Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman Tcljd: Za celo leto predplaJa 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en luesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejema« veljA: Za celo loto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za uetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na loto. — Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 32.
INazuauila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Roltopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.

V Ljubljani, v ponedeljek 10. marca 1884.
Letnik XII.
Držami zbor.
z Dunaja, 9. marca.
Budgetna razprava.
Pri včerajšnji seji razdelila se je poslancem osnova postave o vredbi kmečkili domov, ki sera Vam jo takoj poslal, da jo poslovenjeno priobčite v „Sloveneu". To je tem potrebneje, ker se bode strokovnjaški shod, ki ga deželni odbor za IG. dan aprila sklicuje v Ljubljano, pečal tudi s tem vpra-,Panjem.
Ko so bili potrjeni stroski za shod protestan-tovske cerkve, in postava glede petrolejskih jam sprejeta v tretjem branji, pričela se je glavna obravnava o državnem proračunu z naznanilom poročevalca grofa Henrika Clam-Martinica, da bode glavni poročevalec zagovarjal samo glavno razpravo in finančno postavo, o posameznih oddelkih pa da bodo poročali dotični posebni poročevalci.
Zatem naznani g. predsednik dr. Smolka, da so se kot govorniki zoper državni proračun oglasili: Carneri, Schaup, Plener, Menger, Eus, Weitlof, Eeschauer, Jaques, Wiesenburg, Sturm, Auspitz, Heilsberg, Kindermann, \ViIdauer, Schonerer, Herbst, Loblich, Weeber; zanj pa: Adamek, Hevera, Gregr, Dzieduszycki, Tonner, Ozarkiewicz, Tilšer, Matuš.
Prvi dobil je besede, kakor lani in druga leta skoraj sploh štajarski poslanec Carneri. Potomec je neke italijanske družine iz Verone, vendar pa se štuli, kot da bi bil Nemec najčisteje krvi in najbolj žlahtnega plemena. Omenjal je zatiranja nemškega duha in razprave, o nemškem državnem jeziku, ki je njegovim tovarišem pridobila jako slavnih lavorik, ker duh Avstrije bil je vedno nemšk in more le nemški biti. Za nemškega duha se pa Carneri ne boji in za Nemce tudi ne. Boji so pa za Avstrijo, ki ne more vsega prenesti, kar morejo prenesti Nemci, in ki je vsled sedanje politike v nevarnosti razpa.sti. Ovaduštvo okužuje sodnijstvo, jezikovne
borbe spodkopavajo vojaštvo, kjer bodemo kmalo doživeli, da nam bo vojak na nemški nagovor odgovarjal: Nix deutsch! Carneri trdi, da bode federalizem odpravil duaiizem in grofa Taafieja dela odgovornega za prizadevanje tistih ljudi, ki hočejo osnovati južno-slovansko državo. Konečno pa mu nagajivo naznanja, da se mu ne bode posrečilo liberalne stranke vgnati ali oplašiti, ampak da mu bode ta tudi letos odrekla budget in ga napadala neprenehoma! Danes grof Taaffe sicer še trdno sedi na konju, sklepal je Carneri, prihodnost pa je naša! Ubogi Carneri, ki velja med liberalci za velikega modrijana, prezira, da liberalna nemška stranka in Avstrija ni vse eno. Ees je, da ta stranka čedalje bolj razpada in da so sama sebe smeši pred svetom, toda Avstrija bode tem mogočnejši, čem bolj se bodo vstavnega življenja njenega vdeleževali vsi narodi in čem preje bode konec tiste stranke, ki je državo nekdaj rabila samo za svoje samopridne strankarske namene.
Enako je govoril liberalni, silno dolgočasni go-renje-avstrijski poslanec Schaup, ki je omenjal tudi družbinskih ali socijalnih razmer, ki so že tako žalostne postale, da jih more vlada samo še z izjemnimi določbami krotiti. Tudi on je vladi z Da-nijelovimi besedami zaklical: Šteta, pretehtana, pa razdeljena! Tako sta tožila liberalna preroka, nobeden izmed njiji pa ni namignil in naznanil, kako bi se dale denarne razmere zboljšati. Ona samo pravita, da more sedanje vlade biti konec. Pa pre-memba vlade ne more z enim mahom odpraviti pri-manjkljeja, zboljšati narodno-družbinske razmere in vtrditi mir med narodi, to so pokazale že starodavne skušnje, in zlasti je bila nemško-liberalna stranka tako globoko zagazila v blato, da se njenemu vodi-teljstvu nihče več zaupati ne mara.
Na desnici sta včeraj govorila Ceha Adamek in Hevera. Posebno dobro in stvarno je govoril Adamek, ki je sicer pripoznal, da je državni pri-manjkljej velik, da se je pa njegov predgovornik g.
Carneri izognil preiskavati vzroke, tega primankljeja. Večini se res še ni posrečilo poravnati napake poslednje liberalne dobe, zlasti zarad tega, ker je bilo treba mnogo zamud glede povzdige domačih izdelkov popraviti, zlasti pa je zarad posledic dosedanje od liberalne stranke narejene državne osnove ali organizacije težko odpraviti primanjkljej. Liberalna stranka pomnožila je državni dolg za polovico, tako da 30 odstotkov državnih prihodkov komaj zadostuje za obresti od tega dolga. Večina pa si vestno prizadeva zboljšati narodno gospodarstvo, kar najjasneje spričujc čedalje viša cena državnih obligacij. Izvrstno in s številkami zavračal je trditev, da se Nemcem slabo godi, ter je kazal, da imajo Nemci za vsakih 60 do 80. tisoč ljudi enega poslanca, drugi narodi pa komaj za 138.000. Na Češkem se tudi Nemcem ni treba bati ničesa, Čehi spoštujejo njih ravnopravnost in se bodo vedno poganjali za njo. S tem geslom stopili so češki poslanci v državni zbor, in prepričani so, da s poteganjem za narodno ravnopravnost najbolje služijo ne samo pravici, ampak tudi Avstriji. Zanimivi govor bil je od poslancev na desnici sprejet z živo pohvalo.
Tudi poslanec Hevera, ki je govoril za Schaupom, je pripoznaval, da je primanjkljej velik; toda ako se odbijejo stroški za nove naredbe, železnice itd., ki bodo državi in ljudem prinašale zaslužka, in ki toraj niso zgubljeni, skrči se državni primanjkljej in je za 43 odstotkov manjši od lanskega. Treba je pa gledati, da se kolikor mogoče polajšu-jejo davki, zlasti bode morda mogoče znižati zem-Ijišni davek. Nekteri indirektni dohodki se bodo pa lahko še povikšali, kakor od tabaka in žganja, nikakor pa ne od soli. Govornik vladi posebno toplo priporoča, naj podpira sladkorno industrijo na češkem, naj zniža tarife itd. Plače uradnikov se sicer ne dado krčiti, vendar pa bi bilo mogoče več služb odpraviti, na pr. okrajne davkarske direkcije. Vlada naj kolikor mogoče prizanaša ljudem, in vsi narodi ji bodo hvaležni.
LISTEK.
Valerija.
Povest iz četrtega stoletja.
(Zapisal ljubljanski.)
(Dalje.)
Kratek prenehljej nastane in Fulgenciji se šibe kolena; srce jej bije vroče; mrzli pot jej stopa po licu in strah pred nevarnostjo za njeno toliko ljubljeno gospo jo kar okamenelo stori; ne zdi se jej sicer dostojno, da kakor ovaduhinja sluša njeno gospo; ali zdaj no more drugače! — Proč? — „Ne! Ne!
—	ne odstopim!" — si pravi v srcu, — „ne odstopim tako dolgo, da slišim zadnjo besedo, in v njej potem spoznam vzrok bolečin moje gospe!"
„Ne! Ne! — Nikdar ne! — Nikakor ne!" — nadaljuje Valerija po kratkem prenehljoji s povzdig-njenim glasom — „nikdar ne postanem v drugič Tebi nezvesta nevesta — nezvesta ovčica! Tebi, o nebeški ženin moj! Tebi ponudila. Tebi podelila sem svoje srce. Tvoje toraj je zdaj! Upam, da si tudi milostno sprejel to revno in slabo mojo darilce. Tvojo naj ostane vekomaj! — In tebi, o Maksimin!
—	to ti vnovič in vnovič, tolikrat, kolikor zdihljejev mi na svetu še mogoče zdiliuiti bode, — tolikrat
obljubim, da tebi nikdar ne bom podala svojega srca, nikdar svoje roke!"
Bolesti polna gospa konča in Fulgencija gleda, da svitle solzice rosijo Valerijino lice.
„I3ovolj! Dovolj!" — si šepeta Fulgencija, — „zdaj določno poznam vzrok tuge in britkosti moje gospe. Ah! uboga! Kolika nevarnost!" — si šepeta po poti, ko tiho, kakor je prišla, odhaja.
„Jako dolgo? Pač imenitno opravilo si morala imeti s svojo in mojo gospo!" — nekako očitavno in zopet radovedna sprejme Deziderija Fulgencijo, ki bi bila že davno pričela z molitvijo za gospejini blagor.
„Pač, pač imenitno opravilo! Pač preimenitno je! S svojo gospo sicer jaz nisem imela ničesar opraviti", — pravi, — „ali čula sem o vzrokih in o skrivnosti, ki tudi tebi ni več neznana ; zdaj vem in poznam bolesti, iz kterih izvira zamišljenost in vznemirjenost najine gospo od nekaj dni semkaj!"
—	nadaljuje Fulgencija in razloži Dezideriji nam znani prizor in znano molitev.
„0h! za Boga svetega!" — vsklikne Deziderija,
—	kaj mi praviš! Da mi ne govoriš o tem ti, no verjela bi nikomur in nikakor! O uboga, slavna gospa! — In kaj bi bilo potem za naji, ako bi se Maksimiuovi nakan vresničil ali no vresničil? — dostavlja urno Deziderija.
„Kako skrbna, glej, glej! — za-se si pač ti! Sebe se hitro spomniš, na gospo pa kar pozabiš?" očita Fulgencija.
„Le mislim in hočem reči", — zagovarja se Deziderija, — „le mislim, kaj bi utegnilo postati z nama, ako bi se zvedelo, da sve z gospo kristjani tudi me; in pri tem pogledu v prihodnjost me silno skrbi, ali bi o pretečej nevarnosti jaz bila dovolj močna za spoznanje? dovolj močna za trpljenje? in tako vredna nebeškega plačila?"
„To!" — seže v besedo Fulgencija, — „to prepustivi Gospodu in zdaj, zdaj, ko je pred najinimi očmi odkrita preteča nevarnost, — zdaj le urno k molitvi!"
Pustimo za trenutek te tri žalujočo v njihovi britkosti in poglejmo, kaj so godi na Maksiminovera dvoru. Osobstvo Maksiminovo je že tako v vednem strahu in vedni nevarnosti, ker podobno vsi poznajo svojega ojstrega gospoda in njegove muhe; ali v zadnjih dneh kipi vsemu osobstvu kri po žilah in sleherni se boji, da bi ga gospodova nevolja iu ojstrost ne spravila pod zemljo.
„Odkod ta, toliki, tako hitri in toliko čudni spremen pri gospodu?" — povprašujejo se cesarje^ služabniki med saboj; in nihče jim ne ve in^n^^^^JV more dati pravega, resničnega odgovora. Sein tje — in mnogo ugibujejo, in iščejo služabniki	J
Jutri bo prvi govoril Plener, za njim pa pride na vrsto mladočesiii poslanec dr. Gregr. Izmed Poljakov bo govoril samo grof Dziedaszycki, Nemški listi poročajo, da so Poljaki nevoljni na vlado, ker jim ni spolnila želje, da bi se centralna vodstva galiških železnic preselila v Levov. Tudi zarad tega so menda slabe volje, ker se nekteri kmečki in konservativni nemški poslanci branijo glasovati za odpis njih zemljiščno-odveznega dolga. Toda ravno poljski poslanci nimajo vzroka se pritoževati, ker se je za Galicijo v tej dobi zares največ zgodilo; omenjam le poprečne železnice in zemljišč-nega davka. Ni pa treba, da bi se moralo naenkrat zanje zgoditi vse, druge dežele pa bi morale zarad tega čakati na najbolj nujne in potrebne reči. Tako je zarad velikih stroškov za gališko poprečno železnico moralo počakati mnogo manjih, pa nič manj važnih železničnih prog, ki bodo prišle še le na vrsto, ko bo imenovana železnica dodelana. Zakaj bi toraj tudi oni nekoliko ne potrpeli, in ne tirjali vsega ob enem? Kar letos ne pride na vrsto, pride pa pozneje, tega pa poljskim poslancem nihče ne bo mogel očitati, da za svojo deželo niso dosegli ničesa.
Liberalci pa Dimajsko gospodarstvo.
z Dunaja, 9. marca.
Nemški liberalni poslanci ravno sedaj v državnem zboru pri budgetni obravnavi sedanji vladi in večini državnega zbora hude levite bero, češ, da slabo gospodarijo, da državo tirajo v propad itd., ob enem si pa mislijo: ko bi mi državno krmilo imeli v rokah, bi bilo vse bolje! Pa neka posebna na-ključba je hotela, da se je ravno sedaj pokazalo, kako ti ljudje gospodarijo.
V Dunajskem mestnem zboru sede zgolj liberalci najčistejše krvi; oni se toraj prav po domače med seboj razgovarjajo in svoje načela izvršujejo brez posebnih ovir. Gospodarstvo Dunajskega mesta so vravnali po najbolj liberalnih pravilih in v „pano" dejali vsacega, ki se je drznil le količkaj grajati sklepe mestnih očetov. Toda kaj je nasledek, in kakšen ie Tspeh njihovega gospodarenja? Število revežev množi se tako ogromno, da jih mesto s svojimi navadnimi dohodki ne more več preskrbljevati. Mestni odbor je bil toraj naročil nekemu odseku, naj preiskuje in potem svetuje, kako bi se dalo temu pomagati. Odsek je te dni mestnemu zboru razkladal svoje nasvete. Eden teh nasvetov je priporočal davek za reveže naložiti bogatinom, ki imajo čez 4000 gld. letnih dohodkov. Toda ugovarjalo se je, da bi to ljudi plašilo, ki bi se vsled tega umikali z Dunaja, ter se naseljevali v okolici, kjer jim ne bi bilo treba plačevati omenjenega davka. Drug nasvet je priporočal naložiti priklado na davek od stanovanj, ki so dražja, kakor 500 gld. na leto. Pa reklo se je, da bi bilo vsled tega silno veliko stanovanj oproščenih od teh priklad, ki bi toraj tako malo dohodkov donašale me.stu, da bi mu to nič ne pomagalo.
Kaj so toraj storili mestni očetje? Ali so si glavo belili, kako bi drugje dobili denarjev? Ali so povdar-jali, kje bi se dalo kaj prihraniti in obrniti za reveže? Ne! sklenili so cesarju in državnemu zboru izročiti spomenico, v kteri hočejo od države zahtevati pomoči! Ali ni to zares čudno gospodarstvo ? Poprej so delali dolgove, kar se je dalo, zapravljali so denar s silno dragimi napravami, izdali so samo za rotovž pet milijonov goldinarjev več, kakor je bilo treba, samo da je hiša bolj krasna in izdelana v čistem gotiškem slogu, in sedaj, ko jim voda v grlo teče, sedaj se pri obilnih svojih dohodkih zatekajo k državi, da naj jim ona pomaga! Ako so liberalci zares taki gospodarji, za kakoršne se ponašajo, naj to pokažejo pri Dunajskem mestu, ako pa druzega pripomočka ne vedo, kakor beračiti za državno pomoč, jim moramo zaklicati: „Pojdite se solit s svojim gospodarstvom!"
Politični pregled.
v Ljubljani, 10. marca, l^otranje dežele.
Protiresolucija tržaškega političnega društva „Edinost", o kteri smo nekako pred tednom poročali, da jo je društvo poslalo do na-učnega ministra, da ne bi se na poreško - puljski škofijski sedež imenoval pristransk višji pastir, ki bi veliko slovansko večino izročenih mu ovčič preziral za-tega, ker bi mu ne bil znan njihov glas, vplivala je toliko, kakor tržaški dopis v „Politiki" omenja, da se je imenovanje dr. Flappa za poreškega škofa jako omajalo, ako ne že popolno skrhalo, če tudi so ga priporočile jako visoke glave, kakor so: gg. Goriški nadškof dr. Zorn, Tržaški škof dr. Glavina in grof Coronini-Cronberg, deželni glavar goriški. „Naša Sloga" nikakor noče verjeti, da bi bil tržaški škof dr. Flappa za v Poreč priporočal, ker mora kakor bivši poreški škof vendar sam dobro vedeti, kako težavno bi mu moralo biti pasti ondi izročeno čedo, ktere bi on ne umel in ktera bi tudi njega ne umela.
Kako smo z letošnjim hudgetom? Odgovor ima nekaj veselega v sebi. Lahko "rečemo, da če tudi ne kdo v6 koliko, nekaj vendarle smo na boljem memo lanskega leta. Lansko leto preračunil se je primankljaj z milijonov, t. j. državni stroški so bili za devet in pol milijona večji kakor državni dohodki. V letošnjem proračunu se je primankljej znižal na pol šesti milijon, toraj smo za štiri milijone na boljem, kakor lansko leto in ako bode finančni minister Dunajevski tako dalje gospodaril, znamo še doživeti, da nam ne bo le nič primanjkovalo, temveč celo še kaj ostajati utegnilo, posebno tedaj, kedar bode že večina glavnih železnic kakor so: južna, zapadna, Franc Josipova, severozapadna, državnega društva in cesar Ferdinandova zopet v državnih rokah. Vse te železnice vežejo naše cesarstvo z inostranstvom in so toraj poglavitne žile, po kterih gre največi promet celega cesarstva, in ta nekaj nese.
Spomenica, ktero je rusinsko gi-ško-katoliško du-hovništvo v oziru na uravnavo kongrue nauč-nemu ministru oddalo, omenja najprvo žalostnega gmotnega položaja rusinskega duhovenstva, ter iz tega polagoma preide na veliko poslanstvo, ki ga ima Avstrija na iztoku izvršiti. Ako je dovoljeno razlagati božje namigljeje. se pač lahko reče, da je
Avstrija od Boga veliko nalogo glede iztoka prejela. Očividen dokaz tega božjega poslanstva je pa ta, da ima Avstrija ravno ob svoji iztočni meji jako mnogo in vrlo izšolanega duhovništva iztočne z Rimom združene cerkve. Cim bolj se bode to duhovništvo svoje sreče zavedalo, ki jo pod avstrijskim žezlom vživa, thn bolje bode vplivalo na „iztočne" sosede svoje pravoslavne cerkve, kterim se bodo oči odprle, da si iztočna cerkev le tedaj svojo staro slavo pridobiti zamore, ako se zopet z Eimom združi. Spomenica sklepa z vošilom: „Bog ohrani in obvari našo drago skupno domovino, mogočno Avstrijo! Bog blagoslovi našega gospoda in cesarja!"
V načrtu za preosnovo vojaško-zdravni-škega vastniSkega kara je določena popolna enakopravnost vojaških zdravnikov z drugimi častniki in se bo dotični načrt že bodočim delegacijam v obravnavo predložil. Vojaški zdravniki vživali bodo kot sanitetni častniki ravno tiste pravice in časti, kakor jih ima vsak drug častnik. O prepovedi, da ne bi smeli nevojakov zdraviti, ni ondi ničesar omenjeno. Akademija cesarja Josipa obudi se zopet v življenje ter se bo toliko predrugačila, da bo sedaj popolnoma medicinska fakulteta, kar pred ni bila. Konečno je v tem načrtu še važna točka glede določil medicinskih enoletnih prostovoljcev. Od po-trjenja te postave počenši se bodo za medicinske enoletne prostovoljce le taki medicinarji sprejemali, ki so si že doktorsko diplomo pridobili, toraj bo enoletnik primoran poprej vso zdravniško šolo dovršiti, rigorose zdelati, doktorat napraviti in potem še le vojaško suknjo obleči.
Izjemna določila še vedno ne dajo levičarjem pokoja in miru. Nek še negoden jurist belil si je skoraj dva meseca glavo, preden je izumil, da se je po izjemnih določbah državna ustava premenila, ter da vsled tega izjemna določila še le tedaj postavno veljavo zadobe, ako državni zbor dotično spre-menu namenjeno temeljno postavo sklene. Ker'je pa desnica pred dvema mesecema izjemne določbe sprejela in potrdila, je dokazovanje nezrelega jurista nekako podobno očitanji, kakor bi se bili desnica in vlada sama nad ustavo pregrešili. Ce bi bilo pa temu tako, imeli bi levičarji pač zadosti povoda državni zbor zapustiti, kar pa ne bodo storili. Zakaj li se niso junaški levičarji tega že leta 1869 spomnili? Takrat bi bilo gotovo bolj umestno, kakor pa danes. Takrat so se izjemna določila vstvarila in rabila proti Slovanstvu, proti Cehom, ki niso ničesa druzega pregrešili, kakor da so svoje pravice zahtevali; danes se pa izjemne postave rabijo proti navadnim hudodelcem, ki so si v pogubo in prevrat obstoječega reda in blagostanja roke podali in zato naj bi bile ustavi nevarne, naj bi jo spremenile in naj bi ne bile še veljavne? Oj vi modrijani z vašo zvijačnostjo! Dajte se pobiti, poklati in postreliti anarhistom sami, če vas ravno tako koža srbi; nam je mir in red prva reč v srčni država, toraj naj le vlada obrača, kakor ve in zna da se ohrani.
JVemška poUtelmika v Briiti šteje 115 učencev in stane na leto 87.000 gold. „To pa še ni največje hudo", ampak še huje, še mnogo huje je prusaški duh, ki se na tem zavodu razvija in to pod naravnem vodstvom c. k. profesorjev in policijskih uradnikov. Ta gospoda v najtesneji zvezi s prusa-škimi Brnskimi velikošolci se kar nič ni sramovala ob priliki petdesetletnice, odkar je Gothe umrl, in ktera se je slučajno obhajala na rojstni dan nemškega cesarja, pičle svoje avstrijske zavednosti in je neki Trauttenberger, eden najhujših nemških agitatorjev v Brnu, dijake in profesorje na dotičnem ko-mersu nagovoril, rekoč: „Naši bratje zunaj v nemškem cesarstvu se danes radujejo, ko praznujejo rojstni dan svojega cesarja in gospoda, zakaj bi se mi z njimi ne veselili itd." Take so dandanes naše velike šole, potem se pa čudimo, če avstrijsko domo-
vzrokih, ali zanesljivo resničnega vzroka nihče ne spravi na dan.
„Oujte, čujte!" — zakliče na večer vsim cesarjevim služabnikom skupaj zbranim cesarjevi skop-Ijenec, — „čujte, jaz vam odkiijem skrivnost in napovem vzrok toliki čmrnosti in nevolji cesarjevi. Bil sem, — pravi dalje, — popoldnevu na vrsti čuvajevi lavno jaz; stojim, čujem, pazim na različne nevarnosti, ki bi se po kteri koli poti utegnile primeriti cesarjevi svečnosti; pazim, — pazim dobro, ali nikjer ne slutim nikakoršne nevarnosti in zato se nekako vnemarno vsedem na svoje mesto. Sedim, — čuvam, — slušam. In glejte! — Iz cesarjeve sobe zaslišim s povzdignjenim glasom govoriti ojstre glasove; dobro sem znal, prepričan sem bil, da je cesar bil popolno sam v sobi; vendar bojim se, da bi bil preslišal ali pregledal kakšno nevarnost in v mislih, da bi šlo za mojo glavo, ko bi se le najmanjša sitnost pripetila cesarju po moji zanikernosti, stopim bližeje k vratim in poslušam glasove, da bi zvedel, kako in kaj? In čujte čudo, ktero sem sli.šal!
„0 neumrljivi vi bogovi moji, vi bogovi naši, vi bogovi rimski! Pri vaši neurarljivo.sti obljubim in se zarotim, da hočem kaznovati cesarico - vdovo, vdovo Valerijo! Krasna jo v istini! S svojo krasoto rai je vnela oko in srce! Toda! — Sramota! —
Večna sramota! — Ženskina slabost si upa meni, vsemogočnemu odbiti prošnjo; in sicer prošnjo toliko častno, naj mi v zakon poda svojo roko in svoje srce. Upam! — vem; — prepričan sem, da bi bil jaz srečen v njeni družbi; zdaj — zavržen in zaničevan — se pa sramujem pri bogovih, — se sramujem sam pred sabo, — se sramujem prod žensko, to slabotno stvar, ki hoče mene, rimskega cesarja vžugati; mene, ki bi mnogo Eimljank osrečil, ako bi poprosil in tirjal njihovo roko, njihovo ljubezen. To! — to ne sme, to ne more tako ostati! In, ako bi me ta ženska v resnici premagati utegnila, potem ...."
„Toliko sem slišal, toliko vem", — pravi ta skopljenec, — „in zdaj, ko sem vzrok cesarjevi otož-nosti in čmrnosti razodel, poznamo nje vzrok; nam se toraj ni bati kake nesreče, ker na nas ne leti gospodarjevi srd. Zatorej nekoliko potrpiino in — prejšnja prijaznost in prizanesljivost se bo zopet vrnila v cesarjevo srce in tudi k nam, ubogim služnim!"
„Potem, — potem!" — so bile torej zadnje besede, ktere je iz cesarjevih ust slišal njegovi skopljenec; in slišal bi bil gotovo še daljnih besedi, ko ne bi bil razsrjenega cesarja nekdo motil s svojim vstopom.
Kdo je bil neki, ki je vstopil k cesarju?
Skopljenec v tem človeku spozna znanega gospoda, ki je jako priljubljena oseba cesarju, on sme in si upa ob vsaki uri in vsaki priliki k cesarju. Globoko in ponižno se ta prišlec po ondašnji šegi uklanja pred cesarjem.
„Kaj? kaj? — Večnost Vaša! — Kaj bi bilo, ko bi ta cesarica - vdova pa kristjana bila! V gnjezdu kristjanov, drugod pač nikjer, se izgnjez-dijo take ptice, ki bi si upale Vaši Večnosti, slavnemu cesarju nasprotovati! — zakliče ta na videz zelo dober prijatelj Maksiminov, ko po njem izve, odkod njegova srditost in nevolja. In ta človek je govoril in trdil to svojo misel s toliko gorečnostjo in zgovornostjo, da je skoraj pripravil cesarja do enakega sumničenja; — da! do gotovosti! Je li ta na videz soseben prijatelj cesarjev tudi sumničil Valerijo o kristjanstvu in dvomil o resnici svoje izjave? O kaj še! Nikakor ne! Ampak on je poročal golo resnico, zanesljivo resnico; dobro namreč je vedel, da je cesarica Valerija kristjana.
(Dalje prili.)
ljubje pri izšolani nemški mladini gine. Ees je že prenavadna in prevsakdanja prislovica: „Videant con-sules", a vendar jo moramo pri tej priliki ponavljati: Videant consules!
Starievicanci so zopet jeli izdavati svoj list „Sloboda", kterega jim je bila vlada zarad nekakih zaprek prepovedala. Zapreke so neki sedaj s poti spravili. Kake da so bile zapreke, se ne ve natanko in dotični sodnijski dekret, ki je bil „Slobodo" vstavil, opira se le na prestopek § 9 tiskovnega zakona.
F Dalmaciji se je leta 1880 več cest gradilo, za ktere se je povprečno po predloženih na,-črtih in proračunih dovolila odmenjena svota. Sedaj, ko bi morale ceste že dovršene biti, se je dokazalo, da so bile svote vse prenizke. Pri zgradbi ceste iz Topolja v Kievo se namesto iz začetka nameravanih od dovoljenih 50.000 goldinarjev potrebuje sedaj 105.300 goldinarjev in pri oni iz Makarske preko Dvorov na veliko cesto po sredi Dalmacije držečo namesto 42.103 goldinarjev pa 78.422 gld. Kaj je temu velikanskemu primanjkljeju vzrok, pokazala bo disciplinarna preiskava, ki se bo iz toga vzroka vpeljala.
Tnanje države.
O rusko-nem^kem prijateljstvu glede Francije pravi „Agence Havas", da naj se ga Francoska nikari ne boji; Eusija ga je potrebovala. Eu-sija ima pred saboj in za saboj še veliko nalogo, pri kteri bi ji bil pa nemški velikan vedno napotje delal. Da se tega odkriža, se ji je najbolj pametno zdelo mu ponuditi prijateljstvo. Da pa ta zveza za Francoze ni nevarna, dokazuje pač poslanstvo kneza Orlovega v Berolin, ki je odločen prijatelj Francozov in se tudi na svojem novem mestu sočutja ne bode znebil, kterega je od leta 1872 pa do letos v francoskem središči za francoski narod gojil. Obe državi sta se iz miroljubnih vzrokov zjedinili; Giers je ves svoj vpliv na to obračal, da bi se mir ohranil in zato je bilo približanje potrebno, da, neizogibno. Kljub temu pa zveza med Eusijo in Nemčijo ni nikakor zveza v ofenzivnem in ne v defenzivnem smislu. Avstrija do sedaj nima še ničesar pri tem opraviti in iz tega vzroka se toraj tricarska zveza ne more imenovati, pač pa znabiti kaka pogodba obstoječa na medsebojnih dogovorih v Friedrichsruhe zbranih kanclerjev.
Euski listi brez izjeme povdarjajo prijazne razmere, ki so nastopile med Nemčijo in Rusijo, ktere je skoraj da cela Evropa z veseljem pozdravila. Nihče ne vidi v tem kake nevarnosti za Avstrijo, pač pa se rusko-nemška prijaznost po vsi pravici sme imenovati okrepčevalna tudi za Avstrijo. Edino francoski listi si mnogo prizadevajo, da bi kolikor mogoče razprtije med prijateljske države za-trosili, pa se jim noče posrečiti.
Na Nemškem se je zarad znane Laskerjeve dogodbe v državnem zboru napravila posebna stranka, okoli ktere se ondi sedaj ves dnevni pogovor suče. Ime ji je „državnozborna stranka". V življenje spravil jo je poslanec Evgen Eichter, načelnik ji bo pa menda Stauffenberg, ter so nadjajo, da se mu bo posrečilo z narodno-liberalci napraviti nekako sporazumljenje. Združiti se mislijo zarad tega, da si vtrdijo parlamentarni temelj nasproti knezu Bismarku, kajti nadjajo se naskoka na ustavo in si za ta slučaj krepko stranko pripraviti hočejo. „Germaniji" je sicer ta „fuzija" povoljna, toda boji se, pravi, da ne bo morda iz nje „konfuzija" nastala.
Po Albaniji se še vedno prostovoljci za egiptovsko vojsko nabirajo. Turčija je pa ta nabor vstavila naročivši lokalni vladi v Skadru, da naj vse svoje moči za to porabi, da se tak protl-postavni nabor zabrani. Iz tega vzroka so tudi Skadarske oblasti dvema angleškima inženirjema odrekle privoljenje, za ktero sta prosila, da bi smela velike gozde pri Miriditih pregledati. Bali so se namreč, da bi ne bila mladih ljudi za vojsko nabirala. Angleški zastopnik v Škadru je sicer iz tega vzroka vložil ugovor, pa dosedaj ni še dobil nobenega odgovora.
Nektere laške novine, in to tiste, kterim je Avstrija trn v peti, trdijo, da se je stalisce Laske nasproti Avstriji in Nemčiji vsled rusko-nemškega prijateljstva toliko omajalo, da se ne more nikakor več trdno imenovati. Take glasove pa odločno zavrača „Pol. Corr". v dopisu iz Eima, kjer pravi, da je Laška na Avstrijo priklopljena s tako trdnimi pogodbami, da pač ni moč verovati, da bi se tako zgodaj porušile. Laško stališče je ostalo kakor je bilo in .se tudi za las ni spremenilo. Kar se pa tistih trdnih vezi ali pa pogodeb tiče, ki Laško na Avstrijo vežejo, pa že vemo, koliko je ura bila. Naj-trdneja taka vez ali pogodba še toliko ni močna, kakor nitka iz pajčevine. Vsak neugoden političen veter jo omaje in le premnogokrat tudi raztrga.
Iz južne llusije „Eoforma" prinaša novost o nastalih uporih kmetov proti plemenitašem, kte-rih posestva so si se silo prisvojili. Po pristavah so ropa i in kolikor mogoče jih razdevali. Sotnija koza-kov je še le z velikim trudom zopet red napravila.
Kako nevarni da so politivAii in socijalni anarhisti v poslednjem času postali, nam jasno ravno Angleška in Švica dokazujete. V obeh deželah je hudodelec tjekaj pribegli našel gostoljubno streho in nihče ga ni več preganjal. Na-
sledki takega postopanja pa tudi niso izostali. Angleški državni tajnik notranjih zadev, je v parlamentu poslancem naznanil, da so se dale policiji jako ostre določbe glede anarhistov, kteri tjekaj iz Amerike, Nemške in Švice zahajajo in svoje brezbožne in vesoljni človeški družbi pogubljive sklepe brezobzirno izvršujejo, toda žal mu je, da jim podrobnosti ne sme še razodeti, kajti tajne morajo še ostati, drugače bi postale morda celo nevspešne,^ ako bi prezgodaj prišle anarhistom do ušes. V Švici so jih pa tudi jeli prijemati in na gorko spravljati, kar je čisto prav in pošteno. Ako bo anarhist z revolverjem v roki in dinamitom v žepu dobro vedel, da ga na celi zemlji ni kotiča zanj, kjer bi našel gostoljubno streho, si bo vendar pri vsi svoji predrznosti dvakrat in trikrat premislil, preden bo z izvrševanjem hudodelstva, ktero mu je le od fanatikov zaukazano, svoje življenje tvegal. Skupna Evropa mora jim zobe pokazati in mir bodo dali, ker ga bodo morali.
Francozi se pripravljajo, da bodo Bakning z naskokom vzeli. General Milot bo menda pri tem podjetji osobno zapovedal. Vojakov ima 13.000 in med temi je 1800 domačinov, ki pravijo, da so strelci. Admiral Oourbet obdrži pa vrhovno zapoved-ništvo francoskega brodovja v tonkinskem vodovji, dokler se sovražne razmere med Francosko in Ki-tajem ne zboljšajo.
1» Egipta nič novega. Glede angleške politike v Egiptu in Sudanu, se je meseca januvarija angleški poslanik na Dunajskem dvoru pogovarjal z našim ministrom zunanjih zadev, grofom Kalno-kyjem, ter mu je razodel, da Angleška sedaj še manj, kot pred kedaj na to misH, polastiti se Sudana in Egipta, temveč je njena srčna želja, čim preje tim raje svojo vojsko iz Afrike domu spraviti. Kakor pa je ondi položaj sedaj, ji tega pač ne bo poprej mogoče, kakor še le tedaj, ko bo že povsod mir narejen. Grof Kalnoky je politiko odobraval in nado izrekel, da je menda ne bo vlade, ki bi se tej priliki protivila. Kljubu temu si pa Turčija silno veliko prizadeva, da bi Angleže po potu ko-varstva iz Afrike spodrinila; iz tega namena misli se obrniti do vseh velevlasti z diplomatično pritožbo, da jo Angleška v Sudanu spodriva, ker je ona v Sudanu Mahdija za sultana pripoznala s tem, da mu je odkazala po Gordonu kraje, kteri že po starodavnem pravu turškemu sultanu pripadajo. Da velesile za tak protest ne bodo piškavega oreha dale, se samo po sebi ume. Kajti kakor je po njenih lastnih besedah že navajena evropejskega preziranja, tako so se tudi velevlasti turških pritožb že toliko navadile, da menda nanje že več odgovarjajo ne, kar imajo tudi čisto prav.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 9. marca. Nedelja je; spet smo bili v Šiški vkljubu Vašemu dopisunu v „Slovencu" štev. 49. Dasi smo bili že doma pečenke siti se je vendar spet tn miza šibila vsega dobrega. Kako in koliko skromno so pa malčevali uradniki in profesorji, ne bom pripovedoval, ker nobeden ni škodoželjno opazoval, kaj in koliko so imeli na sosednjih mizah. Da smo bili vsi v črnih frakih, hčere in žene pa v židi in tančici, se ume samo po sebi. Kar smo nagajivi Grad nekoliko vgnali, se nam tako izvrstno dobro godi, da se skoraj boljšega želeti ne moremo.
Zdaj naj bodo obrtniške postave, kjer hočejo; saj imamo mali obrtniki in rokodelci „zlata tla", kaj potem za vse drugo prašamo.
Pa pustimo šalo; opozoriti Vas pa vendar moram, da omenjeni dopis je bil prav nepotreben, ter je napravil mnogo besedovanja in oporekanja med rokodelci in obrtniki. Dopisovalec, mislimo, da ga poznamo, sam rad v krčmi poseda; da tudi pečenki ni prehud sovražnik, kažejo njegovi drugi dopisi, kterih ne pozabi pohvaliti prijatelja, ki ga je kaj boljše pogostil. .Je toraj treba dražiti, ter očitati vsaki boljši založaj, ki ga je mogoče da plačal pre-možniši prijatelj, sorodovinec ali znanec? Mislim da ne. S tem sicer nočem tajiti, da bi ne bilo pri nobenemu rokodelcu nikoli nobene potrate, kje je pa ni? Znabiti ravno tam, kjer se čez druge tako neusmiljeno sodi — bodi si že iz nevošljivosti ali iz lastne skušnje.
Prosim, g. vrednik, da sprejmete ta „kratek in krotek" odgovor zabavljivemu dopisniku o rokodelskih in malo-obrtniških stanovih. Če Vam drago, znabiti še kterokrat kaj iz naših krogov. Z Bogom ! *)
J. P.
Z Dunaja, 9. marca. (Dinamitno homho) je našel včeraj neki dragonski častnik na „Šmelci", kjer imajo navadno vojaki svoje vaje. Ko je namreč tam jahal, zadel je konj s kopitom ob neko trdo reč, ki se je jezdecu zdela sumljiva. Stopi toraj s konja in najde dinamitno bombo z več sprožniki. Ko bi bil konj s podkvijo zadel ob takov sprožnik, bi se bila jezdec in konj razkosana razletela na kviško. Bomba se je izročila policiji, ki pa sodi, da ni bila zakopana iz hudobnega namena, ampak da jo je le kdo tam skril, da bi je pri njem doma ne našli. To sklepajo zlasti iz tega, ker so poleg bombe našli tudi nekaj pre-kucijskih knjižur in časnikov.
Iz Reke, 9. marca. (Naše politične razmere,) Po geografijskem položaju spada Eeka pod Hrvatsko, po zgodovinskem pravu bi tudi spadala pod taisto, ali ker si Madjari pripisujejo tudi neko deželno pravico do tega mesta, toraj ni še določeno — za ne-interesirane vsaj — komu spada Eeka po zgodovinskem pravu; nekteri zgodovinarji celo trdijo, da ma celo vojvodina Kranjska do Eeke toliko ali še več zgodovinske pravice, kolikor „Magyarorszak". Težko bo toraj dokazati eni ali drugi stranki, ktera ima do tega mesta pravico, če tudi tožbo zgubi.
Danes pa na Eeki gospodujejo Madjari in da gospodujejo po svojem običaji in le sebi na korist, tega ni treba praviti. Kakošne so toraj politične razmere na Eeki, bi znal marsikteri prašati. Odgovor na tako prašanje bi bil kratek: Eeške razmere podobne so Tržaškim; tu in tam laški jezik kot uradni in občevalni, tu in tam tuji gospodarji — Madjari in Nemci, tu in tam zatirani in zaničevani Slovani.
Od kar je prešla Eeka v ogerske roke, razširil se je tukaj tudi laški jezik, kteri je tako skoraj iz-ključljivo uradni in občevalni postal. Napori Ogrov, uriniti njih jezik tukajšnjim meščanom, ostali bodo brezvspešni, kakor je bil in je brevspešen napor nemškega jezika v Trstu. Uradujejo v madjarskem jeziku le uradi med seboj, a jeli so nekteri vrivati ga tudi med občinstvo, posebno se v tem trudi že-leznična uprava, ki rabi izključljivo le madjarske tiskovine ; deloma je začela to posnemati tudi finančna uprava, posebno od kar jo vodi madjarski činovnik, kteremu je moral sprazniti mesto odličen in učen Hrvat brez vsakega vzroka.
Čez dvesto madjarskih uradnikov poslala je sem ogerska vlada, kteri zavzimajo vsa boljša mesta, in kteri so tukaj — združeni z malim številom lačnih kruhoborcev — madjarska stranka. Imajo Ogri tukaj svojo ljudsko štirirazredno šolo, ktero obiskujejo večinoma nemadjarski otroci, a učne jezik na taisti je pravi miš-maš italijanski - nemški-ogerski, a otroci govorijo med seboj le laški; imajo Ogri tudi svoj gimnazij, za kojega plačuje mesto letni donesek od 4000 gold. pod pogojem, da mora biti italijanski jezik učni jezik. Letos so hoteli madjarski profesorji storiti tudi tukaj korak naprej, vsiljevaje učencem preveč njihovega sladkega jezika; to pa je bilo še celo našim „Ungheresom" preveč in sprli so se, da se njih otroci mučijo z njim neznanim jezikom; oglasili so se pri mestnem zboru in iskali pri taistem pomoči; nastala je huda nevihta, ki se še ni popolnoma polegla, ker stvar še ni dognana. Madjari se sicer jezijo nad Eečani, da jim ti niso dovolj hvaležni za velike dobrote, ki jim jih delijo, in ker znajo, da bi se znal gospodar tudi tukaj premeniti, zatoraj gledajo skrbno svojim Eeškim bratom na prste. Zopet so jim Eečani pokazali svojo veliko ljubezen, rekši jim, ostanite doma za nekaj časa še, nimamo prostora za vas. Zveza ogerskih ognjegascev je namreč sklenila držati letos občni zbor na Eeki. Naši ognje-gasci in vse kar madjarsko čuti in misli, bili so tega veseli; že pred pol letom so sestavili nek velik odbor, ki bi imel skrbeti za dostojen sprejem bratov „Ungheresov". Odbor ta se je razdelil v pododbore, in misliti je bilo, da bodo priredili svečanosti, ka-koršnih svet še ni videl. V svoji preveliki ljubezni do bratov „puszte" so pa odborniki vsakikrat pozabili priti k posvetovanji, in ker stvar ni hotela z mesta, pisali so svojim bratom ginljivo pisemce: da naj ostanejo doma, ker na Eeki ni dobiti za nje dostojnih stanovanj in prostorov, da pa naj bodo prišli,
*) Vselej drago, da le zmerno in resnično. — Kar so tiijo omenjenega dopisa, nam je bilo jako neljubo takoj, ko smo ga eitali. Prišel pa je v list brez vede/,a glavnega vred-nika, ki je takrat bolan bil, ter jo dopise drugi pregledoval. Da se o taki priliki lahko kaj nepotrebnega vrine, pa« lahko vsakdo spozna. — Če ste dopisovalca vganili ali no, ne mo-
remo vedeti tudi iz Vašega dopisa no, in naj bi ga vedeli, no bomo razodeli niti Vašega imena niti družili dopisovalcev, saj za to vredniško postavo veste. Kar se tiče reči samo,se ne more reči, da bi bil dopis neresničen; pač pa ne gre zarad izgredov nckterili, kar so povsod nahaja, kakor sami spoznate, vsemu stanu sploh očitati. Smete prepričani biti, da dopis bi v taki obliki ne bil objavljen, naj bi ne bilo omenjene okoliščine. Toliko v pojasnjcnjo.	Vred.
/
kadar bo za to preskrbljeno. To je tehten vzrok, kaj ne da, le ljubezen ga zna izumiti.
Prav imajo Ogri, da se čez tako postopanje pritožujejo, še bolj prav pa, ko trdijo, da Eečaui nimajo nikake „ljubezni'' do njih. Nimajo je ne, in tudi je ne bodo imeli, ravno tako, kakor je Ogri do njih nimajo; eni kakor drugi gledajo le za svoj lastni dobiček, a vse drugo jim je deveta briga.
DomaČe novice.
(„0 KnjUji SJovcnsJd v dohah XVI—XVII veha") hoče g. profesor J. Marn, kakor je svojo sodbo o „Poezijah Prešernovih 1. 1880 (L. XVIII) priobčil, tudi v ,,Jezičniku" samem brez strasti svoje besede proti nepravim razlagam, ktere se jim podtikajo tu in tam ne brez strasti. — „Jezičnikov" zvesti čitatelj če pa o priliki povedati, kteri odgovori g. Fr. V. so mu resnični, kteri pa ne.
{Javna slcušnja „ Glasbene matice''.) Včeraj po-poludne ob 2 uri imela je nadepolna mladina „Glas-bene matice" svojo prvo poskušnjo iz gosh, glasovira in petja. Število otrok nam sicer ni znano, vendar pa mislimo, da se ne bomo motili, ako rečemo, da jih je bilo. več kot 50. Čitalnična dvorana bila je skoraj polna jako izbranega in odličnega občinstva. Na prvem mestu nam je omeniti gospoda deželnega predsednika barona ^Vinklerja, deželnih poslancev gg. dr. Dolenca, dr. Moscheta, Eobiča, Sveteca, nekaj mestnih odbornikov in posebno veliko gospa in gospic. Poskušnja je trajala skoraj dve ure in so mali nadarjenci jako spretno reševali svoje naloge. Na glasovirji igralo se je posebno spretno čvetero-ročno, kakor tudi dvoročno na splošno zadovoljnost in so večkrat veselo iznenadeni poslušalci svojo zadovoljnost javno priznavali. Tudi na goslih dosegli so se jako lepi vspehi. V petji so se pa vsi vrlo dobro obnesli, in so nas z občepriljubljeno pesmijo „Po jezeru" veselo iznenadili. Ob tri četrt na štiri podpredsednik „Glasbene matice", g. Alfred Ledenik, obdaruje odhčneje učence in učenko z lepimi diplomi, spodbuja v lepi besedi obdarovane k vstraj-nosti na začetem potu, ki pelje do tako krasnega konca, opominja one, ki niso bih tako srečni, da bi bili zamogli med obdarovanci biti, naj si prizadevajo do popolnosti. Konečno se govornik še g. deželnemu predsedniku zahvali za skazano čast mlademu zavodu in konča svoj govor s pozivom na šolsko mladino, naj zaklice trikratni „živio" na presvitlega cesarja. Odgovor mladine je bil navdušen, na kar se je cesarska pesem zapela, ktero je zbrano občinstvo stoje poslušalo in prva poskušnja prvega slovenskega glasbenega zavoda je bila končana. Podučevali so trije gg. učitelji v treh oddelkih, in to: Janušovski, ■VViedemann in Steral. Tudi tem se je društven podpredsednik toplo zahvalil za velik vsdeh, kojega je mladi zavod v tako kratkem času dosegel.
(Odgovorno vrcdništvo) pri „Slov. Narodu" prevzel je g. Ivan Železnikar sam, odkar so na Stajarskem začeli ob § 11 tiskov nega zakona biti. Kakor se čuje, prevzel bode tudi odgovorno vredni-štvo pri ,,Škratu". Na uše.sa si pripovedujejo, da je nek ugoden veter to spremembo v „Narodni tiskarni" provzročil, ki je ravno še ob pravem času potegnil, ter tako „Narod" obvaroval osode, koja je minuli teden doletela „Si:idst. Post" in „Slov. Gospodarja" na Stajarskem.
Razne reči.
—	Deželna sodnija v Modlingu obsodila je bivšega protestantovskega župnika Voldemara H e k - a zarad nenravnega obnašanja nasproti nekterim gospum o minulih božičnih praznikih na eno leto hude ječe.
—	Krasno ilustriranega tednika „Zlata Praha" iz.šla je 10. štev. z vrlo zabavnim berilom in mičnimi podobami. Predstavlja nam „Bitvo pri Lipanji"; podobo prof. dr. Viljema Weissa; obraz iz narave: „mlin in žaga v Piseku"; vrlo humoristično podobo vjetega lesičjega repa, kterega drug li.sjak zvedavo pogleduje premišijevaje, kako bi bil le rep tjekaj prišel. Obraz imenuje se: „i)ogled nazaj". iJalje se vidi mlin pri nekom skandinavskem slapu, ,.favoritka" in krasne črke začetnico. Zabavni del obsega pesni ,,lIuzb(V' in „Pisaf"; študijo: „Carodejni Vergil .stredoveku", listek in mnogo dnizih podrobnosti. Na „Zlato Praho" naročnina stane na celo leto f) goid. 00 kr. in se pošilja v Prago, Karlovo namesto.
—	Vest o prof. Eohlingu na Pražki bogoslovni fakulteti se no potrdi, da so mish svoji učiteljski stolici ondi odpovedati in v Miinster preseliti se. Eohling je v Milnstru podučoval na veliki šoli, preden je iz Amerike v Prago prišel.
—	Morilce dr. Fr i ed en wang er j e ve družine v Sibiaji na Erdeljskem so zasledili in že zaprli. Dva ničvredna postopača sta; prvi Ant. pl. K eeberg pri letih jo bil pisar, drugi Eobert Martin 23 let star, je bil pa agent. Vse štiri osobe pobila sta z železnima nogama od neke peči, s kte-rima sta 21. februvarija zvečer ob 8. uri oborožena k Friedenwangerju prišla, da bi ondi zastavljen me-dalijon rešila. Friedenwangerica odpre Werthei-movo blagajnico in iz nje neko škatlico prinese, v kteri jo bil medalijon spravljen. Ko se Frieden-vvangerja nad škatljico pripogneta medalijon iskaje, zlodeja od zad na nju zamahneta, ter ju takoj s prvim udarcem do mrtvega pobijeta. Dekla je od samega strahu štiriletnega fantiča na tla spustila in zbežati hotela, toda tudi se je takoj na to z razbito glavo zgrudila poleg dečka, ki je tudi že svoji krvi na tleh leže, dušo izdihnil. Zlodeja sta na to denar in denarja vredne dragocenosti iz blagajnice pobrala, pohištvo zažgala in odšla. Čez pol ure se je ogenj zapazil; ljudje skupaj pritisnejo in med njimi tudi oba roparska morilca, ter pomagata gasiti. Na sled so jima prišh po merilnem orožji, koje sta proč metala. Prvi je imel menda poleg železne noge tudi še oster nož, drugi pa bodalo.
Telegrami.
Dunaj, 10. marca. Budgetna debata se je nadaljevala. Minister Pražak je rekel, da se jako čudi nad Oarnerijevimi opazkami in nad dvema predležečema interpelacijama. Čudno se mu zdi, kako li je bilo njegove besede, ki jih je ob priliki jezikovne debate proti razkroja Cehov govoril, opiraje se na državno pravo in tisočletno zgodovino češkega naroda, toliko napak razumeti. Samo po sebi se ume, da ni imel nikakega druzega državnega prava v mislih, kakor temeljne postave. Žalibog, da je parlamentarizem tak, da ministrom ni mogoče vselej napačno razumljenega odmah pojasniti, ker bi se vsled tega zopet nova debata izoimila, dnevni red pa zahteva, da se posamične točke kmalo rešijo. Minister se odločno zavaruje proti Carnerijevemu izrazu: „ovaduštvo" (Denunciantentum). Konečno opozori na veliko nevarnost, ki žuga parlamentarizmu, ako se bodo politične stranke v narodne sprevrgle. (Desnica odobrava). Ple-ner se oglasi k besedi.
Dunaj, 9. marca. Kneginja Ivana Auers-perg, soproga nekdanjega prvega ministra, je danes zjutraj po hudi bolezni umrla. Pokopali jo bodo v torek.
Dunaj, 9. marca. Kova poslopja za c. kr. pošto in brzojav stavila se bodo v Olomuci, Opovi in v Gradcu.
Berolin, 10. marca. Včeraj so imeli dvorni obed povodom rojstnega dne ruskega cara. Cesar Viljem mu je nazdravljal.
Berolin, 9. marca. Kakor „Xordd. /Vllg. Ztg." pripoveduje, sta bila v tistem trenutku, ko se na Padflingtonski postaji peklejiska ura ni s})rožiti hotela, princ Heni-ik in grof Miinster v solji, ki je v prvem nadstroj^i ravno nad peklensko uro.
Pariz, 9. marca. V Lyonu zasegli so prtljago, ki je imela naslov na grofa Pariškega. Ko so jo odprli, našli so v njej bombo. — Pred neko vojašnico razletela se je dina-mitova patrona in enega vojaka hudo poškodovala.
Madrid, 9. marca. Kralj Alfons je zbolel na ])ljučnici.
Kahira, 9. niai'ca. Osman-l)igma nabira okoli Sinkata novih poniagačcv. Pi-avijo, da da jih ima že GOOO mož.
Kahira, 10. marca. Admiral Hovet je pozival Osman-Digmo, naj so mu do ponedeljka uda. Osman-Digina pravi, da ne.
Umrli no:
7. niiirea. Helena Winter, železniškega i-iirevodnika žena, i') let, Kravja dolina št. 1, jetika.
Tujci.
7. marea.
Pri Malidl: Doutsoh, Fricdliimler, \Va{;nor, in Cliir, kupci, z iJiinajii. — Dr. l/copold Fisolier, c. k. vojni zdravnik, i/, .fiidonliiirua. — Frane Szaty, vinski kupec, iz Počnlia. —
Ignacij Stern, knpč. potovalee, iz Budapešte. — Peter Svognoni, agent, s Primerja. — Al. Munteanu, iz Trsta.
Pri Sfoiiit: Mirosl. Albin, gled. igralec, z Dunaja. — Leopold llofniann, kupe. potovalee, z Dunaja. — Janez Gott-hardi, kupe. losa, iz Reke. — Matija LavreneiS, posestnik, iz Postojne. — Jakob Prugger, železn. nadzornik, iz Beljaka. Pri liavarsJ.ein dvoru: Saier, živinski kupec, iz Trsta.
—	Josip Vatove, živinski kupce, iz Istre. — Prane Spacapan, živinski kupec, iz Goriee. — Josip Istenie, živinski kupec, iz Kaninc. — Meden, posestuik, z Bleda. — Janez Nestran, posestnik, iz Radouic.
Pri AvstriJsJ.ein cesarji: Hudinger, kralj, saksonski vradnik, iz Griinlieiuia. — Anton Janežič, posestnik, iz Eeke.
—	Janez Modic, posestnik, iz Novevasi. — Matija Jlodie, posestnik, iz Bloške Police.
lEksekutivne dražbe.
11.	marca. 3. a. džb. pos. Jože Šmue iz Zeinona. Vipava.
—	1. e. džb. pos. Janez Šetina iz Zgornjo Straže št. 14, IGO gld. Rudolfovo.
12.	marca. 3. o. džb. pos. Jurij Raker iz Herinje vasi, 935 gld. Rudolfovo. — 1. e. džb. pos. Vronk iz Zagorja, 12.390 gld. Litija. — 3. e. džb. pos. pod Rakonik. Top. Kr. .5/2.
—	3. e. džb. pos. Frančiška Butara iz Sela pri Matkovei. Mokronog.
13.	marca. Relicitacija pos. Frane Florjaneie iz Ločne. Rudolfovo. — 3. e. džb. pos. Marija Logar iz Zgornje vasi h. št. 73, 727 gld. Logatec,
14. marea. 3. e. džb. pos. Janez Staver iz Šilortabra št. 6. Bistrica. — 3. e. džb. pos. Tomaž Šabee iz Trna. Postojna.
—	1. e. džb. pos. Jernej Furlan iz Slapa, 440 gld. Vipava.
—	1. e. džb. pos. Jernej Završnik iz Klueevca št. 79. Ratače.
I>Huajska borza.
Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 80 , kr
Sreberna .. ..........80	„	85 ' „
avstr. zlata renta, davka prosta. . .	101	„	85	„
Papirna renta, davka prosta . . .95	„	40	,.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	121	„	05	„
., 4«„ . . . .	91	„	50	„
., papirna renta 5 »o . . .	88	„	75	„
Kreditne akcije . . . . ItŠO sid.	325	„	20	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	116	„	2b
„ avstr.-ogerske banke . . .	847	„	—	„
„ Liinderbanke.....112	„	70	„
,, avst.-oger. Llo.vda v Trstu . .	610	„	—	„
„ državne železnice ....	319	.,	20	„
„ Tram\va,v-društva velj. 170 gl. . .	232	„	75	„
4% državne sreC-ke iz 1. 1854 . 250 gl.	124	„	—
4% ., „ ., „ 1860 . 500 „	135	„	90	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	170	„	—
.. „ ., 1864 . . 50 „	170	„	—	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	173	„	75	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	20	„	50	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .106	„	65	„
,, „ Ferdinandove sev.....105	„	25	„
5% štajersko zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50	„
London.......121	.,	50	„
Srebro.......—	^^	_
Ces. cekini.......5	„	70	„
Francoski napoleond......9	,,	00» ,,
Nemške marke......59	„	20 ' "
Upravni odbor društva ,,Narodni dom" sklenil je v svoji seji dne !J. niarcija t. 1., da se od uplačanih deležev izplačajo obresti za leto 1883.
V	zmislu § 4 društvenih pravil pozivlje toraj podpisani odbor vse one p. n. gospode deležnike, kteri zahtevajo, da se jim te obresti izplačajo, naj se oglase do konca 1. 1883 pri društvenem blagajniku g. dr. Staretu, ker bi inači po navedenem paragrafu taiste zapadle društvu na korist.
V	Ljubljani dne lU. marcija 1884.
Za upravni odbor društva „Narodni dom": Ivan Hribar,	Dr. Alf. Mosclic.
tajnik.	predsednik.
^^asopi.s za salo iii Matiro.
„iuri] s pušo" bodo naslov novemu ho-moristlčnemu časopisu, kteri bode, začenši s I. aprilom 1.1. izhajal v Trstu po dvakrat na mesec ter prinašal obilo zanimiveaa berila in v vsaki številki nekaj lepih slik. „Jurij s pušo", narodnjak z dušo in telom, bode najcenejši slovenski časopis te vrste; „Jurij s pušo" velja za celo tekoče leto samo 2 gld., za pol leta pa I gld. Naročnina naj so pošilja podpisanemu upravništvu, ktero poživijo slovensko občinstvo k obili naročbi.
Tvc.dniMoo in iipravniiitfo „Juri.ja s puso" v Trstu, Via Solitario, št. 17.
(2)