40 let
revolucionarnega boja Komunistične partije Jugoslavije
že od 12. novembra 1958 tek-•nuje preko 18 tisoč pionirjev iz vse Slovenije, vključenih v 154 pionirskih odredih. Uradno Jo to že II. republiško tekmovanje »Mladih tehnikov«. Prvo Je bilo v šolskem letu 1957-58; takrat je tekmovalo le 34 odredov in okrog 4 tisoč pionirjev, vključenih v te odrede. Kot Prej tso tudi sedaj isti pogoji *a tekmovanje — vsak tekmuje Po lastnem sestavljenem pro-Kramu, ki zajame vse od tehničnih krožkov do vzorno urejenega pouka tehnične vzgoje v šolah.
Tekmovati v sedanjih pogojih v šolah pa ni tako lahko, kot bi mislili! Iznajdljivi pionirji morajo pri tem prebroditi marsikatero težavo. Težave se začno že pri tem, da ni prepotrebnega prostora, kjer bi se lahko zbirali pionirji v raznih tehničnih krožkih. Marsikje so to težavo premagali tako, da
širše obzorje
Novo imenovani pedagoški svetniki
Svet za šolstvo LRS je na svoji redni seji dne 22. an-rlla potrdil predloge za imenovanje pedagoških svetnikov za naslednje tovariše: Prane Cemažar, profesor — direktor gimnazije v Ljubljani;
Venceslav Čopič, profesor pri Pedagoškem centru LRS;
Jurij Gregorc, profesor glasbe, načelnik teoret-sko-pedagoškega oddelka Srednje glasbene šole v Ljubljani;
Bela Horvat, učitelj — šef okrajne prosvetne inšpekcije v Murski Soboti; Radovan Klopčič, profesor na Učiteljišču v Ljublja-nl;
Miroslav Kokolj, učitelj — ravnatelj osnovne šole Ljubljana-Polje;
Egon Kunej, profesor glasbe — ravnatelj Glasbene šole v Celju;
Andrej Savli, učitelj — strokovni sodelavec pri Zavodu za napredek šolstva LRS;
Milan Vrtačnik, predmetni učitelj — strokovni sodelavec pri Zavodu za napredek šolstva LRS.
so napravili iz zapuščenih šolskih kletnih prostorov lepo urejene delavnice, kjer ustvarjajo makete in modele strojnih naprav, letal in plovnih objektov, zgradb itd., izdajajo svoja odredna glasila, rezbarijo, sestavljajo radijske sprejemnike in detektorje, hišne zvonce, razne dekorativne izdelke iz papirja in umetnih mas, fotografirajo, popravljajo električne kuhalnike, izdelujejo razne praktične lesene predmete za domačo uporabo itd. Ne samo to! V šoli si pionirji že pomagajo z učili, ki so si jih sami pri tehničnem krožku napravili Zgodilo se je v neki gorenjski osemletki celo to, da so pri pouku fizike pionirji presenetili učitelja' z izdelanimi eiek-tromotorčki, aparati za elektrolizo, transformatorjem in učilom za prikaz elektromagnetne indukcije. Učitelj je utihnil — govorili so pionirji ter tudi njemu marsikaj praktičnega odkrili, predvsem pa spoznanje, da tak način pouka fizike in kemije, ki je v modi starih učnih načrtov, ni več v modi pri pionirjih, ki so v vsakdanjem življenju stalno v stiku z sto in sto tehničnimi predmeti, s katerimi tudi že sami upravljajo. Pri tem sedaj ni važno, ali gre za _ dvokolo, ali za fotoaparat, ali 'za električni kuhalnik. Tu se stikajo koristi posameznika s koristmi drpžbe in ta je:	čimprej	se
vključiti v skupno delo in bit; koristen. To pa narekuje tudi hitri napredek našega gospodarstva, vedno bolj izpopolnje-n; tehnični dosežki in novi, socialistični odnosi med delovnimi 'ljudmi. Zato je važno, da prav pouk tehnične vzgoje dobi tisto mesto v šoli, ki ji v današnjih razme-ah in potrebah našega gospodarstva pripada.
Delo tekmujočih odredov se razvija pravilno i - dobro tam, kjer so za to našli ti odredi razumevanje oblastnih organov občine, k’ so znali svoje delo pri vzgoM mladega rodu prilagoditi željam in potrebam današnjega časa. Tavi primeri so se zgodi1! v občinah Videm-Krško. Žužemberk in Metliki, kie- so krili vse izdatke pri vzgoji kadrov za nonk tehnične vzgoje. Leo primer kaj vse se da doseč; s pravilrim koordiniranim s-deLvanjfm. je tudi Društvo učiteljev in profesorjev v Senovem, ki je da!o
zbrana sredstva za tečaj učiteljev tehnične vzgoje. Tudi Društva prijateljev mladine so vzoren činitelj v taki vzgoji, kar je razvidno iz priljubljenih pionirskih odrednih oddaj pod raznimi naslovi, kot: »Svet tehnike«, »Kolikor znaš, toliko veljaš« Itd., kjer ne gre samo za nagrade, kot bi radi nekateri prikazali, ampak za resno zanimanje za to, kar je odkrila znanost in kar je novega v svetu tehničnega napredka.
V vrsti delovnih programov klubov »Mladih tehnikov« so navedena. tudi predavanja, spremljana s filmi, diapozitivi in slikami. Pionirji hočejo spoznati ne samo izdelan tehnični predmet, ampak tudi tehnološki proces, ki se odvija pri tem. dokler recimo ne pride do izdelanega mopeda, radijskega aparata itd.
Ob sistemu tehnične vzgoje ne gre zanemariti tudi področje kmetijske tehnike, ki se razvija v kmetijsko - tehničnih krožkih posebno tam, kjer je šola še razmeroma oddaljena od prometnih zvez in večjih ' industrijskih središč. Spet poudarjam, da tudi tu ne gre zgolj za jagodov nasad pionirjev iz Birčne vasi, ali zelenjavnih gred, ali cvetličnih gred, ali za sadovnjak, katerega so uspeli pionirčki lepo urediti; ne, tu gre za proces razkrajanja starih individualnih lastninskih odnosov do zemlje in za čimvečji donos ob sistematični gojitvi kultur, ki so človeku nujni za njegov obstoj.
Navedel sem nekaj stvari okrog problema tehnične vzgoje, ki sl z nerazumljivo muko utira pot v šole med mladino. Mladi ljudje namreč čutijo potrebe, hi jih terja od njih ves kompleks razvoja, zato so zanjo zelo dojemljivi: kaveljčki pa so še vedno pri tistih, ki se preradi drže ustoličenih navad in starih metod pouka ter moralnih etičnih naziranj; ki imajo otroka za nesprefemljiv subjekt, četudi se iz roda v rod ta subjekt živahno spreminja v skladu z razvojem vsega, kar obdaja vsak nov rod. Res je, da se da te ljudi zagovarjati, da so vzgojeni »še v tistih časih« itd., toda stara resnica je. da se mora človek vedno prilagajat; naprednim oblikam življenja, sicer ostane ob strani kot nepotrebna ovira; prav tako je tudi res, da se mora člo-
vek celo življenje učiti, kar tudi počenja, četudi sam včasih noče; seveda so taki momenti precej grenki in zvezani s pri-ličnimj težavami.
Učitelj, ki resno stopa v korak s potrebami družbe in željami svojih učencev, ima veliko dela — tega pa se marsikateri boji, češ. ne znam, tega mi niso razložili itd. Povedati moram, da je v šolah, kjer žive tekmujoč; pionirski odredi, bilo prav tako. Danes se je življenje v teh šoilah spremenilo. Oglejmo sl samo že dosedanje uspehe pionirskih odredov: »Jegorov« iz Škofje Loke, »Maršal Tito« iz Leskovca pri Krškem, »Stane Rozman« iz Dvora pri Žužemberku, »Miha Novak« iz Šmartnega pod Šmarno goro, »Brata Pirkovič« iz Šentjerneja na Dolenjskem, »Alfonz šarh« iz Maribora,
Štiridesetletnico ustanovitve KPJ so vsi narodi FLRJ proslavili kot svoj največji narodni praznik.
Centralni komite ZK Jugoslavije je imel 19. aprila zvečer slavnostno sejo, na kateri je generalni sekretar ZKJ tovariš Tito prebral referat »Štirideset let revolucionarnega boja Komunistične partije Jugoslavije«. Centralni komite je ob tej priložnosti sprejel naslednje sklepe;
postaviti spomenik Socialistični revoluciji jugoslovanskih narodov, osnovati Muzej Revolucije jugoslovanskih narodov in postaviti spomenike Karlu Marxu, Friedrichu Engelsu in Leninu.
Po svečani seji CK ZKJ je na trgu Marxa in Engelsa v Beogradu pred 200.000 Beograjčani govoril sekretar CK ZKJ tovariš Aleksander Rankovič.
Slovesnosti, akademije in zborovanja so se zatem vrstila še v vseh glavnih mestih naših republik — v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skoplju in Titogradu, kot tudi po drugih krajih države, v delovnih (kolektivih, ustanovah in šolah. Mnoge šole so že imele lepe proslave v znamenju 40-let-nice Komunistične partije Jugoslavije, druge jih pa še pripravljajo; na najrazličnejše načine hočejo tudi naše vzgojne ustanove doka. zati, da se zavedajo, da je letošnje leto eno najpomembnejših v zgodovini na. ših narodov.
(Na sliki; Slavko Pengov, Vstaja.)
»Mladi tehnik« Kmetijske sreč nje šol« v Mariboru, »Jov Jurkovič« iz Kapele (Mursk Sobota) in še sto drugih taki živih primerov, ki odkrivaj-c da je tam, kjer tehničnih krož kov ni, poleg objektivnih teža-tbdi še veliko komodnosti i. nezainteresiranosti vprav pr vzgojnih činiteljih.
Mislim, da bo tem vpraša njem dal pravilno oceno tud III. kongres Ljudske tehnik' Slovenije, ki bo 25. in 26. apri la v Ljubljani, in usmeri skupno z ostalimi političnimi družbenim; in strokovnimi organizacijam; tehnično vzgoje tja, kjer je potrebna za družbe In kjer so želje -mladine, tiste ki se že kosa v znanju in tehnični ročni spretnosti, in tiste ki se kljub njenim željam še ne more v tem kosati.
Jože Dernovšek
Program proslav ob 40-letnici ZKJ v Pomurju
Okrajni odbor Združenja učiteljev in profesorjev v Murski Soboti in poseben pripravljalni odbor se intenzivno pripravlja, da bi čimlepše proslavili 40-let-nico ZKJ, SKOJ-a in Zveze sindikatov Jugoslavije; obenem bo to Dan prosvetnih delavcev Pomurja. Med njimi vlada za to proslavo že 'sedaj veliko zanimanje, kar dokazuje tudi dejstvo, da bodo s svojimi prispevki postavili spomenik padlim prosvetnim delavcem. Spomenik bo stal okoli 300.000 din. Polovico tega zneska so prosvetni delavci že zbrali v tem mesecu, ostali znesek pa bodo prispevali z majniško plačo. Visoko cenijo tedaj prosvetni delavci Pomurja žrtve, ki so nam priborile svobodo pod zastavo naše Partije. OLO Murska Sobota je prevzel pokroviteljstvo nad celotno prireditvijo.
Proslava bo 16. maja v Murski Soboti. Okrajni odbor Združenja učiteljev in profesorjev je določil sledeči spored proslave:
ob 9.30 otvoritev proslave z referatom predsednika Sveta za šolstvo LRS tov. Vladka Majhna, zatem odkritje spomenika, ki bo stal v parku in nosil na eni strani Kajuhov verz: »Kakor po-nosni galebi nad vodo, taki so' pali za našo svobodo«. Na drugi strani spomenika bo 40 imen prosvetnih delavcev, ki so padli
kot žrtve fašizma in so službovali v Pomurju. p0 odkritju spomenika bo ogled izdelkov predšolske mladine, vajenske mladine, ljudske tehnike, gospodinjske šole, dalje tiskarne, tovarne Mura in drugih znamenitosti Murske Sobote. Ob 14. urj bo za prosvetne delavce v dvorani kina koncert učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. Ob 20. uri pa družabni večer v prostorih Zvezde.
Ob priliki proslave bo Okrajni odbor Združenja učit. in prof. izdal tudi Spominski zbornik z uvodno besedo, zgodovinskim pregledom dela učiteljskih društev Pomurja in z življenjepisi padlih prosvetnih delavcev, katerih imena bodo na spomeniku.
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« bo istega dne zvečer' priredil še koncert za Soboto in okolico, naslednjega dne, v nedeljo 17. maja pa ob 14. uri pri Gradu, ob 20. uri pa v ,Lendavi.
Tako bo proslava z nastopom učiteUskega pevskega zbora nudila še kulturni užitek prebivalstvu Pomurja.
Okrajni odbor Združenia učit. in prof. vabi svojce padlih prosvetnih delavcev, ki so službovali v Pomurju, k tej proslavi in odkritju spomenika.
J. B.
Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je razpravljal na 14. plenarni seji 13. in 14. marca 1959 o tekočih problemih vzgoje in izobraževanja množic ter o poteku šolske reforme v Sloveniji z vidika nalog, ki jih imajo politične organizacije.
Ugotovljeno je bilo, da je preosnova vzgoje in izobraževanja množic ter izgradnja novega vzgojno-izobraževal-nega sistema nujna posledica vsestranskega tehničnega napredka v svetu, dalje rezultat našega dosedanjega gospodarskega razvoja, predvsem pospešene industrializacije, in zlasti še posledica vedno širše in bogatejše socialistične vsebine novih družbenih odnosov, kar vse terja od naših delovnih ljudi bolj vsestransko in popolnejšo izobrazbo in vzgojo.
Uspeh pri preosnovi vzgoje in izobrazbe množic zavisi od dejavnosti vseh socialističnih družbenih sil. Organizirano sodelovanje vseh družbenih sil je potrebno, ker šolstvo nikoli ni bilo edini vzgojno-izobraževalni činitelj, niti ne more postati to v naši družbi. Politične organizacije, zlasti še SZDL, morajo trajno skrbeti za množično izobraževanje delovnih ljudi, ker je to nujen element za uresničevanje programa ZKJ. Pri tem naj smotrno povezujejo prizadevanja vseh družbenih činiteljev, ki se trudijo za vzgojo in izobraževanje socialističnega človeka. Politične in družbene organizacije morajo postati glavni pobudniki pri odstranjevanju zaprek, ki ovirajo državljane, da bi pri izobraževanju napredovali do najvišjih stopenj, pa naj izvirajo take zapreke iz družinskega življenja ali. materialnih težav ali pa iz neutemeljenih pregrad v šolskem sistemu. Take ovire je mogoče uspešno odstranjevati le, če pri j;em nepretrgoma sodelujejo politične organizacije s šolami, stanovanjskimi skupnostmi, komunami, gospodarskimi in drugimi družbenimi organizacijami in usta-
Glavni odbor SZDL Slovenije
o problemih vzgoje in izobraževanja
novami. Industrializacija države in ves naš družbeni in gospodarski razvoj nenehno priteguje kmečko prebivalstvo na nova delovna področja. Hkrati s tem pa hitro napredujeta organizacija dela in. tehnološki procesi v industriji. Vse to zahteva hitro prekvalifikacijo delovnih ljudi, zato je treba razvijati strokovno šolstvo vseh stopenj in skrbeti za najrazličnejše načine prekvalifikacije. Politične in družbene organizacije naj pomagajo kulturnim in prosvetnim institucijam, ki skrbe za bogato kulturno in osebno življenje državljanov.
Pregled dosedanjih rezultatov šolske reforme je pokazal določen napredek. Napredovala je n. pr. demokratizacija šolstva. Z novimi predpisi o konkurzih za vpis v srednje in visoke šole ter fakultete bodo odstranjene pregrade, ki so doslej še omejevale nadaljnje izobraževanje ljudi, ki delajo v proizvodnji ali v družbeno-političnih področjih.
Reformno delo se je približalo življenjskim potrebam in se s prizadevanjem organov družbenega upravljanja v šolstvu premaknilo od diskusij h konkretnim ukrepom, kakor so; skrajšanje študija in uvajanje novih učnih programov na fakultetah, reorganizacija osnovnih šol in gimnazij uvajanje svobodnih aktivnosti ter gospodarsko-tehnične vzgoje in gospodinjstva v šole, večje uveljavljanje estetske, moralne in telesne vzgoje, razširitev izobraževanja odraslih in podobno.
Pri reformi osnovnega šolstva je prišlo do nekaterih napačnih pojmovanj o enotnosti obveznega šolstva v tem, da jo ponekod zamenjujejo s popolno enakostjo vseh osnovnih šol. V nadaljnjem delu oo predvsem važna aktivnost socialističnih sil v občini, saj bodo občinski sveti za šolstvo pristojni za dopolnjevanje predmetnikov in učnih načrtov po krajevnih potrebah in šolskih razmerah. V višjih razredih osnovnih šol je treba organizirati pouk tako, da bo lahko zadovoljil posebne interese in razvijal posebne sposobnosti otrok.
Šolski odbori in okrajni sveti za šolstvo naj skrbno proučujejo in načrtno usmerjajo organizacijo vsega šolstva na svojih .pbmočjih, pri organizaciji osnovnega šolstva naj preprečujejo pretirana združevanja šol kakor tudi obstoj niže organiziranih šol v neposredni bližini večjih šol.
Politične organizacije naj okrepijo delo za nadaljnje razvijanje družbenega upravljanja v šolstvu, in sicer na vseh stopnjah šol od osnovnega do univerze. K izdelavi novih učnih programov naj se še bolj kot doslej pritegne ljudi iz prakse. Organi družbenega upravljanja naj svoje sile osredotočijo na vsebino reformnih vprašanj, za uresničevanje vzgojnega in izobraževalnega smotra pouka in oblikovanje notranjega življenja v šolah. Izgradnja novega vzgojno-izobraževalnega sistema, ki se mora v celoti vključiti v socialistično družbeno stvarnost in korakati vštric z nadaljnjim socialističnim razvojem, potrebuje pomoč političnih organizacij. Politično vzgojno delo med mladino in prosvetnimi delavci naj pripomore, da se bodo pravilno razvijale razredne in šolske skupnosti učencev in učiteljev na vseh šolah. Posebno naj skrbe politične organizacije za vzgojno-izobraževalna področja, ki zlasti močno vplivajo na oblikovanje socialističnega človeka ter so v reformiranem šolstvu nova; to so: družbeno-eko-nomska vzgoja, gospodarsko-tehnična vzgoja, gospodinjstvo, fizično in proizvajalno delo, estetska in moralna vzgoja ter pedagoške in družbene oblike samoupravljanja. Doslej zapostavljene vzgojne vrednote fizičnega dela naj se v praksi čimbolj uveljavijo. Zato je treba na različne načine vključevati mladino v delovni proces in fizično delo. S skupnimi prizadevanji šole, stanovanjske skupnosti, gospodarskih organizacij in komune bo mogoče rešiti ta problem.
Nadalje je potrebno, da politične organizacije posvete več pozornosti razvijanju izobraževanja odraslih. Z njim si zastavljamo dva cilja: prvič, da bi se državljani nenehno strokovno spopolnjevali in specializirali za svoje delo, in drugič, da bi omogočiH proizvodnim in družbenim delavcem stalno napredovanje in prehajanje v vsa področja umskega dela. Praviloma bi bilo treba organizirati izobraževanje odraslih tako, da je možno ob proizvajalnem in družbenem delu. Da bi se izobraževanje odraslih kar najbolj razmahnilo, je treba izkoristiti vse načine, ki so smotrni: z izobraževanjem odraslih se naj ukvarjajo vse redne šole od osnovnih šol do fakultet; poleg sistema izobraževanja odraslih ob rednem šolstvu naj se ustanavljajo posebno šole za odrasle, zlasti če takih šol ni v rednem šolskem sistemu; v podjetjih in komunah naj bi se ustanavljali centri za izobraževanje; z izobraževanjem odraslih naj se tudi nadalje ukvarjajo politične organizacije, delavske in ljudske univerze, zadružne organizacije, organizacije ljudske tehnike itd.; priporočljive oblike za izobraževanje so tudi' dopisne šole, tečaji in seminarji. Politične organizacije naj stalno spremljajo izobraževanje odraslih ter pomagajo premagovati zlasti začetne težave, predvsem pa naj preprečujejo, da bi se ta sistem spremenil v toge oblike. Poleg tega naj se spodbujajo komune in gospodarske organizacije, da bodo to šolstvo materialno podpirale in omogočile pouk s sodobnimi učnimi pripomočki.
Ugotovljeno je bilo, da dajejo, komune in okraji znatna sredstva za izobraževanje. Materialna oskrba šolstva povečuje življenjsko raven delovnih ljudi. Politične organizacije naj vplivajo na to, da se bodo ta sredstva smotrno uporabljala. Z varčevanjem bi mogli okrepiti funkcionalno dejavnost šol. Ker je strokovno šolstvo osnovni vir pridobivanja kvalificiranih kadrov, je treba prav zanj najbolj skrbeti IS mu zagotoviti uspešno delo.
O »stapljanjucc učiteljskega kolektiva
»Da znaš kupovati, je treba znati tudi prodajati«, pravi mala Belgijka. Slika je z med narodne vzgojne razstave v Ženevi.
Tempora mutantur et nos mutamur in ilis. Časi so se res spremenili, ne pa povsod tudi odnosi in naše učiteljske vrste, točneje odnosi med učitelji in upravitelji. Precej je še stare navlake med učitelji, ki bi jo bilo treba pospraviti.
Šolska reforma ni samo vsebinsko, oblikovno in metodološko spremenila naše učno-vzgojne prakse, temveč je z naslanjanjem na otrokove razvojne posebnosti tudi globlje humanizirala odnose med učitelji in učenci. Končno smo na lastnih izkušnjah spoznali, da je ekstenzivna šolska praksa prej v otrokovo škodo kot v korist. Spoznali smo tudi, kaj in koliko je primerno za otroka, da ne bo utrpel moralne in intelektualne škode. Največ seveda govorimo o trikotniku:
Krožki iz matematike in fizike
Med razpravljanjem o načinu študija na srednjih šolah in na univerzi je Društvo matematikov In fizikov LRS ugotovilo, da povaroča slušateljem, ki se vpišejo na univerzo, prav velike težave prehod Iz srednje šole na visoko šolo. Različen način dela na teh dveh šolah zmede novinca na univerzi in dolgo se ne znajde v novem načinu študija. Tudi to je eden tod vzrokov, da se študij na univerzi po nepotrebnem prekomerno podaljšuje. Zaradi pre-obremenjeijosti učnih moči na srednjih šolah, prenatrpanosti šolskih prostorov in pomanjkljivih- šolskih zbirk in delno tudi zatradi preobširnega učnega načrta srednja šola ne more dati najboljšim dijakom-mate-matikom in fizikom tega, kar si želijo.
Zato je društvo že v lanskem šolskem letu organiziralo tečaj iz matematike za dijake vseh srednjih šol v Ljubljani. Ker je ta tečaj v celoti uspel — saj je bila udeležba na predavanjih presenetljivo velika
Pmzncmmie
internatskih
vajencev
Velikemu jubileju Komunistične partije so se oddolžili 18. aprila tudi vajene! Vajenskega doma v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Pripravili so nadvse lepo uspelo slavnostno akademijo v domači dvorani. Za to priložnost so pročelje dvorane kakor tudi oder sam povsem na novo uredili, tako da se je odvijal pestro sestavljen in bogat kulturni program v povsem novem okolju. Domski pevski zbor je uvodoma zapel Internacionalo, potem je spregovoril upravnik doma Anton Golja, ki je v markantnih potezah orisal herojsko pot Partije, njene težke dni, pa tudi dneve njenih lepih, velikih uspehov In zmag. Vajenci sami so potem Izmenoma peli. Igrali, recitirali, nastopili so solisti, igrala je vajenska instrumentalna godba, slišali smo zborne deklamacije — kratko povedano, proslava je bila dostojen izraz 40-letnice KPJ. — Po proslavi so zavrteli več dokumentarnih filmov o Titovem življenju.
Vajenski dom, ki ima v njem streho preko 150 vajencev, je s to proslavo ponovno dokazal, da skrbe v njem tudi za kulturno in politično-idejno rast naše obrtno-delavske mla-
— tn ker se je izkazal kot koristen in potreben, je društvo v letošnjem šolskem letu nadaljevalo s pričetim delom s to razliko, da je svoj delokrog razširilo tudi na fiziko in zajelo pri tekmovaniju dijake iz vseh srednjih šol v Sloveniji-Pokroviteljstvo nad krožki je prevzela Naravoslovna fakulteta v Ljubljani, finančno pomoč pa so nam nudili Svet za kulturo, prosveto in znanost LRS, Svet za šolstvo LRS in Tajništvo za šolstvo OLO Ljubljana.
Tudi na letošnjih krožkih iz matematike so dijaki obravnavali snov, ki ne spada v srednješolski učni program, in se seznanjali z novim; delovnimi metodasmi, ki jim bodo prav gotovo olajšale prehod iz. srednje šole na univerzo. Priznani predavatelji z univerze, višje pedagoške šole in srednjih šol so obravnavali sledeča poglavja: popolna indukcija, metoda nedoločenih koeficientov, linearno programiranje, eksponentna funkcija v matematiki in v fiziki, Evklidov algoritem in verižni ulomki, polami koordinatni sistem in Spirale, kon-gruenca števil.
Krožki so bili dvakrat tedensko v mesecu novembru in 4e-cembru lanskega leta. Izdali smo tudi skripte, kjer je na kratko obdelana snov z vajami.
V drugem semestru se je pa vršil tečaj iz fizike. Namen tega tečaja jt bil, da se dijaki seznanijo s poizkusi iz raznih področij fizike, ki jih zaradi slabo opremljenih šolskih zbirk na srednjih šolah -'a morejo iz-
vajati. Velika predavalnica na Fizikalnem inštitutu je bila večkrat polno zasedena. Od 150 do preko 300 dijakov je bilo prisotnih na vsakem predavanju, kjer so bila obravnavana sledeča poglavja iz fizike: o jedrski fiziki, nekaj iz nihanja, valovanja in akustike, svetloba je valovanje in elektromagnetna indukcija. Vsa predavanja so spremljali Š1 vilni poizkusi,
V nedeljo 0. aprila je društvo organiziralo tekmovanie najboljših dijakov matematikov iz vseh srednjih šol v Sloveniji. Vseh udeležencev je bilo 147. Skoraj vsaka gimnazija in strokovna šola v Sloveniji je bila zastopana. Posebno prijetno so se počutili tisti dijaki, ki jih je spremljal njihov profesor. Zlasti se je Izkazala gimnazija v Ravnah, ki je poslala na tekmovanje kar 14 dijakov. Dijaki so bili razvrščeni v štiri skupine, in sicer po razredih. O izidu tekmovanja smo že poročali v zadnji številki našega lista.
Naloge so bile primerno, težke, zato je število tistih, ki so dosegli boljše rezultate, razmeroma majhno, čudno se nam zdi, da se nihče Izmed prvošolcev ni posebno uveljavil. Njihove naloge namreč niso bile sorazmerno nič težje kakor v ostalih razredih. Med nagrajenci je veliko takih, ki so že reševali naloge v »Matema-tlčko-fizičkem listu«, zato je tudi razumljivo, da imajo večjo rutino In so se bolje odrezali.
Uršič '"-uko
starši, otrok, učitelj, manj pa o učiteljih med sabo. Le tu pa tam s.mo lahko slišali o potrebi stapljanja učiteljskega kolektiva. Vse pa je bilo bolj ali manj megleno. V praksi je ostalo še vse tako kot prej in o ‘pravem stapljanju ne moremo govoriti kot o gotovi stvarnosti. Priznati si moramo, da ne vemo, kako naj bi »stapljanje učiteljskega kolektiva« v praksi potekalo. Vsekakor si tega ne moremo zamišljati tako, da so učitelji, strokovni učitelji in profesorji na. obvezni osnovni šoli povsem kompaktna enota. Cista iluzija bi bila, če ne bi priznavali razlik v strokovni usposobljenosti med učitelji na osemletkah. Razlike so in zato jih moramo upoštevati. Želeti bi seveda bilo čimmanj teh razlik. Toda z dediščino našega naglega povojnega gospodarstva in kulturnega razvoja moramo hočeš nočeš računati. Vse to pa ni tako tragično, saj imamo dober inšpektorski kader, občasne seminarje za strokovno usposabljanje, hospitacijske šole, možnosti individualnega študija, ki ga nekam vse preveč zapostavljamo, in še druga sredstva pridejo prav. Vse je pač odvisno od učitelja in njegove prizadevnosti.
Pred leti me je srečal kolega, šolski upravitelj. Pravil mi je o nekem novincu, ki ga je dobil na svojo šolo. Ni bil zadovoljen z njim. Zdelo pa se mi je prezgodaj, da bi dajal mnenje o njem. saj je bil na njegovem zavodu šele štirinajst dni. Kasneje se je res izkazalo, da je bila 'sodba pre-uranjena. Fant je postal dober učitelj in je ob svojem delu polagoma a vztrajno napredoval. Preuranjena sodba mu je prej škodila, kot pa koristila. Mogoče se res ni takoj znašel in je v začetku v razredu »plaval«. To pa ni bila samo njegova krivda. Dolžnost upravitelja bi bila. da bi mu prijateljsko priskočil na pomoč. Toda z njim ni dobil potrebnega kontakta, da bi mu olajšal začetniške : korake. Samokritika je le premalo. Kar spomnimo se na lastno začetniško pot. Marsikateri ni imel niti postelje, da bi se lahko po obilici raznovrstnih dnevnih opravkov spočil. Mnogi so si delo z otroki povsem drugače zamišljali in ga ideal.zi-rali. Ce pa so dobili še upravitelja, ki jih ni razumel, so bile težave še hujše. Ali je vse to še naprej potrebno? Ze prav, da se začetniki kmalu seznanijo s težavami in pro-
blemi. Vendar jim je treba povsod prijateljsko priskočiti na pomoč. Tega se nekateri upravitelji zavedajo. Za njihovo pomoč in skoroda očetovsko svetovanje se jih nekdanji začetniki kasneje z ljubeznijo in radi spominjajo.
Vsi upravitelji pa žal niso taki. Mogoče bi bilo dobro v prihodnje razmišljati tudi o tem; ne zdi se mi namreč vseeno, kakemu upravitelju zaupamo učitelja-novinca. Prav od upravitelja je v veliki meri odvisno, kako učitelj izpolnjuje svoje dolžnosti na šoli in izven nje, kakšno vzdušje in kakšni odnosi vladajo v učiteljskem, kolektivu Prepričan sem, da ne bi oilo samo lepo, temveč tudi koristno, ko bi tudi med učitelji povsod vladali resnični tovariški odnosi. Treba je le spoznati drug drugega in biti strpen. Priznam, da ni vedno lahko ustvariti tako koeksistenco, vendar nas pri tem nič ne opravičuje Misliti mi da tudi to, da se na
nekaterih šolah kolegi med seboj še vedno vikajo. Vikanje je izraz spoštovanja, vendar ustvarja umeten zid med kolegi, ki preprečuje tesnejše, ustvarjalnejše sodelovanje.
Nekateri upravitelji delajo vtis, prosim brez zamere, ko da so jedli modrost z veliko žlico. Pa niso samo upravitelji taki.. Tudi učitelji, ki ne nosijo tega naziva radi, kaj pogosto vihajo nos, kot pravimo. To je posebna sorta ljudi v naših učiteljskih vrstah. Ti si običajno tudi ne pustijo oporekati, ker hočejo imeti vedno prav. Pri dokazovanju svojih stališč so neverjetno vztrajni.
Vsi tudi preveč radi kritiziramo. Včasih se zdi. da prav nam učiteljem pripada v tem pogledu prvo mesto. Vzemimo za primer hospitacije K uram hospitacije padamo navadno kot muha v močnik. Potem si skrbno beležimo vse, kar ga kolega pri nastopu polomi: od nezapetega gumba na suknjiču do večjih metodičnih in drugih napak, naš kolega pa se trese pred našo kritikarsko žilico, ki mu očita najmanjše
in celo pikolovske napake. N« moti nas, da tako spričo malenkosti pozabljamo na bistvo* na važnejše pedagoško-meto-dične ali mentalno higienske napake. Ali ne bi bile hospd-tacije dosti bolje izkoriščene, če bi nastopajoči dan prej javil temo nastopa, da bi se lahko nanjo vsi pripravili’ Tako bi se izognili drobnjakarstvu in nevarnosti, da postanemo krivični.	•ta
»Pokaži kaj znaš« na ljubljanskem učiteljišču
Milan je stopil pred mikrofon in napovedal prvo točko. V d/vorami je bilo vse tiho. Vse oči navzočih so se obrnile proti napovedovalcu v pričakovanju, kaj bo.
Kvartet je odstranil težko zaveso, ki je ločila gledalce in izvajalce. V ospredje je stopila mala Marija in z drobnim glasom povedala dve svoji pesmi. Chopin, in Beethoven sta nas pokljala v dobo romantike- Deklamacija o dekletu, ki so mu Nemci vzeli fanta, nas je zopet ožalostila. Suzana je zapela s svojim božajočim glasom. Pomagal ji je prijetni Fric.
Tako se je začelo in končalo. ^Še smo slišali Vladin glas
Šolske zadruge v črnomaljski občini
Poroča jo. da bodo tudi'v črnomaljski občini osnovali več šolskih zadrug. V Črnomlju. Draga tušu in Tribučah bodo osnovne šole dobUe po pol hektara zemljišča in’ organizirale sodobno kmetijsko proizvodnjo, seveda pod strokovnim vodstvom kmetijskih strokovnjakov. Te zadruge bodo imele tud! vse organe družbenega upravljanja. Šolski zadružniki se bodo seznanili z načeli sodobnega kmetovanja In spoznali ves potek proizvodnje od oranja do pospravljanja pridelkov.
ob deklamaciji im Jožico, ki je imela malo treme. Pa kdo je ne bi imel, čeprav si med sošolci, ko je treba pokazati, kaj znaš- Vrstili so se še dijaki, še so ploskali poslušalci. Sledila je razdelitev nagrad.
Učiteljiščniki so priredili dne 16. IV. 1959 svoj »Pokaži kaj znaš”. Na to prireditev so prišli skoro vsi profesorji, katerih del je tvoril tudi strokovno komisijo- Dijaki so tvorili pa drugo komisijo
__ to je komisijo iz občinstva.
Ocene so bile realne- Vse je potekalo kot na oddajah, ki jih prireja naš Radio. Vsi, ki so si ogledali to našo prvo tovrstno prireditev, so bili zelo zadovoljni. Prijetno presenečenje se jim je bralo iz oči, zares!
Ko sem odšla iz dvorane, sem čutila — uspeli smo. VspeU smo. Prešli smo prvo stopnico- Se se bomo povzpeli na drugo in tretjo. Upajmo in trdno smo prepričani, da bomo še lahko slišali: »Kmalu bo druga oddaja »Pokaži kaj znaš”. Pred nami se bodo vrstšli novi obrazi — drugi sošolci. Želimo si tega in trdno upamo, da se bo naša želja kmalu izpolnila. Tako se izživlja v prostem času naše bodoče učiteljstvo.
Mihaela Vahen, dijakinja III. letnika učiteljišča v Ljubljani-
Se o ocenjevanju
Prepričan sem, da so v predzadnji številki našega Usta vsi prosvetni delavci prebrali pravilnik o ocenjevanju učnega in vzgojnega osebja. Pri branju pa tudi kasneje pri razpravljanju s kolegi so nastali razni pomisleki in vprašanja. Ne trdim, da pravilnik ne prikazuje razumljivega poteka ocenjevanja. Vendar bi v zvezi s tern imel nekatere misli. Vse premalo namreč piše o ocenjevanju učiteljev na niže organiziranih šolah, ali bolj konkretno, na enooddelčnih šolah.
Iz pravilnika smo videli, da se pri ocenjevanju upošteva strokovna usposobljenost, pri-
Poslavimo v Ljubljani planetarij!
dine.
V. D.
Ze pri prvih poizkusih, da bi uvedli v naše šole nove delovne metode, vsak dam jasneje čutimo, da z dosedanjimi učnimi pripomočki ne bomo mogli učiti tako, kot to zahtevajo od nas programi refor-mirane šole. Gotovo bomo v naslednjih letih izpopolnjevali naše šole z novimi, aktivnemu poudarku prilagojenimi učili, vendar potrebujemo — pri sodobnih oblikah šolanja in izobraževanja — tudi mnogo takih sredstev, ki si jih posamezne šole iz tehničnih in materialnih razlogov ne morejo privoščiti. V to vrsto spadajo potujoče razstave, izposoj e vailnice in predvajailnice poučnih filmov' ter otroški in šolski muzeji s stalnimi in občasnimi razstavami. V tem smislu so pri nas prve poma--gale šolam organizacije Ljudske tehnike, Radijska šola in Zavod za šolski in poučni film. V zadnjem času so se naši muzealci lotili tematskih razstav.
s katerimi naj bi spremljali in dopolnjevala izobraževalno in vzgojno delo na šolah.
Med teme, o katerih odnese mladina iz šole le meglene predstave, spada tudi poglavje o ustroju vesoljstva in gibanju zemlje v osončju. Za ponazoritev teh vprašanj imamo na šolah le nekaj slik in le redkeje tudi teluriij, pa še te priprave so improvizirane in jih laže razume le dijak na srednji šoli. Učencu na osnovni šoli je trd oreh že vprašanje okroglosti Zemlje in vsega, kar je s tem v zvezi. Le s težavo se vživlja v prostorne predstave, zlasti v resnično gibanje Zemlje in njen odnosa j do sonca in planetov, ker gre tu za ogromne dimenzije in ker jih zaznava kot opazovalec z zemlie le v njihovem navideznem razmerju.
In vendar bi morali v času, ko posega človek v vesolje, že dejansko, ne več samo s fan-
tazijo in astronomskim merjenjem omogočiti mladim in odraslim ljudem, da se čim-prej nazorneje seznanijo z mehanizmom ustroja in gibanja v vesolju. V precejšnji meri bi nam pomagal pri tem primeren planetarij, ki bi bil stalno dostopen vsem ljudem v tako prometnem mestu, kot je Ljubljana. Poleg tel arij a in planetov, satelitov dn zvezdnega neba bi lahko v takem planetariju za trajno ali pa občasno razstavljali še posamezne gibljive modele, na pri-
mer vrtljiv globus s ponazo-rilom, kako se računa čas na Zemlji, ponazorila za mrke, Zemljo s satelitom in razne druge modele.
S pridom bi usmerjaj! v tak planetarij učence iz ljubljanskih in iz vseh šod, od koder prihajajo na ogled Ljubljane. Preprčan sem tudi, da bi bil dobro urejen planetarij zelo privlačen tudi za odrasle in bi tako imel velik pomen za izobrazbo vseh delovnih ljudi.
Tone Oblak, profesor ESŠ
»Poročila«
Posebna številka o šolskih zadrugah
75 let Vajenske šole za razne stroke I v Celju
Vajenska šola za razne stroke I v Celju bo letos praznovala 75-letnico svojega obstoja. Za to priložnost pripravljajo vrsto proslav in prireditev, ki bodo imele obenem poudarek na 40-letaici KPJ- Pokrovitelj je tovariš Franc Lesko-
Šek-Luka.
Glavne prireditve bodo dne 23. maja, ko se bodo na dvorišču Vajenske šole za razne stroke I zbrali vajenci iz vsega celjskega okraja. Odprli bo-do več razstav: z eno bedo prikazali 75-letni razvoj šole s fotografijami, prikazali bodo delo, ki ga je ta šola opravila v preteklosti z vzgojo nacionalno zavednega in naprednega obrtništva v Celju kakor tudi nieno prizadevanje za vzgojo dobreffa kadra v socialistični izgradnih Druga razstava pa bo prikazovala možnosti, ki j:h imajo mladi ljudje za strokovno izobraževanje Sanes.
Več dni se bodo vrstila razna fizkultuma tekmovanja in nastopi vajencev-članov Partizana. Poskrbeli bodo tud’ za razvedrilo in plesišče na prostem.
V okviru proslav pripravljajo kulturni večer v celjskem Narodnem domu: vajenci oblačilne in frizerske stroke bodo prikazali modno revijo z geslom: »Pod soncem ni nič novega, a vendar je novo«; v dramatizaciji upraviteljice šole tov. Darinke Joštove bodo odigrali prizore iz »Ptičkov brez gnezda«; igral bo šolski orkester, nastopili bodo telovadci itd.
Ob tej priložnosti bodo v šolski veži odkrili spomenik Borisu Kidriču, šola pa se bo preimenovala v »Vajensko šolo Borisa K;driča«.
Vajensko tolo za razne stroke I v Celju obiskuje okrog 500 vajencev najrazličnejših strok: kovinarji, frizerji, so-
•boslikarji, lesne in oblačilne stroke. Pri pripravah za proslave kakor tudi sicer je zelo delavna organizacija Ljudske mladine na šoli..
Zavod za napredek šolstva LRS je pripravil posebno številko »Poročila«, svojega periodičnega glasila, ki v celoti obravnava problematiko zadrug učencev. Poročilo o šolskih zadrugah je namenjeno predvsem vsem splošnoizobraževalnim in strokovnim šolam v LR Sloveniji. — V njem so članki: Šolska zadruga je oblika svobodnih aktivnosti z elementi proizvodnega dela (R. Colakovič), Iz predloga »Teme" iji učnega načrta in predmetnikov za osnovne šole«, Zaključki posvetovanja o vlogi osnovne šole na vasi glede na napredek kmetijskega gospo-
Sporočilo uprave »Prosvetnega delavca«
Uprava Prosvetnega delavca je te dni zaključila z razpošiljanjem opominov zaradi neplačane naročnine. Se vedno je precej šol in naročnikov, ki niso poravnali svojih obveznosti do nje. Tako ji šole dolgujejo skoraj 300.000 din za čas do 31. 12. 1958, naročniki pa okoli 900.000 din. Zaradi tega poziva šolska vodstva, naj ji nakažejo zaostalo naročnino čimprej, po možnosti tudi za tekoče leto, da jim ne bi bilo treba ponovno pošiljati računov. Prav tako poziva naročnike, ki še niso poravnali vse naročnine, naj izvrše svojo dolžnost še pred zaključkom šolskega leta. Neredno plačevanje naročnine povzroča upravi mnogo nepotrebnega dela in težav.
Zaradi nepopolnih podatkov, s katerimi razpolaga uprava, je enemu ali drugemu naročniku neupravičeno poslala opomin. V takih primerih prosi prizadete, naj jo opozore na pomoto, d« jo popravi.
darstva, Seminarji o šolskih zadrugah (zvezni, republiški).
■ Priporočilo glede ustanavljanja šolskih zadrug, Stanje in perspektive kmetijskega gospodarstva (ing. Vilko Štern), Vloga šole pri razvijanju kmetijstva (Tine Mastnak), Pouk v osnovni šoli in kmetijstvo (ing. Vera Marentič), Ureditev šolskega vrta (Franc Vardjan), Vsebina dela v zadrugah učencev (Avgust Gojkovič), Šolske zadruge v FLR Jugoslaviji, Značaj in organizacija zadruge v osnovni šoli (Mihajlo Juhas), Razvoj in razprostranjenost šolskih zadrug v svetu (Mihajlo Juhas), Anketa o šolskem zemljišču (Milan Vrtačnik).
»Poročilo« o šolskih zadrugah nudi prosvetnim delavcem gradivo za organizacijo zadrug učencev, ki predstavljajo na področju svobodnih aktivnosti (te so sestavni del šolskega pouka) njih najbolj razvito obliko z elementi proizvodnega dela. Nova šola ne more mimo tega, saj že po vsem svetu šolsko delo prepletajo tudi z elementi proizvodnega dela v takšni ali drugačni obliki, da učenca šolamo za bodočega proizvajalca in družbenega delavca.
»Poročilo« o šolskih zadrugah bo dostavlejno vsem osnovnim in strokovnim šolam, kakor hitro bo dotiskano.
zadevanje in uspehi v učno-pedagoškem delu ter uspehi v . izboljšanju učno-pedagoškega dela. To oceno izreče komisija na podlagi izpolnjenega Ocenjevalnega lista, mišljenja učnega kolektiva in mnenja prosvetnega svetovalca. Verjetno bo taka ocena, podkrepljena s sklepi kolektiva m prosvetnega svetovalca, lahko zares objektivna. Toda pri nas so še vedno šole, na katerih uči en sam učitelj; tam seveda ni kolektiva, ki bi poznal delo in učiteljeva prizadevanja Prosvetni svetovalec obišče oddaljene hribovske Sole le dvakrat ali trikrat na leto. Na osnovi teh obiskov ne more spoznati in oceniti vsega dela, ki ga opravi učitelj.
Delo učitelja na enooddelčni šoli je delo človeka, ki mora ves svoj čas posvetiti šoli in šolskim opravilom. Dopoldne in popoldne uči, včasih po več razredov — celo po osem. Po končanem pouku pa delo še ni končano. Treba je pisati priprave; le-te morajo imet; za nižje skupine poudarek na metodi, na drugi strani ua« je treba v višjih skupinah predvsem snovno pripraviti učne predmete, ki jih v višjih razredih osemletke uči nekaj učiteljev ali profesorjev. Toda tudi s tem še delo ni opravljeno. Upraviteljski posli, šolska knjižnica, priprava proslav, delo v krožkih, sodelovanje v raznih društvih in organizacijah — vse to in še marsikaj sodi v okvir učiteljevega dela na vasi. Gotovo je, da tako obsežen program šolskega in izvenšolskega dela onemogoča učitelju, da bi zares izpolnjeval vse zahteve Pravilnika o ocenjevanju in zato prejel tudi primerno oceno, ker se ne more popolnoma posvetiti samo učno-pedago-, škemu delu. Če upoštevamo,
Nagrade za najboljše naloge s tematiko: boj proti alkoholizmu
V dogovoru s Sekretariatom Sveta za šolstvo LRS razpisuje Korpisija za borbo proti alkoholizmu pri Glavnem odboru Rdečega križa LR Slovenije pet nagrad za najboljšo nalogo s tematiko: borba proti alkoholizmu. Nagrade so: 1. nagrada 10.000 din, 2. nagrada 8000 din, 3. nagrada 6000 din in dve 4. nagradi po 3000 din. Za nagrade lahko tekmujejo vsi učenci splošnoizobraževalnih In strokovnih šol v LRS. Kot nalogo ne smatramo samo literarno napisanih sestavkov, temveč tudi dobra poročila, risbe, slike in podobno, ki na tak ali drugačen način prikazujejo borbo proti alkoholizmu. Naloge bo ocenila posebna komisija. Rok za dostavo nalog pa je do 1. junija 1959, da bi lahko nagrajenci prejeli nagrade še do zaključka šolskega leta 1958-59.
Naloge pošljite na naslov: Glavni odbor Rdečega križa Slovenije. Komisija za borbo proti alkoholizmu, Ljubljana, Resljeva cesta.
da so po navadi take šole še v slabih prostorih, brez zadostnega števila učil, da prihajajo otroci tudi po dve in več ur daleč v šolo, potem morda zares ne bo pedagoški svetovalec dobil /se tako, kot bi si želel in kot zahtevajo predpisi. Pa vendar žrtvuje učitelj vse in s 'oj prosti čas posveča še drugim opravilom na prosvetno-ku1 turnem področju. Pri tem pa bi morali vedeti, da je tudi učitelj človek, ki bi včasih zasluži) nekaj razvedrila. Povejte mi, prosim, ali lahko ocenjuje član šolskega odbora, ki meni, da učitelji pol leta delajo, pol lata pa imajo počitnice7
Zato bi morali pred ocenjevanjem na takih šolah še marsikaj premisi.ti in ne samo izpolniti obrazec ter na loncu izreči oceno: »zadovoljuje«.	O. M.
Učila in funkcijski izdatki proračuna
Pouk bodi nazoren. Staro geslo, stara in nova resnica-Pa tudi to, da je učitelj sam tisti, ki lahko da. reformirani šoli drug obraz, drugo vsebino in cilj. O vsem tem se ne bi prerekali. Pa vendar mora šola imeti učila, saj zato jih tudi izdelujejo. Nabavimo najnujnejša, ki jih pravkar ponuja Državna založba Slovenije:	poskusi iz mehanike,
mala zbirka 36.000 din; šolski mikroskop: 70.000 din; obe kolekciji diafilmov za proslavo 40-letnice ZKJ sta/neta 17.000 din. Ne bi našteval naprej, saj poznamo cenike. Toda: kaj na primer mikroskop ni nujno potreben vsaki šoli? Ali poizkusi iz mehanike, ali stenski zemljevidi itd.
Mnoge šole — predvsem v mestih — so s takimi nujno potrebnimi učili dobro založene. Kaj pa podeželske šole?
Kar poglejmo funkcionalne izdatke proračuna, pa jih primerjajmo s cenami učil. Sklep je na dlani! Sanje, lepe sanje za mnoge šole. Pa vendar bi bilo treba nekaj ukreniti-
Smem predlagati? Regres na učila, bogato se bo obrestoval. Ali pa poseben okrajni fond za učila po zgledu sklada za kadre. Saj ne gre za toliko milijonov, ko bi jih le nekaj bilo!
Mislim, da bi o enem ali drugem gornjem predlogu, ali pa o kakem tretjem, končno le kazalo resno razpravljati.
L. S.
Vabilo
Vabim vse kolegice in kolege, ki so obiskovali pedagoški tečaj v Kranju od 3. okt. 1948 do !*• januarja 1949, na jubilejno srečanje po desetih letih. Poleg svojih naslovov (kolegice tudi dekliški priimek) predlagajte tudi kraj in čas snidenja ter udeležbo z možem (ženo) ali sam. Moj predlog za snidenje je za Drve dni v juliju.
Ne zamudite redke pril lit® prijetnega srečanja!
Smerdel Lojze-Slavko, Spiski upravitelj, Senuše. po* šta Leskovac pri Krškesfc,
Kako je z ekskurzijami na vajenskih šolah
Drži: v življenju vajenske šole bi težko našli področje, ki bi ga sprejemala obrtno-delavska mladina, torej naš vajenec, naša vajenka z večjim veseljem in z večjim zanimanjem in še z večjo pripravljenostjo za gmotno prispevanje, kakor je ekskurzija, Da je ekskurzija najboli živ, dokumentaren, neposreden in zato potreben pouk. je izven diskusije. O čemer govori učilnica teoretično, to lahko vidi vajenec v tovarni praktično, eno izpopolnjujejo drugo. Stremljenje vseh uprav na vajenskih šolah je, organizirati čimveč koristnih, skupinskih poučnih strokovnih ekskurzij, ki naj nudijo učencu tisto, česar šola, ki zve. čine tačas še nima delavnic, ne more. Pa tudi, ko bo šola delavnice imela in lahko združevala teorijo s prakso, leži na dlani, da bo učenec še vedno hrepenel po strokovnih ekskurzij ah, ki mu bodo nudile v naših obratih mnogo več od tistega, kar mu bo dala domača delavnica, ng glede na ostale pozitivne vrednote ekskurzije (poznavanje domovine, kolektivno izživljanje itd.). Učence želimo se_ znaniti neposredno s proizvodnim procesom, z organizacijo dela in z drugimi praktičnimi vprašanji, ki jih rešujejo naši delovni kolektivi. Ne glede, da ima vajenska šola običajno kot spremljevalce svojim učencem predavatelje — strokovne učitelje, ki ekskurzijo temeljito pripravijo, ne bo nihče odrekal v obratih razgovorov z mojstri ali s tehničnim vodstvom podjetja. Prav nič ne bo škodilo, ako se bo šola pred organizacijo svojih ekskurzij povezala tudi s sindikalno in mladinsko organizacijo obrata, saj prihajajo k njim v posete vajenci — naši bodoči proizvajalci.
Ekskurzije morejo nuditi osnovo za praktično vzgojo učencev o delavskem samoupravljanju. V pogovoru s člani delavskega sveta in upravnega odbora bodo učenci prak. ttčno lahko spoznali sistem socialistične demokracije. Razen tega bi sem in tja, s poprejšnjim točnim dogovorom glede oblike, lahko učenci zaključnih razre-. dov mogli prisostvovati seji delavskega sveta ali obratno: šola more povabiti tega, onega člana delavskega sveta v šolo na razgovor. Nai bi pri tem sodelovala šolski odbor domače šole
in šolski komite LMS. Možnosti tedai kar precej, da pride med šolo in obratom do povezave, ki bo uspešnim ekskurzijam samo v korist.
Pri organiziranju strokovnih ekskurzij seve ne bomo poznali samo naših večjih in največjih obratov, marveč bomo takisto radi obiskali manjše delovne kolektive, kjer nam bodo bržčas, spričo manjšega dotoka ekskurzij, toliko raje in podrobneje obrazložili svoja stremljenja, težave, pa tudi uspehe in napredek.
Vsekakor pa terjajo ekskurzije v svojem načrtovanju nek0 smotrnost. Zlasti na šolah ^ mnogimi oddelki. Ako bi hoteli organizirati na vajenski šoli s 33 oddelki za vsak oddelek le po dve ekskurziji, imamo teoretič-,no pred seboj naenkrat 66 ekskurzij. No, njih število se zreducira na 33. ako zajame vsaka ekskurzija dva oddelka, torej 50 do 60 učencev, kar je za enkratni vstop v tovarno kar do. volj. In še nekaj je. Kam v tovarno? Prav gotovo In prven-
stveno v tak obrat, tovarno, delavnico in ustanovo, ki je va-jenčevemu poklicu, njegovi stroki najbližja. Nič bolj prl-rodnega ne more biti kakor težnja, da si ogleda kovinar n. Pr. Litostroj. Plamen. Železarno Jesenice. Metalko, Rade Končar, Prvomajsko itd. Vajenska šola je 'strokovna šola, zato si pač sme domišljati, da ima vsai nekoliko prioritete za vstopanje v tiste obrate, k' so učenčevemu zanimanju in stroki naj. bližji. Vajenska mladina prvenstveno ne bo želela v tovarne, kjer pravzaprav nima česa iskati. Kakor si bodo oblačilci želeli, da vidijo napredek naše tekstilne industrije, tako sl bo,-do želeli mlinarji, da vidijo mline. In električarji, da vidijo naše termo- in hldrocentrale. Vsak po svoje, a vsi z eno mislijo v glavi: mnogo pridobiti!
Za vstop v tovarno sl bomo preskrbeli poprej dovoljenje, kar ne bo težko, ker spremljalo izvedi,ne delavski obrati težnje vajenskih šol s polnim razumevanjem. Seveda pa bodo
obiskovalci ob ogledu tovarn spoštovali interese proizvodnje tako, da bodo stališča med tovarnami in šolami razčiščena.
Dosedanje, mnoge strokovne ekskurzije po Sloveniji in drugih republikah so pokazale če-šče primere najlepše oblike pozornosti, vsega priznanja vredne pripravljenosti tehničnega osebja po obratih; zato je pričakovati, da se bo dosedanja oblika posečanja tovarn ne le ohranila. marveč še izpopolnjevala, tako da bodo odpravljene manjše slabosti, ki so se pokazale pri ekskurzijah In da bo v vseh vprašanjih doseženo enotno gledanje.
Ena takih slabosti je. ako bi moral vajenec prehitro skozi tovarniške objekte. Ako je vajenec v tovarni svojega poklica, potem moramo vedeti, da je v svojem svetu .med stroji, ki ga zanimajo; vajenec si želi, da si obdelovalne stroje ogleda, da vidi njih funkcijo, da spozna posamezne člene celotnega mehanizma. Ne bomo mu tedaj šteli v zlo, ako^ni pripravljen, da bi tovarno nekako predirkal.
Ako bodo ekskurzije na vajenskih šolah organizirane p0 načinu, kakor sem jih nakazal, potem menim, bodo poučne, strokovne ekskurzije kar najbolje odgovarjale svojemu namenu, in sredstva, ki jih bomo trošili v ta namen, nikakor ne bodo vržena proč.
Vojteh Debeljak
Učitelj Rudolf Humar pred pragom 80-letnice
Rudolfa Humarja sem spoznal med vojno v izgnanstvu v Srbiji, kamor je bil izseljen z ženo in hčerko Nado iz Maribora. S skromno mesečno podporo, ki jo je dobival kot »u-pokojenec brez pokojnine«, je težko živel in se mučno prebijal v mračnih dneh okupacije; vendar ni obupal. Kot žilav sin sončne Goriške, preizkušen v bojih s fašističnimi režimi, je v dnu srca sovražil okupatorje vseh vrst ter v razgovorih s trpečimi, ki so z njim delili podobno usodo, je trdno veroval v zmago naše revolucije. Dočakal je osvoboditev ter se leta 1945 z drugimi izgnanci vrnil v Maribor, kjer je kljub življenjski jeseni In bolezni v družini krepko prijel za delo pri obnovi domovine. Misel na dva padla sinova " NOB ga je podžigala k delu in graditvi socializma, saj tedaj ni bilo časa, da bi žaloval po svojih najdražjih.
Naš Rudolf se je rodil 6. oktobra 1879 v Sovodnjah ob Soči pri Gorici. Obiskoval je osn, šolo, normalko in gimnazijo v Gorici, učiteljišče pa v Kopru od leta 1894 do 1898. Že kot dijak je spoznaval narodnostno neenakopravnost in socialne krivice tedanjega družbenega reda. Poln upov m volje dc dela je stopil v učiteljski poklic ter pred prvo svetovno vojno služboval v Mimi pri Gorici. Grgarju, Šmartnem v Gor. Brdih in v Bilju. Ob napovedi vojne se je njegova družina s šestimi nedoraslimi otroki preselila iz Bilj v kamniški ckraj. Po prvi svetovni, vojni se je tov. Humar z družino vrnil spet na Primorsko, kjer je na več službenih mestih kot zaveden Slovenec občutil italijanski fašistični teror. V Biljah je obstajal do leta 1927 zadnji slovenski razred. Kmalu nato ga je fašistični režim prestavil v Ostio v provinco Ancono. —
Za usmerjanje kmečke mladine
V skladu s perspektivnim kmetijskim načrtom, ki daje poudarka uvajanju sodobne kmetijske tehnike in le tistim kulturam, ki so biološko primerne v nekem kraju in seveda tudi, Potrebne na tržišču, se je naša zadružna organizacija usmerila v jačanje kooperacij specialnih kmetijskih kultur, Ta prehod od splošne kmetijske proizvodnje na utrjevanje kooperacij za tržno proizvodnjo glavnega pridelka zahteva ne več splošno, temveč specialno znanje iz tehnike proizvodnje glavnih kultur. Zaradi te sprememba v agrarni politiki je bilo potrebno preusmeriti splošne kmetijske šole v specializirane, ki naj usposobijo specialno kvalificirane kmetijske delavce za pridelovanje specialnih rajonskih kultur.
Na pobudo okrajnih zadružnih zvez, Glavne zadružne zve-te Slovenije, društev kmetijskih sigokovnjakov in kmetijskih šol je bila lani izvedena reorganizacija na naših kmetijskih . šolah: ukinjene so bile enoletne splošne kmetijske šole,
namesto njih pa so se osnovale dvoletne specialne kmetijske šole — z namenom, da bi izboljšali kakovost zlasti praktičnega pouka in dali učencem kvalifikacijo.
Tako so se osnovale naslednje specialne kmetijske šole za kvalificirane delavce;
Živinorejsko - poljedelska šola v Poljčanah na Gorenjskem, Živinorejsko - poljedelska ola v Grmu pri Novem mestu, Živinorejsko - sadjarska šola v Šentjurju pri Celju, Živinorejsko - sadjarska šola v Ravnah pri Pivki na Krasu, Poljedelsko - živinorejska šola v Rakičanu pri M. Soboti, Poljedelsko - živinorejska šola v Turnišču pri Ptuju, Hmeljarsko - poljedelska šola v Vrbju pri Žalcu, Sadjarsko - vinarska šola v Ložah pri Ljutomeru, Sadjarsko - živinorejska šola v Radni pri Sevnici. Pripravljajo pa razen tega še ustanovitev Kmetijske šole za mediteranske kulture v Kopru in pa Vinarsko - sadjarsko šolo v Vinomeru pri Metliki.
Pogoj za vpis v naštete šole je dovršena osemletna šola in
Književnik Ivan Potrč je govoril na proslavi 40-letnice ZKJ v Litiji
V	soboto 18. aprila so napolnili člani Društva učiteljev in profesorjev v Litiji ter nastopajoči učenci osnovne šole prostorno dvorano v Litiji, _Mla-dinski pevski zbor osnovne šole Litija je zapel najprej Internacionalo, nato pa je predsednik litijskega Društva tov. Prestor Pozdravil predstavnika občine tov. Ivana Potrča in ostale go-•te.
V	svojem nagovoru je tova-riš'Potrč obudil pred poslušalci težke čase šestojanuarskega re-*lma in kraljevskega nasilja v stari Jugoslaviji. Razložil je,
kako le nastala njegova knjiga Zločin, ki opisuje tragedijo velikih borcev Djure Djakoviča in Nikole Hacimoviča.
Ko so učenci .osnovne šole zapeli še nekaj pesmi in recitirali pesmi Kajuha, Bora in Kosovela, ©o se člani Društva pomenili o nekaterih organizacijskih in strokovnih zadevah:	o delu
v pionirskih organizacijah, o ocenjevanju prosvetnih delavcev in o širjenju Prešernove knjižnice. Po končanem šolskem letu bodo 6'ani Društva učiteljev in profesorjev Litija naredili sindikalni izlet v Istro.
M. Vahen
po šoli delo v kmetijstvu. V šolo se lahko vpišejo tudi tisti, ki so bilj poklicno zaposleni v kmetijskih službah ali so končali dvoletno kmetijsko - gospodarsko šolo — torej vsi, ki imajo naziv polkvalificiranega delavca. Izjemoma se sprejemajo učenci z dovršenimi 6 razredi osnovne šole. Najnižja starost' pri vpisu je 16 let.
Dvoletne 'kmetijske šole dajo naziv kvalificiranega delavca iz stroke, katero je učenec opravljal v času obvezne prakse in po zaključnih izpitih dvoletne šole.
Dvoletne kmetijske šole začno s poukom kot ostale šole 5. septembra. V mesecih od septembra do februarja prejmejo učenci I. letnika osnove iz temeljnih pan oig — teoretično in praktično. V tem času prvega polletja se učenci pripravijo tudi na enoletno pogodbeno praktično delo, ki ga bodo opravljali na izbranih državnih in zadružnih posestvih.
Učenci prvega letnika odidejo na organizirano pogodbeno prakso v času od rnarea prvega letnika do začetka marca drugega letnika (vključno en mesec počitnic). Sledi nadaljevanje rednega pouka na kmetijski šoli za drugi letnik od marca dp konca junija. Ob zaključku dvoletne šole opravijo učenci zaključni izpit za kvalificiranega delavca iz predpisane splošno izobraževalne in kmetijske snovi.
Razen omenjenih novih dvoletnih kmeti iških šol pa imamo v naši republiki še 'štiri specialne šole: Kmetijsko strojno v Mariboru, Vrtnarsko v Medlogu pri Celju, Mlekarsko v drčah pri Kranju in pa Sadjarsko - vinarsko v Svečini pri Mariboru.
Možnost pridobitev za kvalifikacije kmetijskega tehnika je edino v Srednji kmetijski šoli v Mariboru.
Vzdrževal je zveze z domačini na Primor&kem ter branil njihove pravice do slovenske besede, knjige in šole. Njegovi učenci se ga hvaležno spominjajo kot vzglednega in napredno usmerjenega vzgojitelja.
Po tajnih pripravah se mu je spomladi leta 1927 posrečilo ‘z družino pobegniti v Jugoslavijo, da je rešil svojim in sebi življenje. Služboval je v Solčavi, Šmihelu nad Mozirjem in končno še v Starem trgu pri Ložu. kjer je bil po sko-ro 40-letnem službovanju upokojen.
Na vseh službenih mestih se je R. Humar udejstvoval politično in kulturno. Po upokojitvi se je preselili k d užini v-Maribor, kjer so se 'medtem šolali njegovi otroci, v Šmartnem ga štejejo med ustanovitelje Bralnega in pevskega društva “-Nova nada«. Občinski ljudski odbor v Kojskem ga je pred leti počastil z diplomo za požrtvovalno delo v Šmartnem v letih 1902 do 1922 na gospodarskem in kulturnopolitičnem polju. Kot upokojenec v Mariboru se je v stari Jugoslaviji vključil v napredno delavsko gibanje. Sodeloval je pri Kmetsko-delavskem gibanju in podpiral s člani družine njegovo delovanje. V Humarjevem stanovanju na Radvanjski cesti št. 27 so se vršili tajni sestanki, ki so se jih u-deleževali ing. Hermanko, Stane Rozman, prof. L. Novak, Durjava in drugi. Mnogi preganjani komunisti so našli v Humarjevem stanovanju varno zavetje in vsestransko pomoč, zato je bilo razumljivo, da so Nemci Humarjeve leta 1941 med prvimi zaprli in odselili v Srbijo.
Po fašističnem zlomu leta 1945 je Humar opravljal že v Užički Požebi in po vrnitvi tudi v Mariboru važne posle glede repatriacije Slovencev, poverjeništev OF, Socialnega fonda, Rdečega križa 1. dr. — Kjer koli so rabili njegovo sodelovanje pri urejanju in zboljšanju razmer, tovariš Humar ni odrekel. Kljub temu je ostal skromen, prijazen in tovariški, in vendar ponosen, da dela za boljši in pravičnejši družbeni red.
Vse to, kar smo povedali o Humarjev; življenjski poti, je samo kratka brzojavka o njegovem življenju in delu. Mnogo drugih važnih dejstev in izkušenj, ki, si jih je pridobil kot politični, kulturni in šolski delavec na vseh koncih slovenske domovine, hrani jubilant zase ali pa jih izpove samo prijateljem in dobrim znancem. Malo njegovih sošolcev je že živih, naš Rudolf pa še krepko kljubuje podatkom iz svojega rojstnega lista ter hodi duševno čil in vzravnan, kot je bila vsd njegova dosedanja življenjska pot kljub oviram in borbam premišljena. žilava in enosmerna.
K bližajoči se 80-letnio življenja in dela naše iskrene čestitke!	-až-
E M 0 N A
pisalni stroj - domači pro izvod
NAJBOLJŠI
POMOČNIK
VSAKEMU PROSVETNEMU DELAVCU
Lepa in čista pisava. Elastičen udarec. Odporna konstrukcija.
V zvezi z reformo, našega šolstva — z velikim poudarkom praktične tehnične vzgoje — ni čudno, če stojimo tudi na pragu realizacije želja naših kovinarjev in prometnikov, kj si že» dolgo želijo novih šol, ker sedanji provlzoriji niso več kos nalogam, ki se iz dneva, v dan večajo. Gre torej. za gradnjo novih šolskih poslopij za kovinarje, avtomehanike in za voznike-šoferje.
Za gradnjo šol v splošnem in za gradnjo strokovnih šol posebej žrtvuje skupnost ogromne znestke, saj bodo navedene šole veljale z opremo vred blizu 1 milijardo. In prav je tako, ker te investicije se bodo v naslednjih desetletjih bogato obrestovale. Vendar pa moramo biti Pri realizaciji takih velikih in dragih načrtov zelo previdni in temeljito pretehtati vse možnosti, da bi bil vsak Vložen dinar stoodstotno izkoriščen. Iz bližnje preteklosti vemo namreč, da se nam še vedno take gradnje ponesrečijo in da' to, kar na papirju zelo lepo izgleda, v praksi ne ustre. za vedno. Zunanji videz je lahko lep — funkcionalno zgradba ne odgovarja. Tak primer je n. pr. šentviška gimnazija, ki je arhitektonsko monumentalna — vendar ima mnogo napak, od katerih je največja ta, da 'v toplejših mesecih v učilnicah, ki so ves dan Izpostavljene soncu, praktično ni več možen uspešen pouk. Tu ne pomagajo ne zavese, ne odpiranje oken in vrat — učilnice so razbeljene in podobne toplim gredam, od učencev in. predavateljev pa kar teče pot. V letu 1958 je bila taka situacija že v mesecu maju. Ta drastičen primer sem navedel, da prikažem, kako hitro se lahko pogreši, če se ne upoštevajo vse možne eventu-alnosti. Poslopje bi moralo biti obrnjeno točno za 180 stopinj.
Ta primer naj služi v svarilo vsem tistim, ki bodo sodelovali Pri izdelovanju načrtov za navedene šole. Sodelovati bi moralo Pri tem mnogo ljudi, predvsem ljudi iz prakse. Arhitekt projektant bi moral zbrati kar največ podatkov, in sicer od strokovnjakov, kj se praktično udejstvujejo v obratih, za katere naj te šole vzgajajo nove strokovne kadre. Jasno je, da gre pri tem velika beseda tudi Izkušenim šolnikom.
Osnovne šole in gimnazije so enostavnejše, strokovne šole pa zato bolj komplicirane, ker zahtevajo mnogo kabinetov, laboratorijev in moderno opremljenih delavnic. Moderna šola mora učenca razbremeniti raznega nepotrebnega pisarjenja in dolgoveznega teoretiziranja — nuditj mora učencu čimveč nazornega, praktičnega pouka, kajti le tak način t. j. tesna povezava teorije s prakso, je lahko učinkovit, Zat0 ne smemo pozabiti predvideti vse te moderne pripomočke, ki naj učenca približajo že med šolanjem stvarni praksi. Jedro šole naj bo delavnica, v učilnicah naj dohi učenec pojasnila za fizikalna, mehanska in druga dogajanja v delavnici. Učilnica naj torej le kompletira praktično znanje z najnujnejšimi teoretičnimi zakoni,
To navajam zato, da ne bi na te stvari, ki so bistveno važne, pozabili.
Vse trj navedene šole; avto-mehanska, kovinarska in vozniška So s; sorodne po tem, da vzgajajo strokovnjake, ki morajo poznati stroje, izdelovati jih, popravljati jih ali pa vsaj znati upravljat) z njimi. Vse tri šole morajo imeti učilnice, delavnice, laboratorije, kabinete, knjižnice itd.
Menim namreč, da bj bilo zgrešeno, če bi vsaka od navedenih šol gradila za sebe in vsaka posebej svoje delavnice, laboratorije itd. že iz tega razloga, ker bi to mnogo več stalo. Misiiim, da bi morale te šole biti grajene v obliki kombinata s skupno lokacijo. Na skupnem teritoriju torej — čeprav vsaka šola svoje lastno učilniško poslopje (če je potrebno, vendar skupne osnove delavnice, skupne laboratorije z dragocenimi aparati, s skupno kino dvorano za predvajanje tehniških filmov, skup. no knjižnico, skupen internat in skupne telesno vzgojne, športne naprave: telovadnica, bazen itd. Posebej naj bi imela vsaka šola le tiste naprave, laboratorije itd., ki so specifično tesno povezane s kovinsko, avtome-hansko oziroma vozniško — šofersko stroko.
Prednosti take kombinirane šole se ne hi pokazale le v mnogo manjših investicijskih stroških, ampak tudi režijski, obratovalni in vzdrževalni stroški bi bili mnogo manjši.
Je pa drug še važnejši moment: v takem kombinatu bi bili koncentrirani strokovnjaki predavatelji, ki bi se medsebojno izpopolnjevali in tako
Tovariš urednik!
Med pismi uredištvu ste v šesti številk) Vašega lista objavili pismo tovariša L. Šnuderla v katerem pisec vprašuje, kdo so avtorji oddaj radijske šole Ker vprašanje terja odgovor, Vam pošiljamo pojasnilo in prosimo, da sa objavite.
Vsekakor niti mladinska redakcija RTV niti avtorji ne žele, da bi oddaje šle v eter anonimno. Resnici na ljubo je treba povedati, da imena avtorjev niso nobena skrivnost, saj jih — razen v izjemnih primerih — tudi objavimo, bodisi na začetku, bodisi na koncu oddaje.
Ko smo tovarišu Žnuderlu to povedali, je dejal, da ga moti predvsem to, ker imena avtorjev niso objavljena v prilogi »Radio in šola«. Tu pa so težave, ki smo jih dolžni pojasniti. Redakcija radijske šole namreč le z veliko težavo pridobiva avtorje za sodelovanje. Pogosto se zgodi, da avtor, ki je obljubil oddajo, v zadnjem trenutku odkloni sodelovanje ali pa pošlje nesprejemljiv tekst. V takih primerih bi nastalo neljubo opravičevanje, če b; bil) avtorji vnaprej objavljeni in jih zato tudi ne objavljamo. Zato pa — koit rečeno — objavljamo imena atorjev v napovedi oži-rotna v odpovedi oddaje.
lahko nudil) mladini mnogo veg kakor vsak kolektiv zas.\
In kaj šele mladina, kateri bi bile na razpolago res moderno opremljene delavnice, knjižnice )td. in.veliko število strokovnjakov, ki b) lahko prirejali specialna skupna predavanja. Velike važnosti bj biio tud) izvenšolsko udejstvovanje v strokovnih, političnih in kulturnih krožkih, športnih tek-mavanjih itd., prj čemer bi ** mladina izživljala in obenem moralno in politično vzgajala.
Se vprašanje lokacije; taka šola spada v neposredno bližino našega strojnega giganta Titovi zavodi Litostroj. Zelo ugodna je ta lega tudi zaradi neposredne bližine remize oz. garaž m delavnic ljubljanskega avtotranspbrta, Putnikovih garaž in naše največje avtore-montne delavnice »Avtoobno-va«, k) b0 v tem primeru zgradila nove moderne delav«5 niče.
Navedena podjetja bj dajal* šoli impuis in bi obenem imela funkcijo najboljše »zbirke učil«, kamor bj hodili učenci na kratke ekskurzij© ali pa cel° na praktične vaje, posebno kadar bi bilo videti kaj novega, specialnega.
Te moje misli ne pretendirajo biti edino zveličavne, nasprotno, zbuditi hočejo zanimanje za ta problem pri vseh, ki se jih to posredno ali neposredno tiče, predvsem naj pa opozorijo investitorja in projektanta, da b) bil vsak dinar, ki ga skupnost žrtvuje, pravilno naložen.
Dip. tehn. Fakin Doro
Tovariš Žnuderl je svoje pismo končal s stavkom: »Ne bi hotel ničesar očitati, a ta način doslej vzbuja upravičene sum-nje.« Ker iz tega ni jasno, kakšne sumnje ima v mislih tov. Žnuderl, smo ga orosili za pojasnilo. Zvedeli smo, da gr® za domnevo, po kateri jo sodelovanje v radijski šoli privilegij zaključenega kroga sodelavcev, zaradi česar naj bi redakcija skrivala njihova imena.
Sum tovariša Žnuderla je posledica nap-čne informi ranosti-Dejstvo je namreč, da redakciji primanjkuje dobrih sodelavcev, da se pri izpolnitvi letnega programa bori z velikimi težavami, da večkrat zaman moleduje za sodelovanje pri znanih pisateljih ter javnih in kulturnih delavcih in da se mora zaradi pomanjkanja boljših večkrat zadovoljiti s povprečnim) teksti.
Da neostanejo samo pri pojasnjevanju, izkoriščamo tudi to priložnost za vabilo vsem, ki so pripravljeni sodelovati. Okvirni program za prihodnje šolsko leto je pripravljen in vsakdo, ki se zanima za sodelovanje, sl lahko 'izbere temo, o kateri misli, da jo bo lahko primerno obdelal.
Uredništvo mladinskih tri' daj RTV Ljubljana Urednik: Stane Mikuš
Fred nekaj dnevi je praznoval naš neumorni pedagoški in. kulturni delavec in publicist RUDOLF MENCIN svoj 80. rojstni dan.
K visokemu jubileju mu iskreno čestitamo in želimo, da bi nam pri svojem neugnanem snovanju in delu ostal čil in zdrav še dolgo vrsto let.
Pisma uredništvu
Prosvetni delavci, na smrt obsojene vas prosijo!
Pomlad je pred durmi in mladina se veseli lepih dni, ki Jih.bo z Vami in starši preživela v naravi. V primeru s časi pred prvo in med ODema vojnama so se množice ljudi, ki zahajajo v naravo, vec kakor podeseterile. Življenje Je postalo bolj zdravo in ljudje najdejo v naravi lepoto in užitek. K temu so pripomogla tudi prometna sredstva in mnoge res krasne ceste, ki segajo že čez Vršič v samo divjo Trento, v Vrata, v Kamniško Bistrico, v Spodnjo Krmo.
Vaši učenci in dijaki Vas ne prosijo več samo za izlet v Opatijo in na Bled, Danes najdemo dijaške skupine pri Valvazorjevi koči, na bregovih Golice, v Vratih, visoko na Bohinjskih gorah in drugod. Koliko lepega vidi ta mladina in koliko srečnejša je od tiste, ki je v mojih mladih letih šla na majniški izlet še na Rožnik, na Šmarno goro pa je bila že velika tura!
Le eno se še ni izpremenilo: »ljubezen« do cvetic! Ne samo prešerni hribolazci, ampak tudi šolska mladina se vrača z izletov ovenčana s cveticami vseh vrst. Na čelu so jim večkrat njihove učiteljice in profesorice, ki se niso mogle vzdržati in nosijo v rokah šopke cvetic, ki, uvele že na poti. kaj šele v vročih vagonih in avtobusih, pobešajo glavice in čakajo na neizbežno usodo — čez dva, tol dn.) na smetišče. Pota, po katerih je hodila ta, naravo ljubeča mladina in njihovi vodje, je posejana z uvelimi cvetkami, travniki pa so poteptani in oropani, kakor da bi vzcveteli samo za tisti razred in za nikogar drugega.
Ce bi bilo dano cveticam pomladil misliti kakor nam, če bi mogle govoriti in protestirati, tedaj b) prav sedaj, ko se bliža čas njihovega najlepšega življenja, začele trepetati in klicati na pomoč, zavedajoč se, da se bo iz mest, trgov In vasi vsulo na desettisoče, na stotisoče ljudi, ki jih bodo brezobzirno morili.
Morili? Kaj drugega je odtrgana cvetica kakor ubito bitje? Moderna znanost Je postavila člove-
ka na pravo mesto: živo bitje je, ki se je pač po svoji liniji razvijalo. doseglo trenutno neko višino, ki pa v neštetih posebnostm ne dosega drugače razvitih živin bitij, zivaii in rastlin. V globine njihovega bitja smo se že poglobili, do konca pa ga ne razumemo, in smo aolzni, da ga spoštujemo in občudujemo. Tak oonos nas sprosti človeške ošabnosti in nas vsestransko pobrati in poveze z vsemi bitji vesoljstva. Tako so tudi cvetice, ki krase gore in doline, naše lepe sorodnice in prava živa bitja, ki odtrgana umrejo kakor mi, če nas posekajo.
Tista ljubezen do cvetic, ki jih trga je torej v resnici sovraštvo, ker jih ubija in jim jemlje pravico do življenja, za katerega so namenjene!
Naša Slovenija je kljub temu, da smo malone popolnoma zatrli planiške, da na leto pomorimo milijone narcis, da je veliki svišč na mnogih krajih popoinoma izginil, vendarle še pravi naravni vrt v primeri z nekaterimi deželami, kjer so prepozno prepovedali izražati ljubezen do cvetic s trganjem. Zato tujci, ki v vedno večjem številu prihajajo k nam, z začudenjem gledajo s šopki okrašene množice otrok na kolodvorih in utrgane in pohojene cvetice na potih in stezah.
Ker cvetice ne morejo, Vas prosim, da začnete odločilen boj, da prenehamo z vandalizmom na dolinskih in planinskih livadah!
Na vseh konferencah obravnavajmo tudi abstinenco trganja cvetic na šolskih in drugih izletih!
Prvo in glavno sredstvo je zgled voditeljev izleta, ki naj se vzdrže vsakega trganja. Obratno, na izletih na) vabijo mladino, da si posamezne cvetice od blizu ogleda.
Drugo je prepričevanje, Ze pred izletom naj razred sklene, da se bo vsakdo vzdržal trganja. Vsakdo nai se zaveda, da so cvetice občutljiva bitja, ki žive le, če imajo vse pogoje za njim lastno življenje. Mladina ima mehko srce. Razume, če jo spomnimo na usodo utrganega cveta, ki ga bo morala, smrdečega, čez dva, tri
dni vreči iz najlepše kristalne vaze, ker je umrla, kakor bi umri on, otrok, če bi mu odtrgali noge ah odbili glavo. Ker imam tekom neštetih vodstev izkušnje, da so otroci vseh starosti to izvrstne razumeli, vem. da bi prigovarjanje vseh vzgojiteljev imelo P?" poln uspeh! Pomislite! Desettisoče mladih src bi v pravem času, v mladosti privadili spoštovati tuja bitja, čuvati prirodo domovine, privoščiti vsakomur, da bi, Prl-šedšl za njim, tudi lahko užrvai lepoto narave, ki je v Sloveniji tako lepa!
, to sega že v socialistično
jo mladine: misliti na dritse-Nihče nima pravice reči, da : ali one planinske in druge ce zrasle samo zanj! Za vse >dila narava lepoto, za vse je j, za vse je danes čas in proda se naužije lepote narave, je dolžnost nas vseh. da Pti-o naravo, v katero smo prish bisk. tako, kakor smo jo barako se bodo opomogli ih ^a-L tudi opustošenj kraji! Kdor akoi po vojni obiskal nase in druge med vojno teza" >pne kraje, je takoj ugotovit, o se cvetice popolnoma op« e in prečudno okrasile nara-Toda že po dveh, treh 1®“" liubitelii« narave zopet za«?*
Na vas
©e izgovarjate no i C* na rOČCn O*
i as r**- zz-ev *---
en, češ da jim je naročeno, inesejo cvetice z .z.e.a! Tuor je pomoč v prepričevanju->o otrok pravilno tclmacu ieve besede doma. bo popo>-
Ce ne bomo mi, vzgojitelji, prevzgojil! mladine v nove ljudi, no naša domovina med drugim 0SirV” tela tudi v naravi, in najnežnejsa bitja ki se niti z begom niti * glasno prošnjo ne morejo rt®111,, bodo izginila z naših prelepih livad V gorah in dolinah, znnama pa nas bodo obtoževali, da .n™ nismo znali ohrani*) od nekdaj slavljene lepote domovine!
Pavel Kunaver
*
Višja defektološka akademija?
MED KNJIGAMI IN RE Vi JAMI
Social Istični družbeni red po. klanja mnogo pozornosti in skrbi otrokom in mladini, ki je defektna bodisi fizično ali psi. hično, v cilju ,da bi jim s pomočjo njim primerne vzgoje in izobrazbe omogočil osposobi-tev za koristne člane naše družbe, za kar je eden od dokazov zakon o šolstvu, v katerem zavzema-vidno mesto poglavje o specialnih šolah.
Ta skrb je že dala nekaj vidnih sadov, kar je razvidno Iz precej, vendar še nedovoljno razvite mreže ustanov osnovnih šol, oddelkov ter šol za profesionalno izobraževanje za defektne otroke. Uspehi tega dela so že vldmi na nekaterih toriščih gospodarskega področja, kjer že delajo mnogi kvalificirani in polkvalificirani ljudje, ki so dovršili posebne šole. Če teh ne bi bilo. bi pač ostali finančno breme za družbo, obenem se pa ne bi nikdar povzpeli do tega, da bi bili ljudje v polnem pomenu besede, to je, da bi se mogli vključiti v socialistično družbo in razviti v njej vso svojo osebnost.
Po približni cenitvi je v Jugoslaviji okoli 5°/o takih otrok. Sem spadajo: otroci z raznimi telesnimi napakami, n. pr. gluhi, težko naglušni, slepi, težko slabovidni In invalidni otroci; otroci z raznimi psihičnimi pomanjkljivostmi in motnjami, kakor so duševno nerazviti, epileptični, nevropatični. psiho-patični in drugi otro<ri; in otroc z raznimi govornimi motnjami in hibami.
V stari Jugoslaviji so se izobraževali učitelji in vzgojitelji za posebne šole na raznih, največ enoletnih tečajih. Po osvoboditvi jo bil v tej smeri storjen velik korak naprej z ustanovitvijo defektoloških oddelkov pri Višjih pedagoških šolah v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani v letu 1947. Na Višji pedagoški šoli v Beogradu so Izobraževali predmetne učitelje za šole za gluhe, slepe in duševno nerazvite otroke, v Zagrebu za šole za gluhe in duševno nerazvite otroke, a v Ljubljani za šole za gluhe, za duševno nerazvite otroke in za logopatske otroke. V oddelkih za duševno nerazvite otroke so istočasno izobraževali v vseh treh središčih predmetne učitelje in vzgojitelje za invalidne otroke in moralno iztirjeno mladino.
Šolsiko reformno gibanje se odraža v specialnem šolstvu v dveh smereh: a) v ekstenzivni smeri z razširitvijo mreže ustanov, osnovnih šol. šol za profesionalno izobrazbo ter specialnih oddelkov za defektne otroke In v zahtev! po številčnejših učnih kadrih;
b) v intenzivni smeri, ki se kaže y delni izpremembi in izboljšanju- učnih programov In načrtov v skladu s sodobno stvarnostjo In v prizadevanjih po temeljitejši izobrazbi učiteljev teh šol.
Pred II. svetovno vojno so se defektni otroci v Jugoslovaijl usposabljavali največ za ma-nualne delavce ali v najbolj navadnih obrtih. Razvoj industrializacije in uporaba sodobne tehnike pa potiska te obrti na mrtvi tir. Zato so se že in se še morajo tl otroci preorienti-ratj -na industrijske poklice In na poklice, kjer je prišla tehnika že bolj do izraza. Zaradi
tega moramo dati defektnim otrokom znatno višji nivo znanja in više razviti njihove telesne, umske in tehnične sposobnosti in jih vsestransko vzgojiti. Razumljivo je. da to nujno zahteva znatno večje strokovno znanje in širšo kulturo učiteljev specialnih šol, kot so jo imeli doslej.
Da bi ustregla tem zahtevam, sta profesorja-defektologa Višje pedagoške šole v Beogradu Miodrag Matič In Ljubomir Ačimovič izdelala po predhodnih posvetovanjih z vodstvom sindikata učiteljev posebnih šol v FLRJ teze .s katerimi utemeljujeta potrebe p-o ustanovitvi Višjih defektoloških akademij, v katerih bi mogli dobiti bodoči učitelji specialnih šol vse potrebno in praktično znanje.
Študij na tej akademiji bi trajal dve leti. Dostop nanjo bi imeli le diolomirani slušatelji Pedagoških akademij. Višjih Pedagoških šol. Višjih medicinskih
Pokopali smo dobrega tovariša
Res težko je bilo zadnje slovo od naše-ga Avgusta Kraševca, ravnatelja osnovne šole v Smarjeti na Dolenjskem. Pokojni Avgust ni bil le dober učitelj in vzgojitelj, ampak je bil tudi dober tovariš, ki je rad pomagal kadarkoli in komurkoli je bilo to potrebne.
Po rodu je bil Goričan, kjer je hodil v šolo, njegov oče je bil tudi učitelj na slovenski šoli v Gorici. Po končani šoli je bil mobiliziran in je moral leta 1915 na fronto. Kot rezervni oficir in vojak tedanje vojske je obšel razna bojišča. Po razpadu avtro-ogrske monarhije je prišel v, Ljubljano, kjer je bil demobiliziran. Tu je tudi dokončal leta 1920 učiteljišče. in je nastopil učiteljsko službo.
Služboval je v raznih krajih: v Kuželju, v Papežih, v Svetlem potoku, na Trebelnem, v čadražih, v Grahovem, v Selcah pri Splitu, v Lazah pri Novem mestu, v Birčni vasi in nazadnje je bil v Smarjeti.
Začetek narodnoosvobodilne borbe ga je zatekel kot učitelja
Seja okrajnega odbora v Murski Soboti
Okrajni odbor Združenj« učiteljev in profesorjev v Murska Soboti je imel 10. aprila svojo tretjo redno sejo. Še pred sejo so sl vsi člani odbora ogledali lokacijo za spomenik padlim prosvetnim delavcem in se s pripravljalnim odborom dogovorili za osnutek spomenika.
Okrajni odbor Združenja je med drugim razpravljal o osnutkih odlokia in uredb o dodatkih za prosvetne delavce. K tem je dal več pripomb, med drugim:
Kriterij za določitev težkih mest je v osnutku dokaj oster in bi po njem izgubila pravico do dadatkov za težja mesta večina krajev, ki jih zdaj prejemajo. Življenjski pogoji so v nekaterih teh krajih zelo težki, ponekod ni mogoče dobiti pre-hrtane, ni trgovine, zdravniško pomoč pa je treba iskati v oddaljenih krajih. Že zdaj je beg jz teh krajev velik, po taki uredbi pa obstaja bojazen, da bo jeseni večje število nezasedenih mest in celo šol v obrobnih predelih Prekmurja. Prav tako naj bi os teli v vseh vaseh, ki niso gospodarska in kulturna središča, dodatki za stanovanja in kurivo. Po vseh krajih naj zagotovijo učiteljem primerna stanovanja.
Podrobneje so na seji razpravljali še o dvojezičnih šolah. Vzdolž madžarske meje bi bilo 13 takih šol. Letos jeseni bi začeli s takim poukom v pavih razredih. Predsedniki občinskih ljudskih odborov bodo morali nuditi pri tem vso pomoč. Na člane društev učiteljev in profesorjev je v tem smislu ap>eliml tudi načelnik okrajnega sveta za prosveto in kulturo tovariš Barbarič. Pra-
vilno morajo razumeti to stvar predvsem učitelji. Le od njihovega prepričevanja je odvisno, kako jo bodo sprejemali ostali. Za učitelje, ki jim znanje enega ali drugega jezika povzroča težave, bodo organizirali tečaje.
v Lazah pri Novem mestu. Ta kraj je bil na ozemlju, katerega so kontrolirale naše edinice in so ga tudi večkrat napadali sovražniki. Tamošnje šolsko poslopje je bilo kmalu zasedeno, pa je Kraševec nadaljeval s poukom v privatni hiši, seveda z vednostjo naših partizanskih edinic. — S temi edinicami je sodeloval takoj po njihovem prihodu. Tako je imel stike s četo komandirja Milivoja, s četo komandirja Pavijana in s četo komandirja Centa. V začetku leta 1943 je dostavljal našim edinicam sanitarni material, katerega mu je prinašala njegova setra, ki je bila zaposlena na kliniki v Ljubljani. Prve dni septembra leta 1943 pa je stopil kot borec v Levstikov bataljon, v katerem je sodeloval kot borec 2. čete 3. bataljona.
V maju 1944 je bil dedeljen v garnizon VIL korpusa kot nastavnik, kjer je bil do avgusta meseca, ko je odšel v višji oficirski tečaj, ki je bil pri oficirski šoli glavnega štaba NOV in POS. Pozneje je bil v intendantski edinici kot intendant na DVP. Demobiliziran je bil februarja 1946 in je še isto leto nastopil službo učitelja v Gor. Sušicah, nato je služboval v Lazah, Brcni vasi in Smarjeti.
Priljubljen je • bil povsod, saj 'je imel lep odnos do vsakogar; vsi ki smo ga poznali, ga težko pogrešamo.
šol In Višjih šol za socialne
delavce.
Višja defektološka akademija naj bi imela te oddelke:
1.	surdo,pedagoški, kjer bi se izobraževali učitelji in vzgojitelji za gluhe in naglušne otroka;
2.	logopedskl. kjer bi se izobraževali učitelji In vzgoji, telji za otroke z govornimi motnjami in hibami;
3.	tiflopedagoški. kjer bi se izobraževali učitelji in vzgoji, telji slepih in slabovidnih otrok;
4.	oiligofrenopedagoški. kjer bi se izobraževali učitelji In vzgojitelji duševno nerazvitih in društveno neprilagodljivih otrok, in
5.	ortopedagoški za Izobrazbo učiteljev in vzgojiteljev invalidnih otrok.
Trenutno je še neodrejen študij za učitelje In vzgojitelje za vzgojno izprijene otroke In mladino, vendar bo tudi zanje organiziran poseben oddelek na Višji defektološki akademiji, če bodo to dovoljevali zvezni predpisi.
Za vsak oddelek te akademije bi organizirali svoj seminar, a za praktično delo tudi svoje vadnice, bodisi samostojne ali na že delujočih šolah. Študenti bi meli tudi predpisane vaje na nevropsihiatrični, stomatološki, otolarlngološkl In ortopedski klinlkj vseučilišča.
Poleg središča za strokovno Izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev specialnih šol bi bila Visoka defektološka akademija tudi središče za znanstveno raziskovalno delo n« področju specialnih pedagogik.
Diplomirani slušatelji te akademije bi imeli skladno z zveznimi predpisi o opravljanju doktorata tudi možnost pridobiti si ta naslov na enem Izmed prej omenjenih oddelkov Višje defektološke akademije.
Omerza Zdravko
Razstava ilustracij Mladinske knjige
V Jakopičevem paviljonu je bila pretekle dni razstava ilustracij iz knjižnih zbirk Mladinske knjige. Pregleden izbor je dovolj bogat, da lahko presodimo prizadevnost naših umetnikov-ilustratorjev — m založbe. Taka razstava ni vabljiva le za prijatelje lepo opremljene knjige, vabljiva mora biti zlasti za pedagoge, za ljudi, ki se poglabljajo v svet mladih in najmlajših.
Mladinska knjiga je pripravila izbor ilustracij iz vseh svojih knjižnih zbirk, pa tudi iz mladinskega tiska. Pod ilustracijami smo zasledili imena avtorjev, med njimi so tudi letošnji Levstikovi nagrajenci Stefan Planinc, Milan Bizovičar, Nikolaj Omerza in Marlenka Stupica. Toda risbe ostalih niso nič manj prikupne in nikakor ne moremo potegniti črte med letošnjimi nagra-
»Sodobna pedagogika« štev. 1 - 1859
VSEBINA: Ob štiridesetletnici — Ferdo Gestrin, Šola in muzej — Fn, Slovenski pedagog govori avstrijskim pedagogom — Franc Pediček, Umetnost in estetska vzgoja v naši sedanji in bodoči šoli — Ivan Andoljšek, Doslej neznana izdaja »Bukva-ja za šole na kmetiji« — Kaj je s sodobno pedagogiko? — Ob petdesetletnici Janeza Tomšiča (Ivan Andoljšek) — Analiza pregleda otrok-logopatov na vseh osnovnih šolah občine Ljufoljana-Polje — (Zdravko Omerza). Med ocenami in poročili objavlja dr. Stanka Gogale Začetno branje in pisanje (oceno učbenika ~T-vo berilo), Albert Žerjav a poroča o Mirka Zežlja knjigi Preteklost v podobah.
jenci in ostalimi ilustratorji. Prikupna poteza teh ilustracij je razgibana raznolikost, živo občutje za stvarnost ali fantazijo: povečini se je slikar potrudil, da bi se približal otroškemu svetu. Tudi zunanja oprema ustreza vsebini, na priliko pisana ornamentalika pri Kitajskih pravljicah, ali portretna težnja pri Prešernovih poezijah.
Videti je, da so učbeniki tisti, ki jim je bilo odmerjeno premalo skrbi po likovni plati. Dijaku bo na primer ne-prikupna jezikovna vadnica s suhimi in racionalno preračunanimi risbami, kjer je podan goli predmet. S stopnjevanjem znanja smemo pričakovati tudi prikupnejše ilustracije. Ze lo pa so uspele povezave besedila s fotografijami ali umetniškimi reprodukcijami.
; Že bežen pogled na razstavo nam izpričuje skrbnost založbe za mladinsko knjigo. Lepo bi bilo, ko bi nam Mladinska knjiga ob priliki pripravila izbor tovrstnega gradiva od njenih začetkov do zdaj.
»Prosvetna
dokumentacija«
Po razstavi polskega filmskega plakata
V Jakopičevem paviljonu je teden dni gostoval Klub mladih z razstavo poljskega filmskega plakata. Filmska sekcija Kluba mladih je prijetno^ iz-nenadila in posredno načela vprašanje, kakšen naj bi bil filmski plaikat
To je bila druga razstava poljskega planata pri nas, le da je tokrat tematika omejena na filmski žanr. Gre za reklamne ieps.ke, toda tokrat ne udarja / oči komercialna kričavost, ki gledalca bolj zavede, kot pa približa filmu. Čeprav je kvaliteta lepakov dokaj raznolika, je nivo dokaj višji, kot smo ga vajeni. Vsem je skupna preprostost, ki pa

»DOM«
TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT
LJUBLJANA
MESTNI TRG 42
/ '
se priporoča za nakup praktičnih in okrasnih predmetov za dom in gospodinjstvo.
Oglejte si naše bogate zaloge Izdelkov domače in umetne obrti v naših trgovinah CANKARJEVA 6, TITOVA 4, TRG REVOLUCIJE 5, MESTNI TRG 42
je učinkovita, ubrana. 1z barve in risbe gledalec lahko razbere, o kakšnem filmu govori lepak, občuti atmosfero filmskega traku.
Nam je dobrodošla taka razstava, nudi nam obilo gradiva za razmišljanje o domačem filmskem lepaku, ki prepogosto ne zadovoljuje. Ni treba, 'da bi slepo sledili pobudam, zamisliti pa se je treba nad estetsko in funkcionalno vrednostjo, ki jo lahko ima to preprosto propagandno sredstvo. Z nekaj posluha lahko plaka-ter doseže kultivirano reklamo, ob kateri se bo oko mimoidočega rado pomud!lo.
Don Kihot
Miguel de Cervantes Saavedra: Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče. Izbral, prevedel In z opombami opremil Nikolaj Košir. Ilustracije: Pirnat, Dorč, Daumier, Goya. Knjižnica Kondor. Založba Mladinska knjiga.
Za šolsko mladino prirejena izdaja slavnega svetovnega romana naj bi šolarja pripravila do tega, da bi kasneje ob prebiranju celotnega Don Kihota laže izluščil polno estetsko doživetje te umetnine. Zamisel skrajšanih izdaj pri nas ni nova. Spomnimo se Sovretovega prizadevanja, da bi homer-ški liki navdušili mlade bralce, da bi kasneje posegali po Ilijadi in Odiseji. Takšne prirejene izdaje, namenjene mladini, so le uvodni akord za polnokrvno dojemanje neokrnjene umetnine.
Ob koncu knjige je pregleden življenjepis Cervantesa in nekaj misli o Don Kihotu. Tam najdemo tudi pregledno razlago ilustracij.
Bilten Zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj. Štev. 1-1959.
Bilten prinaša informacije s po-dročj a šolstva in prosvete doma im v svetu, redni bibliografski pregled naj novejših domačih pedagoških knjig in člankov ter analitične ocene knjig in člankov iz naše in tuje pedagoške literature.
Kot dodatek prinaša vsaka številka Biltena /bibliografijo knjig in člankov o strokovnem šolstvu v tujini, s katerimi razpolaga knjižnica Zavoda,
»Prosvetna dokumentacija« izhaja šestkrat letno, urejuje jo uredniški odbor — odgovorni urednik Zojica Levi. Naslov uredništva: — Beograd, Moše Pijada 12-IV, pošt. fah 246. Letna naročnina 1000 dinarjev.
Nove knjige
Hudales Beta: Nauk o človeku za 7. razred osnovnih šol. Državna založba Slovenije. Ljubljana. 1959, 172 str. Vsebuje tudi kratko higieno, pregled glavnih nalezljivih bolezni, poleg tega pa za vsakega učenca in učitelja zelo koristen dodatek o zdravstveni službi v novi Jugoslaviji. (Cena 150 din) Lavrenčič Ivan: Domače razvedrilo. Priročnik za vzgojitelje in učitelje. Državna založba Slovenije. Ljubljana. 1959 78 str. V knjigi so zbrane najrazličnejše igre od preštevank, preko družabnih iger, kazni, veselih iger z zavezanimi očmi, ročnega dela. iger na prostem. iger v sobi, do iger s petjem. (Cena 350 din.)
Jevtovifc Miroljub; Zgodbe o Titu. Državna založba Slovenije.
Ljubljana. 1950.	19B str. Knjiga
zgodb iz življenja maršala Tita je izšla ob 40-letnici ustanovitve Zveze komunistov Jugoslavije in je namenjena zlasti mladini.
Omerza Zdravko:	Logopedija.
Državna založba Slovenije. Ljubljana. 1959. 185 str. Prepotrebni priročnik je namenjen logopedom in učiteljem. Prinaša mnogo pripomočkov in načinov obravnave raznih govornici motenj in hib, poleg tega pa še praktične napotke za organizacijo logopedskih oddelkov.
Petauer Leopold: Zgodovina za gimnazije. I. Mladinska knjiga. Ljubljana. 1959 ,	295 str. Knjig«
vsebuje kratek uvod, ki naj seznani učence z nalogami in pojmovanjem zgodovine v sedanjosti in preteklosti, potem pa pregled zgodovine do 11, stoletja. Učbenik je lepo ilustriran in dopolnjen z vrsto zgodovinskih zemljevidov. (Cena 350 din.)
E. Te
Tri številke Jezika in slovstva
Jezik in slovstvo izdaja četrto leto Slavistično društvo. Medtem ko z zanimanjem pričakujemo sedmo, to je predzadnjo številko letošnjega letnika, si na kratko oglejmo zadnje tri številke. Poleg jezikovnih in literarnozgodovinskih sestavkov prinaša vsaka številka ocene in poročila. Čeprav bo Jezik in slovstvo posebno dobrodošel slavistu, bo ta revija koristna vsakomur, ki ga zanimajo domača literarnozgodovinska vprašanja ter slovenski jezik.
Ce prelistamo zadnje tri številke (4., 5.. 6.). naberemo marsikaj, kar se da s pridom uporabiti v primerni obliki* tudi v šolskih klopeh, kar nas napelje na razmišljanje in da nove pobude, pa tudi marsikaj novega, doslej nepoznanega odkrijemo. Vsebina je podana v razumljivi, pregledni obliki, tako da je revija dostopna širokemu krogu.
Med jezikovnimi prispevki je razveseljiv sestavek Tineta Logarja »Iz priprav za lingvistični atlas«. Kot že naslov pove, obeta Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani lingvistični atlas slovenskega jezika, ki ga je imel v načrtu že pokojni profesor Ramovž. Avtor je napovedal nekatere zanimive novosti o dialektoloških mejah. Dr. Bajec je prispeval tehten sestavek o »Predlogu in preponi za«. Jože Toporišič je načel problem »Ritma v prozi«. To tehtno poglavje metrike še ni našlo večjega zaključenega sestavka v naši periodiki, zato smemo upati, da so pričujoča razmišljanja uvodni akord pri reševanju problema ritma v prozi pri nas. Predav a teli u bo d obrodošel prispevek Božene Orožnove »Protestantska književnost *v srednji šoli«. Manj poznano osebnost v slovenski literaturi je predstavil Lino Legiša v »Prezrtem feljtonistu Poklukarju«. Edo Roblek obravnava že obravnavano temo o vplivu ruskih pesnikov na Murna - Aleksandrova. Med ocenami sta posebno zanimivi Mahničeva in Berčičeva. Joža Mahnič je ocenil drugo knjigo Kraigherjevega Cankarja: opombe k taki biografiji pomenijo rv^enevok k biografski jasnosti našega naj večjega pisatelja. Branko B*”"*-1 ^ nanizal nezgodovinske interpretacije i* Trubarjevega življenja, kakršnega je podala Mimi Malenškova v »Plamenici«.
Pogled na nekatere sestavke daje sliko prizadevne revije s pestro vsebino, ki ie kvalitetna in uporabna.
ph
Tur
NOVE KNJIGE
V	aprilu je izšla 27. knjiga Kondorja: Oscar Wilde:
PRAVLJICE. Broš. 130 din, ppl 300 din.
V	maju izide 28. knjiga Kondorja: Ernest Hemingway:
STAREC IN MORJE, broš. 130 din, ppl 300 din.
(Knjige po zgoraj označenih cenah dobijo samo oni, ki so naročili zbirke za vse leto.)
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Tomšičeva 2.
					
Državna
založba
m
A
Tečaji tujih jezikov
Oglas
Centralni odbor Združenja učiteljev in profesorjev Jugoslavije in Društvo za tuje jezike prirejata tečaje sa tuje jezike:
1.	za ruski in francoski jezik — od 5. do 30. julija 1959
2.	za angleški in nemški jezik — od 31. julija do 23. avgusta 1959.
Tečaji bodo v SPLITU, udeleženci tečajev bodo stanovali v Internatu učiteljišča — Ulica Sinjskih žrtava 6.
Teh tečajev se lahko udeležijo naši člani s fakultetno izobrazbo ali končanim študijem na Višji pedagoški šoli, ki dobro obvladajo tuj jezik.
Stroške za organizacijo tečaja in za predavatelje bo poravnal sekretariat Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo.
Udeleženci tečajev plačajo sami hrano in stanovanje. Cena za dnevni penzion znaša 550 din za osebo (prenočevanje v sobah s po 5 do 8 posteljami, trije obroki hrane dnevno in turistična taksa).
Prijave pošljite do 15, maja 1959 na naslov: KOMISIJA UDRUŽENJA PROSVETNIH RADNIKA JUGOSLAVIJE ZA VEZE SA INOSTRANSTVOM - BEOGRAD, KRALJA MI-LUTINA 66, poštni fah 310.
Ker je število udeležencev za tečaje < "jeno, naj se za-(Btesesirani prosvetni delavci javijo p: 'F5 .no.
.publiški odbor
Ob 10. obletnici prve diplome VPS v Ljubljani vabimo vse slušatelje na snidenje dne 27. junija 1959, ob 17. uri popoldne v hotelu »Belevue«.
Svoj ali skupni naslov javite
do 1. junija 1959 Kavčič Ranki, Ljubljana, Cesta na Rožnik 37. Tovariški pozdravi
Oglas
Orosvetni delavec
Izdaja:	Združenje učite-
ljev. profesorjev, učiteljev In profesorjev strokovnih Sol, vzgojiteljev In učiteljev specialnih šol Slovenile — Izhaja štirinajstdnevno - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Nazorjeva 1 — Telefon J2-284 — Letna naročnina 30« dinarjev — Številka čekovnega rač. 699-79/3-140 — Rokopisov ne vračamo -Tiska CV .Slovenski onro* sevalec«
Učiteljem osnovne šole Dramlje pri Šentjurju v šolskem letu 1945-46:
Ob dnevu prosvet. delavcev v Celju smo se nekateri menili, da bi se sestali po dolgih letih v svojem nekdanjem službenem mestu. Prosim vse, posebno pa še tedanjo upraviteljico Zofko In kolega Ivana MILANEŽA, da mj pošljeta svoje naslove. Zbrali bi se v Šentjurju na mojem domu, od koder bi se odpeljali z vozom v Dramlje. Sestanek bi bi] predvidoma v juliju 1959.
Moj naslov je:
Rudolf DOBOVISEK, učitelj Rogaška Slatina.
Slovenije
v Ljubljani
čestita vsem prosvetnim delavcem ob 1. maju in obenem sporoča, da so izšle naslednje knjige:
SOLA — OTROKOV DRUGI DOM...................din 500.—
Dr. M. Bergant: POIZKUSI REFORME ŠOLSTVA . din 570.— Ivan Lavrenčič: DOMAČE RAZVEDRILO..........din 350.—
ftiiiniiiiiniiiifliiiiiiiiDiiuimiinmina