SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXVI. (20)
No. (štev.) 19
Aktualnost slovenskega j programa
(Ob 13-letnici programa Slovenske krščanske demokracije)
Program, ;ki ga je leta 1954 objavila Slovenska ljudska stranka, je dobil v slovenski javnosti ime „slovenski program“ in to predvsem zato, ker je v njem postavljena zahteva po suvereni slovenski državi in potreba povezave te države z ostalimi suverenimi državami na slovanskem jugu v zvezo držav ali konfederacijo, in pa tudi zato, ker je ves prežet .s skrbjo za srečnejšo prihodnjost slovenskega naroda.
Ta program je v zadnjem ,času nepričakovano dobil več priznanj s strani oseb, ki so preje zagovarjale popolnoma nasprotno stališče kot ga zagovarja slovenski program. Tako je npr. znani komunistični ideolog Milovan Djilas dal kmalu po izpustu iz zapora listu „The Washington Post“ izjavo, v kateri pravi, da je naravno, da skušajo Slovenci, Hrvati in Macedonci utrditi svojo neodvisnost in zato je bodočnost Jugoslavije samo v konfederaciji. Podobna izjava pa je prišla iz čisto 'drugega brega. Ustaški ideolog dr. Ante Bonifačič je v buenosaireškem „Clarinu“ dne 9. aprila t. 1. dal izjavo, v kateri pripušča konfederacijsko rešitev. Podobno stališče zastopajo močne macedonske politične skupine. Tudi izjave nekaterih vodilnih članov slovenskega državnega gibanja govore v prid konfedera-tivne rešitve.
Vidimo torej, da je dobil slovenski program oporo in soglasje celo tam, kjer tega ni pričakoval. Ko je bil slovenski program v letu 1954 objavljen, je bil deležen napadov in sumničenj z več strani. Nekaterim je bil ipreveč slovenski in premalo jugoslovanski, drugim pa nasprotno. Danes — po trinajstih letih — so se te skrajnosti skrhale, strasti polegle in na vseh straneh zmaguje tista ideja, iki jo je in jo še zagovarja slovenska krščanska demokracija-
Mislimo, da je prav, da ob tej priložnosti ponovimo in zlasti mlajši rod seznanimo z nekaterimi načelnimi stališči slovenskega programa.
Program je postavil na prvo mesto vprašanje slovenskega naroda in slovenske države. Glede slovenskega narodnega občestva je že tedaj postavil načelo, ki ga danes sprejema vsa slovenska javnost, da so člani slovenskega naroda tudi slovenske narodne manjšine in tudi slovenski izseljenci-
Glede 'slovenske države pa je program postavil naslednjo zgodovinsko formulacijo: „Slovenski narod ima po naravnem pravu pravico do svoje države, da sam ureja svoje življenje, da stopa v državne zveze ter sodeluje v družini svobodnih narodov. SLS stremi in dela, da bi slovenski narod uveljavil to svojo pravico in se ves združil .v slovenski državi.“
Ta člen je dopolnjen s členom o. državnih zvezah, v katerem je rečeno, da „svetovne in evropske razmere ukazujejo tesnejšo povezanost narodov in držav za skupno obrambo miru, za pospeševanje kulturne rasti in razvoj gospodarstva- SLS smatra, da je svobodna povezanost držav na slovanskem jugu najnaravnejša in najboljša. Narod sam pa odloči s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem vprašanje vstopa Slovenije v vsaiko zvezo držav“ (to je v konfederacijo).
Ko govori program o zvezi držav ali konfederaciji, ima v mislih popolnoma suvereno državno telo in ne take „države“ ali province ali dežele, iz katerih so sestavljene zvezne države ali federacije. Med' obema oblikama je namreč ogromna in bistvena razlika. V konfederaciji ohrani vsaka država-članica vse tiste suverene pravice (zlasti pravico do odcepa), katerih ni s pogodbo prostovoljno in izrecno prenesla v pristojnost skupnega upravljanja. Od medsebojnega dogovora je torej odvisno, ali so in v koliko so iskupne zadeve, npr. vojska, zunanja politika, denar, carine itd-
Razlogi, zaradi katerih je slovenska krščanska demokracija predlagala kon-
BSLOVENIA LIBRE)
MIHAJLO MIHAJLOV O POTVORBI SVOJIH
ČLANKOV
Mihajlo Mihajlov znova opozarja: svetovno javnost na diktatorski komunistični režim v Jugoslaviji, že zadnji proces proti njemu je pravnike v demokratskem svetu prepričal, da je bila ta razprava, na kateri je ibil Mihajlov obsojen, pravni monstrum. Sodišče v Beogradu ga je obsodilo na 4 leta jn pol zapora za delikte, ki jih je storil že pred prejšnjim procesom v Zadru, na katerem je dobil eno leto zapora. In za vse tiste prestopke je drž. tožilec dobro vedel in ni smatral, da bi bili kaznivi, ker drugače bi jih bil uporabil že pri prvem procesu proti njemu.
Te dni je ameriška revija The New Leader objavila obrambo, ki jo je Mihajlov pripravljal za svoj iprvi proces. Mihajlov izjavlja, da je državni tožilec
namerno nekatere stvari v njegovi o-brambi potvoril, -samo ¡dia je lahko dvignil obtožbo. Tudi ni upošteval navedb Mihajlova, da je Jugoslavija v desetih letih bolj napredovala, kakor pa „ostale socialistične države“, pustil je pa nespremenjeno trditev Mihajlova, „da je trdno prepričan, da pri svobodnih volitvah, če bi bile v Jugoslaviji, komunistična partija ne bi dobila glasov niti svojih članov“. Ta trditev je bila po njegovem mnenju odločilna za njegovo obsodbo. Končno Mihajlov v članku, ki ga sedaj objavlja navedena ameriška revija, zatrjuje, „da njegov primer dokazuje, da ne more obstojati svoboda idej, če ni politične svobode in da je nemogoče sožitje med, edinim organiziranim družbenim aparatom in izpovedovanjem različnih idej“.
I Z
TEDNA
Letalski napadi na bolivijske gverilce
Bblivijanske oborožene sile so začele s ipojačanim pritiskom na gverilce zlasti na področju Monteaguidlo. Na gverilska oporišča so vojaška letala odvrgla velike količine eksplozivnih in za-žigalnih bomb.- Letalskemu bormbardi-ranju je prisostvoval predsednik republike gral. Barrientos s helikopterjem. Predsednik republike je izjavil, da je med vodilnimi gverilci večina inozemcev
Verjetno temelji ta izjava na izpovedih Francoza Julesa Regisa Débraya, ki so ga pred tedni ujele bolivijske vojaške oblasti ter ga še vedno zaslišujejo. Pri zasliševanju so navzoči tudi .ameriški zasliševalni častniki, izvežbani tudi v gverilskem vojskovanju.
V Bolivijo je pred dnevi prišla iz
Pariza Debrayeva mati. Listi so pisali, da misli prositi za sprejem pri zunanjem ministru in pri predsedniku gralu Barrientcsu, da ne bi njenega sina ob-' sodili na smrt. Baje misli Debrayeva prositi za posredovanje za svojega sina-partizana tudi vplivne osebnosti v Franciji in celo na papeža se misli obrniti. Na vse te govorice je predsednik gral Barrientos odgovoril, da bo sodišče sodilo tako, kakor zasluži vsakdo, ki ubija Bolivijance in ne bo imelo usmiljenja z nobenim, četudi se piše Debray.
Med tem so ¡pa komunistični 'gverilci pripravili zasedo vojaškim oddelkom na novem področju Nancahuazu. Več vojakov s častnikom je bilo ubitih. Komunisti so pa imeli še več žrtev.
Srditi boji v Vietnamu
'Zadnje dni se bijejo na raznih bojiščih v Vietnamu krvavi boji. Komunisti so vrgli na bojišče sveže moči. Pri napalih na utrjene ameriške postojanke so uporabljali tudi raketno orožje ter minometalce. Podpiralo jih je močno tudi topništvo. Zlasti so komunisti poskušali izsiliti zmago nad Ame-rikanci v severozahodnih delih južnega Vietnama.
Istočasno s pojačano aktivnostjo' na bojiščih so komunisti poslali v akcijo tudi svoje gverilce. Ti so 10 km severno od Sajgona pognali v zrak veliko zalogo ameriškega streliva.
Predsednik južnovietnamske vlade
Ky je izjavil, da bo ZDA naprosil še za večje kontingente vojske. Ameri-! kanci so tudi zadnje dni nadaljevali z j letalskimi napadi, s katerimi so povzročili severnim Vietnamcem veliko materialno škodo na industrijskih in vojaških napravah. Zlasti v Hayfongu, kjer so poruišiili dve električni centrali, v letalski bazi Kien An pa oporišče j sovjetskih Migov.
1 Sovjeti v Moskvi iso z ozirom na po-jačan ameriški vojaški pritisk na Severne Vietnamce zagrozili, da bodo povečali zalaganje severnega Vietnama z vsemi vrstami orožja. To ne ibo nič novega, ker so to delali že sedaj.
Papež Pavel VI. bo na petdesetletnico prikazovanja Fatimske Matere božje revnim pastirčkom dne 13. maja romal v Fatimo, kjer ¡bo „goreče molil za mir“. V soboto, 6. maja, je sprejel v baziliki sv. Petra okoli 3.000 filmskih igralcev in igralk, režiserjev ter filmskih operaterjev, kakor tudi časnikarjev in pisateljev. V razgovoru z njimi je poudarjal, da s svojim delom ne sme jo zastrupljati in moralno kvariti, ljudstva, kajti nobena korist ne sme biti nad resnično blaginjo ljudstva. — Istega dne je papež sprejel tudi nove vojaške funkcionarje NATO ter jim poudarjal, da „brez moralnih načel ni mogoče doseči (pravičnosti in miru med narodi“.
Uruguayskia vlada ne ¡dovoli, da ¡bi smelo v tej državi zasedati „sodišče“ komunističnih osebnosti, ki naj bi sodilo ameriškega predsednika Johnsona zaradi „ameriškega napada na Vietnam“. Tako odločitev je vlada zavzela zaradi odgovora rektorja univerze v Montevideu prof. Ruaselu, da omenjeno sodišče lahko dobi prostore na omenjeni univerzi. Med člani komunističnega sodišča je tudi ¡Titov življenjepise« Vladimir Dedijer, ki mu je naivni zahodni svet pred leti po nepotrebnem delal veliko reklamo.
Predsednika Brazila in Paraguaya,
maršal Costa e Silva in gral. Stroesse-ner sta se prejšnji teden sestala v brazilskem mestu Uberaba ter Se dogovorila glede javnih del, ki naj bi jih obe državi izvajali za iše boljšo medsebojno povezavo in zaradi izkoriščanja vodnih sil za pridobivanje električne energije.
V Čilu so Ikarabinerji prijeli znanega bolivijskega levičarja Juana Lechina na poti z avtomobilom proti mestu Arica, kjer se je hotel tajno vrniti v Bolivijo. Potoval je s ponarejenim argentinskim potnim listom. Karabinjerjem je povedal, da mu ga je preskrbel argentinski
BUENOS AIRES XI. maja 1967
V TEDEN
(prijatelj ter da je v Čile prišel z njim 30. aprila. Karabinerji so ga zaprli, Lechin je pa zaprosil ,čiis.ke oblasti za politični azil, ki mu ga pa čilska vlada ni dala- Sporočila mu je, da mora v 45 dneh zapustiti ¡Čile.
Dominikanska opoziciionalna revolu cionarna demokratska stranka je zaradi bombnega atentata na tri opozicio-nalne prvake pozvala svoje senatorje in poslance na bojkot dela v parlamentu.
Ameriški predsednik Johnson je poklical na razgovor svojega veleposlanika v Buenos Airesu Edvarda Martina. Listi poročajo, da mu misli ponuditi državno podtajništvo za medameriške zadeve, položaj, ki ga sedaj zavzema Lincoln Gordon, ki ga bo tpa zapustil 30. junija- Za novega ameriškega veleposlanika v Argentini bo verjetno imenovan Sol M. Linowitz, sed. ameriški veleposlanik pri Organizaciji ameriških držav.
Kubanska kom. stranka je znova poudarila, da je njen namen ustvariti „več Vietnamov v Latinski Ameriki“, ker da se bo šele potem moglo razviti pravo gverilsko vojskovanje na ameriški pol obli.
V New Yorku je prenehal izhajati zaradi finančnih težav tretji najuglednejši ameriški večernik World Journal Tribune. Službo je izgubilo 2.500 uslužbencev.
Vojačka vlada v Grčiji je razpustila vse mladinske organizacije političnih strank. Notr. minister je napovedal, da bo na mestu ustreljen vsakdo, ki bi raznašal komunistične letake. Vlada je od stavila vse župane v notranjosti države, ki povsem ne soglašajo s programom sedanje vlade.
Amerikanci so poslali na Luno 390 kilogramov težko vesoljsko ladjo Orbi-ter IV s fotografskimi aparati za slikanje površine Lune. Ladja je pričela krožiti okrog Lune v višini 6.000 km.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Predsednik republike gral. Onganiaj ferenco o zadnji papeški okrožnici. Med
S6 je po. pet d ne ¡vnem obisku severo-j tem časom so neznani teroristi vrgli
Nova,gonja Maovcev proti predsedniku Liu Šao čiu
„Ljudski dnevnik“, uradno glasilo kitajske komunistične vlade, v daljšem članku obnavlja gonjo proti predsedniku republike Liu šao ičiju. Očita mu, da pripravlja zaroto proti Mao Ce Tun-gu, ter da se hoče polastiti kitajske komunistične partije, vlade ter da hoče zavladati tudi nad oboroženimi silami-Istočasno list objavlja napade tudi na
druge vidne kitajske komuniste, ki ne odobravajo krvavega divjanja Maove 'komunistične mladine po Kitajski.
Isti list v drugem članku poziva komunistično mladino, naj se neha pobijati med seboj, ter da naj raje strnjeno nastopi proti predsedniku republike Liu šao Šiju in vsem tistim, ki so z njim.
federativno rešitev, so podobni razlogom, ki jih sedaj navajajo tudi tisti zagovorniki konfederacije, ki so jo do-sedaj odklanjali. Slovenski narod hoče živeti svoje neodvisno kulturno in go- | spodarsko; življenje, hoče jezikovno enakopravnost, odklanja gospodarsko izkoriščanje. Vse to ipa je mogoče doseči samo, ako je slovenska domovina politično neodvisna.
Postavlja se vprašanje, kako doseči to politično in s tem tudi kulturno in j gospodarsko neodvisnost, ne da ¡bi pre- ! drzno in neodgovorno tvegali obstoj slovenske domovine in zlasti njenih sedanjih meja. Kako vskladiti težnjo po samobitnosti t. j. po slovenski državi s težnjo za njen varen obstoj ter kulturni in gospodarski razvoj ? To je — po mnenju slovenske krščanske demo- j kracije — mogoče doseči le s konfe- j Ideracijo t. j. s pogodbeno zvezo suverenih držav v neko skupnost. Konfederacija predstavlja namreč na zunaj eno ' državno celoto, čeprav je v resnici se- i stavljena iz več držav. Ker torej predstavlja na zunaj neko enoto, ne hi sprememba iz sedanje federativne (vsaj na
papirju) v konfederativno obliko pomenila razbitje Jugoslavije in ne bi postavljala v nevarnosti slovenskih in tudi drugih meja. Da na to razbitje j nekateri sosedi željno čakajo, je za poznavalce razmer več kot jasno. Po nedavnih uradnih italijanskih izjavah še vedno obstaja zahteva po slovenskih in hrvatskih pokrajinah. Vsaka nepremišljena politična poteza lahko napravi slovenstvu nepopravljivo škodo.
Ugovor zoper konfederacijo je ta, da nimamo danes nikjer take meddržavne oblike in da so se vse konfederacije v zgodovini ali razbile ali spremenile v federacije ali \ celo v centralistične države. Na to moremo reči samo to: mi, ki gledamo danes v izseljenstvu žalostne razmere doma, smatramo ¡danes to obliko za primerno za rešitev slovenskega vprašanja. Odločal pa bo o tem slovenski narod v svobodnih volitvah. Naše dlelo zunaj pa je predvsem v tem, da pomagamo po vseh svojih močeh ustvariti take razmere, da bo slovenski narod kmalu lahko svobodno odločal o svoji usodi.
Rudolf Smersu
vzhodnim argentinskim provincam v nedelji 7. maja vrnil v Buenos Aires. S tem obiskom je bilo zaključeno organiziranje odborov guvernerjev skupine tistih provinc, ki imajo zaradi teritorialnega položaja približno enake potrebe glede splošnega izboljšanja sedanjega gospodarskega stanja.
Zunanji minister dr. Nicanor Costa
Mendez je idal pariškemu listu Le Monde izjavo, v kateri pravi, da je Argentina zaskrbljena zaradi gverilske vojne v Boliviji ter da je ta država Argentino prosila za pomoč. Dalje je omenjeni franc, list zapisal, da je argent. zun. minister dejal, dia v Evropi sedanjim gverilskim pojavom v Latinski Ameriki posvečajo premalo pozornosti, da je Argentina sedaj bolj navezana na Evropo kot celoto in ne več samo na Francijo in Anglijo, kakor pa na ZDA. Da je dalje Argentina prodala več svojega blaga kom. Kitajski kot pa ZDA- Zun. minister je že prejšnjo nedeljo zvečer dal izjavo, v kateri je popravil trditve dopisnika omenjenega pariškega lista, zlasti, kar se tiče odstavka, ki se nanaša na ZDA. V izjavi dr. Nicanor Co-
škofijo dve zažigalni bombi, nato pa
zbežali- Odvrgli so samo nekaj letakov z napisi: : „Hočemo, rimsko katoliško apostolsko cerkev“, „Smrt judovsko-krščansko-marksistični integraciji“. Pavel VI. izdajalec“, „Podesta boljševik“. „Za domovino“.
Kongres Glavne delavske konfedera cije — CGT, ki je bil napovedan za 2?. in 29. maj, je preložen na poznejši čas. Vlada namreč zahteva, da morajo biti delegati za kongres določeni tako kot predvidevajo pravila; z izvolitvijo, ne pa z imenovanjem.
Direkcijo za sanitetno arhitekturo v vladi province Buenos Aires so ukinili-Od dosedanjih 500 uradnikov ¡bodo obdržali samo tiste, ki jih bodo lahko uporabili na drugih mestih. Do ukinitve omenjene direkcije je prišlo v izvajanju akcije za sprostitev in racionalizacijo državne uprave. V tej zvezi so listi objavili, da je v centralni upravi 170.000 uslužbencev, Ori se s številom uslužbencev v 121 občinah v provinci zviša na 212.000, kar pomeni, da je doslej v tej provinci prihajal 1 uradnik na vsakih 33 ljudi.
Cene življenjskih potrebščin so se v
sta Mendez zatrjuje, da je Argentina
tesno povezana z ameriškimi državami, let°snjem letu zvišale za 6,6% da jo s temi državami, zlasti pa s Se-
Garcia Eloro, demonstrant med mašo
verno Ameriko, vežejo prijateljske in dne 1- maja v 'buenosaireški katedrali, druge pogodbe,’da so med ZDA in Ar- kjer je hotel prebrati politično izjavo, gentino prijateljski odnosi, kar prihaja ie P°. izjavi zvezne policije soudeležen do izraza na vseh mednarodnih sreča- pri zadnjih terorističnih napalih v Bs. njih in. je ¡bilo vidno' to tudi na zadnjem Airesu, sestanku predsednikov ameriških držav
v mestu Punta del Este.
Biv. ameriški podpredsednik v Eisen-howerjevi vladi Rihard Nixon je prišel v torek 9. maja zvečer na obisk tudi v Argentino.
V sredo 10. maja je imel razgovore
Vseslovensko romanje
V LUJAN 14. MAJA
Spored:
Od zgodnjih jutranjih ur ¡bo spove-z zunanjim ministrom dr. Nicanorjem dovalo več slovenskih duhovnikov. Costom Mendezom ter ministrom za Ob 10 romarska sv. maša za vse Slo-gospodarsstvo dr. Kriegerjem Vaser.o vence v Argentini. Imel jo bo g. di-ter jd bil z njima zelo zadovoljen. V če- rektor msgr. Anton Orehar. trtek opoldne je Nixona sprejel pred Ob 14 začetek popoldanskih pobož-
sednik republike gral. Ongania.
nosti: 'Petje, pridiga g. Janeza Jere-
Msgr. Podesta, škof v mestu Avella- tine CM, procesija, pete litanije Mate-> neda, je imel 6. maja časnikarsko kon- j re božje in ¡blagoslov z Najsvetejšim.
ČESTITK,E OB BLAGOSLOVITVI
SLOVENSKE MIŠE
Ten. gral. Juan Carlos Ongania, predsednik republike
Po direktorju ceremoniala predsedništva vlade sporoča, da obžaluje, ker pri blagoslovitvi Slovenske 'hiše ne more biti navzoč zaradi odsotnosti, pošilja pozdrav in želi uspeh.
Polkovnik Eugenio Francisco Schettini, župan argent. prestolnice, Buenos Aires
Zaradi zadržanosti na drugem mestu se blagoslovitve Sloven ske hiše ne more osebno udeležiti, se pa slavnosti pridružuje in ji želi uspeh.
Dr. Miha Krek, predsednik NO za Slovenijo
Ko odpirate vrata v novo Slovensko hišo v Buenos Airesu, Vam in vsem sodelavcem iskreno častitam k velikemu uspehu in iz vsega srca želim, da bi v novem domu lepo rastla in se razcvitala slovenska sreča v božjo čast in slavo.
V	minulih dvajsetih letih ste novi slovenski naseljenci v Argentini z združenimi močmi, v enotnost usmerjenimi napori, ustvarili versko-Zcerkveno, kulturno-prosvetno in splošno-demokrati.čno središče, ki je edinstveno v našem razvoju in narodnem življenju. Najmočnejša, najdelavnejša, zato -najvažnejša naselbina slovenske ideološke emigracije je to: v premnogih ozirih njeno vodilno središče-
Tako ste namenili, da naj Slovenska hiša daje streho in ognjišče tej skupnosti slovenskih izseljencev, ki poleg težkega truda za vsakdanji kruh, dajejo del svojega delovnega dne za obstanek in napredek Slovenije v svetu in za slovensko svobodo pod Bogom-
Slovenska ljubezen do Boga in njegovega kraljestva med nami je hišo gradila, kot je ustvarila že prej deset drugih domov po širni Argentini. Naj bo neusahljiv vir koristnih pobud in blagoslovljenega dela, ki bo po telesu slovenske skupnosti gnalo vedno svežo kri nove rasti iz vseh celic in edinic, ki se bodq naselile pod' to streho.
Prisrčne pozdrave vsem, ki praznujete blagoslovitev. Bog daj srečo! Vaš Miha Krek.
Ignacij Kunstelj, igeneralni direktor slovenskih izseljenskih duflnih pastirjev
i
Dragi bratje in sestre! Ko boste dodali slovenskemu mozaiku v tujini novi biser s Slovensko hišo v Buenos Airesu, Vam iz -srca cesti- i tam. Vem, da vsak dom zahteva dela in truda, ki pa je zares obilno poplačano, ko je delo samo dovršeno ter služi svojemu namenu. Naj tudi Vaša hiša služi mnogim, ki žive tam, naj jim bo v ponos in veselje, pa naj jih -tudi krepi v slovenstvu in krščanstvu, da bodo Bogu otroci, narodu sinovi in hčere. Zato naj na dom in na vas razlije polnost svojega 'blagoslova, za kar prosim Vsemogočnega v teh dneh.
Dr. Pavel Robič, član izseljenskega sveta pri Konzistorialni kongregaciji v Rimu
Ko z blagoslovitvijo slovenskega doma dokončavatfe s skupnimi napori zgrajeno stavbo, z iskreno željo, da hi služila slovenskim iz seljencem za krepitev vere in kulture, vse navzoče bratsko pozdravljam.
Dr. Lojze Škerl, škofov vikar v Trstu
Iskreno česti-tem vsem tistim, ki so s svojim delom in žrtvami postavili ta dom. Naj vsem Bog nakloni dovolj milosti, moči, poguma in pravega krščanskega optimizma, da boste v ta dom postavili res dobro, plemenito in pošteno slovensko družino. Dom ni težko zgraditi, mnogo težje je v domu' ohraniti družino v veselju, v požrtvovalnosti in delu ter borbi za rast v dobrem in v ljubezni do bratov. Naj Bog vse to nakloni!
P. Bernard Ambrožič, OFM, urednik „Misli“, glasila Slovencev v Avstraliji
Sporočita udeležencem slovesnosti blagoslovitve nove Slovenske hiše dne 7- maja najlepše pozdrave in iskrene čestitke avstralskih Slovencev. Z vsem zanimanjem in najlepšimi željami spremljamo veliko delo rojakov v Argentini in si jih skušamo jemati za zgled.
Naj rosi božji blagoslov na Slovensko hišo še in še, da bo njena domačnost ogrevala in navduševala -za vse dobro, kar najbolj široke plasti slovenstva v Argentini!
Nace Čretnik, ravnatelj slovenske katoliške misije v Franciji
V	imenu Slovencev v Franciji in v svojem imenu vam čestitam k novozgrajeni Slovenski hiši, ki je sad vaših skupnih žrtev, sad vaše skupne ljubezni, plod vašega poguma in dokaz vašega zaupanja v bodočnost.
Vaša novozgrajeno hiša je dokaz, da se niste vtopili v tujem morju, dokaz da tudi v letu 1967 verujete v poslanstvo in v smisel poslanstva Slovencev v svetu. Naj vas Bog, čigar blagoslov kličete danes na svojo hišo, vodi na tej poti, da boste ostali zvesti svoji zemeljski materi, prav tako pa naši duhovni materi, sveti Cerkvi, ki nas je rodila za otroke božjo domovine.
Koncelebrirana sv. maša g- msgra. Oreharja in sedmerih slovenskih duhovnikov po blagoslovitvi v dvorani Slovenske hiše
Slovenski komunisti in Meimatdlenst preprečili proslavo 12®0-letnice pokristjanjenja Slovencev
pri Gospe Sveti
V	Svobodni Sloveniji smo poročali, da je -bilo za 9. maj napovedano veliko versko slavje pri Gospe Sveti na Koroškem v spomin 1200-letnice, odkar so Slovenci sprejeli Kristusovo vero. Te proslave sedaj ne bo, ker so jo onemogočili slov. komunisti v Ljubljani.
Stvari so se razvijale takole:
Proslave so se hoteli udeležiti tudi številni romarji iz Slovenije z vsemi tremi škofi- V Celovcu je bil pri krškem škofu tudi nadškof dr. Pogačnik iz Ljubljane ter se je z njim dogovoril za 'koncelebracijo treh slovenskih škofov in celovškega- Napeljali bi zvočnike in imeli mašo v cerkvi in na prostem. Zadevo parkiranja avtobusov so uredili tako, da hi parkirali v sosednji vasi Varpje.
Toda Heimatdienst je ostal to, kar je vedno bil: skrajno sovražno usmerjen proti Slovencem. Zato je takoj, ko je zvedel, da bo slavje v zvezi z župnikom Mucherjem, ki -se je pred leti spravil celo nad papeža Janeza XX5III., ko je izdal okrožnico o sv. 'bratih Cirilu in Metodu, proglasil romanje za politično akcijo in posredoval tako na škofiji v Celovcu, kakor tudi pri deželni vladi, naj tega. „političnega zborovanja za odcepitev Koroške na dovolijo“. Ta je sporočila komunistični vladi v Ljubljano, da se boji demonstracij in da je tudi velik problem, kam naj spravijo toliko omnibusov.
V	Ljubljani je 'bilo sporočeno, da je dan zmage dne 9- maja ukinjen kot praznik in je navaden delovnik. Komunisti so mislili, da zaradi tega ljudje ne bodo mogli iti na romanje. Toda škofje so v svojem listu Družina objavili, da bo romanje kljub temu. Računali so, da se ga bo udeležilo največ okoli 3000 ljudi, toda zanimanje za romanje pri ljudeh je 'bilo toliko, da je preseglo vsa pričakovanja. Prijavilo se jih je pri raznih avtobusnih podjetjih 16.000 Ker so imela slovenska avtobusna podjetja premalo avtobusov, da hi prepeljala 16.000 slovenskih romarjev na Koroško, so se dogovorila s koroškimi, da jim bodo poslala pomoč, na kar so ti pristali- Nad tolikšno prijavo romarjev so »bile komunistične oblasti naravnost presenečene. V eni od mariborskih tovarn se je priglasilo toliko delavcev, da bi morali tisti 'dan obrat v tovarni ustaviti.
Tedaj je pa prišlo sporočilo o'd' slovenskih avtobusnih podjetij, da dne 9-
maja, ko je delovni dan, ne morejo pre? vzeti prevoza romarjev, zlasti ne, ker se jih je prijavilo tako veliko število. Jasno je, da so tako naročilo dobila avtobusna podjetja v Ljubljani od komunističnih oblasti. Spričo takega stanja so cerkvene oblasti vse, ki so se prijavili za romanje, obvestile, da skupnega romanja dne 9. maja ne ‘bo. j
Slovenski 'škofje so takoj protesti- j rali pri verski komisiji. Komunistični funkcionarji so se hinavsko in licemer- j sko skrivali za koroške oblasti, češ, da imajo sporočila, da bi romanje tako velikega števila Slovencev h Gospe Sveti poslabšalo sedanje dobre sosedske odnose itd. Komunistični funkcionarji v Ljubljani so škofe tudi strašili, češ, da slovenski emigranti za 9. m*j pripravljajo manifestacijo za Zedinjeno Slovenijo.
Zadeva je ¡postala nerodna tudi za avstrijskega konzula v Ljubljani, ki se je prišel škofom opravičevat. Onemogočitev odn. prepoved množičnega romanja h Gospe Sveti je med ljudstvom povzročili. silno ogorčenje.
Ravnanje koroškega Heimatdiensta in slovenskih komunističnih oblasti dokazuje, da sta si Pilat in Herod v sovraštvu in zatiranju svobodnih in vernih ‘Slovencev podala roko.
Zaradi prepovedi skupnega slovenskega romanja na Koroško, tja prihajajo sedaj samo manjše skupine. Tako so bili pri Gospe Sveti že romarji iz Mengša, dne 3. maja pa gojenci malega semenišča iz Vipave.
Po opravljeni blagoslovitvi Slovenske hiše je zastopnik zunanjega ministrstva g. Raul Oscar de Seta čestital g. msgru. Oreharju in napil na čim lepilo bodočnost doma.
Dr. Janez Zdešar, direktor slovenskih dušnih pastirjev v Nemčiji
V imenu slovenskih izseljenskih duhovnikov v Nemčiji pošiljam vsem Slovencem, .zbranim pri blagoslovitvi novozgrajene Slovenske hiše v Buenos Airesu prisrčen pozdrav!
Občudujemo vaš idealizem in vašo vztrajnost, s katero ste si zgradili nov dom.
Želimo, da bi Slovenska hiša postala središče, iz katerega bo vsem Slovencem v Argentini izžarevala poglobljena duhovnost! Stojte močni v veri, bodite polni zaupanja, naj vas druži ljubezen!
NEVIDNA FRONTA
knjiga spominov VLADIMIRJA VAUHNIKA
bo v nemškem prevodu izšla v Avstriji. Dotiskana 'bo prihodnji mesec v Mohorjevi tiskarni v Celovcu.
V pripravi je tudi angleška izdaja.
Slovenska izdaja spominov VI. Vauhnika
je na razpolago v Slovenski hiši, po vseh domovih in pri vseh stalnih zastopnikih Svobodne Slovenije. Pismeno naročila naslavljajte na Svobodno Slovenijo, R. Falcon 4158, Buenos Aires, ki vam po naročilu odpošlje knjigo v katero koli državo.
Cena broširani knjigi $ 700.—, vezani $ 800.—• Pri pošiljanju po pošti je doplačati še $ 150.—.
BH*!Bllia»»BaHB»BBBBBBBBBBB'*BB«S!tBHe:*aa«»«ea«BBll»BSIlBBII!B«HBBBBBBBDBBBBBBBBBBBBBBBBB8BaBl»»»WBBHSIBB1WBBBBBBBBBaBBB
Andrej Prebil, CM, Toronto v Kanadi
Lazaristi v Kanadi še iskreno veselimo tega zares velikega uspeha argentinske slovenske skupnosti. Po lastni skušnji vemo koliko truda in dela vas je stalo, predien je prišlo do končnega uspeha-
Čestitamo vsem, ki ste to borbo za Slovensko hišo vodili pa tudi vsej tamkajšnji slovenski skupnosti, ki se je tako odlično izkazala s svojim sodelovanjem za skupno slovensko zadevo. Odslej boste argentinski Slovenci še bolj svetili s svojim zgledom vsem ostalim rojakom po svetu in nam dajali poguma v borbi za iste cilje.
Iskren bratski pozdrav!
Liga katoliških slovenskih Amerikancev
Pod varno streho Slovenske hiše v zdomstvu naj raste duhovno in telesno ¡krepak rod, da mu ne bi viharji tujine omajali zvestobe Bogu, materi, domovini.
Bog živi!
Poleg navedenih so še poslali čestitke in voščila:
ANGLIJA: J. Rehberger, tajnik Slovenskega kulturnega društva v Betfordu
ARGENTINA: Slovenci iz Cordobe, Rosaria, San Luisa in Comodoro Rivadavia ter ing. agr. Miarko Bajuk iz Mendoze
BELGIJA: 'Slovensko katoliško društvo Slomšek v Eisdenu
CHILE: S. Vincencija Kaplja v imenu Slovencev v Čilu in dr. Anton Tdan, dekan v Rancagui
NIZOZEMSKA: Zveza slovenskih katoliških društev v Heerlerheide
VENEZUELA: Rev. Janez Grilc in Jože Trampuž, predsednik in tajnik Društva sv. Cirila in Metoda v Caracasu
„Živela Slovenija* dol z
južnimi izM&rmčevalei“
Taki napisi so se pojavili v noči med .25. in 26. aprilom po stenah avle filozofske fakultete v Ljubljani. O Um poroča „Delo“ z dne 28- aprila pod naslovom „Obsodba sovražnih izpadov“. List navaja, da je bila s tem „povzročena fakulteti velika moralna in politična škoda, pa tudi milijonski strošek za ponovno barvanje zidov“.
V nadaljevanju poročila list objavlja „Izjavo delovne skupnosti filozofske fakultete v Ljubljani“, ki je bila sprejeta dne 27- aprila. V njej „člani delovnega kolektiva“ pravijo, da so „z zgražanjem ugotovili, da so neznanci nekulturno umazali prostore fakultete in jih izrabili na način, ki žali prizadevanja fakultete za napredek socializma na Slovenskem in.slovenske kulture.
Dalje pravijo:
Člani delovnega kolektiva so zaradi tega postopka toliko bolj ogorčeni, ker se po svojih močeh na raznih poidročjih naše družbe -s socialističnih pozicij borijo proti vsem izkrivljavanjem in po-manjkljivostim ‘ v razvoju socializma ter za njegov napredek.
Prav zaradi tega najodločneje obsojamo tiste elemente reakcije, zlasti klerikalizma, ki skušajo pol plaščem socializma ra-bijati enotnost socialistič- , nrh sil v Sloveniji in pri tem kompromitirati dejavnost tistih, ki si iskreno prizadevajo za čim intenzivnejši napredek socialistične d-itnokracije in kulture.
S svojo akcijo elementi stare politične desnice dejansko vzpodbujajo birokratizem in etatizem in so z njim v enotni nazadnjaški fronti.
Opoldne se je sestal univerzitetni komite Zveze komunistov ljubljansko univerze in skupaj s sekretarji osnovnih organizacij ZK na filozofski fakulteti obravnaval omenjeni dogodek. Dal je priznanje hitri in odločni reakciji ko munistov in nekomunistov na filozofski fakulteti, ki so takoj in soglasno odločno obsodili sovražno politično početje.
Ogorčeno je reagiral na dogodek tudi univerzitetni odbor Zveze študentov ljubljanske univerze.
Delovna skupnost filozofske fakultete
Z izjavo je pohitel takoj tudi Univerzitetni odbor Zveze študentov Jugoslavije ter politične nasprotnike komunistične diktature napada takole:
Na filozofski fakulteti v Ljubljani je 'bila minulo noč izvedena provoka tivna akcija, ki očitno teži k vzburjanju javnosti z gesli, postavljenimi tako, vorno blatijo naš celotni družbeni si-da kot celota neupravičeno in neodgo-stem. Ker se je ta akcija izvršila na prostoru Univerze z jasnim namenom, da v dogajanje in ozračje okrog političnih provokacij vplelte študente naše univerze in še predvsem Filozofske fakultete, je tudi UO ZŠJ kot predstavnik študentov na ljubljanski univerzi dolžan izraziti svoje mnenje o namenu in izvoru takih akcij in svoj odnos do njih.
UO ZŠJ ugotavlja, da je ta akcija očitno plod sil, ki si že nekaj časa prizadevajo, da bi vnesla kal razdora v naše družbeno življenje. Taka usmeri tev posameznikov ali skupin ima očitno izvor v preživelem in premaganem. Tak poseg pomeni politično provokacijo po vsebini blizu idejam Skupin v zamejstvu, ki skušajo s cenenimi efekti pridobiti ne dovolj informirane čla ne naše skupnosti za nasprotovanje samoupravni poti graditve socializma.
Avtorji napisov v avli Filozofske fakultete so skušali z navidezno objek tiviiostjo in revolucionarnostjo nekaterih posameznih gesel doseči vtis upravičenosti svojega početja. Gesla kot celota pa predstavljajo očiten poskus kompromitirati ZKJ in odstraniti komuniste iz študentske organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij z demagoškimi in žaljivimi izjavami. T« kaže tudi močno primitivno apeliranj« na bratstvo naših narodov, ki poskus* vzbuditi vtis, kot da so \si zadnji napori naše družbe usmerjeni ravno nasprotno.
Izvedena akcija pomeni politično provokacijo zato, ker hoče prikazati, da za takimi parolami stoje študentje. Gotovo so tudi v naši družbi anomalije, ki so nastale kot spremljevalci njenega razvoja in proti katerim se ZŠJ skupno z ostalimi organizacijami 'bori Vendar tako pisanje ne prispeva k reševanju problemov, ampak: je lahko sa mo premišljeno spuščanje vode na mlin nazadnjaškim elementom tudi v naši družbi, ki si tako skušajo priboriti svo je nekdanje pozicije, ali pa skrajno naivno tolmačenje zadnjih dogodkov v naši družbi, kar vse nam že samo narekuje edini možni odgovor — obsodbo tega dejanja.
Univerzni odbor ZŠJ
Iz gornjega dogodka vidimo, da je sovražno razpoloženje ljudstva in zlasti študentovske mladine proti največji reakciji sedanjega stoletja — komunistični diktaturi — začelo dobivati vidne oblike že tudi v Sloveniji-
Mogočno slovensko narodno slavje v Argentini
BLAGOSLOVITEV SLOVENSKE HIŠE - PROSLAVA 50-LETNICE MAJNIŠKE DEKLARACIJE
-Slovenci v Argentini so imeli v nedeljo 7. maja svoj veliki dan. Blagoslovitev Slovenske ¡hiše, osrednjega slovenskega doma v Argentini. Bil je to praznik slovenske narodne zavednosti, požrtvovalnosti, nesebičnosti, žrtev, ljubezni in zvestobe svojemu narodu in veri svojih očetov ter mater. Viden spomenik ter mogočen izraz je dobilo vse to v vis«ki trinadstropni stavbi, Slovenski hiši, ki si je nadela nalogo, da postane v Argentini srce vsega slovenskega življenja, iz Ikaterega bo izžarevala ljubezen v vsa področja slovenskega udejstvovanja ter da povezuje vse dobromisleče slovenske ljudi, ki izpovedujejo krščanska in demokratska načela, z edinim namenom ter željo, da svobodna, demokratska ter Bogu in Mariji zvesta ¡Slovenija ne hi nikdar umrla.
Na tem lepem slovenskem narodnem slavju so se pa Slovenci v Argentini spominjali tudi petdesetletnice Majniške deklaracije, tistega veličastnega resnično narodnoosvobodilnega gibanja med slovenskim narodom ¡mda prvo svetovno vojno, s (katerim je voditelj -Slovencev dr. Anton Korošec povedel kot Mojzes Izraelce Slovence iz sužno-sti v svobodo.
SLOVENSKA HIŠA
Kupno (pogodbo za nakup hiše ter obširnega prostora za njo na R. Fal-conu 4158 je podpisal g. direktor msgr. Anton 'Orehar na praznik slovenskih apostolov sv. ¡bratov Cirila in Metoda
5.	julija 1954. Kupnina s prepisom je stala 285-752 argent. pesov. Vprašanji, lastništva Slovenske hiše je bilo urejeno tako: Slovenska ¡hiša je formalno prepisana na nadškofijo v Buenos Airesu. Buenosaireški nadškof pa je podpisal -protipogodbo, da je Slovenska hiša last Slovenskega dušnega pastirstva v Argentini in da se mora Uporabljati za oskrbo Slovencev.
Leseno stavbo so začeli graditi 8 julija 1956. Prostori so bili dograjeni
14.	avgusta istega leta ter so v njih dobile streho vse ustanove, ki so -bile na Victor Martinezu 50. Nova pridobitev je -bila kapela s podobo brezjanske Matere božje v oltarju.
Blagoslovitev začasnih prostorov Slovenske hiše je opravil rajni škof dr Gregorij Rožman 25. novembra 1956.
Graditev sedanje trinadstropne stav be Slovenske hiše se je začela leta 1962. V nedeljo 8. julija 1962 j-e g-msgr- Anton Orehar ¡blagoslovil prostor, na katerem naj stoji novo poslopje. Nekaj tednov zatem so delavci pričeli z delom. Načrte je pripravil g. arhitekt Marijan Eiletz, ki je tudi vodil gradbena dela. Posamezna dela pri gradnji -Slovenske hiše so pa izvršila
naslednja slovenska podjetja: železobe-tonska konstrukcija J. štefe in družabniki; zidarska dela Janez Jereb in Franc Lobnik; električna napeljava Hribar-Rant; vodovodne in plinske napeljave Zmagoslav Stransky in Marijan Bogataj; (pleskarska ¡dela Juvaučič-Lipar, Ribnikar; mizarska dela: vrata Matevž Potočnik, ostala dela BIPE-GRG—Bidovec — Petek — Grohar; že lezne okenske okvire in vrata Mozetič •— Rijavec; razna dela na odru Jenko in Janez -Dimnik. Ostala dela: različna argentinska podjetja.
-Stopnišče na balkon -krase umetniške lesene figure ge. Bare Remec.
V	manj kot petih letih je na Ramon Falconu zrastla mogočna trinadstropna stavba, v kateri so naslednji prostori: V pritličju veža z -barom in pritiklinami. Iz veže je vh-o-d naravnost v dvo rano in v -prostore pod odrom, kjer je sedaj začasna kapela; po ¡stopnicah iz veže pa je dostop na balkon in v prvo nadstropje z gostinskimi prostori: pred-obednica, obednica, kuhinja in shramba s pritiklinami. V drugem nadstropju je pet sob s pritiklinami, v tretjem -tri, mala dvorana in pritikline. Nad tretjim nadstropjem sta še dve sobi-
V	površinskih merah povedano je podoba Slovenske hiše naslednja: Površina terena 1320 kv. m.; površina prostora nove zgradbe 620 ¡kv. m.; ostalo zemljišče s staro stavbo meri 700 kv- m. Dvorana z odrom obsega 587 kv. m. po-d-odrski prostor 135 kv. m., hali in pritikline 148 kv. m., stopnišča in hodniki 148 kv. m-, jedilnica in kuhinja 110 kv. m., pisarne 181 -kv. m., mala dvorana v tretjem nadstropju 80 kv. m., d-ve sobi v četrtem nadstropju 42 kv. m.
Vsa dosedanja gradbena dela v Slovenski hiši so stala: $ 15,600.359.— Dohodki so prihajali iz nabirfc ter od 1688 dobrotnikov. Graditev stavbe jej izdatno ipodprla tudi -dobrodelna usta-1 nova nemških katoličanov Caritas.
V	Slovenski hiši so šti-ri pisarne: Dušnopai&tinska, Zedinjene Slovenije, Svobodne Slovenije in Slovenske kulturne akcije. V njej -so nadalje slovenska šola nadškofa Jegliča, Slovenski srednješolski tečaj „Ravnatelj Marko Bajuk“ in slovenski oddelek Ukrajinske kat. univerze sv. Klementa v Rimu, katere podružnica se je ustanovila tudi v Buenos Airesu. Poleg teh ustanov -imajo v Slovenski hiši še svoja središča: Slovenska katoliška akcija, Slovensko -katoliško akademsko starešinstvo, Slovensko kat. akad. društvo, Slovenska dekliška organizacija, Slovenska fantovska zveza, Slovensko gledališče, Družabna Pravda ter društvi slov. protikom. borcev, odn. -reviji Vestnik in Tabor.
V	dvorani je bilo doslej 105 skupnih večjih prireditev.
Blagoslovitev Slovenske hiše
Zastopnik zun. ministrstva g. Raúl Oscar de Seta in gj. Božo Fink "v zastopstvu botrov, t. j. predsednikov vseh slovenskih domov v Argentini, odvezujeta sloven-sko-argentinski trak, ob vhodu z ulice Ramón Falcon na dvorišče Slovenske hiše.
V soboto ves dan in pozno v noč je bilo na Ramon Falconu živo kot je vedno povsod pred velikimi prireditvami. Treba j-e vse urediti in pripraviti. In v Slovenski -hiši je ¡bilo treba še dosti urediti ter pospraviti, zato ¡so bili -na delu zidarji, mizarji, -pleskarji; pomagali so možje, fantje, dekleta in celo otroci so nudili svojo pomoč. Vse je delalo in hitelo, da bi bilo za nedelj- (
siko blagoslovitev vse v redu. In je bilo ter je bila v nedeljo 7- maja ob lelp-eni sončnem dnevu Slovenska hiša vsa praznična in slovesna- Po nadstropjih so bile pripete zelene kite ¡ter venci s slovenskimi trakovi. Spomenik slovenskim žrtvam druge svetovne vojne in komu nistične revolucije na -slovenskih tleh je bil še lepši. V njegovem podstavku -so bile zasajene cvetlice, zelenje in j
okrasno rastlinje, prav tako -o-b vznožju pročelja nove stavbe Slovenske hiše. Na levi strani spomenika so visele slovenska, argentinska in -papeška zastava. Pred pročeljem nove stavbe je bil postavljen oder. Vstop na prostor Slovenske hiše sta ob vratih na ul. Ramon Falcon zapirala slovenski in argentinski strak, -ki sta bila na sredini povezana v (pentljo. Slovenski rojaki so se zbirali na ulici Ramon Falcon, katero je policija -pred začetkom slavnosti v Slovenski hiši zaprla za ves avtomobili ski promet. Pred vhod so se postavili tudi predsedniki slovenskih domov, ki so si jih v Argentini postavili demokratski slovenski naseljenci v -tej deželi. Od oblasti je -bil navzoč -g. Raúl Oscar De Seta, pomočnik ravnatelja oddelka za -bogočastje v zunanjem ministrstvu. No slovensko slavnost je prišel tudi direktor argentinskega katoliškega tednika Ksquiú, Rev. Luchia Puig.
Slavnost ¡blagoslovitve Slovenske hiše je napovedal ob 11. uri g. Stanko Jerebič, -ki je povezoval tudi ostale točke dop. sporeda. Iz Slovenske -hiše so zadoneli akordi argentinske narodne himne, za njo pa slovenske Naprej zastava slave. Nato -Sta stopila k ¡slovensko-argentinskemu traku, ki je zapiral vhod v Slovensko hišo, -g. Božo Fink v zastopstvu predstavnikov vseh domov ter podravnatelj zunanjega ministrstva g-Raúl Oscar de Seta. G. Seta je prijel za slovenski in g. Božo Fink za argentinski tra-k ter sta odvezala pe-ntljo, v katero sta -bila povezana. Vhod v Slovensko hišo je bil prost- V tem trenutku je prišel iz Slovenske hiše gostom ¡nasproti g. msgr. Anton Orehar, jih toplo sprejel in pozdravil kot -gospodar-•gostitelj ter jih -povedel pred pročelje nove ¡Slovenske hiše.
¡Predstavnik argentinskih 'oblasti, botri in ostali rojaki so nato zavzeli mesta na dvorišču pred vhodom v no-, vo stavbo Slovenske hiše in pred sipo-' m-enikom slovenskim žrtvam. Poleg podravnatelja De Seta so stali kot bo-; tri naslednji predsedniki slovenskih domov: Berazategui g. Jože Vidmar, Slo venska vas g. Jože -Čampa, Naš dom San Justo g. Peter Čarman, Slomškov dom Ramos Mejía g- Herman Zupan! ml-, Slovenska pristava v Castelarju g-France Per niš ek., Slovenski dom San Martin g. Janez Dimnik, Slov. dom Carapachay -g. Ivan Žnidar, Slovenski dom Miramar g- Lojze Trpin, Planinski stan, Bariloehe g. Dorijan- Heller, Slovenski dom v Mendozi j-e zastopal slov. dušni pastir medi tamošnjimi Slovenci g. Jože Hom, ki je bil -med duhovščino. V sredini med predsedniki slovenskih domov je bil g. Božo Fink, predsednik Zedinjene Slovenije.
V tem trenutku so se približali spomeniku slovenskih žrtev predsedniki slovenskih mladinskih organizacij predsednica Slovenske ¡dekliške organizacije gdč. Helena Pleško, predsednik Slovenskega kat. akademskega društva g. Jernej Dobovšek, ter predsednik Slovenske fantovske zveze g. Ciril Jan z baklo. Prižgali so jo na večnem ognju pred katedralo v Buenos Airesu, kjei je pokopan argentinski osvoboditelj general José de San Martin. S tem ognjem so prižgali plamena na o-beh straneh spomenika. Vsi navzoči so nato spomin žrtev II. svetovne vojne in, komunistične revolucije počastili z enominutnim molkom.
Šolski nadzornik g. Aleksander Majhen je nato g. Božu Finku kot predstavniku -botrov izročil simbolični ključ -Slovenske -hiše- člani odbora Slovenske hiše so pa argentinska gosta ter botre hiše lepo pogostili s soljo in kruhom ter vinom, kar je bilo vse za blagoslovitev Slovenske hiše prineseno iz Slovenije.
G- ¡direktor msgr- Anton -Orehar je zatem blagoslovil na-j-prej pročelje Slovenske hiše, nato pa še križe, ki bodo viseli po posameznih prostorih v Slovenski ¡hiši- Zatem je blagoslovil tudi vse njene notranje prostore.
Sledila je slovesna koncelebrirana sv. maša, ki so jo poleg direktorja msgra. Oreharja opravili še naslednji slovenski duhovniki gg. župniki Gregor Mali, Tone Škulj in Matija Lamovšek, rektor škofovega zavoda v Adrogueju g. dr. Franc Gnidovec, g. Janez Petek CM, g. Franc Reberščak CM, Rev. Ju-
že Horn in g. Jure je 23 ministrantov iz naselij.
G- direktor msgr. imel -po evangeliju v katerem je razvijal žrtvah, in veselju v Slovenske hiše. Med
Rode. Streglo jim raznih slovenskih
I
Anton Orehar je cerkveni nagovor, -misli o trpljenju, zvezi z graditvijo drugim je dejal:
Na nedeljo, ko so se nad večino od nas uresničile besede današnjega evangelija: „Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, mislil, da služi Bogu“ — blagoslavljamo Slovensko hišo v Argentini.
Priča je naše-ga trpljenja in žrtev, pa tudi spomenik zaupanja.
povemo: imamo zaupanje v svoje življenje. Imamo svetišče za svojo vero, temelj večne sreče, imamo streho za svojo narodno kulturo, ki je temelj časne sreče.
Združili smo svoje sile in. danes ta vez, praznuje! svoj praznik. Botrujejo blagoslovu predsedniki -krajevnih domov, zastopniki vseh krajev, kjer Slovenci širom Argentine živijo.
¡Popoldne bodo nastopili zastopniki vseh stanov in slojev, pripadniki vseh let; najstarejši bodo izročili ključe najmlajšim, naj v teh prostorih naše življenje nadaljujejo, -da sebe ohranijo in domovino obnove.
Nad vsem plava blagoslov Boga, ki
Msgr. Anton Orehar blagoslavlja pročelje novo Slovenske hiše
Koliko žrtev je v tej hiši, ne le snovnih, ampak tudi duhovnih: prispevek na ipri-spevek se je nalagal; množila ljubezen, vstopala trpkost; brusile so se -misli in načrti, zgrajena je dejansko z našo srčno krvjo, ki je kropila tujo zemljo. Gledala je delo in umiranje naših najboljših rojakov; videla je žrtev ljubezni našega največjega begunca, rajnega škofa Gregorija, ki nam je začetek dela -blagoslovil; utrdil vero, poglobil upanje in množil ljubezen.
Danes imamo na zaupanju zgrajeno naše veselje, poplačano dielo in skrb doslej, da na trdnem stojimo; s ponosom moremo pokazati na prestano trpljenje in darovane žrtve; vsemu svetu
naj nas razsvetljuje in vodi; ob nas je ščit Marije Pomagaj, ki naj naš varuje.
Pri sv. maši je pel Slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Julija Savellija.
Po sv. daritvi je bil za zastopnika argentinskih oblasti in botre v drugem nadstropju prigrizek z vinom, g. direktor msgr. Anton Orehar je pa imel nato na slavnostnem kosilu v dvorani okoli sebe okoli 120- gostov. To so bili člani odbora Slovenske hiše, botri pri blagoslovitvi osrednjega slovenskega doma, predstavniki slovenskih izseljenskih društev, organizacij, ustanov tet tisti, ki so pomagali pri postavitvi Slovenske hiše. Kosilo je potekalo v prijetnem domačinskem vzdušju.
Slavnostna akademija v Slovenski hiši
Na dan blagoslovitve Slovenske hiše je bila v nedeljo popoldne v veliki dvorani slavnostna akademija, na kateri so predstavniki slovenskih domov, organizacij in -društev -ter ustanov izrekli g. msgru. Oreharju čestitke in voščila ter zahvalo za ves njegov trud in napor pri postavitvi skupnega slovenskega doma v Argentini. Na tej akademiji so se Slovenci v Argentini spominjali tudi petdesetletnice Majniške deklaracije.
Akademija ¡se je začela z argentinsko in slovensko -himno, ki so jih po leg članov združenih pevskih zborov peli vsi številni rojaki.
Nato je stopil na oder živahno pozdravljen ¡graditelj: Slovenske -hišfe g. direktor msgr. Anton Orehar ter je na vse naslovil sledeče pozdravne besede.
Pozdrav in zahvala g. msgr. Oreharja
Botri, zastopniki ustanov in organizacij ter listov in končno vsi navzoči, saj spadamo v isto slovensko družino, pozdravljeni!
Pozdrav in zahvala je moja beseda!
Pozdrav najprej Bogu, ki nas je navdihnil, krepil in spremljal!
Pozdrav Mariji, ki je na tihem iz naše kapele vodila dielo!
¡Pozdrav -botrom, ki ste prevzeli varstvo; arhitektu g. Marjanu Eiletzu, ki je zasnoval načrt in vodil izvedbo; graditeljem, ki so -načrte izvedli.
Pozdrav in zahvala darovalcem, ki ste ¡bili darežljivi; zbiralcem, ki ste bili požrtvovalni. -Članom odbora, ki ste bili vsa leta vztrajni.
Pozdrav in zahvala, ki jo pošljemo evropski Caritas, ki nam je s svojo -pomočjo občutno omogočila dokončanje načrtov: prav tako tudi slovenskima duhovnikoma, ki sta to posredovala.
Zahvala vsem sodelujočim na današnjem dnevu, tistim, ki jih vidim* v dvorani ali na balkonu, in njim, ki v skritosti delajo za naš prijeten dan.
Zgradili smo s skupno pomočjo dom svobodne krščanske in slovenske kulture.
Hočemo ostati v veri svojih očetov in mater, tudi zaradi nje smo bežali; obnoviti jo hočemo po nauku Cerkve in 2. vatikanskega koncila. — To vero hočemo ohraniti sebi, ki zunaj živimo, in pomagati bratom, ki so po svetu in v domovini.
Ohraniti hočemo svobodno slovensko kulturo, daleč od materializma, ki ga uči in vsiljuje komunizem; hočemo o-hraniti svobodo poštene misli med seboj.
Bog in slovenski narod v naših srcih in v naši-h delih!
Obema -hočemo biti zveste priče, ča treba tudi s trpljenjem in smrtjo.
Č. g- msgr. Orehar je končno tudi povedal, da se ob blagoslovitvi Slovenske hiše spominjamo tudi 50 letnice Majniške deklaracije.
Izvajanja g- msgra. Oreharja so rojaki sprejeli z odobravanjem.
Gallusovi pevci so pod vodstvom pevovodje dr. Julija Savellija zapeli naslednjo pesem Slovenski hiši:
Slovenska hiša, ti središče -vseh slovenskih domov, šola naša, naše ognjišče, -gledališče in svetišče, fara in domači krov —-Bog naj da -ti blagoslov! Blagoslov naj Bog ti da: tu je Slovenija doma!
Besedilo je napisal g. dr. Tine Debeljak, uglasbil ga je pa g. prof. Alojzij Geržinjč.
Na oder, na katerem sta napovedovala v pesniško izbranih besedah popoldanski spored in ga povezovala v liepo celoto gdč. Marjana Homovčeva in g. Jože Žakelj, je stopil tajnik NO za Slovenijo.
g. Milo« Stare
ter je v svojem govoru lepo povezal blagoslovitev Slovenske hiše in njen pomen z Majniško deklaracijo in njenim pomenom za .(slovenski 'narod. Začel je:
„Blagoslovitev te mogočne stavbe kot je naša Slovenska hiša, naš osrednji dom, je ena najbolj primernih priložnost^ da se spomnimo tudi petdesetletnice Majniške -deklaracije.
>če vrednotimo. Majniško deklaracijo in blagoslovitev tega osrednjega Slovenskega doma, najdemo da v osnovi zasledujeta isti cilj, četudi je na prvi pogled primerjava manj vidna-“
Nato je Miloš Stare odgovoril na vprašanje, kaj je Majniška deklaracija-Opisal je tedanjo dobo in njen nastanek in nato nadaljeval:
„Kaj nam je prinesla Majniška deklaracija ?
Mnogo. Zaživeli smo kot narod. Spoznali in doživeli smo, kaj je svoboda. Dobili smo slovenske šole od naj nižjih do univerze in Akademije znanosti in umetnosti. Ni ga bilo področja v javnem življenju, kjer ne bi bilo vidnega napredka in razvoja.
Velika vrednota pa je v tem, da Je ravno deklaracijsko gibanje dalo slovenskemu narodu tako stopnjo samozavesti in mu tudi kot narodu tako okrepilo življenjske sile, da je pozneje mogel kljubovati vsem nasprotovanjem, tudi tistim, ki so prihajali od tam, od koder jih slovenski narod ni pričakoval-
Zahteva po samoodločbi, odpor proti nasilju in stremljenje po povezavi z južnimi Slovani so z Majniško deklaracijo bile močno zakoreninjene v našem narodu.
Danes imamo Slovenci v Argentini velik praznik. Blagoslovljen je bil o-srednji dom- 'Pomen in dalekosežnost dogodka bomo razumeli le, če si predo-čimo, zakaj je ta dom nastal in kaj naj bi bilo njegovo poslanstvo.
Pri ugotavljanju tega, ne moremo prezreti obletnice, ki jo v tem pasu slavijo v domovini. Tridesetletnico u-stanovitve slovenske komunistične partije; tiste partije, kateri je uspelo z lažjo, prevaro in umori prikopati se do oblasti. Partije, ki je odgovorna za fizično uničevanje slovenskega naroda med; okupacijo; odgovorna, da je celi generaciji po vojni zamorila čut pravilnega vrednotenja duhovnih in moralnih dobrin, odgovorna, da je med tem, ko so svobodni evropski narodi z mogočnimi koraki po drugi svetovni vojni napredovali, naš narod ne le zastal, ampak na mnogih področjih močno nazadoval, Kako hoče ta komunistična partija uničiti vse, kar je slovenskemu narodu priborilo deklaracijsko gibanje, in vse, kar nam je sveto, dokazuje to, da je pred' dobrim tednom najvišji slovenski komunistični funkcionar, ki je tudi državni oblastnik, spomenico uglednih javnih in kulturnih delavcev o rabi slovenskega jezika, označil za klikarstvo in rušenje prido-
bitev socialistične revolucije. Drugi funkcionar partije je to zahtevo označil z besedo „klerikalizem*“. In to 50 let po Majniški deklaraciji-
Nihče naj ne jemlje kot samohvalo, če ugotavljam, da smo marsikaj' tega, kar so komunistični revolucionarji V dvajsetih letih slovenskemu narodu povzročili zla, predvidevali, šli smo v svet v zavesti, da smo kljub vsemu dovolj močni, da nadaljujemo borbo proti nasilju in za svobodo domovine.
Pot k tej osrednji slovenski hiši ali našemu skupnemu slovenskemu domu v Argentini ni začela z nakupom zemljišča; začela je tedaj, ko so šle dolge kolone preko Ljubelja in se je nadaljevala vso trdo pot 'begunstva, ko ®o matere potočile potoke solza za pobitimi sinovi in možmi, ko smo si s trudom urejevali novo življenje v izseljenstvu, ko so začeli slovenski tečaji zbi-
ralk napredka in rasti z ostalimi svobodnimi evropskimi narodi.
Izrekam javno zahvalo in častit-ike vsem, ki so se za ta naš veličastni dom, s katerim bo ime msgr. Oreharja za vedno tesno povezano, žrtvovali in zanj delajo.
Vsem tem, zlasti vsej mladini, pa kličem: Pred 50 leti je mali slovenski narod' dokazal, da je sposoben za velika dejanja. Naj vas to navdaja s ponosom. Zavedajte se, da danes domovina kliče vas in pričakuje od vas, da je ne zapustite. Tudi vi morete in morate doprinesti, da se bo dan, ki prihaja, približal čim hitreje, to je dian, ko 'bo pesem hvalnica, ki jo bodo peli širom slovenske zemlje, odmevala tudi v tej dvorani:
Tebe, Boga, hvalimo, da jo Slovenija zopet svobodna.“
Splošno odobravanje je odmevalo po
Pogled po dvorani na popoldanski prireditvi ob govoru gv Miloša Stareta. Na balkonu so združeni pevski zbori
rati našo mladino, rojeno že tukaj, ko smo z našimi organizacijami gojili narodno zavest, utrjevali krščanske resnice, nadaljevali 'bogato prosvetno in kulturno slovensko življenje in si postavili krajevne domove. Ta pot nas je danes pripeljala k velikemu dogodku: blagoslovitvi 'Slovenske hiše.
Velika in odgovorna je naloga našega osrednjega doma. Ne pretiravam, če trdim, da je ta naloga zgodovinskega pomena. Vsi vemo, da je komunistični nasilni režim doma sam dokazal nesposobnost. Vsi verno, da ga narod odklanja. Vemo, id'a doma zopet oživlja zavest, ki ima izvor v Majniški deklaraciji, to je odpor proti nasilju in svoboda v demokraciji.
Ta naš slovenski dom bo vršil svoje poslanstvo, če bo osrednji dom vseh slovenskih izseljencev v Argentini, katerim je slovenska narodnost vrednota in krščanske resnice vodilo v zasebnem in javnem življenju.
Bilo pa bi delo v tem domu enostransko, če ne hi tisti, ki v njem in zanj delajo, prisluhnili slehernemu u-tripu življenja v naši domovini; enostransko, če ne bi bil ta Osrednji slovenski dom vsem tistim, ki iščejo pot iz nesreče, klicah, da niso sami; da se v našem osrednjem domu združujejo in povezujejo vsi, katerim je vsakdanja skrb, da M bili tudi oni svobodni. Da bi tudi Slovenija ujela ko-
dvorani, ko je g. Miloš Stare zaključil svoja izvajanja.
V	imenu Zedinjene Slovenije je izrekel pozdravne besede njen predsednik
g. Božo Fink.
V	uvodu je omenjal, da so Slovenske ljudi na poti v svet spremljali pojavi, ki so jim bili „v veselje in žalost, ta dan pa nam sije samo veselje, ponos in pogum“ je nadaljeval govornik. „Sredi tega velikega mesta je zrastla hiša, iki je sad izrednih, vztrajnih naporov in žrtev, Zamislil jo je slovenski organizacijski talent, izoblikoval slovenski lepotni okus in zgradile so jo slovenske 'delovne roke. Tu stoji od zdaj in za dolgo dobo v čast slovenskemu imenu, v službo idejam vere, narodnosti in človečanstva, središče v borbi za polno svobodo in v spomin na tiste, ki so zanjo dali življenje ali bdi poklicani s poti hrepenenja po njej. Ta hiša ničesar ne zatemnjuje, ampak vse poveličuje. Nikomur ni v breme, vsem je namenjena v prid. Zato ima danes vsa naša živa skupnost dovolj vzroka, da čuti srečo in ponos.
Poseben poudarek bo imela Slovenska hiša na tem, da bo simbol in tvorec edinosti.““
Svoje voščilo je zaključil takole:
„Ko mislimo na izredno korist, ki jo b0 Slovenska hiša dajala vsej skup- ]
nosti, nam čut pravičnosti narekuje izraze zahvale. Vemo, da je hišo postavil idealizem skupine ljudi, ki so največ brezimno darovali svoje sile. Vsem smo dolžniki, ki jim nikoli ne bomo mogli povrniti. Izraze hvaležnosti pa si dovoljujem izreči vsem na ime preč. g. msgra Antona Oreharja, 'ki predstavlja odbor za Slovensko hišo in je z osebnim prizadevanjem največ prispeval, da je ideja postala stvarnost-Njemu in sodelavcem gredo naše čestitke k uspehu. Boga pa prosimo, naj jim povrne vse žrtve v obilni meri.
Naj živi Slovenska hiša, naj: bo v blagoslov za našo skupnost, po njej pa za vso slovensko domovino.“
Sledili šo pozdravi ter voščila slovenskih domov v Argentini. Izrekli so jih g- Dorian Heller za Planinski stan v Barilochah, g. Jože Vidmar za Slov. dom v Berazateguiju, g. Ivan Žnidar za Slov. dom v Carapachayu, g. Ivan Pernišek za Slov. Pristavo v Castelar-ju, Rev. Jože Horn za Slov. dom v Mendozi, g. Lojze Trpin za Slov. dom v Miramaru, g. Herman Zupan ml. za Slomškov dom v Ramos Mejii, g. Peter Čarman za Naš dom v San Justu, g. Ivan Dimnik za Slov. dom v San Martinu in g. Jože Čampa za Slov. dom v Slovenski vasi.
'Svojo hvaležnost za postavitev Slovenske hiše so izpovedali odbrani otroci iz vseh slovenskih šolskih tečajev na področju Vel. Buenos Airesa, ki so pod vodstvom učiteljice gdč- Anice Šemrov nastopili s prizorom, v katerem je gdč-učiteljica razlagala slovenskim otrokom Velikonjevo črtico Amerikanci.
Lep je bil tuidii prizor, ki so ga postavili na oder gojenci škofovega zavoda v Adrogueju. Nastopili so in povečali slavje na Ramón Falconu naslednji gojenci: Janez Zorec, Stanko Malovrh, Janez Pintar, Miha Stariha, Marko Fink, Stanko Vasle, Marjan Marinček, Polde Malalan, Pavel Osterc in Gregor Batagelj-
V imenu slovenske srednješolske mladine, ki ima pouk v srednješolskem tečaju Ravn. Marka Bajuka na Ramón Falconu, sta izrekla zahvalo za postavitev Slovenske hiše gdč. Terezka Osojnik in g. Andrej Mele.
G- dr. Tine Debeljak je govoril pozdravne in zahvalne besede kot profe-, sor na slovenskem oddelku ukrajinske 'kat. univerze sv, Klementa, g. Ruda Jurčec v imenu Slovenske kulturne akcije, nakar je pevski zbor Gallus zapel pesmi: Gallusovo Haec die in v Gorenjsko ozirom se skalnato stran- Le-
pe in tehtne misli je razvijal v svoji voščilni besedi g- prof. Alojzij Gerži-nič v imenu Slovenske katoliške akcije, za njim pa v imenu Slovenskega kat. akademskega starešinstva g- ravnatelj Ivan Prijatelj, ki je poleg zahvale g. msgru Oreharja za zgraditev Slovenske hiše predlagal odpošiljatev zahvalnega pisma dobrodelni ustanovi nemških katoličanov Caritas, ki je z razumevanjem podprla graditev Slov. hiše.
Zastopniki Slov. kat. akad. društva, Slov. dekliške organizacije in Slov. fantovske zveze so poveličali akademijo ob blagoslovitvi Slovenske hiše s prizorom, v katerem so nastopili: gospodični Jelka Mramor ter Rozi Sušnik in gg. Andrej Fink, Janez Zorec, Tine Debeljak ml. in Jože Grbec.
G. Vule Rupnik je na akademiji govoril v imenu slovenskega državnega gibanja. Za njim je pevstki zbor Gallus zapel kot uvod v prizor, ki ga je pripravila Slovenska misijonska zveza, Tomeevo Kristusovo oporoko „Dana mi je vsa oblast“*. Spremne besede je ¡govoril g. Marijan Loboda, odlomek iz Prešernovega Krsta pri Savici pa recitiral g. Maks Nose. Ob Baragovem doprsnem kipu je stalo slovensko dekle v narodni noši, sedel pa Indijanec.
Končno so izrekli še voščila in čestitke: za Družabno pravdo g. Lojze Erjavec, za protikomunistične' borce Tabor g- Ivan Korošec, za Društvo slovenskih protikomunističnih borcev g-Miha Benedičič, za Gospodarsko zadrugo — Slovensko posojilnico in hranilnico v Ramos Mejii g. Ivan Ašič in za Slovensko planinsko društvo tajnik g-j Dorian Heller, ki je sporočil voščila in ! pozdrave tudi predsednika SPD g. Roberta Petrička, ki zaradi bolezni ni mogel priti na blagoslovitev Slovenske ¡hiše»
Sledil je zaključni prizor, ko sta najstarejša slovenska emigranta v Argentini 87-letni šmajdov oče ter 83-letni štefetov oče izročila Janovemu Andreju kot predstavniku najmlajšega slovenskega izseljenskega rodu simbolične ključe Slovenske hiše z naročilom, naj jih brani in izroča poznejšim rodovom.
S pesmijo Hej Slovenci je bila popoldanska akademija po sedmi uri zvečer zaključena. Pela jo je vsa dvorana pod vodstvom pevovodje slovenskega pevskega zbora iz San Justa g. Štefana Drenška-
M'ed posameznimi točkami popoldanske akademije so bila prebrana tudi pismena in brzojavna voščila iz Argentine in iz drugih držav. Objavljamo jih na drugem mestu.
Spominska brošura Slovenske hiše
»o*
„Ob blagoslovitvi Slovenske hiše“ je njen naslov. Začenja se z njej posvečeno pesmijo dir. Tineta Debeljaka. Sledi celostranski lesorez slovenske kmečke hiše g. Ivana Bukovca. Uvodne besede „Zdrav krščanski idealizem“ je napisal g. direktor msgr. Anton Orehar, arhitekt g- Marjan Eiletz pa „Nekaj besed. ob gradnji“. Ostala vsebina brošure je naslednja: Naši domovi in Slovenska hiša — dr. Tine 'Debeljak, Zamisel in gradnja; Življenje v Slovenski hiši“: Kapela, Dušnopastirska pisarna — A. S., Zedinjena Slovenija ■—• Božidar Fink, Svobodna Slovenija v 'Sloven-
med nami — Ruda Jurčec, 'Slovenska šola — Aleksander Majhen, Slov. srednješolski tečaj Ravn. M. Bajuk' — Marko 'Kremžar, Visoka šola —■ dr. Tine Debeljak, Slov. kat. akcija — prof. Al-Geržidič, Slov. kat. akad. starešinstvo — Marko Kremžar, Slov- kat. akad. društvo — Jože Žakelj, Slov. dekliška organizacija —; Mila Hribar, Slov» fant. zveza — Jernej Dobovšek, Družabna pravda ■—- Rudolf Smersu,. Dvorana -
A.	S- Izdal jo je odbor za 'Slov. hišo,, opremil arh. M. Eiletz, posnetke notr. in zun. Slov. hiše je napravil g. Janlko Hafner, posnetke z blagoslovitve 1. 1956
ski hiši —> J. Kr., Slov. kult. akcija pa g. Lojze Erjavec.
Iz umetnostnega žirije«]« v domovini
Koncem lanskega leta je imel primorski rojak, slikar Veno Pilon ob svoji sedemdesetletnici v Ljubljani retrospektivno razstavo. Malo pred zaključkom razstave po Novem letu je v njej priredil svoj literarni večer, s čemer je pokazal, da se je nekako s šestdesetimi leti svoje starosti začel pečati tudi z literarnim ustvarjanjem in sicer predvsem s prevajanjem slovenske poezije v francoščino, kakor tudi z originalnim slovenskim pesništvom. Na vprašanje, kako je do tega prišel, je rekel, da je v vsem amater, v slikarstvu, prevajanju in v pesništvu.
7.	januarja je minilo deset let, odkar je umrl nekdanji vodilni slovenski arhitekt Jože Plečnik» Ni bilo kakšnih posebnih spominskih slovesnosti, a poudarjali so zlasti poetičnost njegove arhitekture in navajali poibude, ki so vplivale nanj, tako arh. O- Wagner-ja, 'beuronsko umetnost, antiko, Michelangela in ljudsko umetnost. Priznali so mu, da je premostil stoletje našega j arhitekturnega zatišja in da bi je bil I bolj oblikovalec kot graditelj.
Umetnostni zgodovinarji, tako celo akademski učitelji se radi oglašajo tudi v dnevniku in drugih splošnih pe-
riodičnih publikacijah. Tako je v „Delu“ objavil dr. Emilijan Cevc članek „Neznani Robba na Pivki“. Kipar Francesco Robba je bil verjetno z Milj pri Trstu- On, Cevc, je leta 1957 na Slavini, na tihem pripisal neki oltar kiparju Robbi, a pozneje so mu Robbovo avtorstvo potrdila' še neki literarni vir o tem, kako je bil ta oltar prenesen na Slavino, zlasti pa stilno primerjanje skupine Marijinega kronanja s slavinskega oltarja z dvema drugima, brez dvoma Robbovima ¡skupinama istega motiva. Tako Cevc datira slavinski oltar okrog leta 1730.
Proti sredi januarja je razstavil v Ljubljani nekaj grafik in akvarelov z lanske retrospektivne razstave v Mariboru Prlek Anton Trstenjak, znan slovenski slikar sedemdesetih let med impresionisti in ekspresionisti.
V Mariboru živeča slikar Rudolf Kotnik in kipar Slavko Tihec sta pa razstavila že v decembru svoja dela v galeriji TAO na Dunaju, ki jo vodi Elisabeth Wang. Bila je to njuna že tretja dunajska razstava. Zaradi velikega zanimanja Dunajčanov je pa bila raz-stva podaljšana še za ves januar 1967.
Tudi sta umetnika prejela povabilo, naj bi razstavila v Los Angelesu v USA. E-Wang poroča, da je razstava zelo napredna v primerjavi z večino avstrijskih razstav-
Špelca Čopič, znana umetnostna zgodovinarka, se je zelo pohvalno izrazila o neki razstavi francoske tapiserije v Moderni galeriji, kjer je razstavljenih tudi precej abstraktnih del iz zadnjih desetih let-
Trubarjev „krovaški malar“, ki je slikal poleg uničenih del na Rašici tudi v Nadlesku pri Starem trgu poleg Loža, kjer je signiran kot Tomaž, me-Star od Senja in datiran z letnico 1511 je slikal po vsej verjetnosti tudi v Maršičih pri Ortneku in je njegova slikarija precej posvetnjaška.
Na 'božični dan 1966 je umrla akademska ¡slikarica Mira Pregelj, ki se je je koncem januarja spominjal njen častilec, s kakšno pieteto je vedno govorila o svojih zagrebških učiteljih, hrvatskih slikarjih.
V Celju 'je proti koncu januarja razstavila učenka zdaj že tudi pokojnega Marija Preglja Lidija Osterc. Že prej je razstavljala v Rimu, Hamburgu, Kobenhavnu in drugod. Upravnik celjskega likovnega salona Jure Kislinger
je poročal, -da je bilo v njem doslej že okrog šestdeset razstav, da so imele povprečno po šeststo obiskovalcev, kar tvori 5% celjskega mestnega prebivalstva. Največji obisk je imela pa raz stava Maksima ¡Gasparija: 2800 ljudi. Spominjam se, da so v mojem času običajno razstave v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu (ki so ga medtem že podrli), ¡dosegle redkokdaj nad tristo obiskovalcev.
V Ljubljani je bila tudi večja razstava črnogorskih slikarjev, Ikot se jugoslovanski umetniki sploh radii med-seiboj obiskujejo z razstavami.
Poleg Pilona in Trstenjaika je bil ta čaš tik pred 70-letnico tudi kipar Tine Kos. Je kmečki sin iz moravške doline. Tamošnja okolica je sploh domovina modernega slovenskega kiparstva. Kos se je udeležil številnih slovenskih in jugoslovanskih razstav v domovini in inozemstvu, zlasti razstav Kluba mladih. ¡Snovno 'kažb tipičnost slovenskega kmečkega in delavskega življenja in ga odlikuje izredno občutena idealizacija, nekakšna arhaična stilizacija in tektonska gradba v konceptu nove stvarnosti. Ljubljana pripravlja retrospektivno razstavo njegovega zelo obilnega in nekako v tihoti ustvarjenega opusa.
V beograjskem etnografskem muzeju se je izvršila zelo zanimiva razstava slovenskih mask-
Letošnjo glavno Prešernovo nagrado je sprejel poleg literata dr. Voduška tudi slikar Maksim Sedej, profesor na ¡akademiji za likovno umetnost- Prešernova nagrajenka je tudi i akademije kiparka Teodora Novšak, ki j« ustvarila zanimiv osnutek za spomenik Rihardu Jakopiču, po reprodukciji sodeč nekako v načinu kiparstva rajne Karle Bulovčeve. 'Če je postavitev Jakopičevega spomenika v načrtu bližnje bodočnosti, ne vemo.
Poleg opozorila na delo „krovašfce-ga malarja“ v Maršičih pri Ortneku je prineslo „Delo“ tudi prikaz njegovega slikarstva v Nadlesku.
¡Slovenska publicistika se je spomnila tudi smrti (sedemdesetletnega srbskega slikarja Mile Milunovica, redne; ga člana srbske akademije, ki je imel zlasti v zadnjem času poudarjeno ekspresionistično noto.
Proti koncu februarja je Marijan Tršar na poljuden način opisal zelo toplo delo letošnjega 'Prešernovega nagrajenca Maksima Sedeja.
M. Marolt
/®$WW tâtow m4cm
V	Mariboru so 22. aprila odprli v avli študijske knjižnice razstavo, v po častite v stoletnice Slovenskega gledali- j šča. Med drugim zanimivim zgodovin-, skim gradivom, je bilo z listinami pri-! kazano delovanje pred 58. leti ustanov-; Ijenega Slovenskega dramskega društva v Mariboru. Razstavo je odprl ravnatelj Študijske ¡knjižnice Bruno Hartman. Med' navzočim občinstvom so bili tudi naslednji še živeči člani omenjeneega Slovenskega dramskega društva v Mariboru: prof. Ivan Mravljak, Danica Boc-Gulinova, Angela Gnilšek-Hrenova, Franjo Mayer an Zmago Hren.
Na montanistiki ljubljanske fakultete za naravoslovje in tehnologijo so imeli 21. alprila lepo slavnost. Tega dne se je število podeljenih diplom rudarskega inženirja povzpelo na 501. Med temi inženirji jih je 285 iz Slovenije, 87 iz Bosne in Hercegovine, 51 iz Srbije, 42 iz Hnvatske, 22 iz Makedonije in 13 iz ¡Črne gore.
Mariborska občina ima med vpra ranji, ki jih bo treba neodložno rešiti, razširitev mestnega vodovoda. Sedanje vodovodno omrežje z vodovodnimi napravami je staro že 65 let ter je bilo predvideno za 30-000 ljudi. Od tedaj je število ljudi močno naraslo, vodovoda po niso dosti povečali. V zadnjih šestih letih sploh ne. Nov vodovod 'bodo gradili v Kamnici.
Zaradi povečanega zanimanja za televizijo se je znižala izdelava radijskih sprejemnikov od 528.000 v letu 1964 oz.
504.000	v letu 1965 na 369.000 v letu
1966.	V ¡Sloveniji pride radijski aparat že na vsako četrto osebo, število radijskih naročnikov se je tudi lini povečalo- Konec leta 1964 jih je bilo v Sloveniji 462.600, leta 1965 427.000, v letu 1966 je pa doseglo 447-000. število televizijskih aparatov je naraslo od 73.500 v letu 1964 na 100.400 v letu 1965 in na 122.100 v letu 1966.
V	Sloveniji je bilo od 15. do 23. a-prila 197 (prometnih nesreč, ki so zahtevale življenje 4 mopedistov, 2 motorista, avtomebilistke, 2 sopotnikov in pešca. V Sloveniji je bilo letos v vsem že 2941 prometnih nesreč. Lani jih je bilo do tega časa 447 manj. Letos je v prometnih nesrečah; izgubilo' življenje že 90 ljudi in sicer prov toliko kot lani v istem razdobju. Hudo poškodovanih
miuiiMiMHimniMini
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Predavanji na Kat. univerzi v Buenos Airesu
Na sovjetološkem inštitutu Kat. univerze v Buenos Airesu je imel v torek,
9.	t. m., ob 21 predavanje tajnik tega inštituta Pavel Fajdiga o temi: Jugoslavija po podpisu protokola s Svetim sedežem.
Na istem inštitutu bo imel dne 30. t- m. ob isti uri, t. j. ob 21 predavanje ■tudi vseuč. prof. dr. Tine Debeljak o temi: Upor umetnikov in pisateljev v komunističnih deželah s posebnim ozirom na Jugoslavijo, študijski dan in oHSni zbor SKAD-a
V	ponedeljek, 1. maja, je imelo Slo-
„Kaplan Klemen“
V	soboto 29. aprila o.b osmih zve-1 -čer in. naslednji dan ob štirih popoldne
je dramatski odsek Društva „Slovenska vas“ v Lanusu igral socialno igro „Kaplan Klemen“. Skupina, ki je bila sestavljena deloma iz starejših, to je odra že vajenih igravcev pn mlajših (predvsem igravk in otrok), ki so večinoma prvič nastopili na odru. S prvo skupino režiser verjetno ni imel toliko truda kot z drugo, saj je precej starejših obiskovalo svojčas inšp. štan-cerjevo dramatsko šolo in to je bilo tu dobro čutiti (pravilna izgovarjava in naglašanje, umerjeni gibi in obvladanje prostora, vživetje v vlogo, živa soigra ip-); .pri drugi pa se je moral bolj potruditi, pa je kljub temu še kaj ostalo, kar bi mogel izgladiti, če bi imel več časa in bi mu mali igravci in igrav-ke bolj sledili. Z novinci pa je vedno težava in to vidimo na vseh odrih, ne le v Lanusu- Učen pa ni nihče padel z neba. Po večkratnih nastopih bodo tudi novi pridobili več znanja, saj tudi boljši igravci niso pri svojem prvem nastopu pokazali toliko znanja kot zdaj. V današnjih razmerah je že vredno pohvale, da kdo sploh hoče sodelovati na odru, zakaj lagodnost, nesmisel za žrtve in ljubezen do slovenske kulture vedno bolj zajema našo mladino (pa tu-
8*
je bilo letos 822 ljudi, laže ranjenih pa 745.
Sedanja kriza premogovništva v Sloveniji neugodno vpliva tudi na rudarski šolski center v Velenju, v katerem se vzgaja 790 gojencev za rudarje, rudarje-strojnike, kovinarje in električarje, šolski zavod deluje na načelu samovzdr-ževanja. Ker izkopanega premoga m mogoče vsega prodati, ima zaradi tega šolska ustanova manj sredstev za vzdrževanje. Vodstvo 'šolskega zavoda je tudi v skrbeh glede namestitve letošnjih absolventov, t. j. 138 rudarjev, 40 rudar jev-strd jniko v, 18 električarjev, 27 kovinarjev in 12 rudarskih tehnikov. Zaradi zmanjšanih dohodkov in težav z nameščanjem absolventov te rudarske šole bodo v jeseni omejili število pri sprejemanju učencev ter bodo namesto pet do sedem prvih razredov odlprli samo dva, v katera bodo sprejeli samo 60 novincev.
• V Ljubljani so zaključne priprave za ustanovitev Društva prijateljev morja. Ustanovni občni zbor bo konec maja ali v začetku junija, člani društva bodo lahko posameznik^ kakor tudi posamezne organizacije. Namen društva bo razvijati ljubezen do morja s tem, da bo društvo skušalo morje in pomorstvo približati .svojim članom tako s predavanji kot s taborjenjem, izleti in letovanji ter sploh razvijati pomorsko miselnost med Slovenci-
V jeseniški železarni so začeli kopati temelje za novo 60-tonsko električno pač.
Umrli so. V Ljubljani: Anton Pečnik, Ivan Gorjup, kroj. mojster v p-, Antonija Rogli.č roj. Wurzbaeh, Berta Zajec, učit. v p., Pavla Hieng roj. Mejač, Marija Zupančič, Kristina Meze roj. Istenič, Ana Kremžar, vdova strojevodje, Janez Brenčič, upok., Marija Poznič, biv. trgovka, Alfonz Ložar, šef carinarnice v p. in Barbara Kolar roj. Sutlar v Senovem, Frančiška Štijs roj. Novšak v Sevnici, Rudi Golob, učitelj v Šmartnem ob Dreti, Frančiška Ra movš roj. Podgoršek v Kosezah, Simon Turk, upok. v Medvodah, Minlka Bregar v Dolu pri Ljubljani, Franc Žemlja v Celju, Anica Adamič roj. Grčar, vdova po fin. inšpektorju v Kamniku, Frančiška Pretnar v Bistrici pri Tržiču.
ARGENTINI
vensko katoliško akademsko društvo XII. študijski dan ter občni zbor. Bil jfe v škofovem zavodu v Adirogueju. Začel se je ob 10 s sv. mašo, ki jo je daroval duhovni vodja p. Kukoviča za vse žive in umrle člane.
Nato je predaval g. Franc Sodja o temi: Krščanska ljubezen v praksi-
Po kosilu se je razvila aktivna debata a navedeni temi. Ker je bila aktualna, je vzbudila veliko zanimanje med navzočimi. Med debato smo si izmenjali misli o slovenskem akademiku, o njegovem odnosu do sočloveka naj si bo 'Slovenec ali domačin, do slovenske mladine ter do slovenske skupnosti.
Sledil je občni zbor.
Po prebranih poročilih in po slučajnostih so bile volitve. Predlagani sta bili dve listi. Izvoljena je bila lista, ki je ‘bia sledeča: predsednik Jernej Dobovšek, tajnica Elizabeta Mele, blagajničarka Terezka Marn, knjižničarka Lučka Bajec, odborniki pa: Andrej Fink, Tone Mizerit, Janez Zorec.
Udeležba je bila lepa, .posebno pa je bilo razveseljivo število novih članov.
BARILOCHE
t JANKO HABJAN
27.	aprila proti večeru jie odšel po večno plačilo Janko Habjan, pozinana osebnost v slovenski ba-rilcliki sredi.
Rajni Janko Se je rodil 25. julija 1906 v Celju, preživel pa svojo .mladost v Šmarju pri Jelšah. Vojake je ■ služil v .Čakovcu. L. 1929 se je preselil v šent Peter na Krasu, kjer se je povsem udomačil. V Šent Petru se je poročil in tudi vsi trije otroci so se mu tapi rodili. Gospodaril je na ženinem domu in trgoval po Primorskem, Severni Italiji in Istri- Po zaključku vojne se je Janko priključil krogu okrog „Demokracije“ in ga je nekoč obmejna milica aretirala, ko je nosil čez mejo v žepu bojeviti časopis, ki ga je takrat urejal pozneje ugrabljeni Uršič.
Kot prepričan demokrat se Habjan ni maral pokoriti diktaturi in se je z vso družino preselil v- Trst, od tam pa je odpotoval leta 1948 v Argentino. Iz emigrantskega hotela je krenil naravnost v Bariloče.
S svojim pridnim delom in ob sodelovanju žene in otrok se je z leti v pa tagonskem letovišču gospodarsko dobro postavil na noge, sezidal si je veliko in lepo hišo in uredil v njej čedno delikatesno trgovino.
Habjan je s srcem visel na vsem, kar je bilo slovenskega, in zlasti zadnja leta, ko ga je že mučila zahrbtna bolezen, je vedno bolj trpel na domotožju. Vse dokler mu niso jele .pohajati j moči, je z vsem navdušenjem sodeloval .pri slovenskem organizacijskem delu-Bil je odbornik in član nadzornega odbora Slovenskega planinskega društva, v katerem je imel med rednimi člani številko 1, udeleževal se je slovenskih prireditev in vedno primaknil svoj pe-sos k slovenskim zamislim, pa naj je šlo za ekspedicije, za križ na Capilli, za zavetišče Pod; Skalco ali za Planinski stan. Redno je tudi kupoval slovenske časopise in knjige in zvečer po delu pridno bral. Bil je zvest naro,čni.k Svo-i hodne Slovenije in član Društva Slovencev. Na svojem domu je z veseljem sprejemal tako bariloške rojake kot buenosairešlke turiste in rad je besedoval v slovenski družbi v priljubljenem Baru Ameriki.
Zdaj se mu je steklo življenje pod patagonskimi gorami in odšel je, ne da bi mogel iše enkrat uzreti svojo zeleno Štajersko in svoj trdi Kras. Nam pa, ki bomo prej ali slej odšli za njim, ostane spomin na iskrenega prijatelja in upanje na svidenje tam onstrani zemeljskih meja.	V. Arko
EZEIZA
V nedeljo, 7- maja, se je takorekoč uradno odprla „Slovenska hiša“, ki naj združuje pod svojim, okriljem vse. Slovence v Argentini, pa čeprav so člani raznih društev ali slovenskih domov.
Mi Slovenci z Ezeize se temu praz-
niku pridružujemo iz vsega srca in čestitamo vsem, ki so kakor koli pomagali in se jim lepo zahvaljujemo.
Naša majhna skupnost tukaj ne more zgraditi svojega doma. Zato smatramo, da j.e ,,Slovenska hiša“ naš dom.
Tudi obljubljamo biti zvesti tej skupnosti in pomagati in sodelovati z vsem srcem.
Še enkrat čestitamo in lupo vse pozdravljamo
Slovenci z Ezeize
MENDOZA
Dan Slovenske pesmi
Markova nedelja, 30. aprila
Minilo je leto in dan in spet je naš pevski zbor privabil v Slovenski dom lepo število mlendloških Slovenciev od blizu in daleč, da smo .skupno ob slovenski melodiji potrdili našo voljo z besedami pokojnega ravn. Marka Bajuka: „Še .bomo peli!“
Lahko, rečemo, da je po šestih letih, odkar je pokojni ravnatelj legel v mendoško zemljo k večnemu počitku, ta ¡praznik slovenske pesmi, ki ga odtlej naš zbor pripravlja vsako leto, postal naša dragocena ter pomembna tradicija, ki je ne smemo opustiti. Kajti dokler se bomo zbirali radi v našem Domu ob slovenski popevki, vse dotlej bomo imeli zagotovilo, .da narodnostno in kulturno še živimo — tudi v izseljenstvu!
Uvodno pozdravno, besedo k pevskemu večeru je .spregovoril predsednik Društva Slovencev v Mendozi inž. agr. Marko Bajuk ml. Poudaril je misel, da je živahna delavnost našega pevskega zbora ob vztrajni požrtvovalnosti pevcev izraz in merilo našega narodnega kulturnega življenja, čeravno petje ne more biti vse niti edino, kar spada v v to področje.
Sledil ije nastop mešanega zbora. Zborovodja prof. .Božidar Bajuk je vsako pesem napovedoval z njeno kratko oznako, kar je navzočim močno poživilo njihovo poslušanje, ter doživljanje petja.
V’ prvem delu je zbor za uvod zapel Sattnerjevo „pevsko stanovsko ko-rajčnico“ Opomin k .petju. Navdušeno so pevci vzklikali: „Grmi, pesem krasna, dvigaj nam srce; doni, pesem glasna, čez doli, gore!“ Sledila je Pre-mrlova Slovanska pesem s tako pomembnim klicem: „Doni, pesem, .brate druži; domovini vsak naj služi, kogar tvoja moč budi, oj slovenska ¡pesem ti!“ Nato je zbor zapel skladbo Benjamina Ipavca, Slovenska dežela in Blaža Potočnika, Planinar. Sledila je za nas izseljence tako pomembna Aljaževa, Oj zbogom ti planinski svet s tenorskim solom ing. agr. A. Habjana: „Planine sončne, ve moj raj, j.az tudi ločim se sedaj; a Bog le ve; kaj tu pustim; in Bog le ve, kaj zdaj trpim“...
Zbor je odpel še Volaričevi, Slovenski svet, ti si krasan, Blaža Potočnika, Zvonikarjevo ter Jurija Fleišmana, Triglav, za katero je napovedovalec pripomnil: „Kako so morale grmeti v Ljubljani 1. 1931 besede: Vse je vihar razd’jal, narod pa zmiraj stal, ko je na Kongresnem trgu nastopilo 112 podeželskih zborov, združenih v Pevski zvezi, ki so pod vodstvom ravn. Marka Bajuka tjakaj zbrali 2340 pevcev!"
Vsak teden ena
NOCOJ, PA OH NOCOJ
Nlocoif, pa ah nocoj, ko vnietsec svetu bo, bo prišel fantič moj ped okno po slovo
ÙAz to 'ravno polje in čez te travnike, kjer gladke so steze, po njih moj
fantič gre.
Klobuk ima na glav’, za. njim pa listič ;! , ,	bel,
ta- listič tako prow’, dai ga je česan
vzel
Ko psi zalajaj\o po celi vas’ na glas, ljudem naznanjaj1®, da grej o fantje
v vas.
Petelinček je zapel, danica je prišla, moj fant slovo je vzel, jaz sem se ¡1 | 'i	jdkala.
Nei jokaj, deklicane bodi žalostna,, čez sedem kratkih let se bom vid’la
spet
Pa psi se lajnjû, al’ moj’ga fanta ni, pod mojhn okencem pa trav-ca zeleni.
Prežabstno srce veselja nima več, sdm Bog nebelski ve, kdaj sedem let
bo preč
V	drugem delu je sledilo nekaj skladb ob spremljavi klavirja. Gdč. Rezika Štirn ter Lenčka Božnar sta z ■občuteno mehkobo zapeli Premrlovo Zagorsko; ing. agr. A. Habjan s prepričevalno doživetostjo dve Volaričevi: Oj rožmarin in Zvonček; ga. Kristina Je-rovškova in gdč. Katica Grintal s prisrčno ubranostjo Volaričevo Divjo rožico in končno ves ženski zbor Hladnikove, Vesele pevke.
Posebno ubrano je zazvenel tokrat moški zbor v štirih ljudskih pesmih. Zapel je dve Bajukovi: Rože je na vrtu plela in Kje je moj mili dom ter dve Mihelčičevi: Zvesta ljubezen in Kadar vince duše vnema.
V	zadnjem delu je še mešani zbor podal nekaj naših narodnih: dve „vinski“ iz Cerknice v Bajukovi priredbi: Lepše rož’ce nej ne svejt in Jaz pa grem; .Sončevo s Primorske, Teku sem dol po dolin in končno Bajukovo, Jaz pa vrtec bom kopala s solističnim vložkom. .ge. Kristine Jerovškove.
Za .sklep pestrega večera so pevci še dodali Foerster j e vo pevsko himno, Pevec. Klicu „Zakaj bi ne ¡pel?“ so odjeknili v zadnji kitici z našim geslom: „Zato — še bom pel!“
Naša pesem je vse navzoče povezala v iskreni družabnosti. Tako so še dolgo po končanem sporedu ostali skupaj v živahnem pomenku ter so mnogi starejši obujali spomine na nekdanje „pevske čase“ — doma.
Bb.
Slovenska tiskovna družba — Edi-torial Baraga SRL, Pedernera 3253 je izdala novo slovensko delo: Ruda Jur-čec: Skozi luči in sence (1914—1958), II. del (1929—1935), str. 596. Besedilo spremljajo številne ilustracije. Cena izvodu: vez. 1500 pesov, broš. 1200 pesov. Možno je tudi plačevanje v obrokih.
Naročila ali pri založbi ali ¡pa pri poverjenikih SKA in v Slovenski hiši,
R.	Falc6n 4158.

• •«■«■MM»
na lanuškem odru
di starejše!) in to menda tudi Slovenski vasi ni povsem prizaneseno. Vendar je tu še precej plemenitega idealizma, 'hvala Bogu!
Zato pa je tudi ta predstava kar lelpo uspela in je močno pritegnila občinstvo, ki je z napetostjo sledilo dejanju na odru do pretresljivega viška v zadnjem dejanju. Povsem se je vživel v -svojo prav nič lahko vlogo Kaplana Klemena g. Ciril Jan in jo podal s prisrčnim dostojanstvom. Naravno in prepričljivo ije poidal podobo 'barakarja Trpina g. Tone Novljan. Težišče dejanja v igri sloni na teh idveh osebah in jima je treba priznati, da sta mu bila kos. Težko pa bi jima bilo to prikazati, če ne bi imela potrebno pomoč v drugih 'soigravcih — in to so jima dali z zadostno doživetostjo v vlogah ubogih 'barakarjev gg. Stane Guzelj, Tone Brulc in Stane Kunc. Klemenovega očeta Gornika je s primerno umirjenostjo podal g. Rado Kokalj, skrbno ma ter ipa gdč. Jelka Kalan- Vloga starega župnika Venclja je očetovsko prisr čno igral g. Srečo Urbanija, le obrazni gibi pa včasih prehiter govor niso ¡bili povsem v skladu z župnikovo starostjo. Saj bi bil lahko tudi mlajši, a če pra-vti, da že štirideset let župnikuje v Gorjah, bi moral tudi na zunaj prika-
zati, da ni več mlad, čeprav njegova duševna razgibanost razodeva še povsem mladostne poteze, če bi to oboje spravil primerno v soglasje, bi mogej ustvariti čudovito zgledno podobo starega gorenjskega župnika. Kljub temu pa je bila njegova igra lepa, zlasti kadar je prešel v prlimernejšo umirjenost v zunanji igri. Da je na odru doma, je — čeprav v kratki vlogi — pokazal kot trgovec Meglič g. Grkman Franc. Izredno prijetno in s spoštljivo dostojanstvenostjo je odigral starega seme-niškega vratarja- krojača g. Martin Miklič. Ob skopem besedilu je z nemo igro zbujal občudovanje in veselost-Kar precej je spominjal na nekdanjega semeniškega „Cenbenja“ v ljubljanskem semenišču. Krivično pa bi bilo, če bi v vrsti moških igravcev ne omenili še fantiča, ki je kar dobro podal otroško vlogo Jakopinkinega sina Petra.
Seveda pa tudi ženske igravke niso hotele zaostajati za moškimi. S skopim besedilom učiteljice Jelke v prvi sliki (nekaki predigri) gospodična Mimica Bokalič ni mogla kaj prida napraviti — a to ni njena krivda, temveč dra-matizatorja. (Le izurjena in močna igravka ¡bi mogla kaj več narediti!) V korist delu pa .bi bilo, če bi dejanje prve slike primemo vnesli v naslednje dejanje. A to bi moral storiti
že dramatizator. Skoraj pri vseh dramatizacijah vidimo iste hibe — kot razvlečenost dejanja v času (tu se igra dogaja olkr. 6—7 let!) ip. Za odrsko delo je potrebna strnjenost dejanja, časa, kraja, kar pa ije v dramatizacijah povesti večkrat težko delo — ali tudi nemogoče — Dosti bolje pa je igrala vlogo. Jelke (gdč- Bokalič) v naslednji sliki. Igro Klemenove matere Gor Janke pri Jelki Kalan smo že omenili. Zelo dobro je podala vlogo uboge bajta-rice Jakopinke gdč. Jožica Boštjančič-Igrala je naravno, prepričljivo- Pa pravijo, ida se mlado dekle ne more vživeti v vlogo stare ženske! Tudi gdč. Anica Brolih je bila kar dobra klepetulja. (Bržkone take vloge za ženske niso pretežke.) Prav tako je zadovoljila s primerno igro precej ¡kočljive vloge Marjete gdč. Marija Criscuoli. Saj več tudi ni mogoče terjati od dobrega dekleta, ki ji je tak ambient tuj. Re-smanovo ženo je dobro prikazala igravka, ki je zaznamovana v seznamu oseb in igravcev z zvezdicami.
Ne .smemo pa (pozabiti še na najmlajše igravce, ki so gotovo tu prvič nastopili na odru v vlogah barakarskih otrok, a so svojo nalogo kar dobro izpolnili, še prepridni so bili. A če upoštevamo, da lačen in raztrgan barakarski otrok, v predmestni „Sibiri-
ji“ ne more biti tako živahen in razposajen kot vsega dobrega siti otroci meščanov, je treba reči, da so svoje vloge pravilno razumeli. Igrali so —• poleg že omenjenega Miha Bokaliča — Tonček Brulc^ Marta Rozina in Tonček Kokalj.
Tudi 'sepetavlka 'gdč. Mari Sušnik je po svoje pripomogla, da je besedilo igre gladko teklo.
Sceno sta pripravila gg. Slavko Reven in Tone Novljan. Dobro sta ponazorila revščino barakarskih stanovanj, pa tudi soba kaplana Klemena, ki sproti vse razdaja, ni mogla biti kaj prida boljša. Obrazne podobe pa so ustvarili gg. inšp. L. štancar, Lužovec Ivan in Slavko Reven- Bile so izvrstne, le pri nekaterih so za ne premočno osvetljavo na odru bile prejake (npr. .pri Marjeti)
¡Občinstvo, ki je domala napolnilo dvorano, je z napetostjo spremljalo dejanje te lepe in globoke igre in je po vsakem dejanju z dolgotrajnim ploskanjem izražalo igravcem in igri svoje priznanje. Še s posebnim navdušenjem pa je vztrajalo na koncu igre in z bučnim ¡ploskanjem prisililo igravce in igravke, pa tudi režiserja in skrite sodelavce, da so se zbrali na odru in jim je tako moglo, izraziti svojo hvaležnost za lep užitek, ki so mu ga s to izvrstno predstavo pripravili.	ar
pogosto obračajo na društveno knjiz-1 nico, pa jim z mnogimi knjigami ne, m-o-ne ustreči, iker so izposojene že pre-. dolgo časa.
St9?ENCI PO SVETO
KANADA
V Windsorju bodo imeli 21. maja veliko slavnost. Na povabilo pevskega društva Zvon in Slovenskega šolskega tečaja Friderik Baraga bo prišla na obisk slovenska mladina iz župnije Marije Pomagaj v Torontu s svojim mladinskim ter dekliškim pevskim zborom, folklorno skupino Nagelj ter Fojsovo harmonikarsko šolo. V Windsorju bo priredila koncert ter proslavo 1200-let-nico pokristjanjenja Slovencev in 100-letnico obstoja Kanade.
Smrt med rojaki'. V New Torontu jv. umrla v 85 letu starosti ga. Marija Babič, v Windsorju so se pa iztekli dnevi življenja Stanku Fišterju, profesorju na katoliški srednji šoli v tem mestu. Za: pušča ženo Milko in 6 nedoraslih otrok Rajni profesor si je zrahljal zdravje v času študij, ko je moral istočasno tudi trdo delati, da je lahko preživljal svojo družino. Bil je veren Slovenec ter je tudi kot profesor na zavodu užival ugled zaradi svojega solidnega znanja. Naj počiva v miru-
DRUŠTVENI OGLASNIK
Knjižnica Zedinjene Slovenije, ki se bo skupaj z društveno pisarno kmalu preselila v nove prostore Slovenske hiše, se zdaj preureja in izpopolnjuje.
Zato je začasno zaprta in se knjige ne izposojujiejo- -Odbor društva tudi nujno prosi vse izposojevalce, da knjige čim prej vrnejo, ker bo le tako mogoče knjižnico na novo urediti in jo spet dati v uporabo naši javnosti. Apeliramo predvsem na tiste, ki imajo v posesti knjige že dalj časa, da upoštevajo, da s svojim ravnanjem odtegujejo slovensko .branje zlasti mladim ljudem, ki se
■
■
■
VELIKA LOVSKA VESELICA
v prostorih nove dvorane 28. maja 1967
Sodelujte orkester JPlanika-Edeltveiss
Naš dom v San Justo
OBVESTILA
Sobota, 13. maja:
Pouk učit. tečaja Ravnatelj Marko Bajuk ob 14 v sejni sobi Zedinjene Slovenije. Pouk ostalega tečaja ob 15.30.
Nedelja, 14. maja:
Vseslovensko romanje v Lu j an.
Sobota, 20. maja:
V	Slovenski hiši oh 19 sestanek SKAD s predavanjem Tineta Debeljaka o temi: Neskončno veliko in neskončno majhno v naravi. Vabljeni člani in prijatelji.
V	Slovenski hiši ob 7 zvečer I. kult večer s predavanjem Rude Jurčeca ob 50-letnici Majniške deklaracije.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob pol 9 prosvetni večer s predavanjem g. dr. Mirka Gogalle o masonih.
Nedelja, 21. maja:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
proslava 7. obletnice ustanovitve doma združena s proslavo 50-letnice Majniške deklaracije.
V	Našem domu v San Justu po slo venski maši predavanje g. Franca So dje o vzgoji otrok. Vabljeni starši in odrasla mladina/
Petek, 26. maja:
V	Slovenski hi3i ob 19-30 sestanek Slov. kat. akad. starešinstva.
Sobota, 2g. maja:
V	Slomškovem domu ob 8 zvečer zabavni večer.
Nedelja, 28. maja:
V	Slovenski hiši ob 9.30 sv. maša s
spominsko proslavo ob 254etnici mu-čenitške smrti univ. prof. dr. Lamberta Ehrlicha.
V Naštem domu lovska veselica.
Slomškov dom
v soboto, 27. maja ob 8 zvečer
NABAVNI VEČER
Igra orkester Manhathan
i Pr. FRANC KNAVS E
ODVETNIK
E Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital ;
T.E. 35-2271	E
: |
Uradne ure od 17—20	;
! Na telefonu tudi dopoldne (10—12) ■ 5	■
Lujan, Francia 952 T.E. 735 ali 516
j	•
j V petek in soboto od 9—13 ure ;
Zahvala
Ob težki izgubi našega očeta in starega očeta, gospoda
Maksa Mastnaka
se iskreno zahvaljujemo č. g. dr- Alojziju Starcu, ki ga je krepil v njegovi bolezni, č. g. Kalanu za sv. popotnico.
Vsem, ki ,so se na kateri koli način poslovili od' njega, ga kropili ali spremljali na njegovi zadnji poti-
Sin Anton z družino, Tablada
Marija Peternel, hčerka, z družino, Škofja Loka
■ ■
: ;
} Alenka Augustinčič E
Obstétrica mat. prof. 4402 Diplomirana babica
S	s
■ ■
E Petletna praksa v bolnišnici Fernán- S ! dez, delujoča v sanatoriju San José, s E instrompntajka kirurgičnega otro- ■
! škega oddelka bolnišnice Gandlolfo ;
■	S
SE PRIPOROČA
■	■
5	.S
• za porodno asistenco v sanatorijih v «
glavnem mestu in v provinci :
■	a
■	Vaje za porode brez bolečin in strahu S
E na domu stranke ali v posvetovalnici ■
| :
Charcas 973, pritličje, dpto. 1	5
Capital Federal T. E. 61-7273
š	E
« vsak, torek in četrtek od 14 do 20
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY priredi v nedeljo, 21. maja 1967
7. obletnico
ustanovitve doma
združeno s proslavo
5®-letnice Majniške deklaracije
Spored:
9-30 začetek tekmovanja v balinanju med Lanusom, San Martinom in Carapachayem; tekmovanje v odbojki Morón San Martín, Carapachay 11.15 dviganje zastav 11.30 sv. maša
13.00	kosilo
14.00	nadaljevanje tekmovanja 15-30 kulturni del z govorom taj
nika NO g. Miloša Stareta 17.00' družabni del prireditve s so delovanjem orkestra Planika Edelweiss-
Vsi rojalki prav prisrčno vabljeni Prireditev bo ob vsakem vremenu
PORAVNAJTE NAROČNINO!
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Millos Star» Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Faleón 4158, Buenos Ai**«'
T. E. 69-9503 Argentina
o oz« wr_ eÏ," itu- goS u CEO <	FRANQUEO PAGADO Concesión N" 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824 ■M»
'temgistim Nomsmhuü A» 1« Pwgtotel Intelectual No. 910.387	
Naročnina, Svobodne Slovenije za leto 1967: za Argentino $ 1.900—- Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100.—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T.E. 33-7213
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Bueno» Aire»
T. E- 35-8827
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
vabi na
PROSVETNI VEČER
ki bo v soboto 20. maja
točno o-b pol devetih zvečer v prostorih doma
Predaval bo g. dr. Mirko Gogala
„O masonih, njihovi organizaciji in njihovem delu“
Pred prosvetnim večerom in po njem na razpolago prigrizek
Po svojih nedoumljivih sklepih je Gosipod 27. aprila .poklical k sebi našega očeta, deda, brata in zeta, gospoda
Janka Habjana
K zadnjemu počitku smo ga položili naslednji dan na barilo-šk-em pokopališču.
Ivanka, žena; Emica, Peter in Voljica, otroci; Enrique, zet; Marina, snaha;; Erik, Kristina, Rubén in Veronika, vnuki; Marica por. Stupica in Vinko, brat, z družinami; Franc in Maksi, brata; Fani, tašča in ostali sorodniki.
San Carlos de Bariloche, Šmarje pri Jelšah, Pivka
Vdan v božjo voljo je po hudem trpljenju odšel po večno plačilo, gospod
Lojze Dolšina
Pokopali so ga 27. aprila t- 1. v Velikih Laščah.
Sv- maša zanj bo darovana v Slovenski hiši v soboto 27. maja ob 19.30.
Za njim žalujejo:
V	domovini: žena Slava z otroci, sestre: Slavka in Tončka
z družinama, s- Bonita, Cilka in Francka.
V	USA.: brata Rev. Janez in Rev. Stanko; v Argentini: se-
stra Ela por. Škulj' z družino.
fanez Jalen
45
Trop brez zvoncev
Povest
„GotovO .s kakšno gorsko vilo, ko- se še danes kar samo smeje.“
Minca ni skrivala -nejevolje, Peter se ;pa ni dal razdražiti. Silil se je na smeh: „Vila ni bila, čeldlen deklič pa. Kaj misiš^ katera?“
„Nobena ni nič prida,“ je revsnila Minca „katera hodi ponoči s fanti naokrog.“
„Grmovi špelci ipa res ne moreš nič reči,“ je oporekal Peter.
Tkalčeva je za-smehljivo oponesla: „Zakaj pa naj bi bila prav ta izvzeta.“ „Zato, ker -se za zdaj bolj zanima za srnjake kakor pa za fante.“ Peter je besedo poudaril: posebno srnjake.
Minca se je z roko v boku ustopila pred lovca: „To pojdi pravit naši Jerci, če ti bo verjela.“
Peter se j.e zresnil: „Ji ne bom pra-! vil, pa tudi tebe prosim, da molči. Ne zavoljo mene in Š-pelce ,i'n Jerce, za-. voljo lova. Je bolj prav da se v vaši hiši ne govori, kje se mudijo najle.pši prnjaki. Razumeš?“
Minca je zardela, narahlo prikimala in odšla k ognjišču. Peter je pa pojasnil: „Morebiti sem res napak naredil, da sem špelci -omenil srnjaka s križastim rogovjem. Ko sem pa že zinil, je .bilo bolj prav da sva s Špelco, vso noro na srnjad, 'šla skupaj gledat pribeglega križarja, kakor pa da bi ona sama šarila naokrog in mi ga pre- : podila. -Sedaj ko se ženim, moram tu-
di skrbeti da me bodo v službi čim i bolj cenili. Kruh je kruh. Zato pa...“ Peter je obmolknil. Minca je prav dobro vedela, koga je hotel imenovati. Kar pritrditi mu je morala: „No, saj ! nisem nič rekla,“ jie popravila (preje ] šnje zadirčne baseidle: „Jerci pa ob priliki vendarle povem. Zavoljo očeta.“
j „Prav,“ je veselo pritrdil Peter. „Samo -ne pozabi preizkusne besede: Kar eden ve, se ne zve. Kar vesta dva, ve pol sveta. Kar pa vedo trije, vedo vsi ljudje.“
-Petru je Minca stopila še nekaj mleka, potem je -pa odšel. Grede je Grmovi povedal naj se Tkalčeve Mince ¡nič ne -ogiblje, da ja že vs-e v redu.
■Doma je najprej od-pel Reso z verige. Psu je bilo tako -dolgčas po Petru, da zadnji dan že ni maral več jesti. Sedaj pa je kakor iz uma tekal naokrog in se- ocejal. Petru se je zasmilil. še zboleti utegne. Sklenil je, da ga bo- spet jemal s sabo, kadar poj-die v gore za več -dni, puščal pa ga bo pri -Grmovi špelci, 'da ne bo več povpraševala po psu. Pa to še ne bo tako kmalu. Za -divjadjo bosta utegnila po-gl-edati samo mim-ogrede.
-Sveti Jakob in Ana -sta pa stricu in Petru spet ukazala za dlje časa obesiti žago, pospraviti dleta in svedre in sloniti sekiro v kot. Srnjad, ki se je pripravljala na prsk, je poklicala vsakega v svoje lovišče. -Petru se je za
prve dni avgusta napovedal tudi zakupnik. Dokaj !bo imel -opraviti, ida o pravem času spet natanko pregleda divjad. Založil se je s hrano zase in za Reso in v ine-d-eljo po maši odšel.
V Ukancu je opazil, Ida je srnjad čez dan nemirna. Zaslišal je javkanje srne. Izsledil je nekaj kolobarjev, ki sta jih izhodila srnja in srnjak, ko sta morebiti po cele ure igraje se tekala okrog -grma. Roža na sečah je bila visoko pripasena. Ob ob-ilni hrani si je srnjad izbirala samo najboljše. V Komarji je Peter ugotovil, da -sta se mlada orla že izpeljala iz gnezda- Med Pršivco in Ogradjo tik ob v-eliki razpoki, ki se vsako leta veča, da -se utegne kdaj celo gora odtrgati in zagrmeti v dolino, je prepodila gamsa gošarja. Prav njemu je namenil smrt, kadar pride gospod na lov.
Na Ovčariji se je isamo mimogrede oglasil pri Tkalčevi Minci. Da se ogne kasnejši zameri, je kar naravnost povedal,da Resa pri njej ne bo obstal, kaikor ni maral pri Jerci, .razen prive-zan; pa bi ne.maral jesti, in ga mora zato pustiti pri -Grmovi špelci, ki ga je znala tako navezati nase, da -pri njej komaj -še njega samega uboga. Poskusil -se je že upreti, -pa je bil tepen, ker razvajati ga špelci me ip-usti. Sprejel je sebi in psu ponujeno mleko in odšel naprej.
'Pri -Grmovi je -oddal samo psa. Med Reso in špelco -kar ni hotelo- biti konca pozdravljanja. Petru se je mudilo. Sonce .se je bližalo goram. Hotel je pa iše isti večer ugotoviti, ali križar v Shališču že goni srne. Pa ni imel sreče. Legel je kar v zapuščeno drvarsko
uto iz lu-bja- Ponoči pa je zaslišal poznano mu -bokanje. Bolj. se ga je razveselil 'kakor najlepše pesmi.
Tri dni se Peter ni več prikazal na Ovčariji. V soboto je -odšel spet v dolino. V nedeljo pod noč je pa pripeljal s sabo gosipoda. Grede mu je bil že pokazal križarja s Shališnika. Zaupnik bi ga že tudi lahko -streljal, pa je -odločil da bo padel šele o-b koncu plemeni-tve, ko zaplodi sebi enakovreden zarod.
Gospodu je bil Vencelj, izdal, da se Peter že-ni pri Tkalčevi Jerci. Svojemu lovcu na ljubo je zaupnik odredil, da se .bosta nastanila v Tkalčevem stanu. Peter ni smel oporekati, čeprav -se mu ni zdelo -prav. G-o-spodu ni smel niti namigniti, zakaj. Bo že kako, si je mislil.
Boštjan Tkalec je bil prinesel Minci prehrano- Namenjen je bil že domov, pa se j,e brž odločil, da ostane še pez noč. Z zakupnikom sta se -hitro zapletla v Idomač pogovor. -O -gorah in div jačinah je Boštjan vedel dokaj povedati. Gospod ga je rad poslušal in je stregel pripovedovalcu s pijačo in cigarami. Ko- mu je tretjo ponudil, je gospod tu-di samega sebe hotel malo pohvaliti. -Potapljal je Tkalca prijazno po ramah in se pobahal: „Oče, takega srnjaka kakor jaz danes pa še prav gotovo niste, videli.“
„Kakšen pa je bil?“ je -bil radove \ den Boštjan.
„Križar,“ je pomežiknil zakupnik. 1
„Pa ne vem kateremu se tako re-če.“ Tkalec je močno potegnil cigaro. Kar lica so se- mu udrla in izpuhnil je cel oblak dima.
„Se mi je zdelo.“ Gospod je bil ve- i sel, ida more tudi on, čeprav mestni;
človek, kaj novega -povedati izvedenemu domačinu, in je Boštjanu srnjaka natančno opisal. Peter je videl, da se Tkalcu čimdalje bolj -svetijo oči- Najrajši bi bil -zakupniku zatisnil usta, pa niti ziniti ni smel.
,;Kje .ste- pa naleteli nanj-?“ Tkalec je prav počasi vprašal in iz čela pogledal Petra, kakor -da bi se ga bal.
„V, v, v 'S-S-S — Peter kako se že pravi kraju?“
Gospod si imena ni bil zapomnil. Peter je pa hitro izrabil ipriliko in speljal Tkalca na napačno sled. Zavedno je povedal napak: „V Shalju, gospod.“
Zakupnik .se ni dal prevariti. Podvomil je: „Pa se mi zdi, Ida ste- prej malo drugače rekli.“
„V Shališču morebiti,“ je nestrpno posegel v (besedo Tkalec. Peter je pa po tihem zaklel in se spogledal z Mi-n-co, ki je namrščila obraz.
še -bolj narobe 'je pa bilo, ko je zakupnik Boštjanu tudi povedal, d-a do konca prska s Petrom ne bosta nič stikala po križarjevem -okolišču, da misli odbiti najprej kakšnega, starejšega gamsa, potem nekaj srnjakov neple-menjakov, za vrh pa upleniti v Shališču še križasto rogovje.
'Peter je vzel z ognjišča ogorek in si spet prižgal cedro; ker mu ni hotela goreti. Najrajši bi bil zavpil nad gospodom: „Recite mu no kar narav-nist, naj’ vam križarja pred nosom ustreli.“
Peter ni bil zaspan, pa si je kar od" dahnil, iki so -pozno zvečer odšli spat.
(Nadaljevanje prihodnjič)