131. številka. I Ljubljani, v torek II. junija 1921. LIV. leto Ijsh«i" vatt dmm popoldne, Imearit n«*el]e la praznik*. •■■■■'■•J1 P^osk* ] X 54 m/m za male oglase do 27 m/« višine 1 K, od 30 mlm vjgine dalje kupčijski in nradni oglasi 1 ml m K 2-—, noUce, podano, preklici, izjave in reklame 1 ml m K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnltne ponudbe, vsaka beseda K 2'—» Pri večjih naročilih popust. VpraSanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. OpraraUtvo »Slov. Naroda" in „Narodna Tlskaraa" Snaflova nllea *L 5, pritlično. — Telefon »t. 304. „Slovenski Narod' vel|a v Jogoelavljti celoletno naprej plačan ■ K 300-— polletno. ...... * 150-— 3 mesečno ...... „ 75*— 1 25'— w LIakl|anl la po pOJ ti i V lmoaeaaatvo t celoletno K48J-— polletno ....... „240 — 3 mesečno • „120*— »• ...... a 40 Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno ffpfjar* po nakaznici. Na samo pismen* naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „81ov. Narode11 Knallova nlica M, S, L nadstropje Telefon stev. 34. Dopise epreiema le podpisane in zadostno Irsnkovane. ■ejr Rokopisov ne vraž«. ~W4 Posamezna Številka velja 1*20 K PoStnlna plačana v gotovini. P. V. B. Francozi o nas. Pariška tedenska revija »L* Europe Nouvelle«, ena najbolj pri* znanih in razširjenih francoskih re* vij, ki se bavi pred vsem s politič* nimi vprašanji nove Evrope, prina* ša večkrat notice in članke o naši državi. Glavni urednik te revije je mlada dama, Louise \Veiss. doktori* ca socijalnih znanosti, ki kakor mi je pravila osebno prav dobro pozna naše kraje, kakor tudi Češkoslova* ško; politični ravnatelj revije pa je publicist Philippe Millet. Da spoznamo, kako sodijo Francozi o nas, predvsem iz zadnje številke (od 4. junija) par notic o naši državi: Srbi so bili za trenutek vzne* mirjeni. Bali so se, bo konstituanta določila za novo kraljevino ime Ju* goslavijo namesto kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, ki je že po* svečeno po oficijelni rabi. Beseda Jugoslavija diši po separatizmu, kajti samo njo rabijo v Zagrebu od kar so si gospod Radić in njego* vi prijatelji prisvojili večino hrvat* skih mandatov v konstituanti. Srbi. ki so že opustili svojo zastavo in svoje ime, ne bi hoteli popolnoma izginiti v naslovu naroda, ki so ga ustanovili s tolikimi žrtvami. , . Sicer so pa lahko mirni. Prebi* valcij kraljevine SHS (»sie hassen sich« pravijo Nemci bolj hudomuš* no kot duhovito), bodo še dolgo »Srbi«, kadar bodo prihajali v Oks cident. Prejšnji trgovinski minister Kukovec je to pred kratkim spoz* nal. Poklican je bil v London radi pogajanj in bil sprejet v Bučk* ingharn palače. Predstavili so ga kot ministra Jugoslavije, potem kot ministra Srbov, Hrvatov in Slo ven* cev. Ko pa vsi ti naslovi niso vzbu* dili velikega zanimanja, se je odio* čil izreči: »Zastopam Srbi j o.« To je bilo vse kaj drugega. »A, vi ste Srb« so mu rekli prav prisrčno in ga hit* ro obkolili. Zagrebški časopisi so ta malenkostni dogodek komenti* rali s sladkokislimi*besedami. Imeli niso prav. — Največ, kar bi se dalo očitati fmenu nove kraljevine je to, da je malo predolgo. Toda pisalo se bo »kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo* vencev, in izgovarjalo se bo »Srbi* ja.« Kdo pač imenuje Anglijo »Združeno kralievino Velike Britanije in Irske«? —. Jugoslovanska konstitucija gle* da v bodočnost. V členu 2. je do* ločila grb kraljevine. Ta grb je se« stavljen na sledeči način: dvoglavi beli orel sc dviga na rdečem ščitu. Nad njim kraljeva krona. Na orlo* vih prsih trije mali ščiti: eden je srbski grb, bel križ na rdečem polju s kraticami v vsakem kotu: drugi je hrvatski grb, raz predel j en v 25 srebrnih in rdečih polj, tretji pa slovenski, sinji in s tremi zlatimi zvezdami na šest rogijev. Pod tem pa beli polumesec jugoslovanskih muslimr.no v. Očividno ta grb in njegova sc* stava nista heraldično čisto pravi!* na. Toda to izgleda v začetku kon* stitucije mlade države malo arhai* stično in samozavestno.« Spominu našega pariškega do* slanika, ministra Milenka R. Ves* niča je posveti! Članek Louis Eisen* mann, profesor na pariški univerzi. Ta članek nam dobro kaže, ka* ko izvrstno poznalo in razumevajo marsikateri Francozi notranje raz* mere v naši državi, pa tudi njeno zunanjo politiko. Pri tej priliki pripomnim, da je pred koroškim plebiscitom izšel iz* pod peresa Eisenmannovega v isti reviji članek o koroškem vpraša* nju. G. profesor sam mi je pravil, da sta prišla takrat k njemu dva srbska častnika, ga prosila, naj kaj spiše v prilog naši stvari o Ko* rotanu in mu dala potrebne podat* ke za to. Tako je nastal oni članek. Silno zanimivo je, da so se brigali srbski častniki v Parizu za našo stvar na Koroškem, med tem ko se takrat v Ljubljani ni ukrenilo ničesar, da bi bila Francija po svojem časopisju informirana o pravici nas ših zahtev. O Vesniču nravi g. Eisenmann med drugim sledeče: »Vesnič si je bil pridobil v Parizu in v evropski diplomaciji izredno stališče. Nie* gov vpliv je bil brez dvoma večji kakor vseh njegovih prednikov na j srbskem poslaništvu. Njegova do* movina je to občutila v težkih lerih neposredno pred veliko vojno, ka= kor tudi med njo, in v neizmerno težavnem času, ki se je začel po premirju za mlado kraljevino Sr* bov, Hrvatov in Slovencev, in ki se še ni popolnoma končal. Bil je Srb v dno svoje duše in v srbskem političnem življenju pre* pričan radikalec. To se mu je vča« sih očitalo celo kot ozkosrčnost in dokaz, da mu manjka razmaha vi* dika in pogleda v bodočnost. Brezdvomno ni več okvir Srbije, če tudi povečane, v sorazmerju z energijami in vsem bogastvom Ju* goslavijo, ki je skoraj dokončala svojo narodno enoto, in vkljub vsemu kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev ni in ne more biti enostavno Velika Srbija. A lažje je za tujca, da to spozna in iz tega dela sklepe, kakor za Srba, ki je postal velik v bojih med Milanom in Avstrijo, ki ie bil priča in žrtev krize leta 1903 in 1909, ki si je svest izredne moč;, ki jo je domoljubje srbskega seljaka in njegova voja* ska vrednost dala narodni stvari, Ali se moremo čuditi, da Vesnič ni mogel kar ha enkrat pozabiti vse* ga tega in si napraviti čisto novo jugoslovensko dušo. Njemu, ki je srečno sklenil srbski konkordat, zares ne morc= mo očitati ozkosrčnosti duha ali srbskega fanatizma. Ali je bil mor= da ta konkordat kaj drugega kakor prvi temeljni kamen te bodoče Srbije, ki, ker m bila več izključno pravoslavna, ne bi bila izključno srbska? Vlade, ki so po končani balkanski vojni pripravile in pod* pisale to pogodbo, morda takrat niso spoznale vse njene dalekosez* nosti in vsega, * kar je obljubljala, leda v mišljenju Beograda ic bil razločen in globok občutek, in so* vrastvo do Dunaja, ki je imelo jasne cilje, se v tem ni motilo. Kon* kordat je bil udarec za cvharistic* no politiko, katero jc delala Hof* burg, in brez dvoma eden vzrokov da so sklenili ministri Franca Jo= žefa, da pokončajo novi Pij? mont ki je visel na telesu zibajoče se monarhije. BO jc tudi eden onih korakov, katere ie bilo treba stori= ti, da se je zamosla med pravoslav* nuni in katoliškimi Jugosloveni skleniti pogodba za prisrčno in oo= steno zvezo brez zahrbtnosti, ka* kor jc bila krfska pogodba leta 1017, ki Te ostala konstitucija nove Jugoslavije. Vesnič je bil profesor in diplo* mat, in njegovi vsakdanji stiki z mednarodnimi znanstveniki in vo; dilnimi krogi cvtopskc politike so ga dvignili visoko nad hude in m a* lenkostne strasti notranje politike njegove domovine. Njegov moral; ni vpliv in njegov glas, da se zna spretno in spravljivo pogajati, sta učinila, da je bil pred letom dni določen, da vodi kabinet ki je predsedoval volitvam v jugoslo* vensko konstituanto. K notranjim težkoČam, ki so bile velike, je prišla napetost z Italijo, razburljivo ja* dransko vprašanje, zastrupljeno s tajnim dogovorom v Londonu leta 1915. Vkljub skrbi, ua bi postala konstituanta pozorišče najnevar* nejšim razpravam, je bilo treba najti, če tudi samo začasno, uredi* tev tega glavnega vprašanja za no= vo državo. Ker je bil določen Vesi nič za ministra konstituante, ^e bil tudi minister rapallske pogodbe. S tem, da jo je podpisal, je poka/al velik državljanski pogum, kajti ve* del je, koliki nepoljudnosti se je iz* postavil. Toda bil si je svest svoje odgovornosti in poznal je le pre* dobro realizem kombinacij medna* rodne politike, da bi verjel na zrna* do pravice brez moči. Udal se je v neizogibno, globoko občutil rez* očaranje. ki je bilo nagrada za ju» naštvo in žrtve njegove domovine; in kadar se je kdo dotaknil zado ve, sicer ni zvenela i/ njegovih be* sed trpkost, ki mu je bila tuja, pa? pa globoka in preupravičena me* lanholija. Imel je zelo živahen čut Za slo* van&ko vzajemnost in potrebo, da ostanejo Slovani združeni nasproti sovražnikom, ki jih še niso nehali ogrožati. Med vojno ie bil eden naj* bolj vnetih branite! je v vseh pro« jek t o v, določenih, da poglobijo to bratstvo in utrdijo tO zvezo. Pre-dno je šel v Rapa 1 >. je bil Tesel, da ie mogel z Benešem skleniti nr* vo in najintimnejšo pogodbo male entente, katere izvor in najvarnejše jamstvo je češkoslovaško * lugosfo* vensko prijateljstvo, ki je vkoreni« ni eno v dnu duše obeh narodov.« olifične vesti = Samostojna Kmetijski stranka in klerikalci. Beogradska »Epoha* poroča: V zadnjem času so ve razširili glasovi, da je minister Pueelj v imenu Samostojne kmetijske stranke iz:::vil Pasiču, da bo njegova skupina izstopila iz vlade, ako vanjo vstopi Korošče-va stranka. Informirali smo se o tej stvari v klubu. Samostojne kmetijske stranke in izvedeli, da te vesti niso resnične. Klub samostojnih kmetov nima ničesar proti temu, ako Korošec stopi v vlado, samo ako ostane načrt ustave takšen, kakršen je predložen skupščini. Klub bi ne dovolil, da se spremeni ta ustava v njenih temeljili. Ako Korošce-va skupina pristane na te ustavne odredbe, kakršne so zahtevali samostojni kmetje, bodo se le-1 i s a m o radovali, ako se vlada sestavi iz širše koalicije-. Dr. Veljak jc vložil celo predlog, da se administrativna razdelitev Izvrši drugače, kakor ;:e to projektirano v ustavnem načrtu. Ta predlog ^e mnogo bližji stališču Koroščeve skupine, kakor vladni predlog. Zato bi se 1 njim lažje složila opozicija. Istotako se iz VošnJakovega kluba demc!itnje vesti, ki so jih priobčili nekateri beogradski listi, da je klubov predsednik Josip Drofenik bil pri Pasiću, da se ž njim pogaja o spremembi onega člena ustavnega načrta, ki govori o administrativni razdelitvi države. Drofenik ic bil pri Pašiću. da urgira ustanovitev odbora za notranjo kolonizacijo krajev v ju- žni Srbiji in da se posvetuje I ttjfen o r« merah v SI veniji. Samo miinogre-de se je dotaknil tu Ji Vo^njacovega predloga, ki pa ni predlo-.: kluba, marveč osebni predlog dr. Vošn jaka. Dr-Vošnjak svojega ru odloga ni nx>gel predložiti klubu, ker je bilo Prisotnih rrunalo klubovih članov v Beogradu. Ker pa je bila stvar nujna, ie svot predlog Vošnjak predložil vladi in? ustavnemu odboru v svojem imena, računajoč s teru, da se bo kasneje izreke! klub ž njim za solidarnega. — Naša delegacija v Parizu. Beograd 12, junija. Naši delegati v Parizu gg. Kumanudi, VeBzar Janković in Dragutin Protič" so obiskali francoskega ministrskega predsednika Brianda in mu raztolmačili stališče naše vlade v vprašanju vojne odškodnine, ki jo ima dobiti naši država. Naši delegacija upa, da bo to vprašanje rcšilot povoljno. Delegati se vrnejo koncem tedna v Beograd. Oni SO rudi pri francoskih, angleških in ameriških finaiN i čnikih sondirali teren za večje posojilo? naši državi. — TrgOTfelca p«»£?aj!\nja z Italijo. Beograd, 12. junija* PrrHl^cdnlk nn^ ?o (7eloga^iio 7a trgovska pogajanja z, Italijo z. Xit>r;.- je \■• oraj reforira.1 nn- nistrskemn predsednika Pa&ću o teku pogajanj. = Iz zemljoradnickeira klu6a. I Beograd, 12. junija. Na zadnji seji zem-I IjoradniČlcega kluba se jc sklenilo, da ----- T"—- p-i-Ti- «r i1 , ji—imr-m ti—ti mmm ini P. V. B.: Izlet v Reims in na cosko bojišče. fran- To je le en mal primer, na kak način so Nemci razumeli voditi vojsko. Od magistrata (hotel de ville), ki so ga začeli zidati v renesančnem stilu L 1627. in dovršili v 19. stoletju, so ostale le 4 glavne stene. Izvrstno merjeni streli nemškega topništva so vse drugo uničili, od mestnih muzejev m biblioteke ni ostalo nič. Ni bil to samo boj Nemcev zoper Francoze, ampak predvsem tudi boj zoper francosko civilizacijo. Ker je ni bilo mogoče uničiti z nemško »Kultur«, ki so jo odklanjali vsi narodi, so jo Nemci skušali uničiti, s silo Reims je strašno žalosten. Več stotisoč granat so vrgli Nemci v nesrečno mesto in ubili nad 10.000 prebivalcev. Nekatere hiše so na novo pozidane, predvsem sole, kar me ie prijetno iznenadilo, druge so za silo popravljene, a precej ljudi stanuje po barakah. Zanimive so kleti za šampanjec, vsekane v apnenčevo skalo. Sampa- Plec so Izumili v začetku 18. stoletja. 0 prvem vrenju se vino natoči y steklenice in doda se mu malo sladkorja. S tem se provzroČi novo vreme. Steklenice se postavijo na glavo in produkt vrenja se seseda na zamašek. Da se odstrani ta produkt je treba steklenico večkrat odpreti, dokler ni vino popolnoma čisto. Končno se mu doda malo konjaka. Tako nastane šampanjec. Razpošilja se šele potem, ko je ležal več let v kleti. Po obedu smo sedli spet v avtomobile in se odpeljali daleč ven na bojno polje. Vožnja po francoskih cestah je prijetna, ker so v izvrstnem stanju. Za to skrbi država in francoski avtom obilni klub, ki žrtvuje vsako leto velike svote za popravo cest. To je dobro naložen kapital, kajti s tem se privabijo tuji avtomobilisti v deželo, predvsem bogati Angleži in Amerikanci, ki prinesejo lepe denarje s seboj. Prvo, kar so popravili Francozi po razdejanih pokrajinah, so bile ceste. Vedeli so, da bo prišel nebroi turistov ogledovat bojna polja. Organizirali so turizem, delali veliko reklamo, izdali za posamezne sektorje bojišč ilustro-vane vodnike z zgodovino in načrti bojev in na ta način privabili tujce. Pot nas pelje proti vzhodu in kmalu smo v bojni Črti. Drugega se ne vidi kot granatno luknjo pri granatni luknji, nikjer nobenega drevesa, nobene hiše, nobenega Človeka, tu in tam prerašča plevelj gola peščena tla, iz kterih moli ožgano železje. Ob cesti leži nemški tank. V trenutku, ko je lezel čez cestni jarek in se hotel spraviti na cesto, da bi se vozil po njej naprej v Reims. sra je dobro merjena francoska granata zadela in pokvarila. Kdo ve, kaj se je zgodilo z njegovo posadko? Tako leži ogromna masa ob cesti, podobna predpotopni zveri, spredaj nosi napis »Hydra« in na vseh straneh črni križ, nemški bojni znak. Avtomobili se ustavijo in ogledamo si ubitega velikana. Cesta vodi čez valovje gričev, a vedno v ravni črti. navzgor in navzdol, kar je karakteristično za francoske ceste. Tako se skoraj vidi vedno vsaj en kilometer pred seboj in je možno voziti s četrto hitrostjo. Pasiramo vas, deloma popravljeno, edino, v katero so se vrnili prebivalci nazaj, nato mestece Bcine. od katerega je ostalo samo par ožganih zidov, prebivalci so se razkropili kdo-vekam, nikdar jih več ne bo nazaj. V daljavi se vidi hrib, snežnobel, menda ni na njem veeni sneg? Čez pol ure smo pri njem, Mont Comillet. Izstopimo in lezemo na vrh, malo nižji je kot ljubljanski Rožnik, a niti travica ne raste na njem. povsodi sam pesek, luknja pri luknji, jarek pri jarku, podzemski rovi, kazemate, žično omrežje . . . Mont Cornillet je hrib, za katerega se je bil morda najhujši boj na vsej fronti. Bil je v posesti Nemcev precej Časa, a francoska bojna črta ga ie oklepala od dveh strani. Da so mogli Nemci držati sprednje jarke pred hribom, so napravili skozi njega tunel in na ta način zvezo s temi jarki. Francozi so ga hoteli dobiti na vsak način v svoje roke, ker obvlada vso okolico in Reims. Namerili so vse svoje topove na vhod in izhod tunela, ga tako podrli in zaprli in zavzeli nemške jarke in hrib z naskokom. Častnik, ki nas je spremljal fn se tu boril, nam je razlagal bojno črto. Tla so posejana z izstrelki najrazličnejših kalibrov, ročnimi granatami in infante-rijskimi naboji. Hoja tu je smrtnone-varna, ker je mnogo pro.icktilov. ki niso eksplodirali. Vsak si vzame malenkost s seboj kot spomin. Jaz si strgam iz strte francoske mitraljeze par nabojev, enega odprem in inajdem, da ie strelni prah v njem popolnoma suh. vkljub temu. da ie ležal že najmanj tri zime na prostem. Treba bo šc mnogo let, da vse žc-lezie zarjavi in da si bo kdo upal obdelovati to zemljo. Morda sc bo napravilo tu rudokop za železo, saj ra leži na stotisoee ton okoli. Koliko so ga izstrelili samo na ta hrib, nam kaže dejstvo, da se je zaradi obstreljevanja zmanjšala njegova višina za 22 metrov! Ko se vrnemo k našim avtomobilom, jih stoji že cela vrsta drugih zraven, večina angleških. Občudoval sem debelega Angleža, ki je prinesel celo zbirko granat, velikih in malih, v svoj avto. Kdor ima avto, si lahko vzame take težke spomine s seboj domov; jaz sem bil zadovoljen s par infanterij-skimi naboji. Pot nas vodi v hudi vročini dalie, povsod sama peščena puščava. Tako nekako mora izgledati Sahara. 45 km v smeri proti Suippes in ne enega drevesa, ne ene hiše, ne enega živega bitja. V diru švigne včasih mimo nas kak avto in izgine spet v oblakih prahu. Nazaj grede se vstavimo pri fortu de la Pompelle. Ta fort je ključ do Reimsa in po iiuti borbi se je Nem- cem posrečilo, dobiti ga v svoje roke. A Francozi so nanj namerili en 40 centimetrski top in izstrelili eno granato. Padla je matematično natančno v sredo forta. Učinek smo si ogledali, bil te grozen: granata je prebila vse do kleti, napravila velik krater, ki sega do dna] kazemat in še i^ti dan so zavzeli forti Spet Francozi. Strašne boje. ki so se tu vršili, je opeval amerikanski pesnik Alan Secger v svoji pe^mi »The bloodvv slopes.« Na vzhodu forta de la Pompelle leži razstreljen nemški tank, pri fortu stoji baraka — gostilna, edina hi$a daleč na okoli, na stenah ima fotografije z bojišč, omenim le eno: amerikansko pokopališče v Romagneu. 25.000 gro^ bov amerikanskih vojakov, ki so padli v takozvani »Meuse-Argonnes < ofenzivi, največje amerikansko pokopališče v Franciji. Žalostni smo se vrnili. Povsod smo videli razdejanje, kaos, smrt . . . Tega, kar je uničeno, ni mogoče oceniti, še manj pa plačati. In če Nemci šo toliko zlata plačajo, nikdar ne bodo mogli vsega povrniti. Ob vsej črti, kamor so vdrli Nemci najbolj daleč v Francijo, bodo postavili Francozi lepe visoke sporninake kamne z napisom: »Tu je bil vržen nazaj naval barbarov.« Kamen ima obliko piramide in na njeni jo izklesan francoski vojni šlem (Konec), f stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 14. junija 1921 131 štev. fx> podal klub v sef! ustavotvorne skupščine Izjavo O svojem rradaljnem za-jdrŽanjuL as Ureditev plM Menučarjem. y prometnem ministrstvu je dovršena uredba, po kateri se bodo želez, oeobfu plačevale place v dinarjih. TV> velja za vso železniško oeobje. Ista uredba §e znatno zvišala železniškemu, osobju place in dravinjske doki ade. V mini-atvn za socialno politiko je bila konferenca, na kateri so pretresali regulacijo delavskega zavarovanja za bolezen in smrt. Izdelala se bo uredba, s katero se bo zakon o delavskem zavarovanju, ki velja za Srbijo, razširil na vso državo. = Prihod Vrangk>ve#a štaba. Beograd, 12. junija. Tekom noči dospe i Beograd Štab Vranglove vojske, do-(Bn bo prišel general Vrangl pozneje, is Morala gospoda Clemenceauja. Bivši francoski poslanec Pavel Meunier Je izdal knjigo >Clemenceau in Eoseuberg«, ki je znova oživila znano >afero Bosenberg«. Kaj je ta afera? proces med dvema bogatašema za par milijonov. Ta dva bogataša sta bankir-te Nemec Rosenberg in v Belgiji rojeni Margullier, ki sta do leta 1914. skupno služila milijone. Po izbruhu vojne je Sel Rosenberg v Švico, Margullier pa v Nizzo. Rosenberg je dolžen Margulli-erju par milijonov, kar pa zanikuje. Rosenbergov zagovornik je bil in je še odvetnik Albert Clemencean, brat bivšega ministrskega predsednika, Meu-mer skuša dokazati, da je Georg Cle-menceau kot glavni urednik lista >L* Eorame enchaine<, kot senator, vojni minister in ministrski predsednik z zlorabo uradne oblasti 6lužil interesom svojega brata, ki so v tem slučaju identični z interesi nemškega bankirja Ro-senberga. Dokazi, ki jih navaja Meu-nier v svoji knjigi, so zelo obtežilni. Kot zadnja žrtev te afere je bil poslanec Meunier, zagovornik Margullierja, Id so fra aretirali vsled osumljen]a vohunstva. Poslanec Meunier je nameraval t zbornici. interpelirati, toda dan prejo je bil aretirali, ker so ga naenkrat osumili, da }e bil v Švici v zvezi s nemškimi agenti. Meunier je zaprt že od 14. novembra 1919 ter je napisal svojo knjigo v Ječi. — K tej zadevi pi-Še »Le Peuple<: Javno mnenje ne vidi več v prejšnjem ministrskem predsedniku rešitelja domovine, ampak policista, katerega dejanja so slabša od njegovih šal s Zopetna odgoditev češkoslovaškega parlamenta. Iz Prage poročajo, da Je ustvaritev nove koncentracijske I vlade zadela zopet na večje potežkoče. I Parlament, ki bi se moral sestati IS. t. m., je zopet odgođen. cz Gospodarsko politično vprašanje v Nemčiji. Na zaupni seji gospodarsko - političnega odseka državnogopo-darskega sveta, da vzame na znanje vladno izjavo glede načrtov za bodoče gospodarstvo, ki so v zvezi z izpolnitvijo ultimata, je državni gospodarski minister Schmldt poudarjal, da Je treba radi tega, ker odgovarjajo velikim dajatvam Nemčije visoki dohodki, primerno zvišati davke. Nato je državni tajnik v državnogospodarskem ministrstvu dr. Hirseh podrobno poročal o potrebnem obdavčenju nemškega Uvoza, ki je vprašanje notranjo državne delazmožnosti. Vsekakor pa je treba vprašanje čimprejc resiti, ker je to tudi v interesu en ten te. Vlada bo zaplenila vse blago, ki se bo uvažalo prepovedanim potom Na renski carinski črti se namerava uvesti kontrola poštnih zavojev. = Angleško - nemška reorganizacija Rusije. Iz Bero lina poročajo: Iz Amsterdama prihajajo vesti o sporazumu med angleškimi in nemškimi finančniki in industrijalci za vzpostavitev in reorganizacijo trgovine in industrije ter za skupno izkoriščanje ruskih n aravnih z ak 1 a do v. rs Angleško - boljševiški sporazum. Iz Pariza poročajo: Francoski vladi je bila poslana nota o angleško-borjševiškem sporazumu, ki se jo Sumatra za odgovor na ugovore Francije, poslane angleški vladi proti dogovorom, sklenjenim med sovjetsko in angleško vlado. Angleškim podanikom so bile dane koncesije, pred vojno že določene Franciji za 7 milijonov frankov. Francoska vlada se je razburila, ker je dovoz ruskega zlata v London odvzel Franciji zadnje jamstvo glede posojil, danih svojčas carski Rusiji. Sedaj došla nota odklanja vpoštevanje francoske hipoteke nad Rusijo. Tako vstaja nov spor med Anglijo in Francijo polef sporov o reparacijah glede Šlezije in o orijentalskem vprašanju. = Zunania politika Danske. Danski zunanji minister Harald Skavenins je imel v pokrajinskem mestu Baelum govor, v katerem se je zagovarjal proti napadom, da ne čuva zadosti energično danske politične avtoritete. Minister je rekel med drugim, da je domovinska ljubezen, ki ne more misliti mirno in trezno, Škodljiva, če tudi ee Izraža v najbolj patriotičnih besedah. Politika Danske mora biti taka, da zamore ohraniti svojo posest brez ozira na razmere, ki jih vstvariajo velesile. Iz ustauotuorne skupščine. i-Hd Beograd, 10. Junija. Na 48. red-ti seji ustavotvorne skupščine so se preči tali razni akti, med njimi tudi predstavka reške jugoslovenske stranke, ki zahteva, da mora naša država na vsak način dobiti luko Baroš. Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo resolucijo zadruge gostilničarjev, mesarjev in trgovcev iz Šmarja proti čl. 29. aostavo. Nato se je prešlo na vprašanje posL DeržiČa, ali je mirt, za promet pripravljen odgovoriti na njegovo interpelacijo, ki Je na dnevnem redu. Odgovarjal Je namestnik ministra za promet Joea Jovanovic, ki je izjavil, da ne more odgovarjati za resortnega ministra, dokler se ne vrne, kar se bo zgodilo v petih ali šestih dneh ter bo imel potem sam priliko odgovarjati. Nato je odgovarjal namestnik ministra za pošto in brzojav Marko Djuričič na vprašanje poslanca Milana Pribičevića radi neurejenega dostavljanja denarja, ki ga pošiljajo naši izseljenci v Ameriki svojcem v domovino. Minister Djuričič je odgovarjal, da ne bo več minister za pošto, ki ga zastopa, dolgo časa na dopustu, sam pa ne ve, ali bo ravno njegov odgovor stvarno vrednosti. Ko se vrne minister tega reeorta, bo mogel podati točnejša pojasnila S tem pridržkom pa izjavlja, da se poštna zveza med našo državo in Ameriko vzdržuje vsak dan potom direktnih medsebojnih pisemskih pošiljk (pisemskih vreč) ter prihajajo pisma iz Amerike tekom 12 ali 15 dni. Dogode se tudi slučaji zakasnitve, ki jih povzroče razne eventualnosti na potu. Ko pa pridejo pisma na svoja mesta, se izroče naslovljen-cem absolutno brez vsakega zadržka, Kar se tiče denarnih pošiljatev v medsebojnih odnosih z Ameriko, zlasti potom poštnih nakaznic, tozadevna postna služba še ne obstoja radi našega neurejenega valutnega vprašanja. Posl. dr. Bogumil V oš n jak (SKS) je v svojem govoru izjavil, da stmatra za zelo važno zadevo za našo državo ustanavljanje višjih in nižjih kmetijskih šol. (Klici: Tako je!) Tako bi bili v Mariboru dani vsi pogoji, da bi to mesto postalo drugi Klosterneuburg. Ustanovitev kmetijske šole v Mariboru bi bilo tudi najboljše sredstvo za oja-čenjo naše državne misli, ker bi prišli tjakaj mladeniči iz vse države, da bi se izobrazili v vinogradniški stroki. Govornik bi priporočal vladi, da naj tudi pri naših poslaništvih v inozemstvu ustanovi kmetijske postaje, ki bi imele sicer ogromno posla vendar pa bi tudi naši državi prinašale velike koristi. Glede na interpelacijo posl. Moškov-ljeviča pa je mnenja, da je stvar zelo zapletena, ker je vlada odklonila predlog, naj bi topčidersko ekonomijo prevzela poljedelska fakulteta. Iz nase hraljeulne. — Povratek regenta Aleksandra. Beograd. 12. junija. Nocoj ob 21. in pol se je vrnil v Beograd regent Aleksander v spremstvu generala Hadžića, knjeginje Jelene in kneza Arzena, brata kralja Petra. — Velika narodna manifestacija v Zagrebu. Zagreb, 12. junija. Danes Dopoldne od 4. naprej se je vršil v Maksimira prvi zlet zagrebške sokolske župe. Odkar je bil regent v Zagrebu, Se ni bilo tako velike manifestacije za narodno edinstvo in jugoslovenstvo. Prireditve so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti, kakor ban, poverjeniki, general Pešič kot namestnik armijskega poveljnika, 1. dr. Na vežbališču je nastopil tudi oddelek vojske v vojni opremi, ki je izvajal sokolske proste vaje s puško. Nastop vojske je sprejelo več tisoč broječe občinstvo z navdušenimi klici: Živela narodna vojska. — Naknadni pregled invalidov. Mini s tor za socijalno politiko je podpisal pravilnik za naknadni pregled vseh invalidov, ki se bo vršil v Časa od 15. junija do 15. julija t 1. — Nemčija izroča konje. Komisija je iz Wiesbadna odposlala dva vlaka konj za našo državo. En vlak 200 konj se bo prodal v Sabcu, drugi v Beogradu. neodređena domovina. — Predelska železnica. Osrednji Urad za nove pokrajine je na stalno drezanje iz Trsta in Gorice zopet enkrat popraSal ministra za javna dela, kaj bo s predelsko progo? Dobil je odgovor, da Je načrt za grad bo novih železnic v Julijski Benečiji ostal neiz-premenjen. Predelska železnica se ima zgraditi po znanem projektu s priklo-pitvijo h goriško - jeseniški progi pri Sv. Luciji. Sklenjeno je, da se bo ta železnica gradila prva, zgradba med Sv. Lucijo in Kredom pa se pospeši tako, da se bosta obe progi mogli hkra-tu otvoriti. Takih zagotovil je bilo že precej, ali ker v Trstu in Gorici vedno manj verjamejo rimskim obljubam, bomo slišali še dosti jednakih zagotovil, predelska železnica pa še dolgo Časa ne bo tekla. — Dramatični krožek V Ajdonr-sčini je zaključil svojo drugo igralno dobo. Od novembra 1920 do maja 1921 je vprizoril 11 različnih dramatičnih del, vseh predstav je bilo 13. Dohodr kov je imel 14.282*05 lir, izdatkov pa 12.923.S4 lir. Davek na vstopnice Js požrl 2625 lir. Krožek bo nadaljeval svoje delovanje za presveto in napredek naroda. Dneune uesfi. V Ljubljani. 13 — Regent v Ljubljani. V nede- Ijo dne 12. t. m. ob 7. uri 9 minut je na povratku iz Anglijo v Beograd z orientekspresom prispel v Ljub* ljano prestolonaslednik regent Aleksander. Vračali so se v Beo* grad tudi kneijinja Jelena ter prin^ ca Pavle in Arzen- Regenta je spremljal polnomočni minister Jan* kovic. Na glavnem kolodvoru je re-genta pozdravil predsednik deželne vlade dr. V. Baltič, katerega je re* gent povabil v vlak, da ga je sprem* ljal do Zidanega mosta. Vlak je od-šel ob 7. uri 30 minut dalje. — Bolezen Nj. V. kralja Petra. Uradni buletin vlade: Nj. Vel. kralj Peter je zbolel dne 4. t. m. za lobu= lamo pljučnico, to je za vnetjem levega pljučnega krila. Vnetje je potem prešlo drugi dan na del des* nega krila pljuč, potem pa na gor* nji del gornjega krila levih pljuč. Od 7. t. m. so se začeli posamezni deli pljuč čistiti. Dne 9. t. m. so bili na bazah še znaki vnetja. Srce de* luje malo boljše. Žila je po kako* \osti boljša, dihanje hitrejše in po* javila se je cianoza sluznic. — Dne 10. t. m.: Stanje v pljučih neizpre* men j eno. Od včeraj deluje srce sla* beje. Žila 84, dihanje 52, ustnice in jezik so bolj modri. Pojavlja se lahka oteklina nog. Temperatura 37, splošno stanje resno. — Dne 11. t. m.: Na desni osnovnici se je per* kusija zvoka razjasnila, dihanje je še ostro z malim vlažnim šumom. Na levi osnovnici zadaj je še malo suhih šumov. Ostali deli pljuč so se že očistili. Temperatura 37.2. Žila 84, precej močna. Dihanje 45. Ust* niče in jezik bolj rdeče barve. Na nogah je še nekoliko oteklin. Sploš* no stanje boljše. — Bolezen Nj. VeL kralja se boljša. Vse komplikacije so odvrnjene. Temperatura normalna. — Koalicija. V »Avtonomistu« čitamo: »Občinski svetniki ljub* ljanski, ki pripadajo večini, bodo imeli ta teden več sej, da u gotove svoj delavni program. Delavni pro* gram bo obsegal v prvi vrsti take točke komunalne politike, na kate* re se lahko zedinijo vse sedanje večinske stranke. Na ta način upa* jo doseči sporazum, ki bo izločeval iz občinske politike čisto politična strankarska vprašanja, katerih raz* pravljanje bi utegnilo dovesti do nesloge v občinski koaliciji, na dru* gi strani pa bi garantiral deiamož* nost občinskega zastopa v vseh socijalnih in gospodarskih vpraša* njih, ki spadajo v občinski delo* krog.« Kdo ima sedaj prav, »Jugoslavija«, ki je sveto zatrjevala, da ne obstoja nobena zveza med na* rodnimi socijalci, klerikalci in ko* munisti, ali »Avtonomist«, ki govo> ri o večini v občinskem svetu in o koaliciji strank? — Poklon in priznanje klerl* kalcem. Prepeluhov »Avtonomist* je zaplaval popolnoma v klerikalne vode. Zakaj, ne bo težko uganiti. V današnji številki poklanja v članku »Konec centralizma v Ljub? Ijani« klerikalcem to-le priznanje: »Slovenska Ljudska Stranka je brez vseh pridržkov žrtvovala svoje strankarske koristi koristim na* roda in je s tem dokumentirala svojo politično zrelost.. .<* Abdi* tus, Abdirus, kam si zajadral? — Praznovanje pravoslavnih praznikov po šolski mlađani, ki je pravoslavnega veroizpoved anja, se ima po odredbi višjega šolskega sveta vršiti tako, da so otroci tega veroizpovo-danja na vseh ljubljanskih šolah na tak praznik pouka prosti da morejo zadostiti Svojim verskim dolžnostih šolska vodstva odn. ravnatoljstva so pa dobila po en seznam teh praznikov, ki jih morajo imeti zanaprej v evidenci. — Ugodnosti za dijake na državnih železnicah. V železniškem ministrstvu je bila sestavljena nova naredba o ugodnostih za potovanje po državnih železnicah. Po tej naredbi imajo vsi dijaki pravico, da se peljejo po železnici enkrat na leto proti plačilu eno četrtine predpisane vozne cene. Samo zelo siromašni dijaki imajo pravico, da potujejo dvakrat na leto. — Nove stavbe v mestu. Na 6tav-bišču bivše predilnice sta projektirani še dve novi hiši. Za jedno teh — — nasproti poslopja Jadranske banko — že kopljejo temelj. Na Sv. Petra cesti se gradi na prostoru podrtega skladišča (št. 40) novo poslopje. Na stavbi-šču Sokola I (na Taboru) so dogradili do polovice projektirane ograjo betonski podstavek. Ko bo ta podstavek okrog in okrog dodelan, dobi železno ograjo in znotraj zasajeno >živo mejoc. Ostali del starega parka in neporabljenega stavbišča bo glede olepšavo z nasadi oskrbovati mestni občini. — Povračilo 20% bonov. Beo-grad, 12. junija. Namestnik financ* nega ministra je odredil, naj se si* romašnim vrne onih 20 %% ki so jim bili pridržani ob priliki markiranja bankovcev. — Zamenjava avstro * ogrskih JJMJfa—Mh bankovcev. BeogrM '. junija 1921. 12. junija. Namestnik finančnega ministra g. Krizman je dovolil, da se morejo za gotov čas še nadalje izmenjati avstro*ogrski tisočkron* ski bankovci, opremljeni z marki* cami. — Predavanje prof. J. Vavpo* tiča Stara Praga. Konzulat Češko* slovaške Republike v Ljubljani na* znanja, da se omenjeno predavanje vrši v petek dne 17. t. m. ob 20. v Mestnem domu in ne v sredo, ker je prof. Vavpotič ob tem času za* poslen. Opozarjamo javnost na to spremembo. — Anketa o naredbi prepovedi nočnega dela v pekovski obrti. V soboto dne 11. t. m se je vršila pri deželni vladi — poverjeništvo za socijalno skrb pod vodstvom po* verjenika gosp. Ribnikarja enketa na spomenico, katero je vložila pe* kovska zadruga ljubljanska, da bi nočno delo preddela pričelo o pol* noči, skupno delo pa tudi že ob 2. uri namesto ob pol 3. in ob 4. uri, kakor naredba sedaj predpisuje. Zastopniki delavstva osrednjega društva živilskih delavcev za Slo* venijo ter tudi S. N. S. in J. S. Z. so izjavili, da naj ostane naredba, kakršna je sedaj. Na posredovalni predlog so pomočniki privolili, da v takih pekarnah, ki imajo peči sta* rega tipa, se naj prične s pred* delom pol ure poprej, ob 2. uri zju* traj in skupno delo pa ob 4. urL Deželna vlada bo o tem šele skle* pala na prihodnji seji. — Filharmoničnu dvorana v Ljubljani še vedno ni izpraznjena, dasi se je že toliko pisalo o njej. Za kulturne svrhe ima vse naše mesto edino unionsko veliko dvo* rano, ki je pa marsikdaj preraz-sežna, Lepa, intimna dvoranica Fil* harmonije bi služila lahko izborno komornim koncertom, pevcem in pevkam, solisticam, predavateljem, za skušnjo velikih zborov L dr. Zgrajena je bila umetnosti, a mora še vedno služiti kot magacin! Ali ni pomoči proti — tej kulturni sra* moti? — Telovadba na — zaprtem dvorišču! Ker ne da ljubljanskim Orlom noben človek prostora za javno telovadbo in ker se ti ljudje tudi boje javno kritike, so priredili včeraj telovadb Ik) na zaprtem dvorišču Medijatove hiše na Dunajski cesti, todn pristop eo imeli le — povabljeni gostje. Kar je pa še bolj značilno, ni razobesil noben klerikalec državne zastave! >Po niih delih jih boste spoznali!< — lTvoz knjig. Finančni minister je dovolil uvoz knjig brez plačila 50% pristojbine. — Bronasti zvonovi za Vrhniko — Dunaja. V soboto je dospelo v Ljubljano po juž. železnici iz HiUzerjeve zvo-narne na Dunaju. 5 bronastih zvonov (3 za vrhniško in 2 podružniško cerkev), ki so stali 280.000 Jugoslovanskih kron. Ali ljubljanska livarna ne more dobaviti našim oerkvam bronastih zvonov ? — Klerikalno nadlegovanje hišnih por-imtniikov. Načelnik ljubljanskih Orlov, znani Pire. jo pretekle dni na u;>rav nesramen način nadlegoval po Ilirski in Skofji ulici napredne hišne posestnike pismeno, da naj za Orlovsko desetletnico razobesajo zastave, s pristavkom, da jih jim on preskrbi, če jih nimajo! Ko tudi to ni izdalo, je hodil po hišah osebno in ponavljal svoj terorizom. Se le potem ko jih je skupil, kar jo iskal, jo jo pobral iz hiš. Temu pritisku so se udali nekateri hišni posestniki. Zastavo smo videli na primer na hotelu Slon in na Schneider-Verovškovi hiši. — Veljavnost izpričeval Ženske obrtne šole v Ljubljani. Odhod no izpričevalo oddelkov za šivanje perila in za izdelovanje oblek ženske obrtne šole nn tehniški srednji soli v Ljubljani nadomešča dokaz učiteljske usposobljenosti za pouk v ženskih ročnih delih na sistemiziranih in nesistemiziranih mestih ljudske in meščanske šole; to pa ob nastopnih pojrojih: Kandidatinja mora glede nravstvene neoporečnosti in fizične zmožnosti kakor tudi jdede izobrazbe zadoščati predpisanim pogojem; kandidatinja mora na zavodu z ugodnim uspehom prebiti izpit Jz šolske pedajrogike v predpisanem obseeu. — V Mariboru je, kakor nam poročajo, preminul v nedeljo 12. t. m. v najlepši moški dobi sr. Viktor pl. Suš kovic, poštni nadoficijal 1. razr. Bil je velesimpatlčen uradnik, požrtvovalen prijatelj, narodno zanesljiv mož, plemenitega, srčno blarora in odličnega značaja. N. p. v m.! — Aretiran izzivač. Iz nase kraljevine za vedno kot nadležen inozemec izgnani arhitekt inž. Fran Dušan Petelin, rodom iz Trsta, je bil na glavnem kolodvoru aretiran. V kolodvorskem bufeju je izzival in kazal svilnat robec v italijanski trikolori. K "kor se je sam izjavil, je prišel v Jugoslavijo oziroma v Ljubljano, da bi se začel dogovar* jati glede gradnje železniške proge Kočevje — Moravice. — S konja le padel včeraj dopoldan poleg parka na Hrvatskem trgu v navzočnosti Orlovskih jezdecev in konju čez glavo na tla, ko si Jo konj ž U]o muhe odganjal, ž nJim pa tudi sastava, čije drog se je prelomil. Konj jo tega i«zde*ia nekaj časa vlekel po tleh za seboj, na to pa jo j<\ ko ga fante ni mok'el obdržati, užl-U po Ilirski ulici. — Živinski sejmi in promet po Sv. Petra nasipu. V Ljubljani inmmo sedal vsako prvo in trotjo srcxio v meeevni živinski sojin. Ob teh dneh pa gonijo 1 i udje l deželo zjutraj celo trope Tpre-/enih in privezanih konj v divjem di-ru [,-o Sv. P tra nasipu mosto po glavni cesii na sejmdš<*e h klavnici- Ob takih dneh se morajo odrašćeni in otroci na vso straiu umikati, čo nočejo da jih kak voz no podro ali privezani konji ne pohodijo. To naj ee poskrbi, da so tu ne bo več godilo. — Nabavijalna zadruga državnih nameščencev v Mcrlboru je ne samo že ustanovljena, ampak tudi 2e posluje začasno še v skromnem obsegu. Cim Pa prične posl jvari tudi »Savez« vseh teli zadrug za celo kraljevino, kar se bo zgodilo že prtčetkom iulija, bo tudi mariborska podružnica razširila svoj delokrog, posebno če se ji posredi t pomočjo »Saveza« priti do lastnega doma. Te uradniške zadruge postanejo danes še nepreglednega nomena ne lo za trgovino v obče, marveč sploh za vse konsumente, ker odpade po mestih najmočnejši del konsiimentov, to je državni na^tavljenci, h katerim spada tudi vojaštvo, od poklicne trgovine in ker bodo spričo raznih olajšav (carina, vozarina, davki itd.) te zadruge zdatno vplivale tudi na cene. Vesele se teh zadrug le večja trgovska podjetja, ki pridejo v poStev kot oddajale! blaga na debelo. »Savez« šteje že danes 170 milijonov kapitala. Dne 8. maja je bilo v Beogradu važno tozadevno zborovanje delegatov cele kraljevine; zborovanja sta se udeležila tudi delegata mariborske zadruge gg. v. sod. svet dr. Peitler in major Ori-zold, o čemer Je slednji podal zanimivo poročilo o priliki Izrednega občnega zbora dno 9. t m. v porotni dvorani okrožnega sodišča Maribor. Zadruga Maribor šteje žo danes 500 Članov, od teh nad polovico od vojaške strani. Zborovanja se jo udeležilo tudi mnogo častnikov. Od strani ma Ikon t en tov iz kaznilnice se Je pričela osebna gonja proti požrtvovalno delavnemu predsedniku dr. Peitlerju. To gonjo so skušali zavesti tudi na ta občni zbor ter tako dali priliko našim bratom Srbom spoznavati naše — malenkosti. Zato je polkovnik Bogičevič žel splošno odobravanje, ko je voditelja teh malkon-tentov kratko, a odločno zavrnil nakar je občni zbor soglasno potrdil že na ustanovnem občnem zboru izvoljeni ozir. pozneje vsled zborovanja r Beogradu na deset članov razširjeni upravni odbor. V odsotnosti predsednika Je zborovanje vodil podpredsed" nik Rehar, davčni uradnik. — Pokojnine vojnih invalidov, vdov in sirot — nakazovanje do* datkov. Invalidski oddelek poverje* nistva za socijalno skrbstvo dežel* ne vlade naznanja, da je pričel t nakazovanjem dodatkov k pokojninam vojnih invalidov, vdov in si* rot v smislu člena 14 Uredbe (Uradni list 47 z dne 4 maja 1921). Najprej pridejo na vrsto rodbino padlih, umrlih in pogrešanih vojnikov in invalidi s družino, nato ostali samcL Delo se vrši s pomnoženim osobjem tudi izven uradnih ur, ker hoče invalidski oddelek končati nakazovanje v najkrajšem času. Ker je pa Število vojnih oškodovancev ogromno, bodo mogli priti vsi na vrsto šele koncem meseca julija t, 1. Zaradi tega naj nihče ne vpošilja pospešnic ali pritožb, ker bi s tem svoje stvari nikakor ne pospešil, temveč povzročil le zmedo in zakasnitev hitrega nakazovanja* — Za potnike v Dalmacijo. Luksuzni potniški parnik >Split< odhaja vsak čotrtok ob 19. iz Bakra v Split in od tu v Makarsko in Metkovlč. Parnik ima zvezo z vlakom, ki prihaja ob 17. iz Zagreba. — Opustitev poStnili nabiram ie Mestinje in Lemberg trg in uvedba selsko službe pri poštnem oradu Podplat. S 15. Junijem t L prenehata poslovati postni nabiralnici Mestinjo in L»omberg trg, s 16. juni>em t. i. se pa začno pri poštnem uradu Rogatec dostavljati pošiljka po selškem pismonoši v sledeče krajo i Sp. Koetrivnica, Zg. KostrivruV ca, Brezje, Pod turu, Spod. Gabrnik, Zgor. Gabrnik, Lemberg trg, Mestinjo, Kačji dol in Kamna gorica. — Dostavljalo so bo v Spod. Koetrivnici in Zg. Kostrivnici vsak dan, v Mestinju vsak dan razen nedelj, v ostalih krajih po trikrat na teden in sicer ponedeljek, sredo in petek v krajih Kačji dol In Kamna gorica, torek, četrtek, soboto pa v krajih Brezje, Pod tur n, Spodnji Gabrnik in Lemberg trg. — Vpisovanje za »otroško Igrišče« »Ženskega telovadnega društva v LJubljani« se bo vršilo v ponedeljek in torek, 13. lo 14. t m. od pol 6, do 8. zvečer v risalni-ci »Mladike«. Sprejemajo se deklico In dečki od 5. do 12. leta. Mesečnina znaša K 30 za enega otroka, K 20 za vsakega na-daljnega otroka Iste rodbine. Starši bedo ob vsakem dnevnem času od 8. zjutraj dalje pošillaii otroke na igrišče, kjer se bodo Igrali pod nadzorstvom vrtnarlce. Društvo jw nabavilo igrač, žog, več kroketnlli Iger 1*4* da boda od iiiua do vt^nn ifrM^jflr1 131. štev. .SLOVENSKI NAKOD*, One 14. junija 1921. stran 3. naSI malčki In z veseljem prihajali na Igrišče. Dokler se ne zarastejo nasadi, m bo prostor po potrebi zasenčil s soinčnflci, odprta telovadnica bo dala senco t največji vročini, za slučaj dežja pa streho. Starši, zaupajte nam svojo decol Marsikateri otroci sedijo v počitniških mesecih ▼ zaduhlih sobah, ali pa se potikajo po ulicah, ker je mati preobložena s delom. Matere, žrtvujte malenkostno vsoto z« svoje otroke, da bodo prosti čas počitniške svobode resnično porabili ▼ korist telesnemu razvoju. Hočemo vas razbremeniti, koristiti vaši ded — naši ded. «— One dame in gospode, ki se zanimajo za tennis, opozarjamo-, da ima »Žensko telovadno društvo v Ljubljani« v ponedeljek in torek, 13. in 14. t. m., od pol 6. do 8. zve« Čer vpisovanje na »Mladiki«. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. — Državna posredovalnica za doto. Dela iščejo: pisarn, moči, kovinarji, čevljarji, natakarji, natakarice, trgov. isotrudnJfct prodajalke, mizarji, strojniki, kurjači, tesarji, dninarji, dnina-rice, kuharji, boln, strežnice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, monterji za ključavnce, mizarji, zidarji, čevljarji, tesarji, stroj, ključavničarji, kovinski strugarji, polj. delavci, polj. delavke, pleskarji, služkinje, kuharice vajenci, vajenke itd. Ljubljanski uelifti semenj, V zadnjem Času so se v Ljubljani širi-fe govorice, da so vzorčni veliki semenj v Ljubljani namerava prirediti šele meseca septembra t I Ker bi take govorice, ki slonijo gotovo na napačnih ali krivo tol-mačenih informacijah, utegnile begati občinstvo, zlasU pa interesente, ki se nameravajo udeležiti vzorčnega velikega semnja kot razstavniki, opozarja urad Velikega semnja, da vse te ali enake govorice ne odgovarjajo resnici In da se Ljubljanski veliki semenj vrši nepreklicno v dneh od 13. do 24. avgusta t k Razstavnlkj na Ljubljanskem velikem semnju fe pridno dopošlljajo svoje prijavnice, tako da le razpoložljivi prostor malone oddan. Zaradi tega se interesenti poživljajo, naj kolikor mogoče hitro do-pošljejo svoje prijave, ako tega Se niso storili. To Je važno zlasti lz tega razloga, ker hoče sejmskl urad vsakemu udeležniku kolikor mogoče ustreči in Je to mogoče le tedaj, ako se pravočasno prijavi, čim kasneje dospe prijava, tem težje ali celo nemogoče Je sejmskemu uradu, ozirati se na posebne želje Izložnika glede dovolitve posebnega prostora aH pa obsega ploskovlne, katero namerava zasesti s svojimi vzorci. Sejmskl urad je p od vzel korake, da se vzorci, ki se uvozijo iz inozemstva, oproste carine. Upati je, da bo ta prošnja ugodno rešena. O uspehu korakov, ki so bi!i storjeni v tem pogledu, bodo interesenti pravočasno obveščeni V sejmskem redu je določeno, da se cena prostorov, navedenih pod točko 1 in 2, zniža, ako znaša ploskovina najetega prostora več kot 40 m2. Do 40 m* se cena prostorov ne zniža. Za nadaljnih 20 m2, to je od 41 do 60 ms, se cena zniža za 20%; za prihodnjih 40 m8, to je od 61 do 100 nr, se cena zniža za 40% In za ploskovino, ki presega to velikost to je od 101 m* dalje, pa za 50%. Na to je zlasti treba paziti, ker bi se lahko pojavila domneva, da velja določeno znižanje cen (20%, 40% ali 50%) za ves prostor, vštevši tudi prvih 40 ms Sejmskl urad je določil delniško družbo »Balkan« v Ljubljani kot oficijelno spedicljsko tvrdko Ljubljanskega velikega semnja Spedlcijska tvrdka »Balkanc bo ves čas semnja poslovala na razstavnem prostoru in bo Interesentom vedno na razpolago z Informacijami glede špedicije blaga In drugih manipulacij, kakor tudi glede vseh tarifov, ki prihajajo za interesente v poštev. Stlridesetletnice. 40 let Je razmeroma kratka dobe v Življenju narodov. Vendar le Badnjih 40 let doneslo »lovenskemu narodu tolik napredek, kot bi ga sicer komaj stoletja. Pred 40 leti komaj svitanle — le neznatni uspehi v boju za narodne pravice, danes solnce svoboda Pred 40 leti utr?, k vis ti čn o ljudske gole, le skromni početki uvedbe pouka v materinščini v srednjih šolah, danes slovenska univerza. Pred 40 leti le skromne predstave maloštevilnih slovenskih igric in gpevoigric, v tem ko je vladala nemška muza v ljubljanskem gledališča, danes slovenska drama in opera, slovenska tudi v mnogih Izvirnikih. Zato se mi zdi umestno, da ne zabimo letos štiri-desetletnice smrti mož, ki so s svojim delovanjem pripomogli k današnjim uspehom. 3. maja letos Je Silo 40 let, kar te umrl Josip Jurčič. Dosegel je le 37 let. a kaj nam Je vse storil v kratki dobi svojega delovanjal Jurčič je bil in ostane nas prvi, naš najpriljubljenejai romanopisec. Dasi je v novejši čas nekoliko zatemnela njegova zvezda, vendar je in ostane Jurčič ljubljenec slovenskega naroda. Njegove povesti so prava narodna last Saj pa tudi nikdo drug ni temeljil tako v narodu, m poznal tako njegovega čustva, njegovega mišljenja, njegovih običajev. Njegove povesti se vedno rade čitalo, njih dramatizacije dosegajo vedno lepe uspehe. Želeti bi bilo, da se zlasti Prijateljeva izdaja njegovih zbranih del pospeši, tfiko da dobimo ob kratkem celotno zbirko njegovih del. A Jurčič Je deloval tudi kot politik, kot časnikar. >Slovenski Narod« Je absorbiral njegovo moči. Takrat, kakor sedaj, Je bil boj svobodomiseletva proti klerikalizmu, odločnega narodnjaetva proti kompromisom s sovražniki. Jurčič je bil duša tega boja, bil Je neumorno delaven, spreten, agilen politik, in uspehi, katere je dosegla njegova struja, temelje na njegovem delu in trudu. V novembru bo 401etnica smrti dr. Janeza Blelveisa, ki Je bil v marsičem, tako zlasti v politiki, Jurčičev antagonist Bleiweisa so povzdigovali do neba. novejši čas pa ga strmoglavila li v dno pekla. Pravičnost mu mora priznati, da je v svojem dolgoletnem delovanju, v najnengodnejft. razmerah sa naS narod dosegel marsikaj, da je polagal temelj, na katerem se je mogel narod dvigniti in kultivirati. Storil je mnogo, boril se je brezustrašeno, — dosegel je, kar se je pač pri skrajno neugodnih razmerah dalo, dostikrat le malenkosti, a te so bile važne in so postale temelj nadaljnjemu delu. Bil Je pristaš klerikalne stranke, saj pa je tudi edino duhovščina imela takrat usodo našega naroda v rokah; čutila je in delovala narodno. Da je prišlo pozneje do boja med svetovno in duhovsko stranko, je bila logična posledica našega nadaljnjega razvitka. Tretja 401etnica smrti je ona Antona F ti s t e r j a, profesorja bogoslovja na Dunaju in >kaplana akademicne le-gije< v revolucionarnem letu 1848. Bil je rodom Slovenec in poprej e bogoslovni profesor v Gorici. Po udušenem gibanju za svobodo je moral bežati v Ameriko, kjer se je težavno preživljal kot učitelj jezikov in le kratko pred smrtjo se vrnil na Dunaj. Dr. Ftister za nas Slovence nima zaslug kot narodni bo rilec — zasluge pa ima kot soborilec za svobodo narodov, torej rudi za narodno svobodo Slovencev. Dasi je bilo gibanje zatrto s silo, je vendar rodilo svoj sad in uveljavilo svoje nazore pozneje, pripomoglo je v največji meri do razvitka in dosege svobode. — Ftister js bil katoliški duhovnik in zato tem bolj zasluži vso priznanj? da se je boril in navduševal svoje poslušalce in jih vnemal za boj za svobodo in člove-čanstvo. Spominjamo se torej, da je tudi mali. zatirani narod slovenski dal bojevnika v času dunajske revolucije leta 1848.! Ti spomini se mi zde upravičeni in primerni zlasti v sedanjem času. Nikdar ne pozabimo, kateri možje so si pridobili zaslug za naš narod, nikdar ne pozabimo, kako so se morali boriti za narodni obstanek, za narodne pravice. In ako smo zdaj po večini naroda svobodni, nikar ne pozabimo, da velik del rojakov ječi še pod nemškim in italijanskim farmom! Oni imajo danes isti boj za obstanek, isti boj za narodne Savice — In upajmo, da dosežejo tudi te uspehe. A v tem boju potrebujejo moralne In gmotne pomoči celokupnega, svobodnega naroda. Severinu Kultura. Repartoir Narodnega gledališča * Ljubliani. Operat Ponedeljek, 18. junija: Vailra šola, R. A. Torek, 14. junija: Šeherezada. Red E. — »Nova Evropa* broj 9. ima sledečo vsebino: O JugoslovenskoJ politici (R W. Seton - Wataon). — Slobodna 1 nezainteresovana kritika (B. Laz). — »Radnici duhouK (A. Barac). — Stav prema inostranstvu (Dr. Mit-ković). — Ekonomski pregled: Organi-sacija čekovnog prometa (L Belin). —-»Državni, komunalni E hipotekami zajmovi Jugoslavije« (I. B.). — Književni pregled: Pisma iz Pariza (M. Crnjanaki). — Knjige i listovi: »Dubrovačka trilogija« u engleskom prevodu. — »Naša domovina«. — Preko Albanije«. — Beleška: Loknim (Luška s Orsana). — Nagrobni ca »VI gred as povrne«. V glasilu Pevske zveze »Pevec« poroča Marij Kogoj, da nagrobni ca »VIgred se povrne« ni narodna pesem, nego Jo Je zložil po I. Puharjevih besedah Janko Skerbinc, vpok. Sol. vodja v Višnji gori okoli 1. 1880, Izdal Jo je prvi nadučitelj Vavken v Cerkljah. Društvene uestK — Pevski večer. Agilno gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj je pretekli teden stopilo pred javnost s svojim dramatičnim odsekom, ki je i uprizoritvijo Strindbergovega Pelikana pokazal, da z ambicijo in smo-trenim delom utegne tvoriti važno kulturno postojanko. V soboto zvečer pa je prvič nastopil na vrtu pri Lozarju društveni pevski zbor — po komaj lmm***m studija, Zavedne Šentja- kobske pevce uči mestni učitelj g. Fr. Marolt, ki je s prvim njihovim nastopom popolnoma lahko zadovoljen. V zapored večera je obsegal moške zbore skladateljev Ipavca, Kocjančiča, Vil-harja itd., ter Svikaršičeve in Devove Koroške narodne pesmi. Občinstvo je prijazen Lozarjev vrt napolnilo do zadnjega kota in je sprejelo nastop sbora s živahnim odobravanjem Nekatero pesni so vrli pevci morali pono- viti. Želimo šentjakobskim pevcem tn njihovemu požrtvovalnemu pevovodji mnogo napredka in s tem novih uspehov tudi v bodoče. — Gozdni piknik Je priredilo Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v nedeljo, dne 12. t m. na Golovcu vrh vojaškega strelišča. Dopoldne in popoldne je bilo zbranih na lepem gozdnem prostoru mnogo prijateljev narave in dobre zabave. Originalne točke zabave so skrbele za smeh, za telesni dobrobit obiskovalcev pa vrle šentjakobske dame v dveh šotorih. Proti večeru je sicer kvaril zabavo dež, vendar pa je Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj pokazalo, da hoče poleg mnozih drugih panog, ki jih goji v svojem društvu, nuditi občinstvu tudi malo zabave ,kar se mu je v polni meri posrečilo. — Članom in članicam invalidske organizacije za Ljubljano in okolico se naznanja, da bo društvo izdajalo čevlje po znižanih cenah le do konca junija. Kdor jih želi naročiti, naj se zglasi v društveni pisarni v šontpcter-ski vojašnici, soba št. 8, pritličje, in sicer vsak dan, razun nedeljo in praznikov od 8. do 12, in od 3. do 6. popoldne, Ljubljanska porota. Rodbinska tragedija šentpeterskega predmestja. Danes ob 9. dopoldne se je pred porotnim sodiščem pričela razprava proti Emiliji Verhunčevi zaradi uboja. Razpravo vodi predsednik deželnega sodišča dvomi svet. dr. O. Pape ž, obtoženko zagovarja dr. V. KrejčL Verhunčeva je obtožena uboja svojega moža Ivana Verhunca. Odkriva se nam globoka rodbinska tragedija, ki se je odigrala v hiši št 53 na Sv. Petra nasipu. Obtožnica navaja glede tega uboja slecdeče: Zakonska Ivan in Emilija Verhunc sta prišla v noči 21. Januarja t. 1. od neke veselice okoli treh zjutraj v svoje stanovanje Sv. Petra nasip 53 v Ljub'janL 2e med potjo in tudi med tem, ko sta se slačila, je med njima prišlo do prepira, ki Je končal s tem, da se je Ivan Verhunc, zadet od kroglje Iz samokresa v glavo, ne da bi kako besedo črhnil, zgrudil na tla m na mestu mrtev obležal. Kroglja ga je zadela v levo sence, prodrla možgane In obtičala v glavi. TakojSnja smrt na otrpnjenju možganov je bila neizogibna, odveč bi bila vsaka, tudi hipna zdravniška pomoč. Obtožnica dalje navaja nekatere podrobnosti iz rodbinskega življenja. Zakon sta sklenila I. 1912. Seznanila sta se že prele v nemških rudnikih na VVestfa'skem In imela ljubavno razmerje. Imata troje otrok; prvi izven, druga dva v zakonu rojena. Zakon je bil nesrečen, nhta se razumela. Mož ni Imel zaupanja v zakonsko zvestobo svoje Žene In je ji grenil življenje z več ali manj neosnovanim! očitki. Prišlo je mnogokrat do prepira in pretepa. Le-ta 1918. Je Emilija pobrala skrivaj svoje otroke in pobegnila na Nemško k svoji materi Sama je s trdim delom preživljala sebe in otroke. Mož ji ni ničesar poslal. Takoj po njenem odhodu je mož Ivan Verhunc vzel k sebi natakarico Antonijo 2on-tar in z njo živel kakor mož In žena. Mož se je pečal s prekupovanjem poljskih pridelkov. Podjetje je dobro uspevalo. S pri-ležnico Žontarjevo je Imel enega otroka, krščenega na ime »Janez«. Deloma na prigovarjanje svojih priiateljev, deloma, ker se mu Je tožilo po svojih otrocih. Je I. 1920. opetovano pisal svoji soprogi, da naj pride nazaj. Res je prišla In sicer nenadoma koncem novembra 1920. Priležnlca 2ontar Je morala takoj ostaviti stanovanje svojega ljubimca. 2cna z otroci in materjo so se zopet ustanovili pri možu na njegovem stanovanju. Toda pričakovani mir In sporazum med zakonskima pa Je trajal le nekaj dni, začela se Je ponavljati stara igra: očitki, žalitve, prepir In pretep. Pripomniti Je, da le bil rajnkt na zunaj veseljak prve vrste, zato pa tudi priljubljen pri svojih vinskih bratcih, dolžnosti zakonske zvestobe nI poznal, ženskemu spolu je bil zelo naklonjen, sam pa skrajno ljubosumen m zato doma tudi nasilen m surov proti svoji ženi. Ona Je dobra gospodinja, skrbna mati, pa silno Jezne naravo In če se Jo žali, ne pozna njena strast maščevanja nobene meje, pri tem Je zelo energična Značilen v tem ozlru Je pogovor, kojega sta Imeli ona In njena svakinja Joslplna Jak ob prihodu obdolženke Iz Nemčije koncem novembra 1920 še predno je moža videla Obdolženka se Je izrazila: »Bog ve, alf bo sedaj zopet ta ljubosumnost naprej, da no bom smela nikamor Iti z možem v gostUnot. Ko Jej Je nato svakinja prigovarjala, da bo morala pač sedaj drugače začeti ln ostajati doma. rartogo-tila se Je obdolženka In vzkliknila t »Po-v sod bom šla ž njim! Prokleto bi bilo slabo, di ne bi vžlvala svojih mladih let! Če ne bo Slo z lepi, bo šlo pa z grdi In če z grda, potom pa se bo odigrala drama« kakršne le nI bilo ta.« Telefonska fii brzojavna pnrssSIta. Izpred sodliCa. >— Obsojen železničar. Železniška nesreča v Pesnici zahteva še zdaj čez Isto dni svojo žrtve. Železniški delavci in čuvaji, ki so bili ves čas znani kot poštenjaki, sede zdaj na obtožni klopi kot tatovi, ker so si prilastili les, ležeč ob propi po trčenju obeh vlakov na postaji Pesnica. V petek Je bil zopet obsojen železniški čuvaj Jurij Kolar na 10 dni ječe, ker si je ob tisti priliki prilastil nekaj dog, iz katerih je potem napravil posodo. Na obtožno klop pride tudi bivSi pestajenačelnik._ Turfsflka In sport. — Rezultati včerafanfih nogometnih tekem. Prvestveno: Ilirija : Svoboda 12 : 0, Primorje : Hermes 6 : 0, Hermes rez. : Primorje rez. 3:1. — Prijateljske: Ilirija rez. : Atletiki, Maribor 3:0. Sparta i Jadran 5 i JL KOROŠCI SE VESELE — PRE* ZGODNJO VESELJE. — Dunaj, 13. junija. Z ozU rom na pariško vest, da je antanta za sedaj odklonila jugoslovensko zahtevo, da se korigira meja na Koroškem, so v soboto zvečer pri* redili nemški nacijonalci v Celov* cu in po drugih koroških nultih hrupne manifestacije. V Celovcu so priredili bakljado z godbo, češ, da je Koroški sedaj znsigurana me* j a na Karavankah. V tukajšnjih političnih krogih pa presojajo stvar dokaj trezneje, zavedajoč se, da je prezgodaj triumfirati glede Koro* ške, ker je čisto gotovo, da bo v najkrajšem času koroško vprašanje zopet stopilo v ospredje. TUDI NA ZGORNJEM A V* STRIJSKEiM PRIPvEDE PLEBI* SCIT. — Dunaj, 13. junija. Listi poro* čajo, da prirede tudi na Zgornjem Avstrijskem plebiscit za združitev z Nemčijo. Termin ljudskega glas sovanja še ni določen, najbrž se vrši plebiscit šele v jeseni. GLEDE BAROSA NI NOBENEGA SPORAZUMA, —d Beograd, 12. junija. Ministrski predsednik Nikola Fašić je na snočnji seji ministrskega sveta naznanil, da jo Italija na:i vladi stavila predlog glcozarja prebival« stvo na to, da so ti bankovci od danes nadalje nikjer več no bodo sprejemal L IZ ZEMLJORADNIŠKEGA KLUBA. — d Beograd, 12. junija. Včeraj Je imel zemljoradniški klub svojo sc'o, na kateri se Je razpravljalo o tekočih poslih stranke in o vprašanju, ail naj zemljoradniki še v prihodnje prisostvu* jejo sejr.m konstituanto. Članom Moško vi j eviču, Stajiču in Jovanoviču i a bilo po vodstvu kluba naročeno, rai sestavijo spomenico, ki se bo od posl;'. la vladi. Ce bi spomenica bila do Hitri gotova, tedaj se ho pročitala v kon-stituanti. V spomenici se bo zahtevalo, naj vlada izpremeni nekaj člena* ustave, predvsem člana 42 in 43. ki govorita o agrarni refprmi Zahtevalo se bo tudi, da so dosedanje naredbe c* agrarni reformi razveljavlja Čo vlada ne bo ugodila tem zahtevam, tedaf zemljoradniki ne bodo glasovali za ustavo. Kar pa se tiče tega, aH se bodo zemljoradniki še udeleževali sci ken-stituante, je v klubu zmagala ona struja, ki je bila za to, da se klub udeležuie sej skupščine. ANGLEŠKA IN GRŠKA. — d Rim, 12. jun. Z ozirom na vest »Dailv Maila«, da pride ta te* den angleška eskadra sredozem* skega brodovja v Carigrad za po* moč Grkom proti keirralistom in da bo to brodovje ščitilo izkrcanje gr* ških čet, izjavljajo londonski sluz« beni krogi, da ni vlada izdala nobe* ne naredbe take vrste in da se sploh še ni ničesar sklepalo glede polo* žaja v Mali Aziji, KOLUMBOV SPOMENIK. — d Rim, 12. junija. Iz Bueno4 Airesa poročajo, da je odkritje Ko* lumbovega spomenika določeno na 15. t. m. Vlada bo ob tej priliki pri* redila velike svečanosti. POLOM VELIKE TRGOVSKE DRU2BE. — Budimpešta, 13. junifa. Tr» govska družba »Komis«, ki Ima svoje filijalke na Dunaju, v Trstu itd., je prišla v take težkoče, da je morala napovedati konkurz. Pasiva dunajske filijalke znašajo 140 mili* jonov avstrijskih kron. Vsled poloma družbe je prizadetih mnogo bank, med njimi komunalna banka v Haagu, Zivnostenska banka, Ho* renskega banka v Bratislavi i. t. dx Vzrok polomu so ponesrečene Spe*-kulaci je. Gospodarske oestl. —d Curih, 11. Junija, Devize: Berlin 8.70, Holandija 195.75, Newyork 595, London 22.25, Pari« 47.25, Milan 29-25, Bruselj 47.25, Kodanj 101.50, Stockholm 131.50, Kristijanija 86.75, Madrid 76.25, Buenoe Aires 180, Praga S.30, Varšava 0.50, Zagreb 4.10, Budimpešta 2.37 in pol, Bukarešta 9.30, Dunaj 1.30, avstrijske krone 0.95. —g Nemško blago. Namestnik finančnega ministra je odredil, da so blago, ki 6e je odposlalo pred začetkom sankcij proti Nemčiji, sme uvoziti brez 50% carinskega povi^ka. Kot dokaz, da je bilo blago odposlano pred uvedbe sankcij, velja tovorni list ali parobrodska priznanica. —g Pristojbin siki nameatek od atrijskih državnih obveznic, napoved ln odmera. Ker so so pojavilo težkoče pri ustanovitvi vrednosti vojnih in predvojnih avstrijskih državnih obveznic, jo finančno ministrstvo dovolilo^ da so te zadolžnice začasno izločijo ia odmemo podlage za pristojbinski na* mestek. Ker so pa omenjene obvoznic« načelno namostku zavezane, jih je kljub temu napovedati takoj po nominalni \Todno6ti v napovedi za premično imovino, po vzorcu B pa posebej navesti in podrobno izkazati v posebni specifikaciji po vzorcu L Namestek od njih se začasno ne bo predpisal, v plačilnem nalogu pa so bo pridržala pravica naknadne odmere ob času, ko bodo možno določiti pravo vrednost teli »adolžnia 4. stran. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 14. junija 1921. 131. tšev. —g 60% oddaja fakturne vrednosti pri uvozu blaga iz Nemčije. Kljub jasni naredbi, kakšne dokumente smejo 6prejemati carinarnice, kot dokaz, da je bilo blago plačano pred 16. aprilom t. 1. in je vsled tega oproščeno od 50% oddaje od fakturne vrednosti, carinarnice dosledno zavračajo od strank predložene dokumente s pripombo, da morajo prositi pri finančnem ministrstvu v Beogradu za odobritev dokazov. Ker ta način postopanja carinarnic povzroča interesentom veliko škodo, je sklenila Zveza gremijev intervenirati skupno za vse interesente pri ministrstvu v Beogradu- V ta namen poživlja Zveza trgovskih gremijev in zadrug vse interesente, da ji nemudoma predložijo dokumente o blagu, ki je bilo v Nemčiji pred 16. aprilom naročeno in plačano, t svrho posredovanja dovoljenja uvoza, brez plaćanja polovičnega fakturnega zneska. Prijavam je predložiti tudi izjavo interesentov, da so pripravljeni sorazmerno kriti stroške Zveze. —g Uvoz blaga. Prejeli smo in prlobčujemo: Z ozirom na Vašo notico Uvoz blaga, objavljeno v št. 128. z dne 10 t. m. Vašega cenj. lista* blagovolite priobčiti sledeče: Tukajšnji poštni carinski urad zahteva od trgovcev še vedno »Uvererrje« (Certifikat d'origi-ne Ursprungszertifikat) ln opravičuje svojepoistopanje s tem, da še nima navodil iz Beograda, Kako poslovsnie jo vendar to, če mariborski poštni carinski urad razglaša, da »Uverenj« ni treba, bo vendar to tudi veljalo za ljubljanski carinski urad! Čemu stranke šikanirati in jim blago zadržavati, ki ga nujno rabijo? Napravi naj se red: —g Cene ČeŠfce volne padajo. Poročajo nam, da cena češki volni močno pada, na kar naj bodo opozorjeni naši ljudje, ki kupujejo volno. —g Podaljšanj delovnega Čas* v industrijskih in obrtnih podjetjih. Ker se tolmači uredba o delovnem času z dne 8. aprila 1921, priobčena v Uradn. listu št. 43 iz 1921, napačno, opozarja ministrstvo za sooijal. politiko, da je ta uredba le dopolnilo prvotne uredbe z dne 12. septembra 1919 v Uradnem listu št. 154 iz 1919. Delovni čas v industrijskih, obrtnih, rudarskih, trgovinskih in prometnih podjetjih, ki zaposlujejo več nego 5 delavcev, ali ki obratujejo z elementarno silo, ostane še nadalje omejene na 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko. Podaljšati se more le izjemoma na 10 ur, dnevno ali 60 ur tedensko, a tudi to največ trikrat po štiri tedne v istem koledarskem letu. Delo za deveto in deseto uro se mora plačevati v vsakem slučaju najmanj 50% više nego delovne ure normalnega delovnega časa. V manjših obrtih pa, kjer se ne vporablja elementarna sila (kakor n. pr. parna, vodna, električna itd.) in ni zaposlenih več nego pet delavcev, se more dovoliti podaljšanje delovnega časa na 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko na poljubno dobo, če je potreba in če ostane obrat kot manjši obrt. V smislu uredbe je delavec tudi vajenec in volonter, no glede na to, da li prejema kako plačo ali ne. Dovo- ljenje za podaljšanje delovnega časa izdajajo pristojna obrtna nadzorništva za svoje okrožje (obrtno nadzorništvo v Ljubljani, v Celju in Mariboru in sicer na prošnjo podjetnika, če je potreba za podaljšanje dokazana. Vloge in rešitve glede podaljšanja delovnega časa so proste kolekovine. Samolastno podaljšanje delovnega časa se kaznuje z denarno kaznijo od 10 do 500 dinarjev. Delo nad 8 ur se mora pa tudi v tem slučaju plačati po 50% više nego normalne ure. Za mladinske delavce do izpolnjenega 16 leta velja še dalje predpis, da ne smejo delati več nego 8 ur dnevno. Raznoterosti. * Zastrupljenje delavcev. 80 delavcev v Konigsbergovih rudnikih na Gornjem Štajerskem se je zastrupilo z uživanjem pokvarjenega mesa in krompirja. * Nagrada za požrtvovalno žensko. Italijanski grof Bainotti, ki je nedavno umrl v Ameriki, je zapustil ustanovo, od katere se mora vsako leto plačati 30.000 lir ženski iz Tmina, ki je dovršila 20 let in ki se je izkazala za najbolj čednostno in požrtvovalno. Te dni je dobila to nagrado delavka Ber-nuzzi, ki skrbi že od svojega 9. leta za svojo slepo mater. * Originalni proces za ločitev zakona. Londonski slikar Rogerston Strang je prosil za ločitev zakona, ker njegova žena vedno prepeva, kar pa on ne more trpeti, ker ni muzikaličen. Pri poroki mu je žena slovesno obljubila, da no bo nikdar pela. kadar bo on doma, toda počasi je prišlo tako daleč, da je žena prepevala ves dan. Sodniku se je po dolgem prigovarjanju posrečilo, da je pregovoril slikarja, toda njegova žena je morala zojvet slovesno obljubiti, da bo le malo pela. 2ena i*i poljubila v navzočnosti sodnika slikarja, ki se je zopet zadovoljen vrnil v svojo hišo. * Vrednost sovjetskega rublja. Sovjetska vlada je odredilv da velja pri plačevanju brzojavk v inozemstvo en dolar 20.000 rubljev. * Feministično gibanje na Japonskem. >Merning Post< piše, da je med japonskimi feministkami nastala velika nezadovoljnost, ker ni parlament dovolil ženskam sodelovanja v politiki. Emancipacija ženske bi pomenila polom današnjega socijalnega sistema. Na vzhodu predstavljajo ženske materijalni interes. Zakon je priznana me-toda za izboljšanje socijalnega in gospodarskega položaja. Japonska žena nima niti Boga, ker je njen bog mož, kateremu se mora brezpogojno pokoriti. Kadar govori mož o svoji ženi uradno, pravi 3 moj a neumna žena*. Nedavno so osnovale feministke svoje žensko društvo, število članic se množi od dne do dne. Društvo izdaia tudi mesečno revijo, ki pobija današnjo žensko sužnjost in odvisnost od moža. Policija smatra feministke za nemoralne ter jih preganja na vso mogoče načine. narodna obrana. — Naši trgovci za Ju^o«lr>vensii.» Milico. Za zbirko »Narodne vezenine■ so darovali sledeči trgovci: A. ^^rc 2 In pol m platna ln več kožčekov platna in čipk; lia-mann 6 m platna; Charles Princ 5 m »mot-linos« (surovine); Gerkmnn <5c Lenassi 17 m sifona in odrcike raznovrstnega bla^a; Medica 2 in pol m finesa Sifona; Cik 70 cm surovin« in 20 štrene rdeče pavole; Medved 3 m sifona: Persche 4 Skatlje svilena niti, svilen trak in čipke; Skahernc ^ in ca ćetrt m različnega blac;a; P. Masdić suka- j nac in pavoo: Oabrenja 5 m finesa plat:: i; j Kenda 1 škatljo perl-^arna in 3 Škailje povole. Darila. — Darila. Povodom poroke gdč. Franje Stepic so darovali za zeradi^ Sokolskcsa doma v Sp, Šiški ersr. Vladimir in Frania Gržina in Peter Steri^ 4000 K. s. Krapež 200 K. Iskrena hvala! Poizvedbe. — Izgubila 90 jo včeraj zvečer od 8. do 10. uri zlata verižica z pasom. Polteni najditelj se noprosa, da vrno stvar proti nagradi v urravništvu SI. Naroda. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. PETOVIA" i. nsnjarska industrija d. d. na Bregu prii Ptuju, sprejme takoj več Steparic popolnoma izurjenih za čevljarsko tovarno. Pozor, lic junci i. t. i! Zamenjam ali prodam v Ljubljani klavir, pianlno, harmonij, lepo pohištvo, deske in mizarsko orodje. Iv* Kacini, izdelovatelj harmonijev, orgelj Gorica, Via deila Croce si. 10. 4041 jKirna gospodična Šče sobo z dobro hrano za 1. julij, kjer bi bil po možnosti na ra7polago tudi klavir. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .gospodična 4020*. 4020 Knjigovodja i ujedno hrvatsko njemački dopisnik, te komptoaristlca, dobiju stalno nanijeitenje uz vrlo povoljne uvjete^ Ponude slati t t V. Mihelčića našli. Lj. Oflć, Sisak. 3969 ZAHVALA Povodom dolgotrajne bolezni, smrti in pogreba mojega ljubega sina Etbina pl. Hip lileiii smo, moja rodbina in jaz, dobili toliko dokazov iskrenega, blagohotnega sočutja, da nam ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zahvaljujemo se torej tem potom vsem iz prav hvaležnega srca. Kotavas, posta Staritrg pri Rakeku, 10. junija 1921. Rodbina Sc!ioIlmayer Llctitenliero. Zahvala. Za vsa sočutja, tolažila in izražena sožalja lezni in smrti, vsm darovalcem krasnih vencev, ki so spremili na zadnji poti našega ljubljenega, zgodaj umrlega moža, sina, brata in strica v bo-vsem, pre- lzrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno se moramo zahvaliti gospe dr. Raznož-nikovi, gosp. dr. Raznožniku, gosp. župniku Ramovšu, gospodoma kaplanoma Kovačiču in Ovenu, gospe postajenačelnikovi Šlibarjevi in vsem, ki so v bolezni in zadnjih urah rajniku na kakršenkoli način lajšali gorje in ga tolažili. Najlepše se zahvaljujemo vsem cerkvenim pevcem in članom »Sokola", ki so seposlo-vili od dragega umrlega z genljivimi žalostinkami. V Velikih Laščah, dne 9. junija 1921. Žalujoči sorodniki. Gospodinjo išče višji oficir za svojo družino z odraslimi otroku Ponudbe pod »Gospodinja 406 U na upravništvo Slovenskega Naroda. 4061 __ ali nadstropna hiša v mestu, v dogle" dnem Času s prostim stanovanjem, se kupi. Pogoj: dobro stavbno stanje, električna razsvetljava ter elegantno stanovanje. Ponudbe z navedbo cene pod .Vila 81/4051* na uprav. Slovenskega Naroda. 4051 (Singer) lestenci (lustri) za električno luč, omare, železna postelja, obleka, Štedilnik za petrolej (Kronprinz) otroške igrače in drugo pohištvo. Kniflova nI. 10, pod streho od 3—6 popoldne. 4056 3ožc Štukelj poštni računski ofidjal f rančiška ^onigman poročena. Bnčetna vas pri Črnomlja Lipovoo pri Ribnici V Ljubljani, 12. innijm 1921 Hiško hM. kapetan int. stroke lil&a Zahkar roj. PodilM poročena Beograd - Novo mesto - Blagovici, dne 8. junija 1921. Brez posebnega obvestili. ipodlellaka lin Ludovlk Sevar, vd> na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenje« 2535 iSče se za takoj dobro izurjen zanesljiv spedicijsfti uradnik ki je vešč tudi knjigovodstva. Popolna oskrba, stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe z zahtevo plače je poslati na uprav. Slov. Naroda pod .Špedicija 4031\ 4031 Proda se steklena omara z flalpftalnrfl m'za 1 vl°ženimi okraski Uljltuaivlll, (oboje starinske vrednosti), ogledalo z okvirjem 280X150. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3939 Veliko ključavničarstvo na stroje, krasno posestvo v mestu na prodaj. Potrebno K 500.000. Naslov Earol Breznik, Celje,Dolgo polje 3 4038 Lovci! Prodajo se mladi lovski psi (ptičarske pasme). Poizve se pri gosp. Zupan, Hongreant trg 1. 4057 Jirasek: Filozofska historiia K 30. Sijajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Naručite si odmah kod Českojngosloven-sko naklade J. Here|kt Zagreb. 4067 Išče se za takojšnjo dobavo 20.000 komadov Mili za znbole. Dimenzije: stranice: dolžina 51 %h cm, višina 22 Vi cm, čelo: višina 22 »/2 cm, širina 20 V2 cm. Cenj. ponudbe z navedbo cene na uprav. Slov. Naroda pod .Deščice/4062'. 4062 Lobol na ulico ali pa skladišče približno 6X7 m, ako-prav na dvorišču, samo suho in Če mogoče tudi svetlo, bolj v centrumu mesta išče soliden trgovec Ponudbe pod .Posredovalec 4048. na upravo Slov. Naroda. 4048 Podpisana tvrdka lsče ta svojo tovarno sn nanjo v Trticu zanesljivega uradnika z večletno prakso, veščega slovenščine, srbohrvaščine ln nemščine za knjigovodstvo in korespondenco. Nadalje se sprejme 4007 delovodja za vegetabilni oddelek, praktičen izkušen mož, posebno za vse vrste zgornjega usnja, pa tudi za podplate. Prednost imajo tisti, ki so že delali drobne kože (ovčlne in kozine itd.) Za obe mesti pridejo vpoštev samo Jugosio ven i ali drugI Slovani. Vstop po možnosti takoj. Ponudbe s preDisI izpričeval na Carl B. Mallv, Trtic. Neblovano sobo in dva voljen gospodo, učenca so trgovino, kontorlsts (ln|o) in dobro, pošteno starejšo kmkaiioo, urno so ono šolskih počitnic išče Franc Stopica, trgovina z železnlno v LJubljani, Gosposvetska cesta 1. 3910 Zdravnik išče zanesljivo in polteno efrninirn za 1 1/2 ure doro,dne- Na* o IIC Lili LU slov pri upravništvo Slovenskega Naroda. 4064 s primerno šolsko izobrazbo sprejme tvrdka Breznik A Fritsch, trgovino s itlznlno. 4046 Prodam bazo za 400 H, in dve moški kolesi za K 1600*— in K 1100-—. Polne, Beber IS. 4015 Prodam malo hišico zraven malo zelenjadneea vrta, 'v sredini mesta za K 40.000'—>. Polne, Bober IS. 4014 En pite in borite hudomušne krotkocssnice Cena s poštnino 8 K.— Denar se prosi naprej. Dobi se v vseh knjigarnah. 258S JKcblovsno sobo za tako] isceta dve gospodični. PonuJb« pod »Takoj 4046« na upravo Sov Naroda. 401< Kov voz parlzar z lestvami se ceno proda pri Josipi Medeno, koraču Tesarska ulica št. 3, dvo. riSCe g. Jer:*i -.ča. 404J Sprejme se pisarniška mo? za računsko pisarno rudnika. Reflek tanti, samci, ki so že službovali na ta-kih mestih naj vpošljejo svoje prošnja z osebnimi podatki in popisom dnse danjega službovanja pod šifro .RudniJ 4047* na upravo Slov. Naroda. 404? Naprodaj lep sadni url. Sposobno za 9tavbo. Tomacevo 45. 4049 Vež žimnic (Rosharmatrazen) za gostilne aH hotele vse v dobrem stanju se ceno proda pri A. Laurlć, Planina pri Bateku, Dober prvi detajlist starejša prima moč, kakor tudi spretna prodajalka se sprejme takoj protf dobri plači pri tvrdki Ivan Pordnnv špecerijski veletrgovini v Ljubljani. Pro-dajalka ima stanovanje v hiši. 3931 Cdina rasprodaja vsah vrst spatijatnega MAVCA za celo kraljevino SHS. Tvornice: Stanz, Kindben;, Semering, Schottwien, Puch-berg, Auseewiese etc nudi po najnižjih cenah iz svojih zalog: LJubljana, Osijek, Bovi Sad, Zemun. Bosta Novakovlć, veletrgovina mavca Ljubljana, Židovska ul. 1. za pečenko po 20 K za kg od 106 v tukajšnji mestni klavnici zaklanih prvovrstnih telet se prodaja v Šolskem drevoredu na Prodovičevl, Smol{anovl in Krašovčevi stojnici. 3989 Poslovodja želi premenlti službo; more se tudi udeležiti kot družabnik z 200.000 K pozneje eventualno s trikratnim zneskom. — Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod Poslovodja 400111. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo-rovlje, Ptuj, Brežice« LJUBLJANA » STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srettce razredne loterije. Telei. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 pi^Hiing |n tisk »Natodne iMamor Za inseratoi del odgovoren Valentin Kooliac 19 A21A CD