pravico do obeh staršev, se država Slovenija še vedno ni naučila, prav tako ne, da imata oba starša enakovredno pravico do otroka. Država s tem krši lastno zakonodajo in vse mednarodne listine, ki jih je ratificirala. Starša sta lahko takšna ali drugačna, država si pa taksnih odklonov ne more in ne sme privoščiti. Če posamezni kadri na ustreznih državnih ustanovah nimajo dovolj znanja, socialnega čuta, niso evropsko orientirani in kot taki ne zaznavajo kršenja osnovnih otrokovih pravic, potem naj se potrudi le toliko, da bo izvajala vsaj tista pravila, ki jih je sama določila in sprejela. Upam si trditi, da tak zbirokra-tiziran odnos slovenskih uradnih ustanov do naših otrok ni osamljen primer. Tudi očetov strah pred maščevanjem od strani države in otrokove matere ter njegovo zaprosilo, da ostane anonimen, pove veliko. Pravica otrok do obeh staršev tako ostaja še vedno le pobožna želja premnogih naših nemočnih otrok. Seveda po zaslugi naših državnih organov, ki nimajo ne želje ne volje pa tudi ne dovolj znanja za izboljšanje več kot klavrnega stanja na področju zaščite otrok. Ive A. Stanič, podpredsednik Društva PODOS "Za naslednji dve leti tudi nimamo nobenih načrtov za nadaljnje odpuščanje, lahko pa pride do določenih manjših popravkov." Za predsednika uprave Planike Kranj Milana Bajžlja so zaposlene delavke očitno le "manjši popravki", saj v teh dneh delavke že prejemajo obvestila, da jim bo izdana odločba o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Kako gre že tista znana? Aha: Laž ima kratke noge! Sindikat Neodvisnost, KNSS Gorenjske regije 0 Predsednica Milena Kose\j Šmit Planika izvaža tudi znanje Odgovor na članek pod gor-i\jim naslovom. V Gorenjskem glasu dne 13. januarja 2004 je v članku Planika izvaža tudi znanje predsednik uprave Planike Kranj Milan Bajželj med drugim povedal: Županu Mestne občine Kranj v Gorenjskem glasu dne 9. januarja 2004 sem prebral, da občina plačuje za popravilo javne razsvetljave in semaforjev milijone. Za namerno poškodovanje botruje droga, alkohol mladih, ki nimajo dela, za take reči pa čas. Kako naj povrne škodo, če nima dela in premoženja? Prosim odgovor. Vem, da občina ne more dati dela, lahko bi pa spodbujala odprtje novih delovnih mest z raznimi olajšavami in pridobitev dovoljenja za odprtje obrtnih delavnic. Vsi kandidati za politične funkcije pred volitvami obljubljajo, da se bodo borili za povečanje delovnih mest, ko so izvoljeni, pa od tega nič, oziroma brezposelnost se povečuje. Osebno sem šel h g. Heleni Jelovčan, od kod podatek, da stane zamenjava droga javne razsvetljave 400.000 sit. Odgovor, da na seji občinskega sveta. Zdel se ji je znesek visok, kljub temu, da se na te reči ne spozna. Meni pa sploh, ker sem kovinar že 55 let. Dne 23. januaija 2004 je bil na Valu 202 ob 10. uri podrobno predstavljen primer (ne vem, ali je bila kranjska vsota ista) specifikacije računa. Na mnogo vprašanj novinarja ni znal - verjetno tisti, ki je podpisal račun -odgovoriti. Vendar je tak račun plačan. Vemo, da je denar od davkoplačevalcev. Pri prodaji lokalov na Koroški cesti tudi nekaj smrdi. Javna dražba je bila zunaj norm dobrega gospodarja in tudi pogoji, ki jih ne pozna nobena pravna država. Proti prodaji je bila opozicija z utemeljitvijo, da je to bil stalni dohodek občinskega proračuna. Tudi g. Bevk, svetnik občine, v Kranjčanki 2004, št. 1, pravi, da je bila prodaja sporna. Kdo bo plačal stroške tožbe in kakšen rezultat bo, ne vem. Če bo občina tožbo izgubila, bi jih morali vi, g. župan^ saj ste s svojim padpisom zagotovili, da je vse v redu. Povsod se podpišete, da ste diplomirani organizator dela. To je nesporno. Fakulteta za organizacijske vede izobražuje kadre, ki jih gorenjsko gospodarstvo ne potrebuje, to kažejo raziskave, mislim, da velja tudi za Slovenijo. Vem, da imate kadre za vsako področje, ali so slabi ali dobri, ne vem, nepravilnosti pa plačujejo davkoplačevalci. Moja trditev glede skakalnega športa v Kranju in Sloveniji se je pokazala pravilna, sem pisal v Gorenjskem glasu, odgovora g. župana ni bilo in tudi ne od g. Gorjanca. Pri zamenjavi oblasti na občinah, velja tudi za druge državne institucije - pridejo grehi na dan. Primer je bil objavljen dne 17. januarja 2004 na oddaji Studio ob 17 za občino Ljubljana, da ima za dve milijaidi odškodninskih tožb - to so stroški in od- škodnine. Ni všteta SIB banka. v Zupani bi se morali zamenjati po dveh mandatih. Velja za vse župane. Vsi prodajo občinsko premoženje. Kaj bo ostalo za druge? Prosim odgovor. Prodaja se premoženje, ki so ga ustvarili delavci. Večkrat je bilo vprašanje v Kranjčanki parkiranje. To ni samo kranjski problem, ampak problem sveta. Občina naj poskrbi za parkirna mesa okrog občine in drugih in-štitucij. Zraven gimnazije naj naredi parkirno hišo za potrebe vseh občanov. V strnjenih stanovanjskih naseljih naj parkirna mesta naredijo stanovalci sami. Vprašam Vas, ali so lastniki stanovanj kupili samo te, parkiranje pa ostane na občini. Stanovalci naj zaslužijo kapital naj zgradijo parkirne hiše. Za dober avto je denar, parkiranje naj bo pa na plečih občine. Vsako stanovanje bi moralo imeti najmanj tri parkirna mesta. Tako, kot je to urejeno na Japonskem, da registriraš avto lahko, ko zagotoviš parkirišče. Mestni promet: način življenja se je spremenil in tudi mestni promet je potrebno prilagoditi temu. Avtobusna postaja je stara in večkrat so bile omenjene spremembe lokacij. Menim, da je prav, da se postaja preseli k železniški postaji. Odkupi se skladišče Oljarice in gostilna, pa se zgradi postaja. Vozni red mestnega prometa naj se uskladi z železniškim. Vsak dobro ve, ki se vozi v Ljubljano, kakšen je promet, da potrebuješ iz Medvod do centra Ljubljane eno uro. Nobeden še ni zahteval, da naj se plače funkcionarjev in institucij, ki jih financira občina, javno objavijo. Lep pozdrav! Janez Kuralt, Britof 289 Odgovor županu prezadolžene občine Pričakovano sem kot običajno od župana Ruparja tudi tokrat dobil besedilo v njegovem vsem dobro poznanem slogu. Začel je z oguljenimi frazami KPJ, UDBO in SDV, kjer so bili spiski sodelavcev objavljeni, a me doslej nikjer nI uspel najti, zato je udaril kar tako poČez in računa na naivnost bralcev. Tožbe z odškodnino je vložil v prepričanju, da bo s funkcijo poslanca in župana uspel, vendar je' sodišče ob dokazih razsodilo v mojo korist. Na sodišču zaenkrat ne veljajo gostilniške čenče, kot mi očita, ampak le argumenti in dokazi. Tako je del zahtevanih 5 milijonov končalo na moji strani sodne tehtnice. Imel je smolo, da sem ga ponovno odkril, ko je vse plačal iz občinske blagajne in bil sedaj ponovno kaznovan z denarno in pogojno zaporno kaznijo. Ob prikrivanju svetnikom se posli z nepremičninami nadaljujejo in vedno veČ obremenjujočih informacij uhaja iz občinskih prostorov in arhivov, zato intenzivno iščejo krivce in menjajo ključavnice. Iz Rupaijevih trditev je razvidno, da mu njegovi informatorji servirajo stare in predvsem napačne informacije. Lahko mu zaupam, da sem zaradi plače zamenjal podjetje že julija, tako da nimam niČ z njegovimi smučmi, ki so jih fantje v Hervisu konec leta servisirali in seje kasneje pritoževal, ker je padel v tujini na smučanju. Priznati mu moram bujno domišljijo v zvezi z mojim "atentatom" nanj, saj mu želim, da ostane župan še toliko časa, da bo pokril milijardno luknjo v občinski blagajni. Seveda to neuspešno krpa z denarjem občanov, ki že več let plačujemo najdražjo komunalo. grobnine in vrsto drugih prispevkov. Prišlo je nepremičninsko darilo, ki ga je v vladi izposlovala v korist delavcev Peka tržiška LDS. Vse nepremičnine je župan sprejel in le upamo lahko, da ne bodo od države podaijene nepremičnine razdeljene tako kot subvencionirani obrtniški krediti. Še vedno je upanje, da se predramijo tudi tisti najbolj zavedeni Tržičani, ki ne vidijo propadanja Tržiča, praznih ulic in igric z vrtci, ampak samo predvolilne klobase in ognjemete, plačane z denaijem od njihovih položnic. Večina se tako že vozimo na delo v druge občine, kjer se vidi pravi napredek v projektih, ki občanom nudijo delo in kruh, ne samo igre pregrešno dragih občinskih funkcionaijev. KO DENAR POIDE - PAMET PRIDE!! Jože Kuhelj - Zali rovt Spoštovani sporočam, da z veseljem prebiram novice iz domačega kraja. Opažam, da so iz leta v leto kvalitetnejše in bolj prijazne. Barvne fotografije pa so dale časopisu toplino duše tega glasila. Vsa pohvala vam gre, le tako naprej. Lep pozdrav Ivan Janez Pagon Zastave za hlapce, dekle in bebce ne bo Slovenci, verjamem, da nas je večina ob manj hrupni petardia-di in končanem mandatu Skol-Čeve komisije za novo slovensko zastavo le uživala in doživljala pravi božični mir. Komisija se je, kot rečeno, ob nmožici protestov razšla. Izvedeli smo, da nobena ponudba nove slovenske zastave ni bila dobra, najboljša in nagrajena, pa je za ljudsko rabo neprimerna. Nagrajenko predlagam za odkup cirkusa za specialno odrsko.sceno razposajenih klovnov. Pobudnik za novo zastavo bi se moral najprej zavedati, da nacionalna zastava, kakršno že imamo, ni le poslikana krpa tekstila, temveč je najprej nacionalna svetinja, saj je dedinja mnogih slovenskih rodov. Priča je velikih zgodovinskih dogodkov narodnega prebujenja, slovenskih taborov pod avstro-ogrsko monarhijo ter mnogih drugih rodoljubnih manifestacij. V sebi ohranja zgodovinski spomin narodnoosvobodilnega boja proti okupatorjem ter odpora za osamosvojitev, pa tudi diplomatske zmage. Uspeli smo izvoliti prvi slovenski parlament z vsemi državotvornimi organi. Taje tudi sprejel novo slovensko zastavo. Oln-anil je njeno avtentično izvirnost iz leta 1836, namesto rdeče zvezde pa je na zastavo udaril pečat, grb nove slovenske države. Česar ni mogla izpovedovati zastava, razglaša svetu naš grb. Ponosni smo na naš najvišji vrh, kot ga je visoko ocenil že dovški župnik Aljaž. Zato imamo v grbu Triglav skupaj z valovitim morjem, ki nas simbolično povezuje z vsemi celinami sveta. Grb z modrino neba zaključuje trikot zvezd, ki naŠe nacionalne naravne in zgodovinske danosti povezuje s skrivnostmi še ne razkritega vesolja. Nobena nacionalna tragedija ni. Če naŠ državljan ali zemljan ne ve za osvajalne težnje celjskih grofov. Ni evropske države, ki bi s svojo zastavo opozorila na svoje tako pomembne zgodovinske in naravne atribute. To smo Slovenci z osamosvojitvijo dosegli. Slovenska zastava je sprejemljiva tudi zato, ker so jo hoteli nekateri nadomestiti z modernim skrpucalom, ki negira našo slavno preteklost, nenehni boj za naš prerod in ohranitev. Prepričani smo, da bo tudi zato vse bolj prepoznavna s svojo izvirnostjo in sodobnostjo enakopravno sodila med zastave držav evropske civilizacije. Ob tej priložnosti kaže slovensko javnost spomniti, da nasprotovanja zdajšnji slovenski zastavi niso nova. Tistim, ki jim ta ni po volji, moramo povedati, da mandat' o spremembi zastave sodi samo v domeno ljudstva, saj je to za nacionalno vprašanje pomembnejše kot npr. nedeljska odprtost trgovin. Upajmo le, da se bodo neutrudni pobudniki za spremembo naše zastave iimirli, saj so s svojim stalnim negodovanjem tudi največ krivi, da ob državnih praznikih naša naselja ne kažejo prazničnega razpoloženja Slovencev, mnogi državljani pa so ostali brez možnosti za nakup zastave in j avnega izražanj a svoj ih nacionalnih čustev. V slovenskih časnikih smo brali o nekaterih vzrokih, da nakup zastav ne zaživi po vaseh in niti ne v vseh mestih. Prodaja slovenskih zastav ne seže dalj od proizvodnje, o kakšni neobhodni prodajni mreži pa ni sledu. Redki in med seboj nepovezani proizvajalci se bolj ukvarjajo s proizvodnjo večjih, reprezentančnih zastav, ki jih nekateri tudi skrbno vzdržujejo. Zato najbolj nujna proizvodnja družinskih zastav ne more biti rentabilna in je brez dodatne stimulacije države v nenehnem upadanju. Prav zato ta problematika zasluži posebno skrbno obravnavo, namenjeno boljši organizaciji proizvodnje in širši mreži prodaje zastav. Upam, da bo to prebral tudi moj "najboljši sosed" in namenil kakšno polico tudi za zastave, ki jih moramo prodajati in kupovati po državljanom dostopnih cenah. Če bo namreč preveliko zanimanje za nakup prazničnih zastav, domača proizvodnja pa ne bo zmogla kriti vseh potreb, bo morda nujno pokukati na tuje in ugotoviti, kako je tam s proizvodnjo in prodajo kvalitetnih in uglednih zastav. Časa je malo, prazniki v letu 2004 so tu. Upam, da so na republiškem vrhu pristojna ministrstva že imenovala odbor, ki bo podrobneje uskladil program proizvodnje, ponudbe in drugih obveznosti, ki nas čakajo ne le v merilu republike, temveč povsod, kjer živimo slovenski, jutri pa tudi državljani evropske skupnosti. Glede ne prevelik zaostanek v preskrbi s slovenskimi zastavami, po novem pa tudi z zastavami združene Evrope, bi kazalo proučiti predlog državljanov, da se država odpove sedanjemu 20-odstotnemu davku vsaj za družinske zastave ter tako poveča krog kupcev. Dragi rojaki! Ne glede na ponavljajoča se nasprotja med nami, bodimo srečni v času, ko živimo svobodno in suvereno ter imamo svoj nacionalni parlament, ki ima težke naloge, da poenoti naša različna gledanja in ocenjevanja. Če razmišljamo in ravnamo drugače in imamo vsak vedno samo trmasto prav, se ne čudim, da tudi do tujcev ne moremo biti strpnejši. Ali bomo zmogli ohraniti svojo nacionalno samozavest in se tako izogniti nevarnosti, da se raz-narodimo in postanemo nepomembna manjšina hlapcev, de-kel in bebcev? Kajti, ko ti izgubijo svojo suverenost, jim daj zastav kolikor hočeš, njihova narodna zavesi pa ne bo porasla. Valentin Zdravko Marinko i Petek, 13. februarja 2004 HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si GORENJSKI GUS • 25. STRAN HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249 Trst 26.2.; Pustovanje v Madžarskih toplicah 19.2. - 22.2.; Pustovanje Banovci - Ljutomer 24. 2.; Lenti 6.3.; Madžarske toplice 18.3. do 21.3.; Banovci: od 23.4. do 26.4.2004; Šenčur: 251-18-87 prof. META KONŠTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 e-mail: meta.konstantin@siol.net TEČAJI TiJJIH JEZIKOV (AN. NE, IT, ŠP. FR. RU) Za odrasle, dijake, učence,upokojence. Tel.: 04/51-50590, fax: 51 50 592 LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodni trg 14, Škofja Loka Tel.: 04/51-20-850, GSM: 041/730-982 Jutri v soboto, 14. 2., ob 19.30 uri J.B.P. Meliere: IMPROVIZACIJE V VERSAILLESU - SCAPINOVE ZVIJAČE, komedija, režija: Jože Vo:zny, scenografija: Tatjana Oblak - MilčinskI, gib; Janez Mejač, kos-tumografija: Irena Pajktć, govor: Ludvik Kaluža, igrajo: Bojan Trampuš, Jože Drabik, Matjaž Eržen idr. NAJBOUŠA PREDSTAVA 16. ČU-FARJEVIH DNEVOV, ZADNJIČ V ŠKOFJI LOKI, za IZVEN ŠPORT: 17. in 24. februar, torek. 19.00 rekreacija, kegljanje, Zlata riba, vstop prost. ZIMA 2004: 21. februar, sobota, 6.00 ogled svetovnega prvenstva v poletih, Planica, prijave do 19. 2. na info točki KŠK, Planica. 2.500 SIT za člane, 4.000 SIT za ostale. 29. februar, nedelja, 6.00 ogled slalomske tekme za svetovni pokal, Kranjska Gora, prijave do 26. 2. na info točki KŠK, Kranjska Gora, 1.500 SIT za člane, 3.000 SIT za ostale. IZOBRAŽEVANJE: 22. februar, nedelja, cel dan Kurentovanje, Strokovno - zabavna ekskurzija, prijave na info točki KŠK, Ruj, za člane KŠK 2.900,00 SIT, ostali 3.900,00 SIT. 27. februar, petek, pop. tečaj nnasaže, OSNOVNI TEČAJ KLASIČNE MASAŽE, prijave na info točki KŠK, Kranj, za člane KŠK 29.000,00 SIT, ostali 39.000,00 SIT. KULTURA: 19. februar, četrtek, 24.00 Četrtkanje, Študentske tematske zabave - HIŠNO POZIBAVA-NJE ALEKSIJ, LEIGH, Manana, za študente vstop prost, ostali nad 18 let 500 SIT. 22. februar, nedelja, 19.00 potopisno predavanje, Matjaž Jeran - Yosemiti - Meka skalnega plezanja. Potepuh, vstop prost. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Poezija in glasba za valentinovo Kranj - Sekcija za kulturno dejavnost pri Društvu upokojencev Kranj vabi jutri, v soboto, 14. februarja, na Večer poezije in glasbe o ljubezni ob valentinovem, prazniku vseh zaljubljenih. Ob spremljavi Nade Krajnčan bo izbrane pesmi bral Zdravko Kaltne-kar, vmes pa bo Frenk Bobič pel večno zelene pesmi o ljubezni. Prireditev se bo ob 17. uri začela v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu društva na Tomšičevi 4. Po recitalu bosta za zabavo in ples v točilnici igrala Brane in Frenk. Pustna povorka Šenčur - Godlarji v sodelovanju z Občino Šenčur prirejajo v nedeljo, 22. februarja, največjo gorenjsko pustno povorko v Šenčurju z začetkom ob 15. uri z ansamblom Bohpomagej pred domom krajanov v Šenčurju. Povorka bo sicer v spremstvu godbe na pihala in mažoretk iz Trebnjega ob 14.30 uri krenila iz Srednje vasi. V soboto, ^1. februarja, bodo Godlarji nastopili v Kranju, v torek, 24. februarja, pa ob 16. uri v Mercator centru v Kranju. V sredo, 25. februarja, bo ob 17. uri sprevod za upepelitev krenil Izpred prostora društva Godlarji. Valentinov semenj Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto. 14. februarja, februarski -valentinov semenj. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri Vodnjaku, od 8. do 13. ure. Na stojnicah bodo postregli z Izdelki domače in umetne obrfi ter s pridelki s podeželja. Kati Škofja Loka - V Gostilni Krona na Mestnem trgu v Škofji Loki se bo v torek, 17. februarja, ob 19. uri začela predstavitev knjige Kati, ki pripoveduje zgodbo živ-jenja pastirice in umetnice Kati Turk, ki jo bo predstavila avtorica knjige Joži Kališnik. Na citre bo zaigral Miha Dovžan. Naj flancat Cerklje - Na pustno soboto, 21. februarja, bo v avli in pred Osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah potekala prireditev Deveti naj flancat. Cerklje 2004. Od 13. do 14.30 ure bodo sprejemali flancate za ocenjevanje, ob 15.30 uri pa bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Vmes vas bodo zabavale maškare, ogledali si bose lahko pustno povorko ... Tekmovanje v veleslalomu in tekih Kranj - Sekcija za zimske športe pri Društvu upokojencev Kranj organizira društveno tekmovanje v veleslalomu in tekih. Tekmovanje bo v torek, 17. februarja, na Pokljuki - na Rudnem polku. Štart bo ob 10. uri. Organiziran bo avtobusni prevoz, odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred trgovine Špar na Planini. Prijavite se ahko do danes, petka, 13. februarja. do 10. ure v društveni pisarni. Veselo pustovanje Šenčur - Društvo upokojencev v Šenčur vabi na pustovanje jutri, v soboto, 14. februarja. Prijave pri poverjenikih ali v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure. Škofja Loka - Medobčinsko dru- v štvo invalidov Škofja Loka prireja veselo pustovanje. in sicer 21. februarja z začetkom ob 18. uri v restavraciji Krona v Škofji Loki. Skoki na Gori Gora pri Komendi - Gorjanskl skakalni komite prireja 12. tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih Gora 2004 z alpskimi smučmi v nedeljo, 15. februarja, ob 13.30 na Gori pri Komendi. Snega imajo prireditelji dovolj. Srečanje z Nežo Maurer Kranj - Pogovora s pesnico Nežo Maurer se v sklopu tematskega RESTAVRACDA "Pri Jožovcu" Begnnje GALERIIA Groga Avsenik, s.p. Petek, 13. 2. - Valentinov ples s Ptujskih 5 Sobota, 21. 2. - pustovanje s hišnim ansamblom Avsenik Začetek glasbenih prireditev ob 20. uri. Informacije in rezervacije na tel. st. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: av8enik@av8enik-sp.8i večera na temo Poezija In humor ahko udeležite v sredo, 18. februarja, ob 19. uri v Gostilni Stari Mayr. Pogovor bo vodila priznana igralka, prevajalka in režiserka Alenka Bole Vrabec. Ciril Velkovrh in Kati Turk Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Fotoklub Anton Ažbe vabita prijatelje gorskega sveta v torek, 17. februarja, na dve kulturni prireditvi. Ob 18.30 bo v Mali ga-eriji predsednik FK AA Izidor Jesenko predstavil razstavljene fotografije z naslovom V hribih se dela dan, ki jih je pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Ob 19. uri pa bo voditeljica televizijskih oddaj Nadja Leban v pogovoru z Joži Kališnik v Gostilni Krona predstavila knjigo o Kati Turk, ljudski umetnici In pastirici z Velike planine. Oba programa, ki ju bo povezoval Jurij Svoljšak. bosta popestrila mezzo-sopranistka Joži Kališnik in Miha Dovžan na citrah. KRCNE ZILE? 05 640 02 33 Ajdna - muzejski večer Jesenice - Muzejsko društvo Jesenice vabi na muzejski večer, ki bo v četrtek," 19. februarja, ob 18. uri v Kosovi graščini. Dr. Verena Perko iz Gorenjskega muzeja v Kranju bo predstavila Ajdno v luči arheoloških najdb. Pokušina ledenega medenega vina Begunje - Turistično društvo Begunje vabi na prireditev - prvo slavnostno pokušino ledenega medenega vina s poreklom iz deine Drage, ki bo jutri, v soboto, 14. februarja, ob 16. uri pred Gostiščem Draga. Mala zimska olimpiada Zasip - Na Homu bo 14. in 15. februarja potekala XV. mala zimska olimpiada Zasip 2004. Svečana otvoritev z razvitjem nove olimpijske zastave in prižiganje olimpijskega ognja bo jutri, v soboto, 14. februarja, ob 17. uri pri Jurčku na Homu. Prebivalci Zasipa lahko za informacije o prijavah pokličejo telefonsko številko: 5740 165 vsak dan po 16. uri do danes, petka, 13. februarja, do 18. ure. Izleti Dobrča (1634 m) Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na M - planinski izlet na Nudimo delo mlajšim upokojencem, iz okolice Kranja, ki jih veseli delo z ljudmi In so komunikativni. Vse dodatne Informacije po tel. 04/20 14 836. Modita. d. o. 0.. Šuceva 25, Kran) Dobrčo v nedeljo, 15. februara, z odhodom z lastnimi avtomobili ob 7.30 izpred hotela Creina. Zmerne hoje bo za 4 - 5 ur. Prijave z vašimi telefonskimi številkami do vključno sobote, 14. februarja, sporočite na telefonsko številko: Stanko 040/206 164, Anže 031/624 608; stanko.do-lensek@celzija.si, avogelnik@vo-lja.net ali v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure. Poslovni center Planina 3, Kranj. STC STARfVPM, ö.o.o. Turno smučanje s Kredarice Kranj - V petek in soboto, 5. in 6. marca, vabi Planinsko društvo Iskra na turno smučanje s Kredarice. Prijave in informacije do vključno srede, 25. febnjarja: Niko Ugri-ca. tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3, Kranj. Samo za vešče turne smuke In hoje z derezami ter cepinom. Število mest je omejeno na 14. Na Srednji vrh Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 21. februarja, na planinski izlet na Srednji vrh nad dolino Završnice. Prijave in informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44. Ob Bohinjskem jezeru Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi na pohod ob Bohinjskem jezeru in sicer 17. februarja z odhodom avtobusa ob 7. uri z AP Begunje in bo ustavlja na AP do Brega. Zmerne, nezahtevne hoje bo 3 do 4 ure. Prijave sprejema Mici Legat, tel.: 041/537 331. Pohod na Tromejo Jesenice - Medobčinsko društvo Invalidov Jesenice vabi svoje člane na pohod na Tromejo, ki bo v sredo, 18. februarja. Zbor bo ob 9. uri pri gostilni Šurc v Ratečah, kamor pridete z lastnim prevoznim sredstvom. Vse dodatne Informacije po tel.: 580 18 90 ali 041 491 201 (Ga. FanI Vene) ali v pisarni društva v času uradnih ur v torek od 16. do 18. ure. Osojnlci in Ojstrica Kranj - Planinci Društva upokojencev Kranj vabijo v četrtek, 19. februarja, na planinski izlet na Malo in Veliko Osojnico ter na Ojstrico. Predviden čas hoje je 3 do 4 ure, s seboj pa imejte tudi male dereze in pohodne palice. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 18. februarja. Do Valvasorjevega doma Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi jutri, v soboto, 14. februarja, na osmi tradicionalni nočni pohod do Valvasorjevega doma. Začetek pohoda bo ob 19. uri s parkirišča v Završnici. Udeležba je na lastno odgovornost. Po obronkih nad Kamnikom Kranj - Vodniški odsek pri Planinskem društvu Kranj organizira in vodi lahek zimski pohod po vzhodnih obronkih nad Kamnikom.Pohod bo v soboto, 21. februarja, ob 7. uri s posebnim avtobusom izpred hotela Creina. Pohod bo trajal 4 do 5 ur zmerne hoje. Za izlet se lahko prijavite v društveni pisarni na Koroški 27 do srede, 19. februarja. UGODNA NOCNA SMUKA vsak dan od 18. do 21. ure DNEVNA SMUKA od 9. do 16. ure SNEŽNI TELEFON: 041/ 031/ 182 512 Po kraškem robu Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo v četrtek, 26. februarja, na pohod na relaciji Podpeč - Praproče - Črnotiče -Črni Kal (kraški rob). Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Prijavite se v društveni pisarni do srede, 25. februarja, oz. do zasedbe mest v avtobusu. Pust malo drugače Kranj -Turistično-kopalna sekcija Društva upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet Pust malo drugače z ogledom Sorževega mlina in rudninskega muzeja v Velenju. Izlet bo 24. februarja, odhod avtobusa pa ob 7. uri izpred hotela Creina. V društveni pisarni se prijavite čimprej! PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj.sj Veselo pustovanje Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi v nedeljo, 22. februarja, na veselo pustovanje v gostišču Jamarski dom na Gorjušah - Dob pri Domžalah. Prijave sprejema Mara Pečnik po tel.: 23-11-932 In sicer od 13. do 15. ure vsak dan do zasedbe dveh avtobusov. Naklo - DU Naklo vabi na veselo pustovanje 24. februarja v Selo pri Stični. Maske so zaželene. Prijavite se pri poverjenicah. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na pustovanje v Hotel Delfin v Izolo od 19. do 22. februarja. Prijavite se na sedežu društva, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. Obvestila Šola turne smuke Kranj - V soboto in nedeljo, 13. in 14. marca 2004, prireja Planinsko društvo Iskra Kranj šolo turne smuke. Prijave: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049, ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj, do vključno srede, 10. marca. Število mest je omejeno na 14 Tečaj Zimsko bivakiranje Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja tečaj Zimsko bivakiranje, in sicer v soboto, 21. februarja, In v nedeljo, 22. februarja. Prijave In informacije do vključno srede, 18. februarja: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali v sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Sestanek z udeleženci bo v sredo, 18. februarja, ob 19. uri v gostilni Arvaj! Fotografski tečaj Kranj - JSKD Območna izpostava Kranj v okviru Centra kulturnih dejavnosti Kranj organizira 25-urni tečaj fotografije. Tečaj je primeren tako za mladino, kakor tudi ža odrasle.Vodil ga bo priznani fotografski strokovnjak Mitja Smrdel. Začel se bo v torek. 24. februarja, ob 18. uri v prostorih CKD, Sejmišče 4, Kranj. Vpišete se lahko od torka, 17. februarja, do torka 24. februarja 2004, od 9. do 14. ure v tajništvu JSKD Ol Kranj Sejmišče 4, Kranj. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 04/201-37-32 ali 040/713-661. Občni zbor ŠD Šenčur Šenčur - Športno društvo Šenčur vabi vse športnike in ljubitelje športa na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 14. februarja, ob 16.30 uri v prostorih športnega doma v Športnem parku Šenčur. Občni zbor PD Gorenja vas 9 Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 14. februarja, ob 18. uri v dvorani doma občine Gorenja vas -Poljane. Sankajmo se skupaj Kranj - M odsek vabi člane Planinskega društva Iskra Kranj na popoldansko sankanje Iz Drage na Polško planino in nazaj in sicer v četrtek, 19. februarja. Odhod bo ob 14. uri izpred hotela Creina z osebnimi vozili. 1,5 ure bo vzpona. Obvezne prijave s te-efonsklml številkami na tatjanah-ribar@siol.net, gsm 041-971537, do vključno srede, 18. februarja. Meritve tlaka... Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica obvešča, da bodo preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v prostorih Čopove rojstne hiše potekale v ponedeljek, 16. februarja, od 8. do 10. ure. Če je možno, ne zajtrkujte. Ogrlice iz testa Bitnje - Otroci, stari od 4 do 15 let! Danes, v petek, 13. februarja, ob 17. uri bo v Gasilskem domu Bitnje v prostoru KS Bitnje ustvarjalna delavnica za otroke. Izdelali boste ogriice z obeski iz slanega testa. Delavnico bo vodila Danaja Oblak. Predelava mleka Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi na tečaj predelave mleka v mlečne izdelke III, ki bo 19. in 20. februarja 2004. Tečaj zajema vsebine, ki so predpisane s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo predelovalec/pre-delovalka mleka in je tretji v tem sklopu. Prijave sprejemajo po tel.: 04/280 57 00 ali 04/280 57 20 do zasedbe mest. Računalništvo za kmetovalce Kranj - Srednja biotehniška šola Kranj vabi na osnovni 20-urni tečaj računalništva za kmetovalce, ki bo 24. in 26. februarja z začetkom ob 9. uri. Zaradi sofinanciranja je cena zelo ugodna. Prijave sprejemajo po tel.: 04/280 57 00 ali 04/280 57 20 do zasedbe mest. OSMRTNICA Po mučni in dolgotrajni bolezni je svoj mir dočakala naša ljuba ELKE KELC V Z Rudnega 28, Železniki K večnemu počitku jo bomo izpred domače hii^e po.spremili v soboto, 14. februarja 2004, ob 14.45 uri na pokopališče v Selcih. Od 10. ure do pogreba bo počivala na svojem domu pri Ovinkarju na Rudnem 28. Mož Matej in vsi ixjeni GORENJSKI GLAS • 26. STRAN KAŽIPOT / info@g-glas.si Petek, 13. februarja 2004 GLASOV KAŽIPOT Pridobitev razstavnih terminov Kranj - Galerijski svet Cafe galerije Pungert, Društvo Pungert objavlja razpis za pridobitev razstavnih terminov v Cafe galeriji Pungert v letu 2004. Vabijo vse likovnike, kiparje, fotografe in avtorje celovitih likovnih projektov, da se s pisno prošnjo do 15. februarja obrnejo na naslov Društva Pungert, Trubarjev trg 6, Kranj (tel.: 20 24 076). Prošnja naj vsebuje opis del oz. koncepta, fotografijo reprezentativnega dela, kratko osebno predstavitev, želeni termin in kontaktne podatke. O izbiri bodo kandidate obvestili do 22. februarja. ob 18. uri v učilnico AMD, kjer bo predavatelj Matej Heriec predaval o oblikah zavarovanj, škodnih primerih, postopkih pri odškodninskih zahtevkih in ugovorih, prometni inšpektor PP za o prometnih nesrečah: najpogostejših vzrokih, ravnanju udeležencev, pravicah in delu policije. Predavanja Osupljive najdbe Kranj - V nizu avdiovizualnih predvajanj Osupljive najdbe, ki ob sobotah potekajo v banketni dvorani Hotela Creina, Koroška cesta 5 v Kranju, bo jutri, v soboto, 14. februarja, ob 10. uri Skupinsko preučevanje in predavanje Ali je pomembno spreobrnjenje in kako do njega? Vstop je prost. Predava dr. Tihomir Odorčič. Bolečine v hrbtenici Preddvor - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj in Rdeči križ Preddvor organizirata predavanje z naslovom Bolečine v hrbtenici. Predavanje bo v torek, 17. februarja, ob 19. uri v prostorih gasilskega doma v Preddvoru. Predavala bo dr. Ksenija Šimnovec, spec, ortop. Kako izboljšati medsebojne odnose? Kranj - V torek, 17. februarja, se bo ob 19. uri na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Tomšičeva 7, v Kranju začelo predavanje z naslovom Kako izboljšati medsebojne odnose. Predavanje bo osvetlilo pomen odnosov in vlogo komunikacije pri njihovi izgradnji. Ali znam ravnati s čustvi? Radovljica-V torek, 17. februarja, se bo ob 19. uri na Ljudski univerzi, Kranjska 4, v Radovljici začelo predavanje z naslovom Ali znam ravnati s čustvi?. Predstavljena bo tudi Šola čustvene inteligence. Vstop je prost. Maraton v Maliju Kranj - V okviru popotniških večerov bo v nedeljo, 15. februarja, ob 19. uri v kavarni Potepuh Aleš Jurančič predstavil, kako je premagal 179-kilometrski puščavski maraton v Maliju. Kalčki-vir zdravja Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 2. predavanje iz niza pomladanskih srečanj. Danes, v petek, 13. februara, ob 17. uri bo Mateja Reš predavala o nakaljevanju semena. Predavanju bo sledila degustacija kal-čkov. Koncerti Gorenjski kvintet Kranjska Gora - Na trgu pred Turističnim društvom v Kranjski Gori bo danes, v petek, ob 20. uri zaigral Gorenjski kvintet. Prifarski muzikanti Predoslje - Jutri, v soboto, bodo ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Predosljah nastopili Prifarski muzikanti. Iz naših krajev Kokrica - KS Kokrica in Radio Slovenija prirejata Koncert iz naših krajev, ki bo jutri, v soboto, 14. februarja, ob 19.30 uri. Nastopili bodo: harmonikar Tomaž Grilc, citrarki Vida Očakar s svojo učenko Damjane Praprotnik, humorist, pevska skupina Kokrčan, ansambel Fantje z vasi in ansambel Avsenik. Razstave Varnost v prometu Kranj - Avto moto društvo Kranj vabi v ponedeljek, 16. februarja, V hribih se dela dan Škofja Loka - V Mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka bodo v torek, 17. februarja, ob 18.30 uri odprli razstavo fotografij gorskega sveta avtoria Cirila Velkovr-ha V hribih se dela dan. Brez ljubezni ni mogoče Pisatelj Marjan Tomšič in Manca Košir sta Gorenjkam predstavila nabiranje gradiva za knjigi Grenko morie in Šavrinke. Krat\j - Bralni krožki Beremo z Manco Košir iz Šenčurja, Preddvora in Kranja so v začetku tega tedna v kranjski OŠ Matija Čopa pripravili pogovor s pisateljem Marjanom Tomšičem. Pogovor seje vrtel okrog romanov Grenko morje in Šavrinke. "Pred štirimi leti smo prebrale Šavrinke in takrat, go.spod Tomšič, ste nas očarali," so bile uvodne besede članic gorenjskih bralnih krožkov Beremo z Manco Košir. Tomšič je govoril o raziskovanju življenja Slovenk, med njimi so bile tudi Gorenjke, ki so odhajale v Egipt, tam delale, denar pa pošiljale domov. O njih se je napletlo kar nekaj zgodb, Tomšiča je zanimalo, kje tiči resnica in zato se je odpravil po njihovi poti. Pisatelj je premišljeno, a doživeto opisoval svoje popotovanje v Egipt in na vprašanje, katero sporočilo iz svojih knjig bi želel poudariti, odgovoril: "Eno samo: v resnici nihČe od nas ne more živeti brez ljubezni". Špela Zabkar, feto: Tina Doki Razstava PD Iskra Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na ogled fotografske razstave fotografskega tečaja. Razstavo bodo v Mestni hiši od-prii 20. februarja ob 17. uri. Burka o jezičnem dohtarju Bled - V Festivalni dvorani se bo v nedeljo, 15. februarja, ob 20. uri začela predstava - komedija Burka o jezičnem dohtarju. Razstava Fotokluba Anton Ažbe Škofja Loka - Danes, v petek, 13. februarja, bodo ob 18. uri v Hotelu Transturist odprii razstavo fotografij s projekcijo diapozitivov 15. klubske razstave fotografij in diapozitivov članov Foto kluba Anton Ažbe. Poklon ženski Boštjana Gunčarja Škofja Loka - Danes, v petek, 13. februarja, bodo ob 19. uri v Galeriji Fara v Škofji Loki odprii samostojno fotografsko razstavo Boštjana Gunčarja z naslovom Poklon ženski. Fotografije IHelene Plahuta Slovenski Javornik - V razstavnem salonu Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku bodo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri odprii fotografsko razstavo Helene Plahuta iz Kamnika. Pikec ježek in gasilko jež Kranj - V okviru sobotnih matinej se bo v Prešernovem gledališču jutri, v soboto, ob 10. uri začela lutkovna predstava Gledališča FRU-FRU iz Ljubljane Pikec ježek in gasilko jež. Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. Sumljiva oseba Poljane - Gledališka skupina kluba študentov Poljanske doline vabi na ogled predstave Branislava Nu-šiča Sumljiva oseba. Predstavi bosta 13. februaria ob 19. uri v Gorenji vasi in 15. februarja ob 17. uri v Poljanah. Vstopnice za vse predstavi so v predprodaji na voljo v trgovini Kmetijsko gozdarske zadnj-ge v Gorenji vasi in Bifeju Silva. Predstave Pika Nogavička Radovljica - Danes, v petek, 13. februarja, bo ob 18. uri v avli OŠ A. T. Linharta premiera predstave Pika Nogavička. Sluga dveh gospodarjev Žiri - Jutri, v soboto, 14. februar- t ja, bo gledališka skupina DPD Svoboda Žiri v režiji Petra Milita-reva premierno uprizorila komedijo Caria Goldonija Sluga dveh gospodarjev. Predstava bo ob 19.30 uri, predprodaja vstopnic v trafiki Kocka in 1 uro pred predstavo na blagajni kina. Komedijo bodo ponovili še v nedeljo, 15. februarja, ob 17. uri in v soboto, 21. februarja, ob 19.30 uri. Sen kresne noči Stražišče - Jutri, v soboto, 14. februarja, ob 19. uri bo v Šmar-tinskem domu Stražišče ponovitev gledališke predstave Sen kresne noči, ki jo izvajajo dijaki Gimnazije Kranj. Osem žensk Bohinjska Bistrica - V Kulturnem domu Joža Ažmana si jutri, v soboto, 14. februarja, ob 20. uri premierno lahko ogledate predstavo Roberta Thomasa Osem žensk. Ponovitev predstave bo v nedeljo, 15. februarja, ob 18. uri. Izganjalci hudiča Kranjska Gora - V Ljudskem domu v Kranjski Gori si danes, v petek, ob 19.30 uri lahko ogledate novo premier© slovenskega dramatika Matjaža Zupančiča Izganjalci hudiča, ki jo bodo uprizorili igralci Ta bol' teatra KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora. Ponovitvi bosta v soboto, 14. februarja, ob 19.30 uri in v petek, 27. februarja, prav tako ob 19.30 uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori. Politika bolezen moja Češnjica - Dramska skupina Kulturnega društva iz Besnice vas vabi v soboto 14. februara, ob 20. uri na ogled gledališke predstave Toneta Partljiča Politika bolezen moja v dvorano kulturnega doma v Češnjici. Večerja z gospodično Sophie Dovje - Dramska skupina pri PGD Bohinjska Češnjica vabi danes, v petek, ob 19. uri v Kulturni Najhitrejši Orehovčani in Drulovčani Kranj - Dan pred slovenskim kulturnim praznikom, v soboto, 7. februarja, je športno društvo^ Zarica na smučišču v Rudnem pri Železnikih pripravilo že 19. tradicionalni veleslalom krajevne skupnosti Orehek - Drulovka. Na njem je sodelovalo kar 80 krajanov v dvanajstih ženskih in moških tekmovalnih kategorijah pa tudi več kot 40 navijačev. Vzdušje je bilo enkratno, zmagovalci so bili vsi, najhitrejša med ženskami je bila Majda Hribernik, med moškimi Jure Tiepina, oba iz "nove" Drulovke, najstarejši tekmovalec pa Stane Vrhunc. Druženje krajanov na snegu sta denarno podprla krajevna skupnosti Orehek -Drulovka in podjetje Zarica Bogdana Ažmana, medtem ko so Številni donatorji prispevali za poln kombi praktičnih •I nagrad. Prireditev se je končala s pogostitvijo v drulovški piceriji Karantanija. Organizatorji iz športnega društva Zarica se zahvaljujejo vsem, ki so na veleslalomu tako ali drugače sodelovali, zdaj pa že nestrpno Čakajo na sneg, da bodo na skakalnici pod železniško progo v Zarici lahko izpeljali še tradicionalne smučarske skoke. H. J. dom na Dovjem, kjer bodo uprizorili predstavo Večerja z gospodično Sophie. Na kmetih Cerklje - Člani dramske skupine Kulturno-umetniškega društva Pod Lipo iz Adergasa bodo jutri, v soboto, 14. februarja, ob 19.30 uri in v nedeljo ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Cerkljah gostovali z veselo ljudsko burko Na kmetih. V soboto, 27. februaria, bodo ob 19.30 uri predstavo odigrali v Dupljah, v nedeljo, 28. februarja, pa ob 18. uri v Preddvoru. 99 Bajer 99 na Planini Krai\j - Stanovalci iz blokov v ulici Tuga Vidmarja na Planini se že leta pritožujejo nad veliko lužo na makadamskem parkirišču nasproti glavnih vhodov 6 in 8, ki med deževjem naraste v pravcati bajer. Motijo jih vozila, še posebej tovornjaki, ki s parkirišča zapeljejo na ulico in po njej puščajo blato, blatu pa se ne morejo ogniti niti sami, ko pešačijo v bližnje trgovine. Problem je postal pereČ zlasti lani, potem ko mestna občina Kranj zaradi zahtevane cene nelegalnega parkirišča ni odkupila od denacionaliziranih lastnikov oziroma ko ni dobila njihovega dovoljenja za nasutje luže. Po zazidalnem načrtu je na prostoru med Lisjakom in poŠto predvidena gradnja dveh poslovno stanovanjskih objektov. Na neurejenost so stanovalci občinsko vodstvo ponovno opozorili v sredo. S sestanka niso odšli najbolj zadovoljni, saj občina v tujo lastnino ne sme posegati, dobili pa so obljubo, da bodo v občinski upravi preverili možnost postavitve količkov ob ulici, ki pa seveda ne bodo smeli ovirati dostopa intervencijskim vozilom. H. J., feto: Gorazd Kavčič Opravičilo v članku Tri leta za očetomor, objavljenem 10. februarja na 25. strani Gorenjskega glasa, je tiskarski škrat priimek sodnega izvedenca Branka Brinška spremenil v Grinšek. Za napako se opravičujemo. Zmagovalna "veteranska" trojka - od leve: Zvone Kuželj, Stojan Sekne, Marko Küsse Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I. RS, št. 110/02 in 08/03) in 23. člena Statuta občine Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor, št. 2/95) župan občine Preddvor sklicuje DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje občine Preddvor (Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine Preddvor) Z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi Občine Preddvor, gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti glede priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Kranj za obdobje od 1986 do 1990, za območje občine Preddvor (v nadaljevanju: Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine Preddvor) je župan občine Preddvor dne 23. 12. 2003 sklical I. prostorsko konferenco. Sugestije podane na konferenci so bile poleg ostalih strokovnih podlag, pobud lokalne skupnosti, anket, posredovanih subjektom v prostoru, pobud zainteresiranih posameznikov ter smernic za načrtovanje, pridobljenih v zakonitem roku s strani nosilcev urejanja prostora podlaga za pripravo predloga prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Preddvor. Skladno Zakonu o urejanju prostora je potrebno pred javno razgrnitvijo prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Preddvor organizirati II. prostorsko konferenco. Druga prostorska konferenca bo v ponedeljek, 16. februarja 2004, ob 15.00 uri v sejni sobi Občine Preddvor, Dvorski trg 10, 4205 Preddvor. Vabimo vse zainteresirane predstavnike gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti in lokalne skupnosti, da se II. prostorske konference, ki je namenjena predstavitvi dosedanjega dela ter pridobitvi konstruktivnih sugestij za razvoj občine, udeleže v čim večjem številu ter tako aktivno prispevajo k oblikovanju prostora, v katerem bivajo in delujejo. Vabljeni! Župan Občine Preddvor mag. Franc EKAR Petek, 13. februarja 2004 MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN MALI OGLASI 8 201-42-47 s 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - v sredo do 14. aro In za objavo v torek, v ponodeijek do 8. ure! DELOVNI ČAS. in sicer; od ponedeljka do petka neprekinjeno q6 1. -15.00 ire. APARTMA-PRIKOLICE v v TERME CATEZ počitniško hišico, opremljeno, ugodno oddamo. ® 040/846 244 1859 VRSAR ODDAM 2 APARTMAJA od maja do oktobra. Đ 040/840 290, zvečer i896 APARATI STROJI Prodam TEHTNICO 6 kg Bizerba, menjam za mehansko tehtnico 20 kg Libela. Đ 040/328 740 i629 MOTOROLA V 50, srebrne barve, slovenski menu, polnilec + navodila za uporabo, ohranjen, cena 8.900 SIT. ^ 031/335 539 1749 SAMSUNG SGH 500, srebrne barve, ohranjen, zelo malo rabljen, polnilec, navodila za uporabo, cena 4900 SIT. Đ 031/335 539 1750 MOTOROLA CD 930, možnost snemanja 3 min., vzdržljivost baterij 5 dni, ohranjen, malo rabljen, etui + polnilec. Cena 4900 SIT S 031/335 539 1751 Prodam vgradni ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika Gorenje. 'S 235 0960 i764 Poceni prodam starejši delujoč PRALNI STROJ. 'S 041/652 710 1772 v Prodam PEC na trda goriva, trajnožarna. 'S 2041 509 1778 MIZARSKO DEBELINKO in poravnalko 26 cm, tračno žage, druge stroje in pripomočke, vse novo, prodam. ® 51 41 041 1785 ZAMRZOVALNO SKRINJO ELEK-TR0LUX, energetski razred A, 370 1, novo, zapakirana, prodam. 0 23 32 164 1798 SAM0NAKU\DALK0 SIP 16 m3, prodam in kupim pajek SIP. 'S 031 /771 255 1810 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ Gorenje, g 513 44 32_^ Prodam rabljen TELEVIZOR. 'S 23 24 088 1839 Prodam KULTIVATOR z ježem, širina 180 cm. 'S 2591 444 i844 Prodam PLASTINJAK Agrostroj, 25 x8 m, AL konstrukcija. 'S 595 73 53 1853 Prodam novo STRUŽNICO za les. S 031/241 254 1862 NEPREMIČNINE Poceni prodam starejši kombiniran VGRADNI ŠTEDILNIK rjave barve (2 elek., 2 plin) in polno jeklenko za plin. ® 513 22 83 1863 Prodam CEPILEC na sveder in visokotlačni pralni aparat (štrajfiks) Lavor, tt 041/350 162 1870 Prodam VALNI LIKALNIK STROJ 50 cm za 40.000 SIT 'S 5743 899 1926 Prodam TRAKTOR Ursus 335 in MOLZN STROJ, -ff 53 18 512 1931 GLASBILA Prodam 3-vrstno FRAJTONARCO "Sitar" Heaza 210.000 SIT » 031/811-931 i856 GARAŽE KRANJ - Planina; prodamo garažo za 1,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Šorlijevo; oddamo garažo za 13.000,00 SIT/mesec. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. GR. MATERIAL Prodam KOSTANJEVE DROGOVE (vere-je) za ograjo fi 15-20 cm x 140 cm, 'S 041/818 912 1642 Prodam in dostavim REZAN LES, opaž, brune. S 070 451 677, 041/451 677 9 167^ Prodam ŠPIROVCE Umetno suhe plohe in opaž. 'S 041/637 100 1753 nepremičninska družba loman d.o.o., mladinska ulica 2.. 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91, gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volja.net SUHE SMREKOVE PRIZME 10 cm, prodam. n 041/806 239 1815 Prodam SMREKOVE, bukove in jesenove plohe. 'S 031/271 151 1825 Zelo ugodno prodam NOVA VHODNA VRATA s podbojem. IS 2310-020 1872 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišd za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Kraut-berger s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222 6o6 KRANJ - okolica; kupimo hišo do 40 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 45 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 HIŠE ODDAMO Kokrica-150 m2 uporabne površine, stara 28 let Stoji na parceli 800 m2 Poleg hiše sta 2 garažna boksa Najemnina: 140.000,00/mes. INF-ING d.o.o., Kranj, Šorlijeva 11, tel.: 04-236-2730; 041-429-330, wvw.infnng.si HIŠE PRODAMO BITNJE Ugodno prodamo starejšo (42 I) vis. pritlično hišo 10x8 m na parceli 451 m2, hiša ima cca 180 m2 uporabne površine in je potrebna obnove, cena 21,9 mio SIT, TRŽIČ v mirnem okolju prodamo manjšo pritlično hišo (35 I), 86 m2 stanovanjske površine in cca 60 m2 kleti in garaži, na parceli 538 m2, cena 18,9 mlo SIT, KRANJ Vodovod.stolp v mirni soseski na parceli 653 m2 prodamo dvostanovan-jsko hišo z vrtom in garažo, 340 m2 neto tlorisne površine, hiša je potrebna obnove {I. 1929) primerna tudi za poslovno dejavnost, 64 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Stritarjeva 4. Kranj, 202 33 00,041/333 222 604 Član NZ NEPREMIČNINE ^ sedaj tudi na Internetu Planina 3. Kranj ^^M; 041-331-886 tel.: 235 1000, 041/331 886 e-mail:info@ida-nepremicnine.si www.ida-nepremicnine.si V Britofu prodamo HIŠO z gospodarskim poslopjem, ir 040/537 387 1520 Prodamo HIŠO na Bledu - Rečica, samostojna atrijska hiša, 150-300 m2, stara 18 let, na parceli 949 m2, 58 mio SIT. Agencija ceres Jelka Jeriha Goršič, s.p., 031/39 36 69, 01/23 11 111 i585 LAHOVČE v začetku I. 04 prodam STANOVANJSKO HIŠO, 150 m2/2500 m2, začetek gradnje predviden v začetku leta ter dokončanje do 9/04. U 201 25 23 SKOFJA LOKA Bukovščica na lepi, mirni lokaciji prodamo POSESTVO s starejšo kmečko hišo v pritličju gospodarsko poslopje zgoraj stanovanjski del. Posestvo obsega 7,1 ha zemljišča, od tega 3,2 ha kmetijskega, 3,9 ha gozda. Dostop urejen po cesti do objekta, objekt priključen na vodo, elektriko, cena 25 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez, s.p., 50 60 300 1943 TRŽIČ - SEBENJE, na 527 m2 prodamo nedokončano več stanovanjsko hišo. hiša ima tlorisne površine 200 m2, sp. etaža stara 70 let, zg. etaža nova, 1/2 hiše pod-kletene, pritličje, 1. nadstropje, mansarda, CK-olje, vsi priključki, možnost izgradnje več stanovanjskega objekta {cca. 6,stanovanj), prevzem po dogovoru, CENA: 35.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net NEPREMIČNINE * mike-co.si 2026 ŽELEZNIKI, prodamo starejšo hišo, ki stoji na 5346 m2 zemljišča, 200 m2 bivalne površine, stara 100 let. podklete-na, visoko pritličje, 1 .etaža ter neizdelana podstreha, vseljiva takoj. CENA: 13.000.000,00. SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - TRBOJE, prodamo visoko pritlično enodružinsko hišo s pomožnim objektom (12,5x5.5) m2, 883 m2 zemljišča, dimenzij 9,20 x 8,30, stara 20 let, podkletena, pritličje, 1.nadstropje, balkoni, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 45.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo na Tavčarjevi ul., 130 m2 zemljišča, 100 m2 stanovanjske površine, v pritličju poslovni prostor, v zg. etaži trisobno stanovanje, neizdelana podstreha, tel. priključek, prevzem možen takoj. CENA: 22.000.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30,000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agen-tkranj .nepremičnine, net ZGORNJE BITNJE, prodamo samostojno hišo, ki se s steno drži druge hiše, 75 m2 v etaži, stara 42 let, 451 m2 zemljišča, 1/3 hiše podkletene, pritličje, mansarda, ogrevanje el. radiatorji, vseljiva po dogovoru. CENA: 22.900.000.00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; 169 m2, leta 1975 zgrajena vrstna hiša, s 310 m2 zemljišča, ob zelenem pasu. CENA: 38,1 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VISOKO; 200 m2, enostanovanjska, stara dve leti, parcela meri 430 m2, mirna lokacija, izdelana do konca. CENA: 55 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KOVOR; 200 m2, hiša dvojček, starost 30 let, mirna lokacija, dvostanovanjska, parcela 500 m2. Hiša je izdelana do konca. Vseljiva po dogovoru. CENA: 38 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. TRŽIČ; 355 m2, dvostanovanjska, 32 let stara, mirna in lepa lokacija, parcela meri 800 m2, izdelana do konca, ob hiši je še dodaten objekt, opremljena, lahko se proda tudi po etažah oz. odda tudi v najem. CENA: 59 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠENČUR; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružin-ska, ugodno. CENA: 38 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena faza, parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ZBILJE; 360 m2, 1.94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 69 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 3. gradbena faza, parcela 909 m2, ob potoku, sončna, možnost dokupa parcele 900 m2, v bližini vodnega parka. CENA 25 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. VOGLJE pri Šenčurju, bližina odcepa na AC, na robu vasi, prodamo sodobno in energetsko varčno novozgrajeno enodružinsko hišo, tlorisa 85 m2 + mansarda, cca 350 m2 zemljišča + pokrita parkirišča. Vsi priključki, CK plin, super mikro klima, cenT tralni sesalni sistem, alarm, talno gretje, "pametna elektrika" ipd. Cena 40 MIO sit. BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v III. gr. fazi, s cca 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča cca 950 m2, cena 35 MIO sit. NAKLO, stanovanjska hiša, novogradnja, IV. gr. faza, lahko dvodružinska, 180 m2 bivalnih površin + K, parcela 600 m2, ravna lega, priključek mestnega plina in CATV že v objektu! Cena 40 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, te 2362890 041/ 347 323, 04/ ATUJ st»ovsi|siui Z^m^ LM. ZE L^bljana, Vc^kova 63, Mubljana' Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92, 041/329 179 PROIHET Z NEmMtČNINAHR NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE UUBUANA Bežigrad 2.5-ss 65m2 v 4/4. nadstropju, urejen blok 1.1963, nova streha, fasada, adaptirano zelo lepo stanovanje, velik balkon, vsi priključki, klima, lep razgled, mirna lokacija. Koda D-218. Cena 24.000.000 SIT KRAMI Stražišče samostojna 2-stanovanjska hiša stara 25 let, cca. 300m2 K+P+l+neizd.M; parcela 240 m2. lepa lokacija,Koda H-202. Cena 35.400.000 SIT vabijeni na: www.sz-atrij^ PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centru vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena 19 MIO sit, možna menjava za stanovanje v Kranju. BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp. poslopjem, na parceli 800 m2. Cena 37 MIO sit. PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA pomoč, svetovanje, inštrukcije, priprava na maturo iz matematike. priprave na maturo iz fizike, priprave na izpite na fakultetah. ENAČBA - IZOBRAŽEVANJE, Resnik. s.p., Milje 67, Visoko. 04/253-11-45, 041/564-991 i36 Prodam VELIKI SPLOŠNI LEKSIKON v osmih knjigah s 40 % popusta, tr 040/389 518 1899 KOLESA Prodam DIRKALNO KOLO Valant št. okvir-ja 54. ff 031/595 180 i767 KUPIM Kupim nakladalec gnoja HU 4, trosilec hlevskega gnoja, pajek SIP, rotacijsko kosilnico SIP, sadilec krompirja in tračni obračalnik SIP. IT 041/987 582 1^22 Kupim SADILEC in izkopalnik za krompir ter cepilec za drva, sveder, ff 031/886 525 1762 Kupim KABINO za traktor IMT 540. tr 23 24 545 1768 Kupim namizno VRTALNI STROJ, dobro ohranjeno. 'S 031/742 635 i824 TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA, lahko brez valjev ali v okvari, kupim, tt 041/539 637 1880 TRAKTORSKO PRIKOLICO kijppers-busch in obračalnik pajek 4-vretenski, novejši kupim. V 041/608 765 1929 Kupim CISTERNO Creina okoli 1200 I za gnojevko, tr 530 96 80 1933 LOKAL ODDAM BRUNARICO 15 m2, v centru Škofje Loke, super lokacija, voda, elek., telefon, obratovalno dovoljenje za izdelavo ključev in čevljarstvo. Obratovanje možno takoj. Oddam ali prodam. Đ 041/366 920 1777 . '(t' * 'X v.-,»..- . VAN-ĐEN, d.0.0. ŠENČUR v. v m ' Ä OBJEKTU V ŠENČURJU MO V NAJEM PROSTORE RAČUNOVODSKE MU SERViSU (ktima, centralno ogrevanje, VAN ul. tel. D4-2&-19*800 . v. .. • •• tli. ...................... ŠKOFJA LOKA ugodno ODDAM PROSTOR 100 m2 za trgovino ali mirno obrt. 'S 040/531 667 laes GOSTINSKI LOKAL, dnevni bar v Tržiču oddamo. "B 041/234-928 1902 GOZD BLED Icmetilsho gozdarska zadraga. z.oji. Za žago 1a, 4260 Bled, telefofl: 04/575 05 00, faK 04/575 05 49 Majugodnejšemu ponudniku damo v najem GOSTILNO "ZADRUGO" v Zgornjih Gorjah. Površina prostorov je 228 m2. Prostori so neopremijeni. Rok za zbiranje ponudb je 10 dni po objavL Ponudbe pošljite na naslov K6Z GOZD BLED, z.o.o.. Za žago 1 A, Bled. informacije in pogoje dobite po telefonu 575 05 12. Prav tako oddamo v najem dve samostojni pisarni na lokaciji Za žago, 1A, Bled. Pisarni sta opremljeni in ogrevani. KRANJ - Primskovo; 75 m2, v 1. nadstropju novega doma obrtnikov, I. 2003, oddamo v najem pisarniške prostore. CENA: 2.380,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ALBIS, d.o.o. Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V iNDUSTRUSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel. 041/426 898 RADOVUlCA, pritlični lokal z izložbo, 21 m2, let. 91, vsi priključki, v sklopu več lokalov, oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 SIT/mesec + stroški! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 LOKAL PRODAM KRANJSKA GORA zelo ugodno prodamo novo POSLOVNO HIŠO v samem centru Kranjske Gore. Ogled po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov: Samir Burič, Kamna Gorica 65, 4246 KAMNA GORICA, « 031/772 811 1787 Prodam KIOSK za gostinsko dejavnost in dokumentacijo za gradnjo paviljonskega gostinskega lokala v Kranju. ® 041/246 865 KRANJ Primskovo, poslovni objekt 2200 m2 pokrito in 2682m2 zemljišča, zgrajeno 1972, cena 330 mio SIT NEPI d.o.o. Škofja Loka 041 425-380 RADOVLJICA, center, odlična lokacija v bližini sodišča, prodamo novejši poslovni prostor (letnik 1990) v pritličju z 70 m2 površine + 30 m2 pomožnega prostora v kleti. Lokal je opremljen z vsemi priključki, CK na mestni plin ter parkingi. Cena 33 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, te 323, 04/ 236 2890 041/ 347 ŠENČUR, obrtno poslovna cona, novoizgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2, opremljen z vsemi priključki, tremi parkirišči ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49,7 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 OBLAČILA MAŠKARADNE OTROŠKE KOSTUME, ugodno prodam od 2000 SIT dalje. 'S 01/423-1761 in 031/626 226, vsak dan od 9. - 18. ure, Remškar Šket Ana, s.p.. Tržaška 45, Lj 62? Prodam žensko pariško modro BIRMANSKO OBLEKO (jakno, dolgo krilo in hlače). IT 031/530 531 i956 OTR. OPREMA AVTOSEDEŽ 0-9 kg, hojca, kenguru, ležalnik, torba za nošenje kombinezon za 6 m. ff 5864 679, 031/589 165 1925 Prodam OTROŠKO POSTEUlCO 120 x 60 cm z jogijem. ® 23 42 480 i964 OSTALO Po simbolični ceni prodam RISALNO DESKO ROBOTRON format AO. 'S 25 61 098 1628 LESTVE vseh vrst in dolžin dobite, Zbilje 22, 01/3611 078_1573 ADAM ima EVO JING/JANG. 'S 031 /209 241, 040/201 497_rm Prodam PLINSKO JEKLENKO. 'S 5318 697 1845 v okolici Tržiča ODDAM bokse za konje. tP 040/201 364 1849 Ima kdo odveč že rabljen sintetični itison najmanj 2x2 m. Đ 58 63 964 i85o Prodam kozmodiskza polovično ceno. 'S 031/572-530 i85i Prodam FIŽOLOVKE IN IZDELUJEM LESENE ŽLEBOVE in korita za rože. 'S 041/582 109 1897 SPOMINEK obesek Vučkota, nerjaveč kuli z obeskom ter znamke 01 Sarajevo 84 -prodam. 'S 233 15 93 od 18. do 20. ure 1923 Ugodno prodam SLIKE po izbiri z okviri. 'S 2 52 13 74 1936 Za starejšo osebo v okolici Tržiča potrebujemo celodnevno varstvo in pomoč, možnost bivanja, ff 031 /865-874 1972 PRIDELKI Prodam JEDILNI KROMPIR desire. 'S 25 25 879 1763 Prodam 11 SENA. Jerala, Podbrezje 218, 031/311 417 i77o' KMETIJSKA TRGOVINA Cegnar Škofja Loka sporoča cenjenim kupcem, da imajo na zalogi VSE VRSTE SEMENSKEGA KROMPIRJA. Da ne boste ostali brez, vam priporočajo, da ga kuite čim preje. 'S 041/344 099 _ Prod^ SILAŽNO KORUZO. 'S 041/916-180_;_^ Prodam SENO v balah. ® 041 /449 886 1821 Ugodno prodam cca 1000 kg SENA. Iff 574 38 18_1852 Prodam MESO domačega prašiča. 'S 051/358 275 1875 Prodam JEDILNI KROMPIR biološke pridelave, cena 130 SIT/kg. B' 51 88 112 1928 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. ® 031/828 955 1951 PODARIM MUCEK IN MUCKA iščemo dom za dva črno-bela MUCKA iz Kranja, stara 4 mesece. 'S 051 /344 470 1609 Podarim mlade, prijazne PSIČKE. ® 25 21 499 1747 Podarim zastekljena OKENSKA KRIU\ in električni ŠTEDILNIK na 3 plošče. 'S 233 18 40_^ Podarim TELEVIZOR Gorenje, ff 204 20 65 1919 Podarimo 2 meseca starega KUŽKA mešanec (mati nemška ovčarka). Čemažar, 031/210-320 1922 POSESTI CERKLJE okolica prodamo sončno, zazidljivo parcelo v hribu, cca 1000 m2 ali manj, 15500 SIT/m2, BITNJE prodamo sončno zaz. parcelo ob cesti 458 m2, elektrika in voda v bližini cena 12,9 mio SIT. BESNICA v mirnem naselju prodamo sončno parcelo, 660 m2, 17.000 SiT/m2, NAKLO prodamo ravno, zazidljivo parcelo za poslovno stan. gradnjo, cca 3300 m2, 23.900 SIT/m2, RADOVUlCA Predtrg prodamo 3 zaz. parcele, cca 800 m2 vsaka, 26000/m2. DOM NEPREMIČNINE, Darryana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj. 202 33 00, 041/333 222 bob PARCELE KUPIMO Kranj, Šk. Loka, Radovljica kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 /333 222 609 DRULOVKA prodam PARCELO za stanovanjsko hišo 550 m2. 'ff 201 25 23 SENIČNO; 750 m2, prodamo tri parcele za vikend na lepi in mirni lokaciji. CENA: 14.000 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana. tel. 04/28 11 000. KOKRICA; 484 m2, sončna komunalno opremljena parcela. CENA: 13 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. BOHINJSKA BISTRICA; 906 m2, z gradbenim dovoljenjem do 9/2005, sončna lega, v bližini vodnega parka, možnost dokupa dodatnega zemljišča, CENA: 18 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. CERKLJE - Trata, gradbena parcela 477 m2, zanimiva, ravna in sončna lega ob lokalni cesti, z izdelanim idejnim načrtom stanovanjske hiše ter lokacijsko dokumentacijo. Cena: 9,5 MIO sit! GOLNIK, parcela ca 1600 m2. ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12,000 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Tominčeva 2. 4000 Kranj - Stražišče !i.- 04/2315^00. tax: 04/2315-601 041/774-101 POSfteDOVfiNJ€. ZfiSTOPftfsUe, PRODRJR KRANJ - OKOLICA - kupimo 1 ali 2 zazidljivi parceli, velikosti do 700 m2. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, WAVW.mike-co.si NAKLO - prodamo lepo ravninsko parcelo, 701 m2 s PGD, cena 21.330 sit/m2, Mike SCo.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvwv.mike-co.si GORIČE - LETENCE, prodamo vikend parcelo. 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SlT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - HRASTJE IND.CONA, prodamo 628 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo poslovnega objekta, lepa in ravna, vsi priključki na robu parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 17.700.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net MU\KA PRI KRANJU, prodamo 527 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj. CENA: 12.440.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net DOM nepremičnine 04/202-33-00, 041/333-222 l)ainj;nKj Krautberger s.p., Stritarjeva 4. Kranj www.dom-nepremicnine.com RADOVUlCA-CENTER, prodamo 2110 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo večjih stanovanjskih objektov, vsi priključki na parceli. CENA: 37.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo 1192 m2 zazidljive parcele, sončna, ravna, prevzem možen takoj. CENA: 24.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po'dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net V NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO, RAVNO, SONČNO, NE V BLIŽINI VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net Prodamo več parcel od 700 do 1000 m2 v Seničnem pri Tržiču. Cene: 14.000,00 Sit/m2. INF-ING d.o.o., Kranj, Šoriijeva 11, tel.: 04-236-2730; 041-429-330, www.inf-ing.si MAKLER SUED d-o.d PRODAJA NEPREMTCNIN 'Ir'iöO 5!ed, I jubljaaska cestd teL: 5767-600, 041/647-974 PREDDVOR prodamo zaz. parcelo in del kmetijskega zemljišča. 887 m2, vsi priključki v bližini, cena 15.5 mio SIT in KRANJ okolica prodam dve ravni, zazidljivi parceli 592 in 712 m2. dostop urejen, priključki ob parcelah, cena 21.000 SIT/m2 oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 222 1755 Prodam cca 3000 m2 STAVBNEGA ZEMUlŠČA Naklo. 'S 040/331 770, 040/75 62 61 i840 U^NCOVO RADOVUlCA prodam več ZAZIDLJIVIH PARCEL od 500-800 m2, lahko tudi v celoti. -EP 031/451-822 1970 PRIREDITVE Gostilna pri Cilki izZg. Brnika, vas vabi na VALENTINOV PLES, ki bo v soboto, 14. 2. 2004. Od 19. ure naprej ŽIVA GLASBA. Za vas smo pripravili Valentinov meni. Rezervacije sprejemamo na tP 04/25 22 700 KLUB BALERINA KROPA Ples in plesna glasba za t'se generacije -petek, sobota POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri. TS 531-48-39, 070/302-014. GORFIN, d.o.o.. Kranjska c. 4. Radovljica POZNANSTVA POMUDNI VETER vabimo Gorenjke. mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno zvezo ali za občasna srečanja, da pokličete 031/612 541 ali 041 899 442 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovnnia z vami. 1864 GORENJSKI GLAS • 28. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Petek, 13. februarja 2004 POMLADNI VETER 21-letno prijazno dekle, 45-letna gospa višje postave in 58-letna gospa, vse Gorenjke, želijo spoznati primernega nevezanega moškega. Gospodje prosimo pokličite 090 54 24 ali 090 54 25 (186 SIT/min) od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo. Pokličite tudi drugi. ises RAZNO PRODAM DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, n 041/718-019 i636 SPOJLER za Volvo FH 12 belnov, butare in küppersbusch, rabljen prodam, ff 041/711 510 1730 Prodam suha DRVA listavcev. Jerala, Pod-brezje 218, 031/311-417 i769 Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. tt 53 31 648, 040/88 74 25 i77i Prodam SLAMOREZNICO Epile, lojtmik. zapravljivček, komat, ojnice, elektromotor 5,5 KW. "B 031/442 038 1780 Prodam 80 1 kombinirano kopalniško peč (drva, elektrika) ter neregistriran, Renault 4. tr 040/252 166_ Prodam suha BUKOVA DRVA. ff 252 13 41 1841 Prodam OTROŠKI POGRAD, gradbeno elek. omarico, neonske svetilke (120 cm) in elek. bojler 50 I. "ff 2311 021 isss Prodam VILIJAMOVKO in BELO VINO, UNO 1.0 po delih, ff 031/815 559 i907 Prodam RENAULT 4 GTL, I. 91, BIKCA starega en teden. tP 250 12 28 i982 RAČUNALNIŠTVO Prodam RAČUNALNIK, tipkovnico z miško, monitor, printer z windowsi 95, cena 15000 SIT tt 25 51 538 isai STANOVANJA ODDAMO ODDAM GARSONJERO v Kranju, Planina Il(33m2).'ff 041/816 528 1754 BREZPLAČNO oddam ogrevano in opremljeno sobo, souporaba kuhinje, kopalnice, za delo okrog hiše. tt 040/332 528 1806 STANOVANJE 2-sobno 75 m2, ODDAM, ff 041/691 249 1818 STANOVANJE 1.5 ss, 50 m2, delno opremljeno ODDAM, Planina lil,'Kranj, tt 041/917 082 1916 KRANJ - Planina I, oddamo Iss, z vso opremo, mirna lokacija, nizek blok, cena najema je 55.000 SIT, 3-mesečno predplačilo, enomesečna varščina in stroški, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www-mike-co.sl KRANJ - Suha; 100 m2, mansarda nove hiše, oddamo, trisobno, I. 98, popolnoma neopremljeno. CENA: 83.000,00 SIT vključno s stroški. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Mlaka; 200 m2, dvodružinska hiša, I. 75, parcela 800 m2, tri garaže, delno opremljeno, oddamo tudi po delih. CENA: 120.000,00 SIT/mes. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. Kranj, Planina III, Trg Rivoli, atrijsko večsobno stanovanje 92 m2, nizek blok, popolnoma obnovljeno, opremljeno, vsi priključki oddamo. Cena: 105.000,00 SIT/mesec + stroški. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362 890 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ kupimo GARSONJERO ali 1 ss (lahko starejše). DOM NEPREMIČNINE. Damjana Kraut-berger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00,041/333 598 KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, VODOVODNI STOLP, kupimo 2- in 3-sobno stanovanje za naše znane stranke. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si KRANJ - kupimo starejše stanovanje, lahko je tudi potrebno obnove, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605-114, www.mike-co.si TRŽIČ - BISTRICA, kupimo eno sobno stanovanje, Mike &Cö. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, mike-co.si V Škofja Loki z okolico za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi građen, d.o.o.. Celovška 291, Lj., wv/w.stanovanje.net, www.novogradnje.com Škofja Loka, Kranj, eno ali dvosobno 35-45 m2 kupimo. NEPI d.o.o.Škofja Loka 041 425-380 KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - SORUJEVO NASELJE, NUJNO KUPIMO 2SS + 1. ALI 3SS, BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ. VSI PRIKUUČKI, VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - Planina I. 11 ali III; kupimo dvosobno stanovanje za največ 15 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000. V KRANJU IN OKOLICI kupimo več stanovanj. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. nepremičnine, d.o.o. Pod PlevM 42, Šk. Loko, tel.: mm, 041/425-380 Na območju Lesc ali Radovljice kupim 3-sobno STANOVANJE v pritličju aH I. nadstropju. tt 041/737 276, popoldan 1947 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss in 2 ss za naše stranke in redne plačnike. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, 202 33 00. 041/333 222 1756 V Kranju najamem brez posrednika 2,5-ali 3-sobno STANOVANJE za sprotno plačilo. rt 040/583 027 1799 Slovenska družina NAJAME 2 ss (neopremljeno) v Radovljici ali okolici, v hiši. ff 040/887-206 1877 Najamem GARSONJERO na območju Rateč do Jesenic. Đ 041 /626 154 1379 Iščem manjše stanovanje v Kranju, lahko starejše, ff 031/262 119 1921 STAN. OPREMA Ugodno prodam OMARE za obleko, predalnik in pisalno mizo. ff 041/912 092 1779 Uiiixim-Jmrw^ . "V»* 04 813 75 90 OSM: 041 aeo 938 www.tndanepfemicntns-ij.» Prodam MIZO 150 x 90 cm, obnovljena in lakirana, ugodno. ® 041/682 741 i786 Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO trosed, kot, enosed in manjši hladilnik. ® 2011 404 1838 Prodam OMARO za dnevno 12000 SIT in 3-delno omaro, tt 5864 815 1857 Prodam kotno omaro in nerja^če pomivalno korito. Đ 512 63 53 1869 PISALNO in klubsko MIZO poceni prodam, kupim pa kuhinjske elömente. ® 031/743 170 1882 ŠPORT Prodam LOK COMPOUND (55), ugodno, ■ff 051/348 750 1820 Prodam VAROVALNI PAS za v hribe Petzl. ® 041/413 778 1822 Prodam BOARD ELAN FRESTILE Z BUCI IN OKOVJEM, ugodno, -ff 041/548 288 1932 STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila do 30% prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, ff 041/694-229, 01/83 15 057. BE&MA, d.o.o., Eksierjeva 6, Kamnik 6 SERVIS PEN, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova 13, Kranj - POPRAVILO PRALNIH, POMIVALNIH, SUŠILNIH STROJEV. ŠTEDILNIKOV IN BOJLERJEV! TP 041/691-221 56 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe ff 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKl, ROLOJI, MARKIZE. PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v NAJKRAJŠEM ČASU! 57 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka 10, Naklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 Klffiiwnc Vladimir s.p. GRADBENIK REXHO. d.n.o., Adergas 13, Cerklje, IZVAJA OD TEMELJEV DO STREHE. OMETI FASAD IN NOTRANJI OMETI. KAMNITE ŠKARPE, UREJANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČA, tt 041/589- 996 ' 329 SLO-DOM zaključna dela, montaža sten in stropov Knauf. Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux. Pleskanje in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko,s.p., Suška c.28. Šk. Loka, tr 513 40 83. 041/806 751 543 FLAMME DIMNIKI dimniki iz nerjaveče pločevine za sanacijo obstoječih dimnikov, troslojni DV^ dimniki za novo gradnjo, izračun premera dimnika, ogled na objektu, svetovanje ter brezplačna izdelava ponudbe. Flamme, d.o.o., Potočnikova 11. Šk. Loka, TT 515 44 90 ali 041/634 656 KERN^ NEPREMIČNINE Jel:2ö21-353 Maisimr iqx /.'. h)(:2022-5ee__kmuj ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - ADAPTACIJE KOPALNIC, vodovodne instalacije, centralno ogrevanje, polaganje keramike in manjša gradbena dela. Hitra in kvalitetna izvedba. Aleš Šker-janc, s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, GSM 041/941 067, 59 58 360 573 KITANJE in BEUENJE - hitro in kvalitetno. Đ 031/508-168, Roman Nahtigal, s.p., Šorlijeva 19. Kranj 809 ZIDARSTVO IN FASADERSTVO IZVAJA VSA GRADBENA DELA, NOTRANJE OMETE, FASADE, NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE, -ff 041/760 614. 2027 031, Bytyqi Halim, s.p.. Glavni trg 14, Kranj sei ROLETE. ŽALUZIJE, SCREEN SENČILA, zdelamo in montiramo. Na zalogi elektromotorji za senčila. RONO SENČILA. Mavsarjeva 46, 1357 Notranje Gorice, Đ 01/365 12 47, 041/334 247 i078 HITRI PREVOZI, SELITVE. MONTAŽA POHIŠTVA, PRENOSI KLAVIRJEV, BLA-.GAJN, ODVOZ POHIŠTVA IN ODPADNEGA MATERIALA. HITRO IN UGODNO! Tadej 041/737 245, Matej 041 /35 80 55, Brce Tadej, s.p., C. Jaka Platiše 11, Kranj 1300 HITRO IN POCENI VAM GLOBINSKO OČISTIMO IN OPEREMO TEPIHE, TAPISONE, JOGIJE. 'S 2328 204, Jože Mlakar, s.p., Gogalova ul. 6, Kranj isas KERAMIČNE PLOŠČICE POLAGAMO HITRO IN KVALITETNO - Ljubljana in Kranj z okolico. Đ 031/756-926, Gačnik Leopold, s.p., ul. T. Čečeve 23, Lj. i436 VODOVODNE INSTALACIJE, novogradnje in adaptacije, tudi z izkopom, kakovostno in v dogovorjenem roku. tf 041/762 841, Milan Prosen, s.p., Log nad Šk. Loko 42, Šk. Loka 1437 Po ugodnih cenah vam nudimo VSA ZA-KUUČNA GRADBENA DELA NA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTIH, ADAPTACIJE PODSTREŠNIH STANOVANJ po sistemu suhomontaže Knauf in Riggips ter vsa slikopleskarska dela. Sprejemamo naročila za izdelavo novih in obnovo starih fasad. ® 204 96 30, 040/624 078, e-mail: JD.doo@siol.net, JR KRANJ, d.o.o., Golniška 13 U49 TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkiriššč. Izkopi in nasipi, utrditev terena, izdelava vseh vrst škarp, strojni izkopi za priklop na mestni kanalizacijski sistem. IS 202 57 69, 041/711 842, Milutin Bijelič, s.p., Struževo 28, Kranj 1494 FASADE IN STROJNE OMETE IZDELUJEMO KVALITETNO! ® 041/584-227, Va-jdec Damjan, Ul. Prvoborca 6, Jesenice 1509 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP, IZKOP, NASIP TER ODVOZ MATERIALj^ NA DEPONIJO, -ff 041/680-751, 01/839 46 14, Adrovic&Comp., Jelovška 10, Kamnik 1559 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, polaganje pralnih plošč in robnikov, strojni izkopi in odvoz, izdelava betonskih in kamnitih škarp in fasade. Gradbeni inženiring, d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik, -ff 01/8317 285, 031/803 144 i789 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA-OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACIJA - DELAMO HITRO IN POCENI, -ff 051/354 039, Bytyqi oče in sin, d.n.o, Cegelnica 48/b, Naklo 1793 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov! Hitro in po ugodni ceni. rs 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 1978 9 Izdelava podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. ^ 5186 055, 041/765-842, Mesec Damjan, s.p.. Jazbine 3, Poljane 15927 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Center prodamo obnovljeno 2ss, 39 m2, lastna CK, 10,5 mio SIT, KRANJ Stražišče 4 ss v hiši z delom vrta, cca 95 m2/l., balkon, CK, možnost priključka na plin, potrebno obnove, 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 597 ZAČETEK LETA START GRADNJE 6 stanovanj. Kranj Mohorjev Klanec (40-60 m2). TT 201-25-23 1681 Prodam 2 ss, 62 m2, opremljeno, Pod-lubnik II, Šk. Loka. I. nadstr., takoj vseljivo. IT 040/507 600 i76i PLANINA III prodamo lepo vzdrževano STANOVANJE, 76,5 m2, 5. nad./7.vsi priključki, takoj vseljivo in vpis v zemljiško knjigo 19,9 mio SIT. rs 041/523 778 1766 ŽELEZNIKI prodamo 2 ss, 60 m2, pritličje nizkega bloka, vsi priključki, cena po dogovoru. tr 510 22 90 1873 Prodam 2 ss blizu AP. III. nad., 60 m2. tr 041/765 212 1903 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 ss 37,5 m2, zgrajeno I. 78. 10. nadstr.. vsi priključki, balkon, prevzem možen takoj. Cena 11 mio SIT. Loka nepremičnine, Faj-far Janez. s.p., 50 60 300 194? ŽELEZNIKI 4-sobno stanovanje v skupni izmeri 81,47 m2 II, nadstr. nizek blok zgrajen leta 1963. lastna CK na olje, menjamo za garsonjero v Železnikih z doplačilom. Informativna cena za stanovanje JE 14 MIO sit. LOKA NEPREMIČNINE, Fajfar Janez, s.p., 50 60 300 1944 KRANJ - MESTNO JEDRO, 1-sobno, 48,20 m2, 2. nad., leto izgradnje - mestno jedro, prodamo za 13,4 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiv/eisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, v\rtWi/.mike-co.si d.0.0. Kranj Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27,4000 Kranj 04/234-4(W0, 041/734-198 e-moi/:nepremicn/ne@frosf.si PLANINA I - 2-sobno, P/7, 57,90 m2, leto izgradnje 1978, prodamo za 15,5 mio sit, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA 1 - 2-sobno s kabinetom, 69,50 m2, 4. nadstropje, leto izgradnje 1978 z obnovljeno kopalnico, prodamo za 20,0 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si PLANINA I - 2-sobno z 2 kabinetoma, v petem nadstropju, 87,20 m2, leto izgradnje 1977, prodamo za 20,5 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172. 031 605-114, v^.mike-co.si MEDVODE - 2-sobno, v 1. nadstropju. 62 m2. leto izgradnje 1973, prodamo za 18 mio sit, Mike & Co.d,0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114. w/ww.mike-co.si • Kranj. Orehek, 38 m2, IS, novogradnja, izdelano na ključ, parkirni prostor, shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 14.000.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d.o.o., Celovška 291, Lj., viAvw.stanovanje.net. wvm. novogradnje.com Šenčur, 97,55 m2, 3S, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 SIT Tel. 01/510 74 30,041 739 786. Prvi graden, d.o.o., Celovška 291, Lj., wvw.stanovanje.net, wv/w.novo-gradnje.com Škofja Loka, Frankovo naselje, 43,50 m2, IS, adaptirano, letnik 1982, 3 nadstropje, prodamo. Vseljivo po dogovoru. Cena 13.500.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d.o.o., Celovška 291, Lj., wvw.stanovanje.net, vwvw.novo-gradnje.com Škofja Loka, center, 76 m2, 2,5 S, novogradnja, moderno zasnovano. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj. Cena 25.325.008 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www. novogradnje, com NEPREMIČNINE 1St5745-44i BIi:i) PKMSKIINOVA :>() POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! NE KUPUJTE STARIH, DRAGIH STANOVANJ, AGENT KRANJ VAM PONUJA NOVOGRADNJO V BRITOFU, 15 NOVIH STANOVANJSKIH ENOT RAZLIČNIH KVADRATUR (od 28 m2 do 58 m2), VSA STANOVANJA IMAJO BALKON, LASTNA PARKIRIŠČA. VSEUlVA APRILA 2005. CENA: 308.576,00 SiT/m2 (1.302,00 EUR/m2) + PARKIRNI PROSTOR 711.000,00 SIT/m2 (3000 EUR/m2). AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360,agentkranj. nepremičnine, net PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ -ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE ENO STANOVANJE, IN SICER: 3 SS (80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJE IMA BALKON. CENA: 266.680,00 SIT/M2, KMALU VSEUlVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj. nepremicnine.net KRANJ - CENTER, prodamo prazno garsonjero, 27,80 m2, komplet obnovljena leta 2003, CK - plin. TV - priključek, brez kleti, vseljiva takoj. CENA: 7.300.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - OKOLICA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - CENTER, v staromeščanski hiši prodamo enosobno stanovanje velikosti 48,20 m2, 2. nadstropje, hiša prenovljena v celoti pred 11 leti. CK - olje. tel. priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.320.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ ENOSOBNIH STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI. ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - OKOLICA. KUPIMO več dvosobnih stanovanj različnih velikosti, za nam že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net JESENICE - C. REVOLUCIJE, prodamo dvosobno stanovanje, 57,39 m2, 4. nadstropje/4, staro 43 let, balkon, CK, vsi priključki, garaža, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel, 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v zelo lepi komplet adaptirani staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m2, 1. nad./2, CK-olje, vsi priključki, balkon, prevzem možen takoj. CENA: 15.900.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA 11, prodamo lepo trisobno stanovanje, 79,50 m2, staro 23 let, 6. nad./7, CK, vsi priključki, balkon, lepa razporeditev, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.800.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - NAZORJEVA, prodamo trisobno stanovanje, 81 m2, staro 41 let, 3. nadstropje/4, zelo lepo, vzdrževano in ohranjeno, funkcionalna razporeditev, nova PVC okna, zaprta loža, vsi priključki, kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.500.000,00 SIT AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360. agentkranj.nepremicnine.net NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE KRANJ - PLANINA II. prodamo lepo trisobno stanovanje, 79.50 m2, 6. nad./7, staro 23 let. balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.800.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo trisobno stanovanje, 88,70 m2, staro 21 let, 7. nadstropje/7, 2 x balkon, CK, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 18.800.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA 111, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom,75,40 m2, 6. nadstropje/8, staro 22 let, balkon, vsi priključki, vseljivo junij 2004. CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net BLED; 74 m2, dvosobno stanovanje s kabinetom, v pritličju lani obnovljene tris-tanovanjske hiše, na mirni lokaciji, vseljivo. CENA: 21,2 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ; 70 m2, dvoinpolsobno, 2. nadstropje, nizek blok, staro 14 let, dobra razporeditev, kompletno opremljeno, balkon, CK na olje. Vseljivo takoj. CENA: 18,3 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 93 m2, trisobno, bivalna kuhinja, 2. nadstropje, sončno, balkon, kvalitetno obnovljeno 1.98, opremljeno. CENA: 23 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina I; 58 m2. dvosobno, pritličje, letnik 1979, atrij, vseljivo. CENA: 14,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 47,3 m2, dvosobno, visoko pritličje, funkcionalno, balkon, obnovljeno 1.00, ugodno. CENA: 13,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Planina II; 68 m2, 7. nad., letnik 1982, vseljivo septembra 2004, ugodno. CENA: 14,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 23 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ, Savska cesta 2. dvosobno stanovanje (predelano v dvoinpolsobno), 67 m2, zaprt balkon. II. nadstropje, popolnoma adaptirano 1992, opremljeno. CK, vzorno vzdrževano. Cena; 17,5 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 MLAKA pri Kranju, trisobno s kabinetom, dvoetažno in razgibano sodobno stanovanje, 98 m2, v I. nadstropju dvonadstropnega, 2 leti starega, večstanovanjskega objekta, lastno parkirišče, vsi priključki. Cena: 29 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 236 2890 ITD+nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kranj t8iyfox;2366-670,236M77 GSM:041/755-296 E-MAIL-itdnepremicnine@S(o/;ief m NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DEIAMO ZANESUlVO. HITRO IN UGODNO. NEPREMIČNINE REAL ESTATE SVET RE d.n.o. ENOI * Kaakj Naiokjcva vlicA 12 4000 K«««j 7il.: 04,'2811-000 F«i>.:04;2026-499 Iiuil: kAAlf''" »V1T-«({MtttiCK<»(.ll k TI p iZ/ww«, (pBfxititi«!.»! PREDDVOR, novogradnja, 4-sobno, zelo svetlo In razgibano stanovanje z dvema balkonoma, 92 m2, samostojni vhod, lastni parkirni prostor. Cena: cca 230.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 236 2890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 38 m2 do 150 m2. Prevzem možen takoj! Cena: od 260.000 sit/m2 (+8.5 % DDV). NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 PREDDVOR, novogradnja, 3-sobno zelo svetlo in razgibano stanovanje z balkonom, 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: cca 240.000 SIT/m2. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 236 2890 PREDDVOR, novogradnja, dvoetažno 3-sobno, razgibano stanovanje z balkonom, veliko steklenih površin, južna lega. 77 m2, lastni parkirni prostor. Cena: 240.000 SIT/m2. NEPREMIČNINSKA" DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323. 04/ 236 2890 Idomplan i družba za inzeranng, i nepremičnine, urbanizem : in energetiko, d.d. ' kranj,bjeiwetsova 14 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO Kranj, Planina 1. garsonjera, II. nadstropje, izmere 27,66 m2, opremljeno, staro 26 let, cena 9,2 mlo SIT; na Golniku 2S + 2 kabineta, 2. nad., izmere 75,40, starost 39 let; 17,3 mio SFT; Stražišče pri Kranju v 75 let stari hiši, obnovlieno manjše 2SS, pritličje, izmere 45,2 m2, 12,9 mio SfT; Kranj, Planina I, maniše 2S, VI. nadstr, izmere 50,7 m2; starost 25 let; cena 14,5 mio SIT; Kranj, Planina I; 3S; VII. nadstr; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mio. SIT; dvosobno - Planina lil., VII. nadstr, izmere 62,5 m2, starost 17 let, cena 16,5 mlo SIT; HIŠE - PRODAMO Krani, Zg. Bitnje, visokopritlična; tlorisa 80 m2; parcela 589 m2; starost 14 let; cena 48 mio SIT; Šenčur - visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m2, starost 10 let, cena 54,5 mlo. SfT; bližina Cericiia-primo.si AUDI A 4 QUATRO, I. 98, ahatno sive barve, avtom, klima, kupljen v Sloveniji, prodam. « 041/653 78^ 1760 Prodam 60 m belo OPEL ASTRO z vlečno kljuko, garažirano, staro 8,5 leta z 72000 km. tt 204 23 97 , i765 HYUNDAI ACCENT 1.5 t. 02, vsa oprema in OPEL VECTRA 1.6. 16 V1. 98, CD oprema, prodam. Đ 031/387 397 i784 Prodam VV\/ LUPO, I. 99, bele barve, hidravlični volan, cena 1.220.000 SIT. "B 250 14 64 1796 OPEL CORSA I. 90, 3 vrata, kovinsko siva, reg. do maja, brez rje, ugodno prodam. tr 2535 149 1797 Prodam ŠKODO FAVORIT, I. 91, v dobrem stanju, registrirano do 5.3. 2004. ® 040/756 355 ^ i808 SUZUKI SWIFT 1.3 GS, I. 91, prodam po delih. IT 533 80 18 1812 FORD FIESTA 1.3 I. 93.-, 125.000 km, temno sive" barve, 250.000 SIT. ® 040/213 979 i8i4 OPEL VECTRA KARAVAN, I. 97, vsa oprema, razen usnja, ugodno, zelo ohranjen, tt 031/62 18 62 1819 Prodamo MERCEDES BENZ 190 D. I. 85, bele barve, dobro ohranjen In JEEP CHEROKEE, bele barve, I. 92, dobro ohranjen, menjamo tudi za les. O 050/610 271 1831 FORD ESCORD 1.8 D karavan, I. 91, kovinske modre, cena 350.000 SIT. ff 040/873-616 i842 Prodam VOLVO 440 turbo, I. 90, registriran do julija, ff 031/263 982 i854 Ugodno prodam CUO 1.2 rl 3 V L 98, MEGANE 1.6 16 V AIR 1. 02, LAGUNA BREAK 2.0 RXE I. 96, LAGUNA 1.6 1.6 V RXW I. 98, LAGUNA ALIZE 2.0 I. 97, DAEWOO TICO SX 5 v, I. 96, HYUNDAI ACCENT 1.5 TOP K 1.99, ŠKODA FELICIA GLX 1.6 i. 97, R 5 CAMPU 3 v, I. 91, MEGANE RN 1.6 I. 96, LAGUNA 1.8 I. 94, LAGUNA GT 1.8 16 V I. 00. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Đ 281 5711 ali 281 5712, RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje isee Prodam R 5 dobro ohranjen, 041/226 805 92. -ff 1871 POLO 1.0 I. 95, odlično ohranjen, garažiran. it 041/892 160 i874 Prodam R CUO 1.2,1. 93, lepo ohranjen, ■ff 031/490 012 1876 Prodam ŠKODO FELICIO 1.6, LX, I. 99, 58100 km, prvi lastnik, cena po dogovoru. tP 041 /378-749 i884 POLO 75 I. 95, 5 v, metalno zelen, 680.000 SIT V 041/774 286 1886 Prodam FORD ESCORD 1.6 CU(, 16 VI. 97. 97000 km. tT 041/866 703 i887 ALFA 156 I. 98/99, vsa oprema, avt. klima, vebasto, CD radio, ugodno, 1.490.000 SIT IT 041/774 286 1888 PASSAT 1.9 TDI 74 KW limuzina, model 2002, servisna knjiga, 3.350.000. tt 041/774 286 1889 OPEL OMEGA MVX 2.0 i 115 KM, I. 96/97, vsa oprema, 1.100,000. n 041/774 286 i890 _ ^ Prodam FIAT TEMPRA I. 94 16 i, vsa oprema razen klime. Cena 230.000 SIT » 041/748-868 i89i Prodam OPEL KADETT karavan, 1.6, I. 88, dobro ohranjen, reg. do junija, 90.000 SIT tt 531 80 66, 040/737-229 1892 Prodam PUNTO 1.2 SX, L 2001, 3v, met. srebrna, prva lastnica. IT 041/605 991 1898 CITROEN ZX AURA 1.6, I. 92, prodam, zelo ugodno, ts 040/20 11 66 1906 PASSAT 2.0 16 V CARAVAN. I. 92, prodam. ir 040/201 202 1908 VWGOLF IV 1.9 TDI 110 KM, I. 02, generacija, avt. klima, črn, kot nov. tr 041/787 050 1917 VW PASSAT 1.9 TDi 110 KM limuzina, I. 98, vsa oprema, srebrn, kot nov. U 041/398 574 1918 PASSAT LIMUZINA 2.0, 1994, bordo rdeč, vsa oprema, platišča, cena 930.000 SIT tr 041/469 771 1924 UNCIA DEDRA 1.8, I. 94, reg. do 9/2004, klima, zelene kov. barve, cena 680.000 SIT TS 040/72 56 46 1927 GOLF III. 90, 5 vrat, rdeče barve, bencinski motor, ugodno prodam. IT 041/735 011 1936 ŠKODA FELICIA 1.6 GLX, I. 96, ugodno prodam, tt 031/490 012 1940 ŠKODA FAVORIT 135 LX, I. 93, bela, garažirana, cena 130.000 SIT V 2326 27 5 1950 Prodam HONDO CIVIC 1.4 is, I. 96, 2 x AB, elek. pomik stekel, metalno srebrn, odlično ohranjen, elektro paket. IT 041/350 348 1953 Prodam BMW 316. letnik 87. neregistriran, cena 60.000 SIT tr 041/541 301 1959 Prodam R 5 FIVE, I. 94, 3 v. rdeče barve. V 040/74 7 7 89 i965 FIAT PUNTO 75, I. 95, 5 v, 490.000. Možen kredit - menjava. TT 041 /773 772 1966 FIAT BRAVA model 97, veliko opreme, ugodno. ^ 041/350 166 1967 Prodam HYUNDAI UNTRA WAGON 1.6 GLS. 168.000 km, 770.000 SIT. ff 040/705 302 1969 Prodam HONDO CRV april 99, metalna barva, garažiran, prvi lastnik, 92.000 km, nepoškodovan, dodatna oprema, usnje, vlečna kljuka, odbijači. V 040/615 347 1971 R CUO 1.4 RT I. nov. 95, 5 vrat, serv. knjižica, odlično ohranjen, prodam. Đ 2325 074 1976 Prodam R 5 CAMPUS, I. 94, cena po dogovoru. "tt 031/652 703 \m Prodam GOLF Var. 1.8 I. 94, PASSAT CL 1.6 I. 91, Škoda Favorit 1.3, L. 95 Felicia 1.31. 96, FIATTIPO 1.41. 93, KIA Pride 1.3 I. 97. Možnost menjave in kredita, ff 275 91 11 1983 VIKENDI ATOMSKE TOPUCE Brunarica 70 m2, izdelana leta 2000, cena 20mio SIT NEPI d.o.o. Škofja Loka 041 425-380 ZATRNIK; 95 m2, zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23,9 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. ZAPOSLIM VODJO SKUPINE terenskih prodajalcev ali zastopnika z željo po napredovanju, zaposlimo. 041/617-132, Jancomm, d.o.o., Tržič, Retnje 54 629 Tmbem d.o.o. DVORIŠČA Britof 152,4000 Kranj, tel.: 04/23 41 660 DELAMO lA VAS GROBO fN FfNO: Zaradi povečan[a obsega de! na nizkih gradnjah zaposlimo: 1. 1 X GRADBENI TEHNIK 2. 1 X KV ZIDAR 3. VEČ GRADBENIH DELAVCEV Pogoji: ustrezna izobrazba in delovne izkušnje Prijave pošljite na naš naslov. v/ww.taber.si Zaposlim atraktivno dekle za delo v šanku, 1000 SIT/ na uro in KUHARJA PICOPEKA. 'S 031/325 442, Pavlin Dare, s.p.. Sp. Bitnje 2, Žabnica 1416 Zaposlimo TEHNIČNEGA RISARJA iz okolice Kranja z znanjem programa AUTOCAD ali ACAD-BAU. 'S 041/879-796, LANA&Co., d.o.o., Zg. Bela 14, Preddvor iasnik Vabimo k sodelovanju (lahko tudi pripravnik); STROJNEGA ALI ELEKTRO INŽENIRJA in ELEKTROTEHNIKA za področje strojnega in elektro vzdrževanja procesne opreme. Pisne prijave pošljite na naslov: LESNIK, d.0.0., Kranj Zg. Bitnje lOOa, 4209 Žabnica aii po elektronski polti: office@lesnikji Zaposlimo ŠOFERJA C kategorije za domači promet. Vehar Marjan, s.p., Sv. Urbana 24, Gor. vas, 041/652 138 1679 Delo dobi PICOPEK in DEKLE za pomoč v strežbi, tr 041/692 821, Intertrend, d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor 1716 ZAPOSLIMO ZRELO, RAZGLEDANO IN POŠTENO OSEBO Z VIŠJO IZOBRAZBO ZA DELO NA NEPREMIČNINSKEM PODROČJU. SPREJEMAMO IZKUUĆNO PISNE PONUDBE. Mike&Comp., d.o.o., Bleiv/eisova 6, Kranj 1723 KROVEC - KLEPAR Zaposlimo delavca za delo v stavbnem kleparstvu in krovstvu. Izkušnje zaželene. Nastop dela 1. 3. 2004. Pisne prošnje posredujte na naslov: MARKO SVETEU. s.p.. firmičeva 31. Kranj. 041/642 424 Zaposlim FRIZERKO. « 031/322 090, Andreja Kepic, s.p., Dvorje n.h., Cerklje Zaposlimo STROJNIKA težke gradbene mehanizacije za delo na bagru, v 041/653 789, Kepic Vid, s.p., Dvorje 7, Cerklje 1759 Za pomoč v strežbi iščemo dekle ali fanta. Stare Hribar Mateja, s.p.. Koroška c. 59, Kranj, 'S 236 13 02 1774 Gostišče Premetovc v Poljanski dolini pri Škofji Loki išče kuharja. Če imate nekaj let izkušenj, ste kreativni in fleksibilni ter ste za nove izzive, potem pokličite nas - skupaj bomo gradili kuharskega mojstra. Nastop takoj ali po dogovoru, možnost stanovanja, tr 04/518 6000, 040/619 010 use Zaposlimo PICOPEKA, KUHARJA IN NATAKARJA. TS 041/624 994, Pizzerija Dante, Riklijeva c. 13, Bled 1794 Iščemo ŠTUDENTKO za pomoč v trgovini z obutvijo in tekstilom: Čevelj in look, Mestni trg 7, Škofja Loka. Delo je za daljši čas. Harjen, d.o.o.. Frank. nas. 165, Šk. Loka, 031/676 209, 04/5151 200 " 1795 Zaposlim ELEKTROINSTALATERJA. tT 041/767 309, Bohinc Brane, s.p., Pod-brezje 32, Naklo isos Zaposlimo PRODAJALKO živilske stroke, tr 5310 546, 070/205 250, Talija, d.o.o., Izletniška 13, Bled iso? Nudimo stalno honorarno delo - prodajo knjig na stojnici v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. Zaslužek odvisen od prodaje. Pogoj: lastni prevoz. Edo Torl^ar, s.p.. Linhartov trg 21, Radovljica, V 531 22 17 1829 Iščete redno zaposlitev? Pokličite! Zanimivi izdelki. Adonis, s.p., Zelenica 10, Tržič, 051/417 322 1330 Zaposlimo KUHARJA v gostilni v Radovljici. 'S 070/666-601, HGD, d.d.. Rimska c. 11, Ljubljana 1832 COCKTAIL BAR ČASA LATINA Tržič, Predilniška 16, išče študentko za pomoč ob vikendih ali zaposlimo za določen čas dekle z dokončano gostinsko šolo. Infor-, macije osebno v lokalu. 1835 Zaposlimo dve NATAKARICI, starost 25 let naprej in zaposlimo PICOPEKA. tt 041/75 11 66, Avtobit, d.o.o., Zg. Bitnje 191 1836 Zaposlim dekle za delo v šanku, ff 041/749 112, Jordan Jože, s.p., Žiganja vas 75, Križe 1945 Zaposlimo SODELAVCA-KO za delo v gostinskem lokalu v Kranju, ff 031/322 499, Kastelle Milan, s.p., J. Platiše 17, Kranj 1955 Za pomoč v kuhinji zaposlimo mlajšo žensko. Zaželene izkušnje. Taverna Rekar, Rekar Janez, s.p., Zasavska 13, Kranj, » 23 55 885 1974 V prijeten deloven kolektiv v centru Kranja vabimo pozitivne ljudi z željo po dobrem zaslužku. Prilagodljiv delovni čas. ® 04/2010 685, Prešernova družba, d.d., Opekarska 4a, Lj i984 ZAPOSLITEV IŠČE Zaposlitev išče One man band ali "duo" za igranje na ohcetih, obletnicah, zabavah, zelo poceni. ® 2521 498, 031/595 163 1802 Iščem delo igram na porokah obletnicah. 'S 25 22 152, 031/582-457 1333 NARODNOZABAVN! TRIO Išče delo na ohcetih, obletnicah in PUSTOVANJU. 'S 533 1015 1846 Iščem zaposlitev: pomoč v gospodinjstvu (čiščenje, likanje) v Radovljici in okolici. ® 040/887-206 i878 ŽIVALI Prodam RAZLIČNO TEŽKE PRAŠIČE in jih pripeljem na dom. ODOJKE lahko tudi očistim. O 041 /600 350 i407 Prodam breje ZAJKLE in REPO v večjih ali manjših količinah. ® 25 25 560 isee RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo, prodam. Oman, Zminec 12, n 512 78 78, 041/725 850 1710 Prodam TELICO simentalko, brejo sedem mesecev. Sr. vas pri Šenčurju 116, 25 11 810 Prodam 4 čb BIKCE, stare 14 dni. tP 031/670 645 i78i Prodam 5 ZAJKL, enega ZAJCA lišček. ff 2332 230 1782 Prodam TELIČKO SIMENTALKO in čb teličko, stari en teden, ff 5333 196 1792 ENODNEVNE JARKICE in BROJLERJE-lahko naročite v Kmetijski trgovini Cegnar Škofja Loka, g 041/344 099_i8o^ Prodam BIKCA simentalca cca 150 kg. ff 2531 357 1804 Prodam KRAVO simentalko brejo s tretjim teletom. IS 25 23 104 1813 OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojno ANO POČIVALNIK je prišlo do napake. Pravilno se glasi: Podbrezje, Posavec, 5. februarja 2004 Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. Prodam BREJO KOZO in 200 kg REPE za krmo ali kisanje. tr 232 88 58 isie Prodam TEUČKO SIMENTALKO, staro 10 dni. rt 250 13 66 i843 Za simbolično ceno prodam MLADO DRUŽINO SVILNATE KOKOŠI, petelin + 2 kokoški. tP 031 /578 355 ia48 Prodam KUNCE pasme ovnač ter holan-dec. ff 051/317 993 i855 Prodam 12 mesecev staro ŽREBIČKO toplokrvno pasme ali menjam za klavnega konja ali kmetijski stroj, tr 031/375 291 Prodam več brejih OVAC in jagnjeta za zakol. tr 041/673-163 1894 Prodam ZAJCE ovnače in mešano pasmo orjak - lisec, tr 040/866 697_^ Prodam OVCO in JAGNJETA za zakol, tr 580 20 78 1905 MLADIČI ŠKOTSKI OVČAR - lessie, prodam. 05/3661 860 1920 Prodam VEČ TELIČK do treh mesecev starosti. Bodešče 2b, 57 44 749 1930 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 dni. Tt 594 90 48 1935 Prodam 1 leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo. Skubic, Zg. Brnik 28, 252 12 48 1937 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, drugo tele. tt 202 46 44 1939 Prodam PRAŠIČKE za nadaljno rejo. Bohinc, Zg. Brnik 57 a, Ö 25 21 238 i94i Prodam dva BIKCA križanca, stara 14 dni. O 040/645 831 1949 Prodam KOBILO staro 6 let, brejo, 6 mesecev. It 031 /698 600 1952 Prodam 7 dni starega BIKCA. Pipanova 40, Šenčur 1957 Prodam večjo količino ovc z jagenjčki in prodam ali oddam trgovski lokal, tr 5862 484, 040/886 208 i960 Prodam 10 dni starega BIKCA križanca, mesnata pasma, tr 25 11 610 i963 RJAVE MLADE KOKOŠI prodajamo vsak delavnik od 8. -17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlln, Moste 99 pri Komendi, tr 01/83 43 586_^ Prodam KRAVO simentalko. tr 031 /690 958 1981 ŽIVALI KUPIM Kupim več simentalskih brejih krav, starih do 7 let, vajenih paše. Plačilo takoj, tr 041/281-724 1791 Kupim bolj lahko TELICO simentalko, pred telitvijo. tr 25 03 710 i828 Kupim BIKCA simentalca starega 7 dni. tr 533 80 54 1847 Kupim več simentalcev od 200-300 kg. tr 25 21 695 1861 Kupim do 14 dni starega-bikca simentalca. «041/820607 1893 Kupim TELETA simentalca starega do 10 dni. tr 25 61 047 1954 Kupim visoko brejo KRAVO simentalko ali s teletom in 200-300 kg težkega bikca, it 041/754 709 i962 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o,, Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 s KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka. Tel./Fax: 04/28-11-39Trdežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o.. Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041 /648-963 041 /357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata, strica, svaka in zeta ROMANA RUPARJA se iskreno zahvaljujemo domačim, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izraženo sožalje, darovane rože in sveče. Hvala kolektivu LTH, sodelavcem Odeje, Obrtni zbornici Škofja Loka, kolfektivu Pošte Medvode, učencem in kolektivu OŠ Poljane, dr. Jožetu Debeljaku, Reševalni postaji Škofja Loka, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, zdravnikom in sestram oddelka 300 Bolnišnice Golnik, govornikoma g. Jožetu Hafnerju in g. Pavletu Benedičiču za izrečene poslovilne besede in gospodu Miru Bonči za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi: žena Bernarda, sin Žan, hčerka Nina, ata in mama ter brat Brane in sestra Darja z družinama GORENJSKI GLAS • 30. STRAH KRIŽANKA / jnfo@g-glas.si Petek, 13. februarja 2004 d.o.o TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714 Preprostost in lepota Vsak kamen ali opeka je narejena iz stoodstotno naravnih sestavin: najčistejši pesek, najbolj bel cement ter naravne sestavine, kot so kristali, naravna barvila ... Proizvodnja dekorativnih kamnov je skupek obrtniških spretnosti in stalne kontrole kvalitete, za katero stojijo leta izkušenj, ki zagotavljajo unikaten končni proizvod. Kd^ lahko dekorativni kamni predstavljajo rešitev? Kadar - je premalo prostora za zidavo pravega zidu - bi teža prave opeke pomenila oviro pri projektu - bi radi dosegli popolnoma naraven videz - se vaše sanje morajo prilagoditi že izdelanemu prostoru. Montaža dekorativnih kamnov je enostavna. Priročno pakiranje v kvadratne metre vam olajša izdelavo zidu. Lep izgled vašega zidu ali hiše bo trajal leta in leta. s ' 1 . S. • «k v •i 'at.' • •T--r' "■iXxJ^^:. i i- V «' ■ j- "i." • • ^ ". ® I . » - 4 < .>«. • ?r j . : J 't i> - 1 ^ SflSSEibW ; •'"•'■'•v.:, i la.' ' • v». , . i »•VA-^Si..^ ' ji '*• ... ■■•1 • "f S^JU-j^-k" li '•s.. —«•• 'I — « 4, T« • • «j J J« v* T s -t- fjil^^] v- -s' ■ •7 , s —< I ■ ■ . k - • X * IT'- • • • 1) J-' i • u 'M .J:' .<'1 .'K ^ _____. - » • .' ' s . ¥ • f y i ! \ JA Tisoč možnosti in barv Ko razmišljate o izgledu vašega doma, bi radi dosegli videz, ki bi kar najbolj ustrezal vašim zahtevam. Zaradi tega vantnudimo veliko izbiro materialov in možnosti montaže. • .... s . Opeke Okrasni kamni Če si izberete opeko ali kamen, vedno je montaža enostavna, zanjo potrebujete enostavno orodje in posebno lepilo. Po sledeh narave... Dekorativni kamni predstavljajo popolno rešitev za dekoracijo vašega zidu, tako notranjega kot zunanjega. S posnemanjem dela narave in na podlagi zahtev oblikovalcev in konstruktorjev smo za vas ustvarili proizvod, ki ustreza vsem zahtevam dekorativnih gradenj. Seznam možnosti je neskončen, omejen je le z vašo domišljijo. Opeka, kraški kamen ali kamen iz vašega domačega kraja? V tej križanki lahko najdete odgovor. Tisoč možnosti s spoštovanjem do narave. Veliko navdiha! Trgovina LES 3 se nahaja v Kranju na Primskovem, Šuceva 23, (TC Dolnov). Tel.: 04/ 20 42 714 Delovni čas: pon.-pet. 8.00-18.00 sobota 8.00-13.00 Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 25. februarja 2004, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Nagrade: 1. nagrada: stojalo za 120 CÖ-jev 2. nagrada: set za polaganje laminatov 3. nagrada: Stol brez naslona Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. www.les3.si Naša križanka v marcu "Sam svoj mojster s kamnom''. gorenjski glas vodilni škof v nekaterih deželah zvtto bis-kvrrno pecivo starejši model voau citroen črn prah v dimniku raztele-ševalec aroma, vonjava pra (knj kŠIČI izno) 13 pripadniki romanov krajsz od sarajeva 18 miran ališič elas-tikar grška črka ameriški pisateu (george) 1 alkanski radikal oleg vidov mesni izdelek gorenjski glas evropska otočna država geslo m popravek Proračuna aluminu almnski državnik (ramiz) adekvat, asinara, iluaš, primas, rimini 20 estonec strupen pun, dician gorenjski glas spojina dušika in vodika oseba, ki neti ogenj rimski bog uubezni 24 geslo ^ vzklik na bikoborbi preprost plug prebivalec itauje sestavil: f. kalan vodja, poglavar ftal luka 08 jadranu lukav akabskem zalivu bibluski judovski prerok prakan-ton v švici simbol zalitu teuček (narečno) zakončev oče geslo 8 ženska, ki poklicno lika 3 izdelovalci godal iz cremone otok ob SARDINUl eva sršen spirala 9 kitajska luka podoba golega telesa SLADKO TROPSKO SADJE rano-celnik rafko irgouč ime sukarke volarič nekdanja županja potočnik NAŠ SKLAD. (VASIUJ) geslo veuka, navadno okrogu slaščica pusto. lovščina oseba, ki zvoni v cerkvi 19 5 težavno osebno obdobje naš pesnik (boris a.) 4 glavno mesto gruzije 7 potomka . osla in kobile UVADA, ZELENICA gršlo mitološki sodnik 12 oče ivje gorska ptica ujeda rajk lotri železov oksid župan pod francozi lukav izraelu robert clive nekdanji pevec robič 10 2 albin (domače) vulkan na sicilui praska, raza 17 TROPSKA PAPK5A 15 reka v rusul okret lastnik farme priprava za vbrizg zdravila v telo 14 ivana šundov igralec goršič 16 ouver bragojevič star slovan 1 13 19 2 8 14 20 izvršni odbor 23 elda viler 5. in1. vokal veuka združba podjetu model vozila citroen 6 USAST vol 21 enakovreden ustrezek 22 3 15 10 5 11 12 16 17 21 22 23 18 24 www.les9-si TC DOLNOV. Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714 i petek, 13. februarja 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN .v : v -NN, • < " t-''.'. ZAHVALA V 43. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric FRANCI MORE iz Suše V težkih dnevih negotovosti nismo bili sami. Z lepimi besedami in sočutjem ste bili z nami sorodritki, sosedje, prijatelji, znanci, sodelavci Marmor Hotavlje,... Zahvaljujemo se za vsa izražena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče, PP Radovljica za pomoč, pogrebnemu zavodu Akris. Hvala Janezu Moretu za pomoč pri iskanju, zahvaljujemo se tudi Jenkoletovim iz Mavčič, ki so nam prav tako pomagali pri iskanju. Za lepo opravljen pogrebni obred smo hvaležni župniku Alojzu Oražmu, pevskemu zboru za petje, Janezu Ramovšu in Silvu Pivku za lepe besede ob grobu. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga imeli radi-in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: mama in sestra z družino Gorenja vas, 3. februarja 2004 ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le neskončno daleč je ... V 82. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta FRANCKA KOPAČ roj. Tavčar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala g. kaplanu, pevcem, trobentaču, pogrebcem ter sosedi Slavki za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni družini Seljak iz Rakulka za dolgoletno skrb in pomoč naši mami. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala Žalujoči: sinova Peter in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo. Škofja Loka, Vrhnika, Horjul, Žiri, februar 2004 SiSSrsS- i: :.. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric JOŽEF MENCIGAR iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil nas dragi mož, oče, stari oČe in tast MAKS ZUPAN iz Podbrezij • Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podaijeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju in negi na domu, ki so v času zdravljenja požrtvovalno skrbeli zanj. Zahvaljujemo se tudi PGD Podbrezje in gospe Brvarjevi. Za lepo opravljen obred pa smo hvaležni gospodu župniku, za izrečene besede ob odprtem grobu gospodu Miheliču, pevcem Zupan in pogrebni službi Navček. Žena Mihaela ter sinova Milan in Peter z družinama Podbrezje, Podnart, 8. februarja 2004 ZAHVALA V 54. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, brat in stric BRANE TOMAZIC Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena ter pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem in pogrebni službi Komunale Kranj za lep poslovilni obred in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči hčerka Sanda in sestra Marta z druzmama Kranj, 12. februarja 2004 ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in sestre ANGELE MILER roj. Bertoncelj iz Podblice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Podblice in Besnice. Za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem, g. župniku in pogrebni službi Navček. VSI NJENI Besnica, Bled, Kropa, Podblica, 2004 OSMRTNICA '■^-fii: v s«-.. Zaspal je naš ata VINKO MAJCEN Ostalo je Dobro v vsem in do vsega. Od pokojnika se bomo poslovili danes, v petek, 13. februarja 2004, ob 15.45 na mestnem pokopališču v Škofj i Loki. Žalujoči: žena Marinka, sin Vinko in hči Jasna z družinama V SPOMIN Tvoj dom in vrt, t\'oj rojstni kraj, valovi morja ob sončnem zahodu in vsi, ki smo ostali brez tebe, te neskončno pogrešamo in cenimo, kar si nam dala. Jutri, 14. februarja 2004, mineva tretje žalostno leto, odkar nam je umrla naša draga žena in mama CVETKA ZNIDAR rojena Kobe Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, obiskujet£ njen grob in sočustvujete z nami. Mož Maks, hči Narcisa, sin Boris Utik, 14. februarja 2004 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustila naša teta in sestra ANA CIMZAR Šmitova Ana, iz Poženika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in darove za sveto maŠo. Zahvaljujemo se g. župniku Stanetu Gradišču za lep pogrebni obred. Pogrebni službi Jerič, zvonarjem, nosačem, praporščakom in vsem, ki ste našo teto pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Poženik, Cerkye, Dvorje, Bled, 2004 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče DARINKE MIRT se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje ter z lepo mislijo počastili spomin nanjo. Posebej lepo se zahvaljujem dr. Peharčevi, sestrični Mariji ter prijateljici Nataši za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala tudi vsem sodelavcem za pomoč ter poslovnim partnerjem za razumevanje. Hvala tudi gospodu župniku in pevcem za lep poslovilni obred. Žalujoči: hčerka Tatjana z družino Tržič, 11. februarja 2004 ZADNJE NOVICE / jnfo@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 2/-7 M [ / -v V -J oto^. M pittrzane rvdlO/rvk PETEK v »•. , J • ' v. . > .J..-."' , od -4 do3°C SOBOTA od -4 ''G do 7^0 NEDEUA od -2 °G do8°C Danes, v petek, bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan se bo od zahoda počasi jasnilo. Severni veter bo oslabel. Jutri, v soboto, bo pretežno jasno. Po hladnem jutru bodo dnevne temperature višje kot v petek. V nedeljo bo večinoma sončno. Prenova stopnic na Blejskem otoku ne bo končana do osrednje slovesnosti ob tisočletnioi Bleda. Bled - Napovedi, da bo stotnija kamnitih stopnic na Blejskem otoku obnovljena do blejske tisočletnice in ne bodo več sramota 'raja pod Triglavom', so bile preveč optimistične. Iluzorno je namreč pričakovati, da bodo nared do sredine aprila. Uspeh bo že, če bo delo končano še letos, domačini in obiskovalci pa si bodo Blejski otok v prazničnem letu zapomnili tudi po gradbišču. Blejski pletnarji v teh dneh niso imeli veliko dela, zato se jim je jezik še toliko bolj razvezal, ko je beseda nanesla na otok in na otoško sramoto. Na kamnite stopnice, ki jih je čas že tako načel, da je bila hoja po njih nevarna, poleg tega pa so bile slaba dobrodošlica številnim otoškim obiskovalcem. Dobra novica je, da so prvih deset stopnic že odpeljali v Restavratorski center RS v Ljubljani, kjer so jih vzorčno restavrirali in ocenili, kakšni posegi bodp potrebni, slaba novica pa je, da prenova ne bo končana niti do aprila niti do osrednje slovesnosti ob tisočletnici Bleda. Pletnar Ljubo Zupan je zmajal z glavo ob misli, da bi bile stopnice prenovljene do pomladi in dodal, da je škoda, ker država tega ni storila do letošnje obletnice, saj bi se spodobilo, da bi bil otok urejen. Diplomirana umetnostna zgodovinarka in konzervatorska svetovalka kranjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Nika Leben je pojasnila, da bodo restavratoiji z vzorčnim restavriranjem stopnic, ki so jih odpeljali z otoka, manjkajoče stopnice so nadomestili z lesenimi, ugotovili, v kakšnem stanju so in kolikšno delo bo potrebno. "V projektu je za vsako stopnico posebej določeno, kako obsežen poseg po potreben, pod stopnicami pa bo treba narediti tudi stabilno podlago," je dodala Lebnova. Stopnice so na pogled v zelo slabem stanju, po besedah vodje oddelka za kamen Restavratorskega centra Jožeta Drešarja bo treba nadomestiti dobro tretjino od osemindevetdesetih Pnevmatike za Volvo tudi iz Kranja Goodyear je postal dobavitelj tovornih pnevmatik za skupino Volvo. Del pnevmatik tudi iz Sava Tires. Krai\j - Iz Save Tires so sporočili, daje bila konec lanskega leta podpisana pogodba, po kateri je koncem Goodyear postal glavni dobavitelj tovornih pnevmatik za prvo vgradnjo za skupino Volvo v Evropi in Braziliji, novembra pa tudi pogodbo za dobavo pnevmatik za standardno opremo tovornjakov Volvo in Mack v Severni Ameriki. S podpisom teh dveh triletnih pogodb je koncem Goodyear postal glavni dobavitelj drugega največjega proizvajalca tovornjakov na svetu. Del teh pnevmatik proizvaja tudi Sava Tires Kranj, podjetje koncema Goodyear v Sloveniji, glavne prednosti na osnovi katerih bodo s temi pnevmatikami opremljeni tovornjaki Mack, Renaul in Volvo, pa so širok prodajni program, kakovost, napredna teh- nologija, razpoložljivost na treh kontinentih in razvita servisna mreža. Pnevmatike Goodyear proizvajajo v šestih tovarnah po vsem svetu, pri čemer je Sava Tires usmerjena v proizvodnjo tehnološko zahtevnejših visoko zmogljivih (HP) in vrhunsko zmogljivih (UHP) potniških ter poltovornih pnevmatik. Za Volvo Sava Tires proizvaja tri najnovejše pnevmatike Goodyear: Regional RHS, Regional RHD in Marathon LTH. Kot dobavitelj avtoplaščev za prvo vgradnjo mora Sava Tires izpolnjevati zahtevne kriterije tega trga, da se je na njem uspešno uveljavila, pa kaže tudi to, da ji zaupajo ugledni proizvajalci vozil po svetu: Audi, Toyota, Ford, Opel, Renault, Peugeot, Mercedes, Iveco, DAF in MAN. Štefan Žargi PCHIBÄAHQ 97.3 UH fmufm/ itffmifji: RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si i^föirr:. ; ^OSLUSANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Kamnite stopnice so med obnovo nadomestili z lesenimi, tretjino stopnic pa bo treba zamenjati z novimi stopnic, ostale pa očistiti in poškodovane dele nadomestiti z novimi. Pri prenovi bodo uporabili konglomeratni kamen, ki so ga našli na Posavcu. "Stopnice, ki so potrebne le čiščenja, bodo ostale na otoku, tiste, bolj poškodovane, pa bomo odpeljali v našo delavnico. Vseh stopnic ne bomo odstranili naenkrat, ampak bo obnova potekala v fazah. Vsekakor pa ne bo končana do aprila, saj gre za obsežno in strokovno zahtevno delo," je povedal Drešar. Prenova stopnic, ki jo vodi ministrstvo za kulturo, naj bi stala dobrih 60 milijonov tolarjev. In kaj pravijo na blejski občini? Blejski župan Jože Antonič za začetek prenove stopnic sploh ni vedel, niti za podatek, da slednje ne bodo nared do pomladi. In do začetka praznovanja tisočletnice. še ena zamujena priložnost. Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič Valentinovo imava vsak dan Ta konec tedna je pričakovati povečaiye pošiljanja elektronskih razglednic z ljubkimi ^ubezenskimi motivi. Morda se bo v soboto kak par poročil predvsem zato, ker je 14. februarja najbolj za-^ub^eni dan v letu. Napovemo lahko še bliskovit skok nakupov v cvetličarnah. Verjetno so tudi v slaščičarnah in še marsikje pripravili srČkasta - bo\j ali manj izvirna - presenečenja. Po ponudbi Valentinovih darilc sodeč, seje ta praznik že dobro ukoreninil med Slovenci. če ne med tistimi, ki praznujejo, pa vsaj med trgovci. Ali valentinovo praznujejo tudi zaljubljeni Gorenjci? Jure, Predos-Ije pri Kranju: V soboto grem na poroko, tako da za kakšno leto, veliko noč in osebne praznike." Nejc, Kranj: "Letos tega praznika žal ne bom praznoval, 1» posebno praznovanje letos ne bo časa. Sicer pa se za valentinovo pripravi kakšno presenečenje. Ce mora presenečenje pripraviti fant ali punca? Kar oba naj presenetita drug druge- ga!" Marija in Pavel, Litija: "Midva se imava rada vsak dan in ne potrebujeva posebnega praznika. Zdi se nama, da se valentinovo vse bolj praznuje predvsem zaradi medijev, ki vedno več poročajo o tem prazniku. Misliva, da je to umetni saj nimam partnerice. Nekako nimam lepih spominov na valentinovo. Mislim, da se ta praznik premalo praznuje in ljudje danes niso dovolj pozorni na tiste, ki jih imajo radi." Eva in Žiga, Krai^j: "Seveda praznujeva valentinovo. Kako bova praznovala letos? Naj to ostane presenečenje. Valentinovo je praznik za vse tiste, ki se imajo radi, je pa tako, daje najbolje, če ljubezen pokažeš vsak dan. Za ta praznik se podari vrtnica, pa tudi kaj izvirnega, nikakor ne bonboniera v obliki srca, ki jo veliki marketi ponujajo v raznih akcijah." Špela Žabkar, foto: Tina Doki praznik, seveda pa je vedno lepo, če dobiš kakšno darilce." Alenka Koželj, Kamnik: "Valentinovega GLASOV JEZ ne praznujem, saj se na ta praznik še nisem dobro navadila. Praznujem pa druge praznike, na primer božič, novo PRVENSTVENA TEKMA RD TERMO - PREVENT Hala Poden, v nedeljo, 15. 2. 2004, ob 19. uri MO V Žparu kokoži krmijo z žiti. - Šp. Ž., foto: Tina Doki + M* • K r +