Naročnina Onevno Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedel)»ka Izdaja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ceneoglatov 1 stolp. реШ-VTSta mali oglasi po 130 In 2 D, večji oglasi nad 43 mm vUUne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din □ Pri večjem Q naroČilu j Izide ob 4 ztulrcO razen pondelJKa In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemalo j- Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 232S lis f sa slovenski narod Uprava le vKopltarlevl ul.it. 6 ^ Čekovni račun: Clubllana štev. lO.SSO ln 10.349 xa Inserate, Saralevošt.7563. Zagreb ši. 39.011, Vraga ln Dunal št. 24.797 Seja načelstva in vodstva SLS. V nedeljo, 8. maja je sklicala Slovenska judska stranka v Ljubljano zborovanje dveh ojih instanc, načelstva in vodstva. Seja na-elstva se je vršila ob 9. uri dopoldne pod iredsedstvom načelnika dr. Korošca v Jugo-ilovanski tiskarni, seja vodstva pa ob 11. uri lopoldne v dvorani Rokodelskega doma. Obe eji sta bili zelo dobro obiskani. Razpravljalo e je o sedanjem političnem položaju in o ažnih notranjih strankinih zadevah. 0 seji odstva je bil izdan sledeči komunike: V nedeljo, dne 8. t. m. se je vršila v Ljub-jani seja vodstva SLS. Na dnevnem redu je lil razgovor o političnem položaju in notranji irganizaciji stranke. Izčrpno poročilo o notranjem in zunanjem političnem položaju je po-jal strankin načelnik dr. Korošec. ÎKSP0ZE DR. KOROŠCA 0 NOTRANJEM IN ZUNANJEM POLOŽAJU. Govornik je v poldrugournem govoru raz-agal sedanji politični položaj. Iz tega govora prinašamo le nekoliko misli: Sedanja vlada zatrjuje, da ima volivni mandat. Volitve bi se naj izvršile v dobi, da »i vsaj 20. oktobra bila sklicana narodna kupščina. Torej bi se morale volitve razpisa-najkasneje do 20. junija ter izvršiti uajkas-leje do 20. septembra. Naše stranke, kakor znano, niso pozvali to volivno vlado. Tudi nobena hrvatska tranka ni bila pozvana. To gotovo ni dobro ie iz notranje, še manj pa iz zunanjepolitič-lih ozirov. Tcda to je sedaj gotova stvar in politiki se gleda naprej. Vsi radikali obža-ujejo, da nismo v sedanji vladi, ker pohvalno iriznavajo naše lojalno sodelovanje ž njimi zadnji delovni vladi. Tudi demokrati nam trjujejo, da so še vedno z nami v dobrih irijateljskih odnošajih. Glavne naloge seda-ije vlade bi naj bile te, da bodo volitve svo-odne. Ker pa se baje v Sloveniji itak ni ati, da bodo skušali uporabiti nasilje, za to idi naša stranka ni potrebna v sedanji vladi volivnim mandatom. Nočemo rekriminirati, kakor sem rekel, ko bodo volitve svobodne in ako se bo vla-a tudi v svojem poslovanju izkazala objek-ivna glede slovenskih zahtev in razmer, poni tudi mi ne bomo imeli razloga, da bi ne stali objektivna in lojalna opozicija. Kakor mi, niso bile v sedanjo volivno lado povabljene tudi hrvatske stranke in udi Pribičevičeva stranka ne. Res je, da se irizadeti krogi okoli »Slavenske banke« tru-!jo, da bi vsaj njihovi prijatelji iz Pribičevi-iv'e stranke prišli pri zadnjih vratih v sedajo vlado in da bi jim pomagali okoristiti se tudi na razvalinah »Slavenske banke«, to-la na merodajnih mestih so te blage namene obro spregledali. Kakor vsakokrat, kadar so volitve pred lurmi, tako se tudi sedaj javljajo glasovi o iiovanju »napredne« fronte nasproti naši slo-enski stranki. Gotovo imajo neprijatelji slo-enstva pravico in svobodo, zbirati se ob vo-ivnem času, a isto pravico in svobodo imajo udi vsi zavedni Slovenci, da se v tem času birajo okoli varuhinje slovenskih interesov, koli Slovenske ljudske stranke. In mi smo irepričani, da bo tudi tokrat slovenska fronta »primerno večja nego protislovenska, ki bi « naj oblikovala pod plaščem »naprednosti«. Napredna« fronta bo le skup nekaj oseb, a se, kar tudi v drugih strankah slovensko lisli in čuti, bo z nami. Slovenci skupaj in ijih neprijatelji skupaj, to bi bila torej dva iboja pri prihodnjih volitvah med nami. Si- cer pa niti ne verjamemo, da bi vse naše stranke bile pri prihodnjih volitvah pripravljene pomagali samostalnim demokratom na konja. Naši odnošaji napram drugim strankam osobito v kolikor so zavzete za slovenske interese, so korektni in v kolikor je to mogoče v političnem življenju, prijateljski. Le preko laži, ki bi naj pomagala do zaključenja »naprednega pakta« ne moremo preiit na dnevni red. Poslužujejo se laži, da so se tudi merodajni faktorji izrekli za snovanje »naprednega bloka«, ker baje mi nismo državotvorni. To je prosto izmišljeno! Nihče od me-rojadnih faktorjev se ni tako izrazil. To povem javno na podlagi naših informacij, ker za takšno izjavo ni bilo in ni nobenega razloga. S takimi lažmi se dela proti nam in to je, kar odločno obsojamo. Klevetanje je staro orožje naših nasprotnikov, a tokrat ni imelo uspeha. Bilo je prenerodno uprizorjeno. V volivno borbo bomo šli z našim starim programom, ki so ga tudi pri zadnjih oblastnih volitvah vsi zavedni Slovenci odobrili v lako ogromnem številu. Tudi če smo potisnjeni v opozicijo, v naših vrstah je pogum ter zavest moči. Glede zunanje politike je opomniti, da živimo v napetem razmerju z Italijo. Krivda ni niti najmanj ua naši strani. Tako daleč pa ni, da bi se bilo treba bati vojske, kakor nekateri razburjajo po nepotrebnem naše ljudstvo. Dokler bo Francoska naša zvesta prijateljica in dokler bo stala Angleška ob strani resnice in pravice, ni nevarnosti. Sedaj je naša naloga, da v teh težkih trenotkih stojimo ob strani naše uradne zunanje politike, ki noče nič drugega, nego tudi z Italijo živeti v mirnem in dobrem prijateljstvu. Zaradi tega je sedaj naša državljanska naloga, da podpiramo oficielno zunanjo politiko v njenih prizadevanjih za mir med narodi. Nato je sledila obširna razprava, na kar se je ugotovilo: RESOLUCIJA. SLS konstatira, na so iz novo vlade namenoma izključeni predstavniki slovenskega in hrvatskega naroda, kar pri sedanjem notranjem, posebno pa še zunanjem političnem položaju no more biti v korist države. Izključitev predstavnikov slovenskega naroda so iz stvarnih razlogov, ki bi se ozirali na dobrobit države in miren razvoj parlamentarnega življenja, ne more razložiti, ampak samo iz enostranskih in ozkih strankarskih nagibov. Glede zunanje politike SLS obsoja izzivanja Italije, ki so uničila dosedanje sosedno sožitje in zanesla v našo medsebojno razmerje vznemirjenje. Odobruje trud naših vlad, rešiti ta spor mirnim potoni in v sporazumu s prijateljskimi vladami ter se izreka, kakor v vsakem trenutku, tako tudi setlaj solidarna z našimi državnimi interesi. Nato so se obravnavale notranje organi-zatorične zadeve. Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku je bila izrečena soglasno zaupnica in zahvala. Obravnavalo se je tudi o strankinem pravilniku, ki ga je treba v nekaterih točkah izpopolniti. Sklenilo se je, da se osnujejo za posamezne okraje okrajne organizacije, ki naj bi vezale vse krajevne organizacije dotičnih okrajev v eno celoto. To je bilo zlasti potreba radi predlaganja kandidatur za narodno in oblastno skupščino. Razpravljalo se je dalje o upeljavi strankinega kongresa. Stranka je storila tudi prve potrebne korake kot pripravo na eventuelne volitve. zseljeniškl komuarijat v Franciji t Od našega pariškega poročevalca izvemoi je bil g. Dušan Jeremič, izseljeniški komi-v Parizu, nenadoma odpoklican v Belgrad. (olikor nam je znano, se ;e g. Dušan Jere-nič, ki ima za seboj že dolgoletno prakso iz locialnega ministrstva, prav ^rokovnjaško Tgel na delo, da organizira naše izseljenike i Franciji. Pokazal je da ima simpatije do lašega revnega ljudstva, ki si mora iskati iruha po svetu, ter da razpolaga s tehničnim Banjem in z izredno dobro voljo, kar je za •osel nujno potrebno. Obiskal je naše kolo-lije v severni Franciji in v železnih rudnikih ' Ixjrcni, ter se pripravljal ua izčrpno študij-iko potovanje po lorenskih premogovnih re-'irjih. Naši Slovenci so si oddahnili, češ, ven-iar se je enkrat začela domovina resno bri-|ali za naš položaj. Zakaj ga vlada odpokliče iredi dela proč? Сз namerava komisarijat ikiiiiiti, naj to stori, da se 1х>шо znali ravnati, če pa ji je na srcu, da bo izseljeniška pisarna vršila svojo dolžnost, ali bi ne kazalo, da ji pusti na čelu vestnega uradnika vsaj za dobo, dokler niso položeni temelji za sistematično in smerno delovanje te važne institucije!? Mi bi si dovolili, v imenu naših izseljencev in v imenu vseh on;h, ki se za njih povzdigo trudijo, vplivne kroge prav nujno prositi, da po možnosti prepreč. j j, da se s perijodičnim menjavanjem odgovornih uradnikov dobra volja ne uniči, ter da se o.-eba, ki si je znala pridobiti soglasno zaupanje vseh prizadetih, pusti na čelu urada, kojega koristnost zavisi edinole od simpatij, ki jih imajo do njega izseljenci >ami. Zdelo se nam je potreano to zapisati spričo vedno naraščajočih klicev po pomoči, ki nam prihajajo iz raznih krajev, koder so naseljeni Slovenci. In mi smo to tem rajše storili, ker gre v tem slučaju za Srba. da nam nihče ne bo mogel podtikati osebnega mo-, tiva. Prizadevanja prijateljev „Slovenske banke" okoli „napredne fronte". Bolgrad, 9. maja. (Izv.) Sam. demokrati bi se na vsak način radi približali vladi. Posebno slovenski sam. demokrati se na vse mogoče načine trudijo, da bi prišli v vlado ter na ta uačin rešili svoj obupen položaj. Z oz. na to so njihovi zastopniki v Belgradu ponudili ustvaritev neke fronte, ki naj bi se imenovala napredna fronta in ki naj bi dobila v sedanji vladi zastopnike. Na ta način bi bili sam. demokrati v tej vladi, na eni strani v opoziciji s Pribičevičem, na drugi strani v vladi po tej novi napredni fronti. Za ustvaritev te nove fronte so njihovi agenti porabili razna nedopustna sredstva, govoreč in zatrjujoč, da stojijo za njimi najvažnejši činitelji. Imenoval se je predsed. vlade, češ da je on dal povod za to idejo. Predsednik vlade Vukičevič je napram Vašemu dopisniku najodločneje izjavil, da so vse te vesti brez vsake podlage in da bo odločno nastopil proti dotičnemu, ki izrablja njegovo ime za svoje lastne namene. Dejal je, da delajo ti ljudje povsem na svojo pest in da bodo morali z oz. na to nositi polno odgovornst. Sicer se o tej napredni fronti ni govorilo niti pisalo. Sam. demokrati so šele danes spustili v javnost take vesti. Tako priobčuje njihovo glasilo »Reč» sledečo informacijo o naprednem bloku v Sloveniji: »V časopisju se mnogo piše o ustvaritvi naprednega bloka v Sloveniji. To vprašanje pa se meša z vprašanjem spopolnitve vlade oz. vstopa Slovencev v vlado. Vprašanje ustvaritve protiklerikalnega bloka v Sloveniji je povsem ločeno od vprašanja rekonstrukcije vlade. Pred vsakimi volitvami je poskušala SDS usvariti fronto protiklerikalnih strank. To se ji je dosedaj posrečilo samo v tem, da se je Narodna socialistična stranka pridružila SDS. Naravno je, da se sedaj, ko se bližajo volitve, ponovno govori o ustvaritvi takšnega bloka, v katerem bi bila SDS jedro. Bloku bi se približala Kmetijska stranka, ki izjavlja, da je v političnem pogledu povsem neodvisna od HSS. Za takšen blok, ki bi se mogel imenovati napredni, so danes tamošnje razmere bolj ugodne nego dosedaj, ker so klerikalci v krat- kem času vladanja pokazali svoje pravo lice in pomagali ustvariti atmosfero za napredni blok. V ta blok bi mogli vsopiti tudi radikali, četudi so maloštevilni. Zapreka je ta, ker so razdeljeni v tri do štiri frakcije, od katerih ena odkrito izraža simpatije klerikalcem. Ti so pod vodstvom dr. Ravnikarja v Ljubljani in dr. Ravnika v Mariboru sklenili s klerikalci in Nemci volivni sporazum za oblasne volitve v Marboru in Celju. Druga frakcija je protiklerikalnega mi-šljeuja in bi se lahko pridružila naprednemu bloku. Po naših informacijah pa se stvarna pogajanja za koalicijo proti klerikalnih strank še niso pričela. To je sicer povsem naravno, kajti volitve še niso niti razpisane. Ni dvoma, da bo SDS z ozirom na tradicijo in v smislu zaključkov izvršilnega odbora in osrednjega vodstva pospeševala vsako akcijo, ki gre za slabitvijo klerikalcev in je vsekakor brez škode za lastne interese. Tako Pribičevičeva »Reč», ki v isti številki obenem poroča o tem, da je predsednik vlade v soboto sprejel bivšega ministra dr. Alberta Kramerja. Za »naprednim blokom« pa stoji kakor smo od dobro poučene strani informirani, v prvi vrsti izvestna želja gospodov Kristana, dr. Kramarja in Lukana, nanašajoča se na Slavensko banko oziroma njeno likvidacijo. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Bolgrad, 9. maja. (Izv.) Danes popollne se je vršila seja vlade, na kateri se je sprejela uredba o tehnični sestavi proračuna drž. dohodkov in izdatkov na temelju paragrafa 36. fin. zakona za 1. 1927-28. in uredba o načinu dela, pravicah in dolžnostih državnega odbora in in o načinu izvajanja ukrepov, ki so se predložili v svrho varčevanja v državni upravi. DR. MARINKOVIČ PRI KRALJU. Bolgrad, 9. maja. (Izv.) Zunanji minister dr. Voja Marinković je danes odpotoval v Vrnjačko banjo, da poroča kralju o «vojem potovanju na Češkoslovaško, Neizvestnost v albanskem sporu. Belgrad, 9. maja. V poteku albanskega spora je nastalo zatišje. Vesti o skorajšnji otvoritvi direktnih pogajanj se ne potrjujejo. Širijo se gole kombinacije. Tako se trdi od neke strani, da se preneso pogovori na Musso-linijevo željo v Belgrad, kjer bi jih vodil g. Bodrero z zunanjim ministrom dr. Marinkovi-čem. Stvar naj bi se pokopala v obliki navadne verbalne note, pri čemer seveda na izpolnitev glavnih naših zahtev glede tiranskega pakta ni misliti. Po drugih virih je verjetno, da ne pride niti do verbalne note, marveč se bo stvar enostavno pustila poteči v pesku s tem, da preneha boj v časopisju. Jugoslavija ne bi dobila nikakega zadoščenja, nikakega jamstva za bodočnost. A ne samo to, marveč bi ostalo odprto vprašanje netunskih konvencij, katerih ratifikacijo bo Italija trdovratno zahtevala dalje. Iskala bo novih sredstev in novih potov, da nas na to prisili. Zato bi rešitev sedanjega spora na tako enostaven način pomenjala za nas težak diplomatičen neuspeh. Rim, 9. maja. Fašistično časopisje piše o porazu Jugoslavije v albanskem konfliktu in ironično beleži jugoslovanska poročila v skorajšnjih direktnih pogajanjih z Mussolinijem. »Giornale d' Italija« objavlja obširno poročilo iz Belgrada, ki pravi, da se polašča tamkajšnjih merodajnih krogov velika potrtost. Prvotno je Jugoslavija — pravi poročilo v albanskem konfliktu nastopala proti Italiji ofenzivno. To je storila pod vplivom pariškega zunanjega urada, ki si je prizadeval ustvariti nekako diplomatično evropsko fronto proti Italiji. Toda izjave angleške vlade in pa zadnji komunikeji Reuterjeve agenture so vse fran-cosko-jugoslovanske nade podrli. Danes očitajo jugoslovanski politični krogi Franciji, da je Jugoslavijo zvabila na postojanke, s katerih se mora sedaj umikati. Enak neuspeh je Jugoslavija doživela v Nemčiji, ki je gladko odklonila vsako politično pogodbo. V koliko bodo prizadevanja Jugoslavije, da se reši izolacije, uspela v Angori in Rusiji, se še ne ve. Vsekakor turškim demantijem ni povsem verjeti. Kar se tiče zveze z Rusijo, prihaja ta kombina- cija v kolizijo z Malo antanto odnosno z Romunijo. Na zadnjem kronskem svetu — pravi poročilo — se po vsej priliki ni obravnavalo vprašanje odnošajev nasproti Italiji, marveč notranji položaj, to je razpust skupščine in razpis novih volitev. Sicer pa se bo Belgrad tudi v bodoče ravnal po nasvetih iz Pariza. 'Fašistično časopisje ironično beleži tudi poročila dunajske agentura Ullstein iz Belgrada, po katerem naj bi se bil dosegel med Rimom in Belgradom sporazum na tej podlagi, da Jugoslavija ratificira nettunske pogodbe, v Italiji pa se preneha s propagando proti Jugoslaviji. Obenem da je Mussolini poslal zunanjemu ministru dr. Marinkoviču pismo, katerega vsebina se sicer prikriva, ki pa baje vsebuje izjavo, da se Italija po čl. 2. tiranskega pakta ne smatra obvezana, da brani sedanji režim v Albaniji, marveč samo neodvisnost albanske države. Turčija In Balkan. Belgrajska »Politika» poroča iz Cari. grada: Angleški in italijanski poslanik v Angori sta imela dolge pogovore z zunanjim mi. nistrom Rudži-bejem, ki sta ga skušala pri. dobiti za balkansko zvezo. Turčija je to od. klonila. Balkanska zveza pod takim pokrovi, teljstvom bi imela dejansko samo ta namen, da Jugoslaviji popolnoma zveže roke. Turčija se ne ogreva za sodelovanje pri takem načrtu kakor tudi ne za sodelovanje z Jugoslavijo, ki potrebuje druge balkanske zveze, da se zavaruje pred obkolitvijo. V poluslužbenem »Džimhupretu» piše Junus Nadi bej, da Turčija želi uresničenja balkanske zveze, toda sedanji trenotek za to ni ugoden. Posamezne balkanske države tudi ne bi smele biti odvisne od velesil, kakor je to sedai. ko je Albanija odvisna od Italije. Grčija od Anglije in Jugoslavija od Francije. Na vsak način se bo Turčija varovala vsake zveze, ki bi jo mogla poteguiti iz njene skrbno varovane nevtralnosti. Navdušeni sprejem naših pogumnih letalcev. v Belgrad, 9. maaj. (Izv.) Včeraj popoldne je zanimanje vsega mesta, Zcniuna in bližnjih krajev bilo obrnjeno na prihod naših letalcev iz Indije. Naval v Zcmun in od tam na letališče jc bil tolikšen, da je policija lc s težavo vzdrževala red. Pa tudi v Belgradu jc moralo ostati veliko ljudi, ki so sc trumoma zbirali na Kali-megdanu in na drugih prostejših razglednih točkah v mestu. V pristanišču ob Donavi pa jc bil naval tolikšen, da ga do včeraj Belgrad še ni videl. Dočim je bil napovedan prihod obeh letalccv ob 4. uri popoldne, je bilo že ob 3. uri na letališču pri Bežaniji zbranih nad 10.000 ljudi. Prišli so k slovesnemu sprejemu med drugimi zastopniki visokih uradov, tudi predsednik vlade Vukičevič, zastopnik vojnega ministra in mnogobrojnih vojaških oddelkov, zastopniki tujih držav pa je bilo opaziti francoskega in italijanskega konzula. V napetem pričakovanju in slavnostnem razpoloženju so pričakovale tisočglavc množice kdaj se pokažejo v daljavi zrakoplovi z zmagoslavnima pilotoma v aeroplanu Potez XXV. na časnem mestu. Nasproti so jim poleteli aeroplani z letališča, nekaj zrakoplovov pa je krožilo nad nestrpno pričakujočo množico in izvajalo drzne premete in obrate. Ko so se ob 5. uri 25 minut pokazali na daljnem obzorju zrakoplovi je množica vzvalovila v nepopisnem navdušenju, ki jc naraščalo od minute do minute. Hrcščanjc aeroplanov in pokanje topov je sugestivno stopnjevalo navdušenje množic, ki je prikipelo do vrhunca, ko sta se oba letalca kapitan Sondermajcr in poročnik Bajdak spustila ob 5. uri 20 minut na letališču in jc aeroplan za-vozil pred glavno tribuno. Gosto razpostavljeni kordoni vojaštva niso mogli zadržati mase ljudstva, ki jc hipoma zagrnilo z vseh strani zrakoplov in ometavalo letalca s cvetjem in venci. Le s težavo se je posrečilo napraviti pot do aparata svojccm obeh pilotov in oficielnim zastopnikom, ki so izrekli svoje iskrene častit-ke in izročili nebroj vencev. Tudi italijanski konzul Bodrcro jc častital, kar je vzbudilo precej pozornosti. Množice pa so po končanih pozdravih vzele oba letalca na ramena in ob gromovitem aplavzu privedle do avtomobila, лакаг sta se oba odpeljala v vojašnico. Tam «ta sprejela časnikarje, katerim sta povedala, da znaša daljina proge, katero sta preletela 14.000 km in porabila za to čas 89 ur. Povprečno sta preletela dnevno 1350 km. Največje težkoče so jima povzročale neugodne zračne razmere. Najtežja je bila vožnja iz Sirije preko Iraka v Perzijo, kjer sta morala leteti preko velikih peščenih puščav. Do višine 3000 metrov je vihar nosil pesek, kar bi lahko povzročilo veliko nevarnost za funkcioniranje aparata. Tudi vsled silne vročine sta morala veliko prestati. Kritičen momen sta doživela na 120 km od Bombaya oddaljenem letališču pri odhodu, ker je bil aerodrom za letalo s tako težo za zalet prekratek. V nedeljo sta se ob pol dvanajstih dvignila na letališču pri Carigradu. Od Carigrada do Odrina so pokrili nebo gosti oblaki. Končno sta dospela do Avale in kmalu nato zagledala tudi Belgrad. Ob 6, uri zvečer sta se pogumna letalca podala s svojimi družinami domov, zvečer pa je bil prirejen slavnostni večer v Zemunu. Lepo uspeli polet v Indijo je pridobil naši državi in našemu letalstvu velik ugled in uvrstil našo avijatiko med enakovredno z ono v drugih državah. Letalca sta izjavila časnikarjem, da sta takoj zopet pripravljena na kak podoben polet, ako se le dobe gmotna sredstva za tako podjetje. Kongres zveze mest SHS. Na zagrebškem rotovžu so v soboto zborovali zastopniki mestnih občin iz cele kraljevine. Zborovanje je bilo na višini. Pokazalo je izredno soglasje vseh zastopnikov in iskreno željo po tesnem sodelovanju in vzajemnem delu za procvit naših mest. Povabljenih jc bilo na kongres 98 mest, udeležilo se je okoli 130 delegatov, ki so zastopali 67 mest. Slovenska mesta so se povabilu odzvala polnoštevilno. Mariborski župan dr. Josip Leskovar je tudi ponovno z uspehom posegel v razpravo o posameznih predlogih. Kongres je ob pol desetih otvoril zagrebški župan Heinzel, ki je posebej pozdravil ministra in belgrajskega župana dr. Kumanudija tn zagrebškega velikega župana Kramariča ter predlagal brzojavni pozdrav kongresa Nj. Vel. kralju Aleksandru. Predlog so kongresisli burno pozdravili in priredili pri tej priliki ovacije našemu kralju.. Za podpredsednike kongresa so bili izvoljeni dr. Nikola Markovi?, župan bitoljski, dr. Josip Leskovar, župan mariborski in dr. Tar-taglia, župan splitski. Prvi predlog, da se osnuje zveza mest v kraljevini SHS je bil z navdušenjem sprejet. Sedež zveze je za prehodno dobo Zagreb, sicer pa določa sedež vedno glavna skupščina. Sklenjeno je bilo, da se osnujejo poleg osrednjo tudi pokrajinske zveze mest. Uprava zveze sestoji iz predsednika, tajnika in treh članov, širši odbor pa iz predsednika in 14 članov. Do prvega rednega občnega zbora bo ostala na čelu zveze sedanja uprava s predsednikom Heinzlom na čelu. Občni zbor se bo vršil približno v dveh mesecih. Kongres je razpravljal o načrtu novega zakona o mestih. Referiral je bivši univ.^prof. narodni poslanec dr. Polič. Sklenilo se je več dopolnilnih predlogov k zakonu. Mesta, ki jim načrt še ne prizna tega značaja, naj se obrnejo na začasno upravo zveze, da jih priporoči v uvrstitev. Sprejel se je predlog, ki zahteva, da se vsa mesta izvzamejo iz okrajne in oblastne samouprave in da so podrejeni naravnost in v vsem velikemu upanu dotične oblasti. Ta predlog je bil sprejet z vsemi glasovi proti dvema. Glede mestnih grbov in pečatov je skup-čina sprejela predlog, naj se obdrže stari zgodovinski grbi in pečati mestnih občin. V nedeljo dopoldne je kongres nadaljeval sperijelno razpravo o zakonu o mestih. Izpre-membe, ki so se sprejele, navajamo: Pri mestnih volitvah imej volivno pravico le tisti, ki so v mesto pristojni in ki bivajo v mestu vsaj tri leta. Zupana — ki naj se po novem imenuje mestni načelnik —voli mestno zastopstvo. Kongres je sprejel končno resolucijo, v kateri se zahvaljuje narodni skupščini, da je v načrtu novega zakona dala mestom široko samoupravo in navaja vse želje o izpremembah, ki jih je kongres sprejel. Posebno se v resoluciji naglaša popolna neodvisnost mest od oblastne iu okrajne samouprave. Mesta naj bi s temi edinicami sodelovala kot enakopravne stranke le pogodbeno od slučaja do slučaja. Za tem je predsednik kongresa Heinzel okoli pol dvanajste ure zaključil prvi del kongresa, lo Je zborovanje, in se zahvalil udeležencem. Popoldne so kongresisti obiskali velese-jem, včeraj pa so si ogledali zagrebške mestne zavode in ustanove ter druge znamenitosti zagrebškega mesta. pozna samo SLS. Sobotno »Jutro» se je na prav sam. demokratski način obregnilo ob g. velikega župana dr. Schaubacha, češ, da je prevrgel vsa na-čelstva okrajnih zastopov v mariborski obla"1 i in imenoval osem »klerikalnih» gerentov s sosvetniki, ki so po večini »klerikalci». S tem korakom je po »Jutru» g. veliki župan čudno dokumentiral svojo objektivnost. Ugotavljamo sledeče: Lansko leto je odstavil g. bivši veliki župan dr. Pirkmajer SLS gerente pri okrajnih zastopili in znižal število naših gerentskih sosvetu i kov. SUS kot večinsko stranko je glede gerentov in sosvetiiikov potisnil v manjšino. Gerentom so bili imenovani samo. demokratje n. pr. Sv. Lenart v Slov. goricah ali taki, ki so opora SDS in to pri zastopih, kjer v celem okraju ni sam. demokratov za eno omizje.. Sedanji g. veliki župan dr. Schaubach je izdal na okrajne glavarje nalog, da predložijo ti za okrajne zaslope nove ljudi po edino pravičnem merilu: gèrent naj bo iz večinske stranke, sosvet pa se sestavi po proporcu in sicer po številu glasov zadnjih volitev v oblastne skupščine. »Jutru* povemo še enkrat, da g. veliki župan Schaubach ni storil s tem nič drugega kakor da je kot objektiven upravni uradnik popravil krivico, ki se je bila prizadela ljudstvu po SDS režimu pod velikim županom dr. Pirkinajerja m ie. V zvezi s sejo vodstva in načeletva SLS je Slovenski narod«, za katerim bo gotovo prišlo tudi »Jutro«, natvezel svojim bravcem cel roman o »kritičnih razmerah v SLS«, H se v demokratskem časopisju vedno ponavljajo, kadarkoli je kakšna, sejn SLS in t-o ločno tako vedno izmišljene \ potolažbo z-nih bivših ravnateljev in akcijonarjev »Slavenske banke« in njihovih backov po deželi. Tako kvasi »Narod« tudi sedaj o nekaki borbi med »kapitalistično strujo SLS« in Ltko-zvaniml krščanskimi socialci«, katere no najnovejši ugotovitvi »Slovenskega naroda« «edi dr. Stanovnik, dočim jih je sedaj Gosar. V tej l>orbi da so (gotovo že v stolič) podlegli zopet nesrečni krščanski socialci, radi česar je dr. Stanovnik odložil vse funkcije v SLS, med njimi tudi sosvetništvo v gerenlskem sosvetu v Ljubljani. Definitivni poraz krščanskih so-cialcev v klerikalni stranki je s tem zapečaten — pravi namreč »Slovenski narod . Kolikor izvorno, so gg. dr. Stanovnik, dr. Rožič iu Jeglič poslali vladnemu komisarju ljubljanske mestne občine dne 6. maja t. 1. sledečo izjavo: »Podpisani zastopniki ljubljanske organizacije SLS smo bili z odlokom velikega. župana ljubljanske oblasti z dne 30. marca 1927 S. br. 1473 imenovani zn člane sosveta vladnega komisarja mestne občine ljubljanske. To funkcijo smo sprejeli s slodečo izjavo: Podpisani zastopniki ljubljanske organizacijo SLS kot člani gerentskega sosveta izjavljamo, da smo pripravljeni radi nujnih gospodarskih vprašanj v gerenlskem sosveln pri Vas Sodelovati ? pogojem, da ;-c bodo na ši predlogi, nasveti in prošnjo uvaževali in dejansko izvrševali. Vztrajamo slejkoprej nn načelnem stališču našo stranke da se mestni občini ljubljanski vrne njena avtonomija г zakonitim občinskim zastopstvom in Vas vslccl tega, g. vladni komisar, prosimo, da čimpreje ukrenete vse potrebne priprave za ižvršitev občinskih volitev. — V Ljubljani, dne 4. aprila 1927.« To izjavo smo Vam ob priliki 1. seje gerentskega sosveta izročili. Ker se nujno potrobne občinske volitvo no razpišejo in predlogi gerentskega sosveta dejansko ne izvršujejo, izjavljamo, da z današnjim dnem odlagamo mesta članov v gerentskem sosvetu irt Vas prosimo, gospod vladni komisar, cla o tem obvestile velikega župana ljubljanske oblasti.» Kakor se iz tega razvidi, so imenovani gospodje odložili svoje funkcije v gerentskem sosvetu iz razlogov, ki popolnoma odgovarjajo vidikom. SI.S, od katere so bili v sosvet predlagani, in na katere se v svoji odstopni izjavi tudi sklicujejo. Vse drugo je fantastično ugibanje esdeesarskega tiska brez vsake realne podlage. Odlaganje ostalih funkcij v SLS od strani dr. Stanovnika je pa intérna stvar stranke, ki SDS nič ne briga in zaradi katere naj ne bo nič vznemirjena kakor niso krščanski socialci, ki se nnd klepetanjem ve-lekapitalistov SDS samo zabavajo. Д Pribičevič in jutrovci. Svetozar Pribičevič je imel v nedeljo političen shod v Skoplju. V svojem govoru je z vso srditostjo napadal vlado, predvsem predsednika Vuki-čeviča in zunanjega ministra Marinko-v i č a. Napadal je način sestave sedanje vlade, ter vzklikal, da je v Egiptu boljše kot pri nas. Istočasno ko Pribičevič besni proti vladi in njenim članom, hodijo naši jutrovci od ministrstva do ministrstva in prosijo za milosten sprejem v vlado, da bi se iz poloma Slavenske banke nekaj rešilo. Kristan, dr. Kramer iu neizogibni gospod Lukan antišambri-rajo za žive in mrtve pred kabinetom g. Vuki-čeviča, da bi se prerili v vlado in uveljavili ju-trovski režim v Sloveniji. »Jutro« pa piše v svojih duhovitih noticah, kako strašno so samostojni in neupogljivi gospodje samostojni demokrati in kako da so klerikalci sami :,pasje vdani rimski hlapci«. Д Redukcije in finte v »Jutru«. Mi smo stvar z železniškimi redukcijami opisali tako, kakršna dejansko jc. Nismo zagovarjali ne proračuna, ne vlade, ki ga je sestavila. Povedali smo resnično in jasno sliko, tako da je vsakdo, ki misli in je dovzeten za resnico, lahko razbral naše stališče v tej zadevi. — Sedaj nam Jutro« očita »finte«. Spravil se je nad tale naš stavek L »Zato sedaj v proračunu prometnega ministrstva preostaja okroglih 100 milijonov, ki se na podlagi pooblastilnega amand-mana lahko prenesejo na tiste postavke v železniškem proračunu, ki so bile nezadostno dotiranc.« — .Jutro« nas vprašuje, zakaj je »naša« vlada te postavke v državnem proračunu »nezadostno« dotirala? — Mi ne moremo pomagati, čc je »Jutro« tako neumno, da ne razloči pojmov proračun in finančni zakon. Proračun, zlasti proračun železniškega ministrstva je sprejel finančni odbor še pod bivšo vlado RR in sicer ob popolnem molku »Jutra« in njegovih trabanlov. Takrat je edino SLS nastopila proti prenizkim dotacijam za železniške uslužbence. Ko je SLS prišla v vlado, je bil v razpravi edino šc načrt finančnega zakona. Tukaj pa je SLS poskrbela, da se denar, ki je bil namenjen za investicije — in tega sto milijonov — porabi za uslužbenstvo, kakor hitro se investicijo preneso na posojilo. Posojilo je že tukaj, amandman, ki je koristen za železničarje, se lahko takoj izvrši. To je vsa »krivda« SLS. Na današnji vladi pa je, cla amandman, ki je po zaslugi SLS prišel v fin. zakon in ki pomeni preprečenje vseh redukcij, dejansko izpelje. — Kljub vsej vztrajnosti v zlobnem hujskanju se resnica ne bo izpre-menila. Resnica je predvsem to, da »Jutru« ne gre prav .nič za železničarje, ampak za obrekovanje SLS. To vidi vsak železničar. SLb pa vztraja pri tem kar smo zapisali: »Ako ostane pri teh redukcijah, bo s tem najbrž udarjena država. Železniška služba ne prenese takih redukcij. Zato so in bodo poslanci SLS, četudi niso več v vladi, vlado opozarjali na to 'dolžnost in nujno potrebo države in delavcev.« Д Denuncijanti v svojem elementu. V polemiki proti kat. Cerkvi je »Jutro dobilo od vse javnosti odgovor, kakršnega edino zasluži. Blamaža pa zakrknjenca ne izpreobrnc. Tako sc nedeljski jutrovski kanonist izprašuje: Kako je Belgrad dobil svojega katoliškega nadškofa brez konkorclala in pravi, da bi sc tudi za Backo pravtako lahko ustanovila škofija. Belgrajski nadškof je bil imenovan in postavljen v zmislu določil konkordata, ki ga je sklenila leta 1913. kraljevina Srbija z Vatikanom. Po istem konkordatu je bil imenovan prizrenski škof. Cc bi bil jutrovec natančno prebral naše tozadevne članke v »Slovencu«, bi mu bila ta blamaža prihranjena. Da prikrije svoje buda-losti, in jim da zmisel, ter pojasni svoj namen pri vsej gonji proti kat. ccrkvi, zmerja klerikalce s pasje vdanimi rimskimi hlapci«, ki so bolj papežki kot papež sam . — No, pasja pa je le dcnuncljacija, skrita v vprašanju: Zakaj bi morali katoličani v Jugoslaviji nastopati v tej stvari proti svojim koristim in proti lastni dt?,avi.« Tu je stara perfidnost, s katerimi ljudje, čijih prijatelji v Primorju skupno s fašisti tlačijo naš narod, tu obreku-jejo in zločinsko podtikajo protidržavnost katoličanom v Jugoslaviji. Mi smo pokaza svoj patriotizem, ki sledi iz našega katoliške; stališča, dovolj, da nam ni treba odgovarjati i take podlosti. Slavnostni večer Akademije znanosti in umetnosti. Včerajšnji sla vnos ti večer, ki sta ga prlrcd novo snujoča se Akademija znanosti in umetno; ter Narodna galerija, je#zpadel nad vse lepo svečano. V veliki unionski dvorani se je zbra vse, kar ljubi slovensko misel, slovensko bese. in slovensko umetnost. Dvorano» je občinstvo sko docela napolnilo. Med drugimi smo opazili ve kega župana dr. Vodopivca, predsednika o lastne skupščine dr. Natlačena, rektorja ui verze dr. Luk m a na. mestnega komisarja ( Mencingerja, predsednika Glasbene Mati da-. Ravni k a r j a ter številne zastopnike sko vseh kulturnih, umetniških in drugih korporac navzoči so bili tudi konzuli tujih držav. Priredite so dvorano okusno okrasili z venci, na katerih bila napisana imena vseh važnejših tvorcev slove ske miselnosti in kulture. Večer je otvoril s slavnostnim govorom ( Lončar, ki je očrtal uvodoma začetek in rnzv zgradbe slovenskega duha, slovenske besede, s' venske umetnosti. Nam, ki tavamo obotavljajoči grešimo vsak dan z dvomom nad slovensko bod< nostjo, so bila dejstva, ki jih je govornik navet iz slovenske preteklosti, okrepčujoče sredstvo, nas jc navdalo z globoko vero v prihodnjost s] venskega naroda. Govoru dr. Lončarja je sle< koncertni del. Orkestralno društvo Gla bene Matice je izvajalo pod taktirko g. A d m i č a skladbe Jurija Mihevca in Adamiča, p taktirko L. M. Š k e r j a n c a pa skladbe dirige ta samega. Gospa Pavla Lovšetova je zape nekaj lepih pesmi, ravnotako tudi g. Bet tet Dirigentom in pevcem so bili poklonjenl šop rdečih in belih cvetic. (O koncertnem delu prie čimo še poročilo našega glasbenega recenzenti G. L e v a r je globoko občuteno prečital Cankarj odlomek »Cukrarna«, manj sreče pa je imel Župančičevo >Dump«:. Tu je učinkoval pesnik mi go bolj kot pa rccitator. Ves večer se je zaklj u v svečanem razpoloženju ob pol 12. Gfji in prave! itaiiiansk zunanse politike. Urednik berlinske »Germanije«, g. ' der Maur, ki se je nedavno osebno mudil Belgradu, je napisal za belgrajsko »Vrenr obširen članek o »Ciljih in pravcih italijansl zunanje politike, kakor jih smatra} nemš narod«. Uvodoma navaja člankar, kako je 1 šizem oktobra 1925, ko je aventinska opo: cija odložila mandate, dosegel v notranji p litiki vrhunec svoje moči in se nato vrgel i zunanjo politiko. Italijanski narod se je ču po mirovnih pogodbah prikrajšanega in ra očaranega. Fašizem je začel zahtevati, da krivica popravi in je dejansko mnogo dos gel: Reko, Jubo, Dodekanez, Džarabub, tira ski pakt, ugodno ureditev dolgov z Ameril in Anglijo, pogodbo z Anglijo glede Ahes I nije in mnogo drugih ugodnih gospodarsk in političnih pogodb. Za zadovoljitev Italije prispevale mnoge države, samo Francija n: A prav od nje mislijo Italijani da imajo v liko zahtevati. Tako so že 1. 1925. med Muss linijevim govorom v Milanu padali klici: 1 Pariz! Italijanska гцпапја politika se giblje dveh pravcih: kolonije in neodrešene ženil; Vse ostalo je zgolj zadovoljevanje svetei egoizma »mimogrede«. Od 1. 1848. je Itali težila predvsem po »odrešitvi« Tridenta Trsta, na Tunis in Alžir se je pozabilo. Sod; ko je Italija večji del irredentističnih cilji dosegla, stopa v ospredje kolonijalno vpraš nje z zapadnimi iredentističnimi pokrajinam Savojsko, Nizzo, Korziko. Tako je sedaj Fra cija, proti kateri se obračajo italijanske z hleve. Toda Turati je povedal lani v Pavi, Mi še nismo pripravljeni!« Pri tem ni trel misliti takoj na vojno. Italija si je skuša zavarovati bok s severa in zaledje od vzhod Upala je dobiti zaveznika proti Franciji Nemčiji, a Locarno ji je te nade razbil, nak se je zadovoljila z arbitražno pogodbo in n vralnostjo Nemčije. Prizadevanja na vzho< veljajo v prvi vrsti Jugoslaviji. Vsi dosedai italijanski pakti na Balkanu niso toliko n perjeni proli Jugoslaviji kakor proti Franc odnosno njenemu vplivu na Vzhodu. Drug stremi Italija za zavarovanjem prevoza petr leja iz Rumunije, ki naj bi šel preko Madža ske na Reko, Po vsem tem politična agresi nost Italijo ni naperjena proti Vzhodu, ni s več proti zapadu in ji je vzhod le sredstv no pa cilj. Ključ za rešitev vprašanja zapa nega Sredozemskega morja leži že leto dni Belgradu, pa naj si ta ključ morda tudi od] ra ali zapira samo postransko ključavnico. ■ВШШШШК.' izredno zdravilna voda proli reiimo№mu m KSlasu. H-lodfriien in Črevesnim boleznini ter za nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni in drogenji. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana. Kaj se godi doma ravje in srečo ^bam bo dal x dnevnim neiovaniem zoh O Лу+фјр* SARGOV là ALODONT I t Stolni kanonik ■ j dr, Ferdinand Čekal | Lani ob tem času ga je bilo še samo zdravje. te bi bil kdo ugibal, katerega si bo smrt v stolnem kapitlju najprej izbrala, bi bil imenoval vse prej kakor njega. V drugi polovici lanskega leta je pa začel hirati: lotila se ga je neozdravljiva želodčna bolezen. Zadnje tedne je veliko trpel. V nedeljo, dne 8. maja ob pol 2 zjutraj mu je smrt prinesla odrešenje. Rojen je bil v Vobratanu na Češkoslovaškem 26. januarja 1866. Gimnazijske študije je dovršil v svoji domovini in je potem 1. 1886 vstopil v ljubljansko semenišče. Po odlično dovršenih bogoslovnih študijah je služboval kot kaplan na Jesenicah, v Boh. Bistrici in v Mošnjah, kot župnik pa na Studencu pri Krškem in v Pre-serju. V času svoje pastirske službe si je pridobil bogoslovni doktorat. Leta 1902. je bil instaliran na Lambergov kanonikat. Več let je bil odbornik in blagajnik KTD. Do svoje obolelosti je vodil pri škof. ordinarijatu pisarno !a škofijsko računovodstvo. Bil je arhidijakon a ljubljansko okolico in podpredsednik cerkvenega sodišča. Lansko leto je posebno mislil na to, kako bi se moglo zboljšati gmotno stanje duhovnih pastirjev. Rajnki kanonik je bil blagega, mirnega značaja. S svojo ljubeznivo prijaznostjo si je pridobil vse, ki so imeli z njim opraviti. Za smrt je bil dobro pripravljen in ves dan vdan v božjo voljo. Bog daj večni mir njegovi duši! Vsem, ki so pred desetimi leti podpisali majsko deklaracijo. V spomin na desetletnico majske deklaracije j« izdala Jugoslovanska Matica okusno, v bakro-feku izdelano diplomo v velikosti 35X50 cm. Želeti je, da si diplomo nabavi vsakdo, zlasti oni, ld so pred desetimi leti podpisali majsko deklaracijo. Ta diploma jim bo lep spomin na oni veliki zgodovinski dogodek, pri katerem se je nad 200.000 Slovencev s svojimi podpisi izreklo za svobodo domovine. Diploma stane 10 Din, s poštnino, Iti se računa le pri posameznih naročilih, 13 Din. Kaprodaj je v vseh ljubljanskih knjigarnah in pa- pirnicah in pri vsèh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji. Naroča se jo tudi pri Jugoslovanski matici v Ljubljani, Selenburgova ulica 7-II. Podružnice Jugoslovanske Matice pozivamo, da čimprej naročijo za razprodajo potrebno diplome. Enako prosimo vs narodni društva in šolska upraviteljstva, da zbirajo naročila za diplome in nam jih javljajo. Kot vzgled požrtvovalnega sodelovanja in razumevanja navajamo šolsko upra-viteljstvo v Mokronogu, ki j© zbralo 30 naročnikov. Posnemajte! Jugoslovanska Matica v Ljubljani. Občni zbor slovenskih časnikarjev. V nedeljo je dospelo v Celje na občni zbor Jugoslovanskega časnikarskega združenja, sekcije Ljubljana, v Celje okoli 35 časnikarjev. Zborovanja so se pa udeležili tudi delegati osrednje uprave, predsednik Krešimir Kovač i č, glavni blagajnik Milorad Ivanič ter zastopnika zagrebške sekcije V o dv a f k a in K r z n a r i č. Občni zbor se je vršil v prostorih mestne posvetovalnice in je trajal brez presledka od desete dopoldne do pol dveh popoldne. Funkcijonarji sekcije so podali izčrpna porodila, iz katerih je razvidno živahno in solidno delo sekcije. Glavni del razprave pa se je sukal okoli časnikarske uredbe, časnikarske zadruge in pokojninskega sklada. Časnikarji so bili enodušno mnenja, da je časnikarska uredba v sedanji obliki nezadostna, da pa je treba na njeni podlagi delati na takojšnjem oživotvorjenju njenih določb, predvsem pa strniti vrste v smislu sindikalnih organizacije; najvažnejša je zaenkrat ustvaritev penzijskega fonda, kakor ga določa zakon. V odbor so bili nato po vzkliku soglasno izvoljeni: g. Virant kot predsednik, g. Cenčič kot I podpredsednik na mesto II. podpredsednika bo nominiral mariborski časnikarski klub enega svojih članov; za tajnika je bil izvoljen g. Ozim, za blagajnika g. Miha Krek, za odbornike brez portfelja pa gg. Brozovič, Borko, Kosovel in še en časnikar, ki ga bo imenoval mariborski časnikarski klub. V nadzorstvo je občni zbor izvolil gg. Bega, Jeršiča in enega mariborskega časnikarja. Razsodišče tvorijo gg. Pustoslemšek, Prepeluh in Železnikar. Revizija članstva je poverjena g. Kosovelu. Kot delegat v penzijski fond je bil izvoljen g. Terseglav, za njegovega namestnika pa g. Zupančič. Potek občnega zbora je bil vseskozi stvaren, vreden važnosti in pomena časnikarske organizacije. Po občnem zboru so se časnikarji podali v malo dvorano Celjskega doma, kjer jim je bilo pripravljeno kosilo, med katerim je pozdravil časnikarje mestni komisar g. dr. F a r č i i k in je bilo izrečenih več z navdušenjem sprejetih na-pitnic. Po skupne fotografiranju je večina časnikarjev obiskala Stari grad in se potem z večernimi vlaki razšla. — Iskreno želimo, da bi celjsko zborovanje rodilo mnogo uspeha in da bi ostalo Celje še poslej časnikarjem prijetno zbirališče. Občni zbor „Here". Poročali smo že o burnem občnem zboru stavbne zadruge »Here», na katerem je del članov napadal načelstvo, ter o sklepu, da se po nepristranski komisiji pregleda poslovanje in o tem po-roča. Dne 8. t. m. se je vršilo nadaljevanje tega občnega zbora, na katerem je poročal predsednik pregledovalne komisije g. dr. Steska Komisija, sestavljena iz članov zadruge, upnikov in zastopnikov mestne občine, je našla, da je poslovanje zadruge bilo ves čas povsem korektno, da so računi povsem v redu in da je zadruga aktivna. Kon-statiralo se je, da je »Hera» edina te vrste, ki ima pri tako ogromnem delovanju tako minimalne upravne stroške in poslovne izdatke Vsled na- padov, ki so se v zadnjem času vršili in ko so se izkazovali jiovsem neosnovani, je razumljivo, da je kredit zadruge zelo trpel. Sestavil se je na občnemu zboru tudi sanacijski načrt, na podlagi katerega bo zadrugi omogočeno razvijati nadaljnje uspešno delovanje ter ji povrniti prejšnji kredit, ki je trpel vsled te notranje krize v zadrugi. Člani zadruge, kakor tudi prisotni upniki, so se s tem poročilom povsem strinjali ter je bilo soglasno zopet izvoljeno staro načelstvo. Podpredsednik zadruge g. Miroslav Zupan je bil v zahvalo za njegov trud izvoljen za častnega člana zadruge. Upamo, da je »Hera» s tem občnim zborom prebrodila svoje največje težave in da bo uspešno, kakor do sedaj, vršila svojo nalogo. Zadruga »Hera» pa je s svoje strani napravila jako dobro, da je kot razsodnika o svojem poslovanju poklicala vse prizadete, kakor tudi javnost, zlasti pa mestno občino, katere dolžnost je, da te akoije ščiti. Sam se je javil sodniji. V nedeljo so gostje neke gostilne na Fran-kopanski cesti v Mariboru obvestili službujočega stražnika, da se nahaja v gostilni neki človek, ki govori, da je osumljen več požigov. Stražnik je omenjenega ki se zove Matija Jerše aretiral in možakar je na stražnici izjavil, da se je nameraval sam prijaviti sodišču, ker ga zasledujejo orožniki radi požigov, katerih je osumljen. In sicer ga dolže, da je pred več leti zanetil požar pri Glazerju v Rušah, pri Kolmanu v Slivnici pri Mariboru in pri Lešniku v Rodiselcih. Jurše je za- trjeval, da je nedolžen, kar da se bo izkazalo pred sodnijo. Sam se da zapreti, ker se hočo izogniti sramoti, da ga orožniki ženejo vklenjenega. Policist je nato spremil Juršeta do sodišča, kjer so ga na njegovo zahtevo zaprli. Nesreče motociklistov. Maribor, 9. maja. V soboto 7. t. m. že precej pozno zvečer se je vračal iz Št. Lovrenca na Pohorju na motornem kolesu nazaj v Maribor sin trgovca s špecerijo na Glavnem trgu g. Anton Kavčič. Vozil jo po cesti s precejšnjo brzino. V Bresternici pred Kamnico je zadel v temi ob bresterniSkega krčmarja Bru-dermanna, ki je šel po cesti. Vsled sunka sta padla oba in jo obležal Brudermann z dvakrat zlomljenim stegnom, Kavčič s polomljenimi rebri. Rešilni oddelek iz Maribora je prepeljal težko poškodovanega gostilničarja v splošno bolnico, Kav-čič pa je bil v domači oskrbi, toda v nedeljo so so ga morali istotako prepeljati v bolnico. — Na Aleksandrovi cesti je povozil inžiner g. Karol E. iz Št. Ilja pod Slov. gor. s svojim motornim kole- Javna telovadba srednješolske mladine je vsled dežja preložena na danes popoldne ob petih. priseljence enako mrzlo srce, iztrebila iz naših ljudi to ljuliko politične bedarije, ki jih preganja doma in po širnem svetu. Poleg Spittel-na, Creutzwalda in Merle-bach-Freyminga obstojajo še druge zelo močne naselbine v železnih rudnikih okrog Thi-onville in v premogovnikih okrog Forbacha. Zalibog čas in pomanjkanje vsake organizacije po teh krajih slovenskemu duhovniku niso omogočili dušnopastirskega obiska. V S t. Avoldu na progi Saarbriicken—For-bach—Metz bo okrog 300 Slovencev, izmed katerih jih je nekaj organiziranih v sv. Barbari v Freymingu. Farschwiller je bila svoje dni močna postojanka, danes bo morda še vedno imela okrog 300 slovenskih duš. Stiering s svojimi 700 Slovenci ni organiziran. Tja bo treba najprvo obrniti vso pozornost. La Petite Rousselle (Klein Rossel)- tudi brez vsakega organizacije, slovi kot shajališče v socijalnih zadevah zelo napredno mislečih rudarjev, število Slovencev se bo sukalo okrog 800—900. Veliko število jih je samskih. V kolonijah se neporočeni delavci navadno bolj odmikajo dušnopastirskemu vplivu. A brez dvoma se bo tudi v teh malo razvpitem, a v resnici samo zelo zapuščenem slovenskem zbirališču našlo s trudom in delom in dobro voljo dosti dobrih ljudi, ki bodo obdržali svoj sloves, a v dobrem smislu. Obisk slovenskega duhovnika je torej vendarle imel vsaj nekoliko dobrih uspehov. Hvala za to gre našim dobrim Slovencem, požrtvovalnosti predsednikov in odborov društev sv. Barbare in apostolski vsiljivosti g. svetnika Kalana. Velika noč med Slovenci v Loreni. 4 Merlebach (Lorena) aprila 1927. Slovenske naselbine v Loreni. Vrsta zelo zanimivih člankov, ki jih je priobčil g. svetnik Kalan o naših izseljeni-škili kolonijah, bo imela vendarle vsaj nekoliko zaželjenega uspeha. Loreuski Slovenci so imeli za dobo Velike noči slovenskega duhovnika in bodo čez par mesecev imeli stalnega, b tako se bo v našem izseljeniškem križe-tem potu zopet privatna inicijativa vršila po-»1 Veronike, medtem ko bodo državne ob-asti najbrže še stale ob strani ter mirno gle-lale naš živelj, kako se porazgublja po svetu ' revščini in zapuščenosti. Slovenski duhovnik je ostal med loren-»kimi Slovenci skoroda tri tedne, a še mu ni bilo mogoče obiskati vseh krajev, kjer se je naselila naša kri, in ako ne bi bil našel med iloveskimi delavci samimi toliko nesebične Požrtvovalnosti in pomoči, bi še ono majhno lelo, ki ga je izvršil, najbrže izostalo. Tako je uspeh, če pomislimo, da so naši ljudje fctali brez voditelja že dolga leta, bil ^ndarle zelo tolažljiv in dopušča, da bo pri-lodnji »slovenski kaplan« smel gledati v bodočnost s solnčnimi očmi. Glavna naselbina Slovencev v Loreni je fcredotočena okrog mest Merlebach—Frey-Hing. Ce se vračunajo številni Primorci, ki *> zapisani za Italijane, šteje slovensko pre- j "valstvo tega kraja okrog 2500 duš. Velikostno spoved je opravilo, kljub temu, da ie i i bil prihod slovenskega duhovnika nenapovedan, 194 odras. Nekoliko jih je šlo k domačim : duhovnikom, šoloobvezni otroci pa so opravi-1 li velikonočno spoved obenem z drugimi šolarji. Zelo lepo je bilo videti na Veliko sobo-I to zjutraj, ko smo obhajali v Freymingu 52 j moških. Sv. maša na Veliko noč je bila kljub pozni uri sorazmerno dobro obiskana. Društvo sv. Barbare je prisostvovalo z zastavo pri oltarju, obdano s celokupnim odborom. V cerkvi je bilo nad 160 mož in fantov. Merle-bach-Freyming šteje mnogo dobrih ljudi, okrog katerih se bo polagoma dalo razviti upapolno društveno in cerkveno življenje. Predsednik društva sv. Barbare g. Matko Mle-kuš, kojega gostoljubnosti se ima slovenski duhovnik osobito zahvaliti, da je mogel v tem kraju sploh vršiti svojo dolžnost, bo steber, na katerega bo bodoči slovenski kaplan mirno lahko zidal. Društvo, kateremu on predseduje, šteje med svojimi člani celo vrsto sijajnih pevcev, katere se bo z nekoliko dobre volje lahko organiziralo v izvrsten pevski zbor. Premogokopno ravnateljstvo je pa polno dobrosrčnih simpatij do Slovencev. Kreutzw ld je drugo važno središče. Ako-ravno je težko dognati število Slovencev, vendar se lahko računa, da jih stanuje v naselbini in okrog po deželi 900—1000 duš. Velikonočno spoved je opravilo io2 odrastla, nekaj jih je bilo pri lorenskih duhovnikih, otroci pa zopet pri svojih katehetih. Sv. maša se je darovala na cvetno nedeljo. Na Vel. noč se ni mogel dobiti prost oltar v farni cerkvi. Kapelica v naselbini je pa tako grda, da so bili vsi mnenja, da je boljše, če se na tako velik praznik Slovenci udeleže farue službe v cerkvi, mesto v umazani kapeli. Društvo sv. Barbare, kojega predsednik je g. Božič, je sicer številno manjše, a zelo živo, izčiščeno, požrtvovalno in zanesljivo. Tudi tukaj bo našel bodoči dušni pastir dobra tla in bistre glave ter topla srca, ki mu bodo šla na roko. Premogokopno ravnateljstvo je zelo naklonjeno in šteje predsednika Božiča med najbi-strejše glave v celokupni delavski koloniji. L'Hôpital (Spittel), je tretja naselbina, ki se je obiskala. Vštevši vse, Primorce in Jugoslovane, bo štela okrog 400—450 Slovencev. Spovedalo se jih je 51. Za otroke velja isto kot prj obeh zgoraj omenjenih. Razne nepri-like so onemogočile, da bi se bila vršila slovenska božja služba na Veliki ponedeljek. Zbralo se je okrog 150 ljudi, a mesto svoji maši so prisostvovali poljski poroki. A po obredu se je vršil lepo obiskan shod, ki je pokazal, da ima ondotno društvo sv. Barbare zelo obetajoč vpliv v koloniji. Gostoljubni in požrtvovalni predsednik g. Šriber, ki s pravim slovenskim optimizmom zbira za novo zastavo, bo brezdvoma krepka desna roka slo-j venskega misijonarja, za katero naj brez strahu zagrabi. Po vseh teh imenovanih krajih obstojajo I tudi takoimenovana nevtralna društva >Edi-nosti«, ki štejejo mnogo članov in katerim bo moral slovenski duhovnik posvetiti dobrohotno pozornost. Zdi se, da so nastale nekoliko I radi mišljenja, ki so ga Slovenci prinesli od doma, in ki jim očividuo ne dopušča, da bi I se grupirali v eno slovensko stanovsko organizacijo, v okviru ketere bi se vsakemu članu dovolilo, da sledi svojemu verskemu prepričanju; a morebiti bo tujina, ki ima za vse Zahtevaj! * povsod samo najboljši švicarski sir Dnevne novice Fr. Srdar &Co., Zagreb, llica 91. som biciklista Ferdinanda Božiča. E. je vozil po cesti s precejšnjo brzino, Božič pa je v lein pridrvel od trgovine Tu rod po mali stfmini na cesto ter zavil proti Sodni ulici. Sredi ceslo sta oba trčila skupaj ter odletela vsak s svojega kolesa. Božič je pri tem dobil lažje telesne poškodbe ter se mu je zvilo kolo. — V nedeljo dopoldne okrog 10. ure je pridrvel mimo kolodvora po Aleksandrovi cesti na motociklu mehanik tvrdke Pelikan. Vozil jo zelo naglo, najmanj s hitrostjo CO km. Pred gostilno Wilson ga je pa iz neznanega vzroka sredi ceste nenadoma vrglo, kot da je udarila vanj strela. Mehanik je dobil precej težke poškodbe na rokah in nogah in tudi motocikel je bil poškodovan. Aretacija dolgoiskanega grešnika. Orožnikom v Račjem pri Mariboru je slučajno padel v roko dolgo časa zasledovani ropar in vlomilec Rudolf Mohorko. Izsledili so ga, ker je prodajal obleko, katero je ukradel lansko leto 11. julija mesarskemu pomočniku Lešniku v Jez-darski ulici v Mariboru. Obleka je bila' vredna 1750 Din. Dne 20. julija je zopet izvršil vlom v Jezdarski ulici in sicer v stanovanju voznika Ko-vačiča. Iz zaprte omare, na kateri je vlomil ključavnico, je odnesel listnico z vsebino 9G0 Din. Dne 35. avgusta pa je oropal v družbi neznanega tovariša na cesti med Mariborom in Sv. Miklavžem posestnico Ano Friedau iz Pobrežja pri Ptuju. Omenjena posestnica se je vozila skozi gozd, kjer sta nenadoma skočila proli njej dva moška, eden je ustavil konje, drugi pa je z nožem v roki navalil na njo ter ji grozeč s smrtjo odvzel denar, nakar jo je zabodel ter ji zadel zelo nevarno rano. V tem napadalcu je Friedau spoznala Mo-liorkn, katerega je videla že večkrat poprej. Mo-horka so orožniki odgnali na okrožno sodišče v Mairboru ter pride pred poroto. Trije vSomš ч eni noči. Noč od sobote na nedeljo so skušali mariborski dolgoprstneži dobro izrabiti. Izvršeni so bili kar trije vlomi, sicer majhnega značija, pa zato ničmanj predrzni. Najbolj se je posreči! vlom v skladišče trgovine Dobljekar, ki se nahaja v dvorišču hiše št. 3 v Tattenbachovi ulici. Vlomilci so odnesli, oziroma odpeljali 5 vreč moke, 3 velike zaboje marmelade in 2 kolesi. Dosedaj še ni do-gnano, kdo bi bil ta vlom izvršil. — Drugi slučaj se je posrečil neznanemu uzmoviču na Tržaški cesti. Priplazil se je v spalnico "mesarja Antona Nendl ter med spanjem izmaknil Nendlu iz hlačnega žepa listnico, v kateri pa je bilo k srsči samo 200 Din. — V isti noči je poskušal izvršiti tekdo vlom v stanovanje trgovca Ceha na Mcljski cesti. Na dvorišču je prislonil lestvo k hiši, razbil na jedilnici v prvem nadstropju Sipo ter odprl okno. Ropot v stanovanju pa je slišala gospa Če-hova, ki jc spala v spalnici zraven jedilnice ter ie pričela klicati na pomoč. Ponočni obiskovalec se je prestrašil ter urno odkuril nazaj skozi okno. Moral je bili kak domačin, kor mu hišni pes, ki je zelo hud ter teka po noči prosto po dvorišču, ni ničesar napravil. BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. Velika surovost. Oče ln sin, po imenu Kastelic, sta v nedeljo proti večeru šla po cesti v precej vinjenem stuiju. Prišedši do sladoledarja-turčina Rakib Kidrija, stoječega v bližini trgovine Šetinc, sta mu šiloma odkrila voz, v katerem ima posodo s sladoledom, začela z roko grabiti po njem in tudi jesti. Tur-činu seveda to ni bilo všeč, potegnil se je za svoj imetek, onadva pa sta ga začola pretepati z lato, v kateri je bilo več žebljev. Turčin 'je med potjo v bolnico dvakrat omedlel in bil na več mes'ih ranjen. NectoseFranz Josef«- grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz Josef« voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. ITO — zobna pasta najboljša. Ameriška pooblastila preskrbi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ceno: Dr. Ivan Černc, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice. Ljubljana O t Stolni kanonik dr. Ferdinand Čekal. Slovesna črna sv. maša z molitvami za pokojnega kanonika dr. Ferdinanda Čekala bo v sredo, 11. t. m. ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja. O V cvetu mladosti jc v nedeljo popoldne ob 4 po kratki, a mukepolni bolezni za večno zatisnil oči Milko Dež man, dijak 1. razreda II. drž. realne gimnazije, edini sinko g. Ivana Dežmana, vodje Knjigoveznice KTD. Pokojni Milko je bil zelo blag in priden dečko in vsak, kdor ga je imel priliko poznati, ga jo vzljubil. Pogreb bo danes popoldne ob pol 3 jz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri sv. Križu. Težko prizadeti rodbini g. Dežmana, ki je v teku dveh let izgubila že drugega otroka, naše iskreno sožalje. Naj jo v silni boli tolaži zavest, da se pokojni Milko že veseli med nebeškimi krilatci. © Javna, telovadba srednješolske mladine, ki je bila v nedeljo odgodena vsled dežja in ker se je bilo bati, da se je občinstvo vsled tega ne bo udeležilo, se bo vršila po istem sporedu danes 10. t. m. ob 5. Cenjeno občinstvo opozarjamo na to izpremembo in upamo, da bo s svojim obiskom pokazalo naklonjenost tej prireditvi. Gg. trgovce, javne in privatne urade naprošamo, naj svojim uslužbencem, ki se žele udeležiti telovadbe, po možnosti dajo že ob tem času prosto. © Predsednika višjega deželnega sodišča zadela kap. V nedeljo je napravil predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. B a b n i k izlet na Sv. Katarino. Na poti navkreber ga je zadela kap, nakar so ga prepeljali v interni oddelek deželne bolnice. Stanje g. dr. Babnika je precej nevarno, vendar je še upati, da okreva. © Umrl je včeraj g. Oroslav Dolenec, svečar in hišni posestnik. Pokojni je bil dolgoletni naročnik našega lista. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje. © Krščansko žensko društvo opozarja vse svoje članico na občni zbor, ki se vrši v sredo, 11. t. m. ob osmih zvečer v Akademskem domu, Miklošičeva c. 10. Občni zbor je združen s predavanjem gospoda župnika Fr. S. Finžgarja. Že ime gospoda predavatelja jamči, da bo predavanje res zanimivo. Za članice udeležba obvezna, prijatelji društva dobrodošli. — Odbor. © Osmina po pok. Karolu Gabrijelu iz Borovnice bo pri oo. frančiškanih v sredo 11. t. m. ob polsedmih zjutraj. © Mesto cvetja na grob f Milkota Dežmana poklanja v prid siromakom Stolni Vin-cencijevi konferenci rodbina Rakovec 100 «inarjev. © Ljubljanska sodaliteta. se snido v sredo 11. maja ob petih popoldne na kratko zborovanje v semeniški kapeli in dvorani. Predaval bo g. prof. dr. J. Žagar o »trpljenju sv. župnika J. Vianneya«. — Voditelj. © Šolska upraviteljica na razpoloženju Valerija Jerajeva jo nameščena na L deški meščanski šoli v Ljubljani. © Vinccncijova družba za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine v Ljubljani je imela v nedeljo 8. t. m. ob štirih popoldne v Mnrijanišču svoje letošnje prvo zborovanje. Udeležilo se ga je 38 zastop- nikov ljubljanskih in zunanjih konferenc, Zborovanje je otvoril po opravljeni pobožno, sti v zavodovi kapeli predsednik centralnega sveta g. Lavtižar, ki je po pozdravnih bese. dali podal zelo izčrpno poročilo o delovanju centrale in konferenc v letu 1926. Iz poročila posnemamo, da je družba štela 147 delovnih in 868 podpornih članov. Podpirala je lffi družin z otroci, 40 bolnikov, 283 samskih oseb ter 239 otrok. Vse tozadevne podpore so znašale 278.830 Din brez vzdrževanja »Marj. janišča«, za kar se je potrošilo še posebe 1,258.244 Din. Delovanje posanmih podružnj, je bilo deloma izredno povoljno, ustanavljajo še nove konference v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, kjer se predvsem ustanove domo. vi za dojenčke, ter v Prekmurju, kjer se toJ zadevno vrše zelo intenzivne priprave. -Družba ima potrjena nova pravila, obenem s< se pa potrdila tudi pravila nove karitativm zveze, centrale vseh krščanskih karitativnil društev, ustanov in zavodov. V kratkem bt sklican ustanovni zbor nove »Zveze«. Razni delegati, med njimi gg. prior Učak, katehe p. Appej, ravnatelj Kocmur, dr. Dermastij; in drugi so podali v splošnem razgovoru mno go praktičnih nasvetov glede korakov, ki na jih podvzame Vincencijeva družba, da prodri misel za karitativno delo med najširše sloj; našega naroda. © Šentpetersko prosvetno društvo \ Ljubljani vabi vse svoje člane na občni zboi društva, ki se vrši v četrtek ob osmih zve čer (po smarnicah) v prostorih prosvete Župnijska ulica 1. © Javna dražba mostno košnje. Mestu magistrat ljubljanski daje vsem interesenton na znanje, da se bo v nedeljo, dne 15. maji 1927, ob dveh popoldne vršila javna dražb; košnje vseh mestnih potov in štradonov n; Barju, in sicer v gostilni Jakoba Vidmarja n; Ižanski cesti. Vsakoletna običajna dražba i zadevi oddaje košnje mestnih potov in štra donov trnovskega, karlovškega in poljanskegi predmestja se bo pa vršila v ponedeljek, dni 16. maja 1927 ob dveh popoldne v gostiln pri Koscu na Opekarski cesti. © Delni odpis zemljiškega davka Barja nom. Davčna administracija v Ljubljani je iz vršila delni odpis zemljiškega davka s pre bilki wed vsem barjanskim posestnikom katerih zemljišča so bila ob priliki zadnje po piave poškodovana. Izkaz o odpisu je na vpo gled na mestnem magistratu v mestnem go spodarskem uradu, soba št. 13. med običajni mi uradnimi urami od 9. do 23. maja 1927 Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit m deski ljubljanskega mestnega magistrata. © Stanovanje za premeščeno državn uradnike. Po čl. 8. nov. k slan. zakonu z dn 15. maja 1925 dodeljujejo stanovanjska sodi šča stanovanja le še državnim uradnikon premeščenim po službeni potre b i. Seznam izpraznjenih stanovanj je na vpo gled v sobi št. 2., pisarne stanovanjskega so dišča v Ljubljani med uradnimi urami, na ka se opozarjajo premeščeni državni uradniki ki še nimajo stanovanj. © Z igro Krivoprisežnik gostuje »Kreke va mladina« Ljubljana v nedeljo 15. maja Ljudskem domu v Mostah. Predprodaja vstop nic bo od 10. ure dopoldne ves dan v L juti skem domu v Mostah. Cene običajne. Začete ob osmih zvečer, konec ob pol 11. Vabljer vsi! Odbor. © Društvo kuratorij slepcev naproša vs one, ki še niso oddali blokov, denarja in ste jala, naj to radevoljno store v torek ali sred med 5. in 7. uro popoldne pri društveni ta niči g. prof. Minki Skabernetovi, stanujoi Mestni trg št. 10-111, Točnega in zanesljive? odziva vljudno prosi tajnica. © Na cesti se jc zgrudil. Na vogalu Rin i ske in Bleiweisove ceste se je zgrudil v sobot I petdeset let stari invalid Anton Koprive, dom I iz Horjula in stanujoč na Viču. Koprivca s i prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnic« © Izgcedi v Ljubljani. V nedeljo so bi mnogim izletnikom prekrižani računi ra< slabega vremena. Ostali so raje doma, nek: teri so pa posedali po raznih gostilnah ter s pošteno nalezli opojnih pijač in povzročili p mestu številne kravale in celo pretepe. Nel pijanec je na Marijinem trgu razbil godben kom dravske divizijske oblasti godalo, nato p še ozmerjal intervenirajočega stražnika s sm: kavčem. Mož se bo zagovarjal pred sodiščei radi prestopita po §104. Pod Trančo se je sli pla večja družba. Iz tega pretepa je odnesi najbolj krvavo kožo mestni delavec I. G., 1 ga je našel stražnik krvavega na tleh. Ri njenec je moral iskati zdravniške pomoči deželni bolnici. — Rus Vladimirov v baraki o južni železnici je v prepiru s tako silo udar svojega tovariša Aleksandra Gonovskega, c mu je izbil eno oko. Gonovskega so prepelja nezavesnega v deželno bolnico. © Vlomi Valentina Iglifa. O aretaciji vl< j milci Valentina Iglica radi vloma v hotel »Tranik» smo že poročali. Na policiji je Igl sedaj priznal, da je v Domžalah vlomil tudi pisarno tvrd. Kurzthaler, kjer je ukradel v< dragocenosti. Med ukradenimi predmeti je h tudi srebrn rožni venec, za katerega je Igl pri aretaciji trdil, da mu ga jo dalo njegov dekle v internacijskem zaporu v Mûrzzuschlap © Čovlje kradejo. Ivanki Prosenovi, sin kinji v Knafljevi ulici, je neznana ženska o< nesla iz zaklenjene kuhinje 200 Din vredr čevlje. — Brivskemu pomočniku Francu D biju na Viču je neka neznanka odnesla lt Din vredne moške čevlje. O V valovih Ljubljanice. Nič kaj prijetna nezgoda se je pripetila te dni dvema osebama, ki sta padli v umazano rumeno vodo, ki se pretaka po stranskih jarkih Ljubljanice. V soboto je padel v bližini stare cukrarne v vodo sedemletni dečko Marjan Gjuron, učenček ;1. razreda v Marijanišču. Gjuran je hotel potegniti iz vode neko desko pri tem pa se je prevalil in padel v vodo. Na njegove obupne krike je pritekel vpokojeni stražnik Matej Vidak, ki ga je potegnil i/, vode. — Janez H. je popival v Štepanji vasi, nakar se je napotil ob Ljubljanici v mesto. Na Sv. Petra nasipu je v vinjenosti zgrešil smer in jo zavil naravnost v Ljubljanico. Iz vode sta ga morala izvleči šele organa rešilne postaje, ld sicer nista nič navdušena za to, da bi ob pol treh zjutraj spravljala pijance iz mučnih situacij.. O Najsolidnojšo in najceneje z raznim manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom postrežejo pri Fr. Pavlinu, Gradišče 3. O Opozarjamo! Radi opustitve trgovino prodaja vso zalogo po izredno globoko zniva^ nih cenah Manuîakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Veliko ostankov volnenega blaga za ženske in sukna ter kamgarna za moške obleke po skoraj polovični ceni. 346Û Maribor □ Proslava 5 letnice Kat. izobraževalnega društva v Lajteršbergu pri Mariboru. V nedeljo popoldne se je vršila na lepo okinča-nem vrtu gostilne Dreissiger v Lajteršbergu proslava 5 letnice tamošnjega Kat. izobraževalnega društva, ki je bila zelo dobro obiskana. Organizacija, ki je za mariborsko predmestje velevažnega kulturnega pomena, šteje 404 člane in skrbi med drugim tudi za dostojen pogreb vsakega umrlega uda. Vodja >n duša društva je znani organizator p. Pavel, ki je slavnost tudi otvoril in poudaril postanek, razvoj in važnost organizacije za Lajterš-berg. Sledile so deklamacije šolskih deklic, godba Kat. omladine, o pomenu izobrazbe je govoril I. Goleč in zaslužnemu predsedniku g. Muravsu je bil izročen s primernim nagovorom srebrni venec. Prepričani smo, da bo imelo to društvo ob 20 letnici že svoj lasten dom! □ Občni zbor Ljudskega odra. V torek, t. j. danes, ob pol 20 se bo vršil v društvenih prostorih na Koroški cesti 1 redni občni zbor ^Ljudskega odra«. Udeležba je za vse članstvo obvezna! □ Zanimiva sodna razprava se vrši danes dopoldne pred tukajšnjim sodiščem dr. Orosel i Blanke contra Prebevšek o advokatskemu poslovanju. □ Sestanek mariborske duhovščino je danes ob petih popoldne, Koroška cesta 1. Važna zadeva, zato se pričakuje udeležba vseh. □ »Ekspross« — novi vozni red, ki se dobi v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, izkazuje precejšnje izpremembe, ki stopijo v veljavo dne 15. maja. □ »Slov. narod« in tožba mariborsko du-., hovščine zoper »Volksstimme«. »Slov. narod« si je v zadnji številki dovolil priobčiti izjave o tej tožbi, ki pričajo, da tudi »Slov. narod < podtikuje tisto streljanje mariborski duhovščini. Ako s tem klevetanjem ne preneha, bo delil usodo z »Volksstimco«. Vsak Slovenec, ki ima v sebi vsaj še iskrico poštenja, odobrava nastop mariborske duhovščine, ki nikakor ne more mirno nositi madež tega kle-vetanja. Seveda demokratski listi teh čustev nimajo, zato jim je na tihem prav vsaka kleveta proti duhovščini, naj pride od katerekoli strani. □ Ljudska univerza v Mariboru. V petek 13. maja predava o »Čeških kopališčih« obl. sanitet. referent dr. Jurečko. □ Zadruga mesarjev v Mariboru je imenovala svojega dolgoletnega načelnika in občinskega svetnika g. Franjo Iiohneca za častnega predsednika, o g. O. Polegeg za častnega člana. Sedanji načelnik zadruge je g. Roman Brezočnik. □ Sestanek akademsko kongregacije. V sredo, to je danes zvečer ob 20. uri se bo vršil običajni sestanek akademske kongregacije. Udeležimo se ga polnoštevilno! □ Pomanjkanje obrtnikov? Prejeli smo obvestilo, da je dekorativno delo za »Jadransko noč« v Narodnem domu izvršilo neko mariborsko nemško podjetje s tem. da je pritegnilo nemške pomagače iz Gradca. Ker pa jo kaj takega skoro nemogoče, je prav, če ; Jadran« to pojasni, da se ne bo brez podlage kaj očitalo, ker to bi bilo res neodpustno pre-ziranje domačih obrtnikov-dekoraterjev. □ Opozarjamo žo naprej. Izobraževalno društvo v Krčevini pri Mariboru si je pozidalo z velikim trudom in požrtvovalnostjo nov društveni dom, ki bo dogotovljen te dni. Slovesna blagoslovitev s posebno izbrano prireditvijo so bo vršila na Anino nedeljo 24. julija t. 1. Na lo pomembno slavnost opozarjamo že sedaj one mariborske in okoliške naše rganizacije, da ne bodo prirejale ta dan lastnih prireditev, ampak so uljudno vabljene že sedaj, da se udeležijo slovesne blngoslovitve in otvoritve novega društvenega doma v r-.rčevini. □ .Smrtni slučaji v Mariboru. V Mariboru je umrl K rajne Ivan, upokojeni delovodja držnvnih železnic v visoki starosti 83 let. Po-pireb se vrSj danes ob 4. uri popoldne. Nada-lie ii> umrla Lušer Otolija, vdova po oskrbui- I ku kaznilnice v starosti 69 let. Pogreb se bo ! vršil v sredo ob petih. V torek ob šestih popoldne bo pokopan tudi 58 let stari poštni zvaničnik Ivan Hreščak, tast ravnatelja mestne plinarne. □ Dodatek. V nedeljski številki smo našteli mariborske specijaliste za kirurgijo in smo med etmi izpustili pomotoma dolgoletnega šefa za kirurgijo v veliki mornariški bolnici v Kotoru g. Andreja Korenčan, ki je sedaj v pokoju in se je nastanil v Mariboru. □Zasluži javno pohvalo. Z osebnim vlakom iz Gradca se jo prepeljala v nedeljo popoldne med drugimi 13 letna deklica, ki je hotela nadaljevnti vožnjo iz Maribora v La-' sko, a ni imela denarja za vozno karto. Pri carinskem pogledu je priznala žalosten položaj carinskemu uradniku, ki je pregledoval prtljago potnikov, ki so se pripeljali iz Avstrije. Na pohvalno začudenje vseh je segel carinik Srb v žep in odštel jokajoči deklici denar za vožnjo. Opisani slučaj je vzbudil občno pozornost in ga je treba javno beležiti, ker je bilo med potniki več Nemcev, ki so glasno priznavali, tako usmiljenega srca bi težko dobil med avstrijskimi carinskimi uradniki. □ Foto atelje Makart, Maribor, Gosposka ulica 27, nasproti hotela »Zamorc«, ostane odprt vsako nedeljo in praznik do 4 popoldne. Celje ■er Celjski Krokovci vprizore v nedeljo, dne lo. maja, kot zadnjo predstavo v tekoči sezoni na odru celjskega Narodnega doma posrečeno burko »Veleturist«. Pričetek predstave je ob štirih popoldne, konec pa najkasneje ob polsedmih, tako da okoličani lahko še pravočasno edidejo z vlaki. S to predstavo zaključi celjska Krekova mladina izredno posrečeno vrsto gledaliških predstav, tekom katere so si Krekovci pridobili mnogo toplih simpatij pri publiki in sebe v igralskem oziru častno izpopolnili. »Veleturist« je igralsko težka, a silno hvaležna burka, ki more občinstvu nuditi obilo zares nepresiljene zabave in smeha. Prepričani smo, da bodo Krekovci zaključili sezono ne samo z uspelo igro temveč ludi o ob obilni naklonjenosti občinstva, ki bo predstavo gotovo polnoštevilno poselilo. — Vstopnice se bodo začele prodajati jutri v prodajalni Slomškove tiskovne zadruge v Prešernovi ulici. Si Dekleta, ki so se prijavila za kuharski tečaj celjskega orliškega krožka, ponovno opozarjamo, da se morajo udeležiti sestanka, ki se vrši jutri v sredo dne 11. maja ob polsedmih zvečer v I. nadstropju hotela »Beli vok. One tečajnice, ki še niso vplačale dogovorjene kavcije, se naprošajo, da to store pred sestankom. & Mestno gledališče v Celju nam bo nudilo v petek 13. maja kot svojo 13. predstavo v tekoči sezoni izvirno noviteto »Norec«, dramo v treh dejanjih. Pisatelj in režiser drame je g. Fedor Gradišnik. Predprodajo vstopnic vrši knjigarna Goričar & Leskovšek. Želimo, da bi bilo to zanimivo izvirno delo deležno kljub nesrečni številki 13 tako oderskega uspeha kot simpatij občinstva. 0 Goftovanic sarajevskega narodnega gledališča v Celju. Upravi celjskega meshie-ga gledališča se je posrečilo pridobiti za dvakratno gostovanje sarajevsko narodno gledališče, ki ga vodi znameniti dramski pisatelj Branislav Nušič. Gostovanja se bodo vršila dne 18. in 19. maja. Sarajevčani bodo vprizo-rili dva originalna komada in to >Alnmsa« in >Zona Zamfirova«. Pred predstavo bo imel radi lažjega razumevanja iger in v njih podanega muslimanskega življenja g. B. Nušič kratko predavanje. Vstopnice se lahko že v .iredpredaji rezervirajo. & Koncert celjskega pevskega društva. Ob nepričakovano lepi udeležbi je v soboto koncertiralo v Celjskem domu celjsko pevsko društvo. Program je v obče zadovoljil. Izne-nadila nas je pa skrb in tankočutnost, s katero je pevovodja g. Pregelj koncert pripravil. Zbor je sicer številen, vendar pa so zlasti tenorji neprimerno preslabo zasedeni. Fra-pantna pa je sila altov, ki so zlasti v ženskih zborih briljirali. Tudi moč in polnozvočnost basov je pohvale vredna. Tenorist g. Kazimir Modic se odlikuje po izredni lahkoti, s katero obvladuje višine, v n žinah pa obnemore. V ostalem je njegov nastop in občutenost pred-našanja imponirala. Za to moč klavirja pa ima g. Modic vsekakor prešibek organ, kar naj bo v opozorilo spremljevalki. Splošen vtis koncerta je bil zelo dober in zasluži društvo, posebej pa še njegov agilni pevovodja vse priznanje. •©• Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče v Celju razpisuje sledeča prosta stanovanja: a) Drugič razpisano stanovanje: Sv. Lovrenc p. P. štev. 442. hišni posestnik Pevec Jakob, stan :vanj sestoji iz dveh sob in kuhinje. b) Prvič razpisana stanovanja: 1, V Za-vodni štev. 4, hiš. posestnik Ota Lovrenc, stanovanje ene sobe in kuhinje v I. nadstropju. 2. V Dolgempolju štev. 11, hiš. posestnica Skorja Neža, stanovanje ene sobe in kuhinje v pritličju. 3. Na Glavnem trgu štev. 18, hišni posestnik Weren Josip, stanovanje ene sobe, kuhinje in shramb v II. nadstropju, 4. Na Krekovem trgu štev. 6, hišna lastnica celjska mestna hranilnica, stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami v II. nadstropju. — Za ta stanovanja se morejo 1 prijaviti v smislu člena 8 zakona o dopolnit-! vali v zakonu o stanovanjih od 23. oktobra 1926 edinole drž. uradniki, premeščeni po službeni potrebi v področje celjskega stanovanjskega sodišča. Tozadevne prijave se sprejemajo v pisarni stanovanjskega sodišča vsaki dan od desete do polene ure opoldne. Ako bi tekom 8 dni od dneva, ko je bil ta razglas nabit, nihče izmed navedenih zaščitencev ne reflektiral na katero izmed navedenih stanovanj, se bo smatralo, da se dotlej semkaj premeščeni uradniki za ta stanovanja ne potegujejo. Stranke se opozarjajo, da si vsako stanovanje pred prijavo ogledajo. Kdor odkloni stanovanje, ki mu je bilo dodeljeno, pri prihodnjih dodelitvah ue pride več v poštev. Р/и/ © Izpraznjevanje greznic ter odvažanjo njih vsebine (kanalizacija namreč ni izvedena) oskrbuje mestna uprava in je to podjetje brezdvomno aktivno. Ta procedura pa se vrši ob vsakem dnevnem času, samo ne v zato primernih zgodnjih jutranjih ter poznih večernih urah. Tako se širi po ulicah, zlasti v poletnem času, učinkovit smrad, ki ima še prav poseben vpliv na tujce. Naj bi mestna uprava spremenila ta čuden dosedanji način, delavcem, zaposlenim v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah, pa priznala dodatek v plači. © Iz policijske kronike. Orenberg Vincenc, delavec iz Cirkovca in Pogačnik Edvard, knjigovez iz Krope, sta bila te dni oddana v zapor okrajnega sodišča, prvi radi prestopka tatvine, drugi pa radi vlačugaretva. ф V torek zvečer nastopi v Molièroveni >Namišljenem bolniku« v glavni vlogi Argana gosp. v. Bratina sam, ki vodi obenem režijo, Toinetto igra ga. Gabrijelčičeva, Boialda pa gosp. Kankler. © In vendar se giblje, namreč delo pri mostu za železniško postajo. Te dni so položili nove hrastove pode in bo po dolgem čakanju zopet odprt promet z vozovi. Trbovlje Delu čast- V nedeljo po skupni sv. maši ob 8 so so zbrali rudniški in tržki gasilci pred gasilnim domom v Trbovljah, da počaste svoja tovariša gg. Andreja Malgaja in Lenarta Maka iz Gabcrskega, katerima sta bili izročeni diplomi za njuno 25 letno delovanje pri tržkih gasilcih. Dekoracije se je udeležil tudi g. župan Sitter. Z govori so odlikovanca proslavljali najprvo d. Guček, kot tajnik trb. gasilcev, in g. llolešek, predsednik rudniških gasilcev, kakor tudi g. župan. Po govorih je gosp. Pungerčar obema izročil krasno izdelani diplomi. Trpinčenje Hvali. Pod tem naslovom v soboto priobčeno notico izpopolnjujemo v toliko, da sta onemoglo živinče mučila dva gonjača, doma iz Trbovelj. Toliko, da se ne bo delala krivica kmetu, ki je do Gaberskega prignal žival, šel k k mesarju po voz, a ga ni dobil, pač pa poslal dva druga po živinče. Mrežice ob Savi Florjanovo nedeljo so vsa tri gasilska društva naše fare in sicer iz mesta, Zakota in Bukoška, obhajala slovesno. Moštva vseh treh društev so so korporativno v krojih udeležila sv. maše ob 8. uri pri oo. frančiškanih. Pri pohodu skozi mesto jo svirala koračnico godba iz Loč. Popoldne pa se je vršila dobro obiskana gasilska veselica pri Zorlui v Zakotu. Xagorje Izlet. Tukajšnje kat. prosvetno društvo priredi v binkoštill, to je 5. in G. junija, izlet nn Gorenjsko iii sicer na Sv. Joši, Brezje, Bled, Vintgar in Jesenice. Vožnja bo polovična. Priglasiti se je treba do 20. maja v Zadružnem domu ali v kaplani ji. Kralj alkohol. Koliko smo popili v 1. 1926 v zagorski občini? Sledeče množine obdavčenih alkoholnih pijač: 238.900 1 vina, 35.969 1 piva, 10 274 1 žganja, 5.625 1 špirita, 7.209 I ruma, konjaka in likerjev. Domač pridelek tu ni vštet. Za vse to pijače smo izdali okroglo 4,200.000 Din; na vsakega Zagorjana pride povprečno 1050 Din. Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor Zagorje priredi v nedeljo, 15. maja, ob 8 zvečer v dvorani Sokolskega doma': veseloigro v treh dejanjih Družinska sreča -. Cene običajne. Vstopnice se bodo prodajalo v petek in soboto v pred-prodaji po hišah, na dan predstave pa pri blagajni. Cisti dobiček je namenjen podpori članom Združenja, to je invalidom, vojnim vdovam in sirotam. Zatorej apeliramo na občinstvo, da prihiti prireditvi Združenja nasproti in da napram njej izrazi svojo naklonjenost, s tem da se odzove vabilu. Vabimo vse prebivalstvo k obilni udeležbi! — Predsednik Joško Walend. Dopisi Jeiica pri Ljubljani. Poročil se je v nedeljo posesinik Ivan De čm an z gdč. Marijo Novak, hčerko uglednega posestnika in lesnega trgovca Novaka iz Vnanjih Goric. Bilo srečno! — Prve kopalce v Savi smo zapazili pretekli teden, ki je bil zlasti v prvi polovici izredno topel. Če bo vreme, bo kmalu savsko obrežje poslalo živahno. — Po dolgi pnvzi in pripravah so končno včeraj začeli zabijati težke železne traverze lik srednj'ega nosilca železniškega mostu. Delo gre počasi od rok, ker je zabiti do tri in pol metra pod vodno slrugo, ki je mestoma polna škrilnatih skal. Ce bodo delali samo. štirje delavci, kakor zdaj, delo še ne bo lako kmalu dogolovljeno. Slovenci v Italiji Duhovska vest. Iz Sturij odide župnik Albert Leban. Premeščen je v Kojsko na mesto dekana Mariniča, ki je stopil v pokoj. Župnik Leban je moral oditi na pritisk fašistov in goriškega pre-fekta; proti njemu jo posebno deloval novi pode-; stat. Pri goriškem nadškofu se je oglasila tudi de-putacija šturcev, a brezuspešno. V Sturijah je bil župnik silno priljubljen, bil je izvrsten organizator in pevovodja. Njegov zbor je bil znan po vsej Vipavski dolini. Prav radi svojega udejstvovanja ra prosvetnem polju je padel v' nemilost pri fašistih in slovenskih odpadnikih, ki jim ni prav, če so ljudstvo uči dobrega in koristnega. Nova Gorica. Dne 1. maja so bile občine Loč-nik, Št. Poter, Štandrež, Solkan in Podgora končno-veljavno priklopljene Gorici. Gorica bo odslej štela 50.000 ljudi, ki so po ogromni večini Slovenci. Še prej so Slovenci dosegli v Gorici polovico prebivalstva in tik pred vojno bi bili dobili občino v svoje roke, da niso Nemci potegnili z Italijani Danes te nevarnosti ni več, občinske volitve je fašizem odpravil in podestat sen. Bombig ,ki so jo pred vojno tolikokrat tresel za svoj prestol, lahko mirno spi. Gorica ima danes silno čudno lice, ako pomi- ■ slimo, dn spadajo k temu mestu Sv. Gora, Sv. Katarina, Sv. Gabrijel, hrib Sv. Valentina, Kalvarija in pobočje Trnovskega gozda. i Strah pred vojno na Goriškem. Po Goriškem, ; posebno v gorah, se vnovič širi glas, da izbruhne , vojna. Ljudstvo jo silno razburjeno in nima veselja j niti do dela več. Tega je krivo v prvi vrsti tržaško i časopisje, ki prinaša stalno senzacije o oboroževanju Jugoslavije. Kmetje sami časopisja ne razu-; mejo, tu pa tam jim kak privandranec razlaga mo-j drost evojib listov in seveda tudi pretirava. Cas bi , žo bil, da bi ta neumna kampanja nehala, ker je v kvnr vsemu gospodarstvu in Italiji sami. Orel t Ivo Peček. Orlovski odsek Ljubljana -Sv. Jakob' javlja vsem svojim članom tužno vest, da je preminul bivši član in dolgoletni predsednik društva br. Ivo Peček. Pogreb predragega pokojnika se vrši v sredo, U. t. m. ob pol 10. uri dopoldne iz Malih Lašč na farno pokopališče v Vel. Lašče. Člani se udeleže pogreba v krojih z društvenim praporom. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 6.17. Bratje! Pokažimo, da znamo ceniti zaslugo t brata in pospremimo ga na njegovi zaduj« poti. — Odbor. Glzislza. GLASBENA AKADEMIJA NA II. DRŽAVNI REALNI GIMNAZIJI V LJUBLJANI. Glasbena akademija, ki jo je priredil naraščaj rdečega križa na II. dri. rrnlni gimnaziji v Ljubljani v čelrtek, dne 5. maja po dvodstvom g. prof. Jos. Brnobiča je v vseh ozirih izborno uspela. Ves dolgi program je bd natančno in vestno nastudlran. Imeli smo priliko slišali tedi popolnoma na novo usia-novljeni dijaški orkester, ki šteje za enkrat si«'i t le 25 člnnov (vijolino, viola, čelo, klavir in harmonij), a je zvenel že polno, inlonaolja je bila čisla, dinamika dobra, sledil je ločno vsem migom dirigentovim. Zbor kaže vse znake dobre šole. Šlevilno jo zelo dobro zastopan, šteje namreč S(l mladih, navdušenih grl. Vse točke je zbor odpel popolnoma brez not, kar kaže na resno voljo posnemati tudi v leni naša pevska društva. Navzlic temu ni bilo nikjer opazili niti najmanjše zadrege. Tudi sedmošolec 1). Zavrtan je kot baritonist dobro izvršil svoj nalogo, čeprav je nekoliko molila za-četna razburjenost, ki jo pa docela razumljiva. V sedmošolcu M. Lipovšku imamo izbornega pianista. Iz prijaznosti je kol gosi sodeloval konser-vatorist g. Fr. Stanič, ki je na vijolino s fineso jn občutkom zaigral Adagio iz Mozarlovega Violinskega koncerta v A-duru in na lo s spremljevanjem orkestra lepo, sanjavo li. Godardovo rtlepavanko« (»Berceuse de Jocelvn ). Posrečena je bila tudi deklamacija sedmofiolca M. Brecelja, ki je s spremljevanjem klavirja dramatično podal O. Zupančičeve »Sv. tri kralje«. Glasbo je sestavil za melodram M. Lipovšek, ki se specijalizira. kakor slišim, ravno za melodrame. Sklepna točka je bila Jos. Brnobičeva Napilnica- zn mešani zbor in orkester. Impozanten je vsekakor bil pogled na maso izvajajočih pevcev in godbenikov (čez 100), ki ho z članom in navdušeno zapeli lo zadnjo točko svojega dolgega programa. — Prireditelj in vodja glasbene akademije g. prof. Jos. Brnobič.je laliko ponosen nn svojo mlado armado. Imel je gotovo ogromno dela z mladino, dokler je bil program tako natančno in dobro nastudiran. Vspeh tog« dela ni izostal. _r * * * Spored mladinskega koncerta, ki ga izvajajo učenko I. mestne in licejsko šole ter II dekliške meščanske šole i sobolo, dno 14. I. m ob 16. uri v Unionski dvorani: 1. Bože pravde. Skupen zbor. 2. Luštno je v vigred, Sarufan in Triglav. Pojejo učenke I. dekl. osnovne šole. 3. Grečaninov: Ko sekire peza, Domačija. Poje gdč. Milena Verbičeva, pri klavirju gdč. Vogelnikova. 4. Perice, Kje so listo slazice. Jaz mam pa konjča. Pojejo učenke licejsko šole. 5. Pri zibeli, Pojdem v, rute, Barčica. Pojejo učenke II. mešč. šole. 6. Lajovic: Mati in dele. Kislo Savin: To jo lako. Poje gdč. Verbičeva, pri klavirju gdč. Vogelnikova. 7. St. Mokranjac: Drugi šopek srbskih narodnih pesmi, Srbin, in Hrvat. Pojejo učenke II. dekl. mešč. šole. 8. Stnnko Premrl: Dvigniino skupni krog! Pojejo učenke I. mestno dekl. osnovno in II. dekl. mešč. šole. — Vstopnina od 20 Din navzdol, vstopnice v Matični knjigarni. Anton Jobst: (i mašnili, pesmi /.a mešani zbor z orglami je ravnoknr izšlo, (.'ena 6 Din; od še-t izvodov dalje po 5 Din. Zložene so v krepkem, harmonsko bujnem in za moderne tolikanj značilnem slogu. Vredne vsega priporočila. Hkrati so izšle od istega skladatelja Marijine pesmi v drugem natisu. Izvod po 10 Din; od šest dalje po S dinarjev. Naročajo se o Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri skladatelju v Zireh. S. I'. Cerkveni koncert »Kola: v Zagrebu. V pondeljek 2. maja se je vršil v zagrebški stolnici koncert ïKoIa-r pod vodstvom gosp. Srečka Kumarjn. Izvajalo so se Bachove kantate in motele. Kolo je izvršilo z izvedbo tega koncerta težko nalogo, ki se je ne mara lotiti vsak. Prireditev se dviga po svoji kulturni in umetniški vrednosti nad ostalimi letošnjimi glasb, dogodki in je znatno pripomogla k večjemu ugledu društva in dirigenta. Pri koncertu, ki je privabil približno 300(\ poslušalcev, so sodelovali še ga. Marta Pospišil-Ivanova (alt), gosp. prof. Dugan (orgle), gosp. ,1. Križaj (bas), gosp. B. Vičan (tenor) in člani »Društv. orkestra hrv. glab. zavodn« in »Zagr. Filharmonije«. »ZADRUGA SODAVIČARJEV« za Slovenijo v Ljubljani opozarja odjemalce svojih izdelkov, ter ostalo občinstvo, Ja stcklcnicc sifonov ter nokalic, katere so prazne, vrnejo gostilničarjem nli drugim, od katerih jih prejemajo; ali pa naravnost prizadetim sodavičarjem. Nedovoljeno in kaznjivo fe prodajati te vrste steklenic, katere so last soda-vičarjev, ker {e to njih drag inventar, s katerim morajo obratovati. Prosimo zalo občinstvo in !----- varnost, da vse goraj navedene zlorabe stel« iic naznani gornjema naslovu ali pa prizadetim •• vičar jem. ODF:1 Naxnanlla Merkurjev jourfiv je v četrtek 12 ninln nh rt zvečer v kleti restavracije »Ljubljanski dvor». Mod drugim predavn dr. Viktor Mngiil; o temi: Gospodarstvo in telovadba. sixKlarstvo in telovadba. K polnoštevilni udeležbi vabi. Odbor, Gospodarstvo Trgovinska bilanca za februar 1927 - pasivna. Po ravnokar objavljenih podatkih glavnega ravnateljstva carin je posneti, da je v mesecu februarju t. 1. znašal uvoz v našo državo 66.007 ton v vrednosti 521.2 milijona dinarjev, v zlatu pa 46,585.000 Din. V primeri z mesecem januarjem t 1. je uvoz znatno nazadoval, po teži za 7.421 ton in po vrednosti za 25.1 milijona Din. Z lanskim letom teh podatkov ne moremo primerjati, ker se je lani delala statistika za 3 mesece skupaj. Povprečno pa je v enem mesecu 1. tromesečja lani znašal uvoz 89321 ton v vrednosti 614.2 milijona dinarjev ali v zlatu 56.1 milijona Din. Glavni uvozni predmeti so bili v februarju it. 1. sledeči (v oklepajih podatki za januar 1927; vse v milijonih Din): bombažna tkanina 87.3 <78.1), volnene tkanine 48.9 (30.1), bombažno pre-divo 38.2 (38.1), stroji in aparati 21.3, razni predmeti iz železa 18.6 (18.1), surov bombaž 15.3 1(17.8), kava surova 11.7 (22.9), usnje 10.9 (12.3), elektrotehnični predmeti in stroji 9 (13.2) itd. V mesecu februarju t. 1. je znašal izvoz, kakor smo pred časom že poročali, 321.628 ton v vrednosti 455.4 milijona Din ali v zlato preračunano 41.6 milijona Din. Iz primerjanja uvoza z izvozom je razvidno, da je bila bilanca pasivna za 65.8 milijona Din. K temu je še pripomniti, da je bila tudi bilanca za januar pasivna in sicer za 62.6 milijona Din, tako da znaša pasivnost za prva dva meseca pri »ivozu (1.069.5 milijona) in izvozu (939.2 milijona) 128.3 milijonov Din. Ker se se v marcu 1927 izvoz znatno povečal, je pričakovati zmanjšanje pasivnosti, če že ne aktivnosti. * * * Slovenska banka. Dne 7. t. m. se je vršil občni zbor delničarjev te banke, na katerem se je razpravljalo kakor že na prejšnjem, o načinu likvidacije, oz. sanacije oz. poravnave banke. Ker so nastopili neki novi momenti in ker so pogajanja za izvedbo poravnave v teku (in je v kratkem pričakovati njih zaključka), se 11. junija vrši nov občni zbor, ki bo končnoveljavno sklepal o nacmu poravnave. — Slovenska banka je bila ustanovljena koncem leta 1920 (ust. občni zbor 20. dec. 1920) torej v dobi, ko je bila pač konjunktura za banke. Njeno poslovanje se je v prvih letih, ko je šlo vsem dobro, ugodno razvijalo, tako, da je banka imela 1. 1922. 4 podružnice in 1 ekspozituro. Za leto 1921 (torej že za prvo leto!) in 1922. je dala dividendo 8% na kapital 30 milijonov kron. V začetku je bil del delniške glavnice v rokah dunajske Anglobanke in Praške kreditne banke, 1. 1922. pa je večino delnic (med njimi tudi te) kupila Sla-venska banka, da je Slovenska banka postala njena arfiliacija. Toda že leta 1923. je prišel preokret. Banka je izkazovala sicer dobiček 989.994 dinarjev, toda delila se ni nikaka dividenda, kar je vzbudilo pozornost v času, ko so banke dajale ogromne dividende. Bilanca za 1. 1924. pa že izkazuje izgubo v znesku 24.298 dinarjev, kar je bilo v zvezi z v velikim odpisom njenih terjatev pri »Impexu« in Centralni vnovčevalnici za živino in zaklano živino« (samo tu za 1 milijon dinarjev!) in drugod. Mimogrede omenjamo, da je bil industrijski koncem in sploh udeležba te banke bolj slabo izbrana. Ves tekoči dobiček je šel; poleg tega pa so bile še izgube pri tečajih vrednostnih papirjev. V letu 1925. se je stanje nekoliko izboljšalo. Banka je oddala drugemu koncernu, brez izgube za njo vse svoje udeležbe pri Križevski industrijski d. d. in pri »Vineji«, veletrgovini z vinom in špirituoznimi produkti: toda te transakcije so se knjižno izvršile šele 1926 in so prišle do izraza v bilanci za 1926. Za leto 1925. je bil jzkazan kljub slabi konjunkturi čisti dobiček v znesku 58.434 dinarjev. Bilance za L 1926 žalibog nismo dobili. Prvi občni zbor sklican v letu 1927 dne 1. marca pa je imel na dnevnem redu že razpravo o likvidaciji. Ker pa položaj banke ni bil dovolj jasen, med tem je prišel že polom Slavenske banke, njenega materinskega zavoda. — Tako se je vršil 7. t. m. nov občili zbor, ki pa zopet ni prinesel popolne, definitivne rešitve. Kakor izvemo iz interesiranih in informiranih krogov, se vrše pogajanja, ki naj dovedejo do mirne poravnave z upniki, kar je najbolj želeti. Neka gotova skupina namerava od Slavenske banke vzeti delnice, katerih je ta banka imela 84%; na drugi etrani so tudi upniki pristali na poravnavo, po kateri bi mali .vlagatelji bili popolnoma izplačani (gre za vloge do 10.000 dinarjev), dočim bi ostali upniki dobili zelo velik odstotek (okoli 70%) svojih terjatev. Pogajanja so pa še v teku in je pričakovati v kratkem njih zaključka, o katerem bomo izčrpno poročali. Trgovinska pogodba i Grčijo. Pogajanja, ki se ravnokar vrše med našo in grško delegacijo v Atenah. se nahajajo pred zaključkom, ki ga je pričakovati v par dneh. Zaposlenje inozemskih delavcev. Kakor poročajo iz Belgrada, je minister za soc. politiko dal objaviti izprenjembe pravilnika za zaposlenje inozemskih delavcev, katere je odredil že g. dr. Gosar kct minister. Najvažnejša izprememba je v tem, da bodo dajali dovoljenja odslej veliki župani, ki pač morejo boljše poznati razmere in pač niso izpostavljeni tolikim vplivom, ki pridejo v Belgradu do veljave. Zavarovalnice 1. 1925. V »Privrednem pregledu« objavlja profesor V. Rosenberg zanimive podatke o zavarovalnicah v naši državi. V naši državi je 11 inozemskih zavarovalnic (3 italijanske, 2 francoski, 2 avstrijski, 2 angleški, 1 češka in 1 nemška), domačih pa je 18 (od teh 16 .je delniških družb) in sicer s sedežem: v Belgradu 9, v Zagrebu 5, v Ljubljani 2, v Sarajevu in Somboru po 1. Vsa društva so imela 54 pravih podružnic. Rezerve premij in rezerve za eventuelno škodo znašajo pri domačih družbah 99.89 miljona dinarjev (87.4+12.4). Okoli polovica rezerv se nahaja pri bankah naložena na tekoči račun. Novosadska produktna in efektna borza ima svoj občni zbor 6. junija t. 1. Italija 28.475 den. (27.575 bi.), London 25.26625 bi. (25.265 den.), Newyork 520.0635 bi. (519.93375 den.), Pariz 20.3775 bi. (20.38 bi.), Praga 15.41 (15.40), Dunaj 73.20 den. (73.20), Bukarešt 3.31 (3.28 den.), Sofija 3.75 (3.74 den.), Madrid 92.05 bi. (91.95), Varšava 58.15 (58.10), Amsterdam 208.10 (208.10) Dunaj. Devize: Belgrad 12.45, Kodanj 189.25, London 34.465, Milan 39.55, Newyork 709.10, Pariz 27.595, Varšava 79.17. — Valute: dolarji 706, francoski frank 27.76, lira 38.59, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.95. Praga. Devize: Lira 184.80, Zagreb 59.22, Pariz 132.05, London 163.34, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 339, zastavni listi 20—22, pom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 500 bl„ Vevče 130 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den. Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. zaklj. 84.50, agrari 50.50—51, vojna odškodnina 338.50—339.50, maj 338—339.50, junij 342—343, Hrv esk. 96.50 zaklj., llipobanka 62 zaklj., Jugobanka 93 zaklj., Praštediona 850 zaklj., Ljublj. kreditna 150 den., Šečerana 495—505, Slavonija 26.50 zaklj., Trbovlje 505—510, Vevče 130—145. Dunaj. Don.-savska-jadr. 82.50. Alpine 45.75, Greinitz 7.30, Kranjska industrijska 50. Trbovlje 63.75, Hrv. esk. 14.25, Leykam 12, Jugobanka 1150, Gutmann 41, Slavonija 3.80. BLAGO. Ljubljana. S m r e k a-j e 1 k a : hlodi 1., II. monte 190—250, bzoj. drogovi 200—260, bordonali merk. 260—320, trami merk. 220—250, škorete kon. od 16 cm naprej 520—570, škorete paral od 16 cm naprej 550—590, škorete podm. do 15 cm 470 do 530, deske, plohi kon. od 16 cm naprej 450—500, — par. cd 16 crn naprej 480—540, — podm. do 15 cm 320—400, madriers 500—560, remeljni 450—560, letve 430—480; bukev: deske, plohi nar. ne-obroblj. 450—500, — parj. ostror. 650—900, — parj. neobrob. 600—830, — parj. ostr. 800—1150, testonl 440—500, tavolete 950—1100, remeljni 700—800. lete 600—700, frizi 650-800, hlodi Ia 220—250, — I., Ila 180—200; hrast: hlodi Ia 600—900, _ I, Ila 300 -450, bordonali 1000—1400, deske-plohi nar. neobroblj. boules 1300—1500, — neob-roblj. merk. 800—1100, — ostror. (podnice) 1250 1400, frizi 900—1300; drva : bukova 18—22, hrastova 16—19; žel. pragi: 2.60 m, 14X24 bukovi 25—32, hrastovi 45—55, oglje: bukovo 100 kg 80 do 95; ž i t o : pšenica bačka 75 kg, 2—3 odst. 35t> do 365, ban. 75 kg, 2—3 odst. 355—365, ječmen ozimni 300—305, letni 310—315, oves bački 230 do 240, bos. orig. 210—215, koruza bačka I 215—220, ban. isto, činkvantin 270—280, ajda dom. slov. p. 330—340; moka: Ogg 515—535, Og 515—535, krušna 2 480—490, 5 450—460, 6 400—420, 7 320 do 340, krmilna 8 190—205; ,otrobi: drobni 180—185, deb. lusk. 205—210; tendenca za les čvrsta, posebno za hrastove pragove in brz. drogove; dež. pridelki: —; zaključki: les 12 vag. Kopališče LIpllt Pomladna sezona otvorjena, — Nenadkrtlllvl uspehi zdravljenja. — Moderne naprave svetovnega lcopall66a. — Upozarjamo na lzvanredne ugodnosti v predsezonl (do 10. junija). — V tem času stane polni pension, sestoječl lz: stanovanja, s postreibo ln lučjo, dobre ln Izdatne prehrane, kopeljl s perilom, plačila zdravniških ln glazbenlh pristojbin, ter enkratno zdravniške pregledba za osebo ln teden: za driavne ln samoupravne uradnike, onolrje, penzlonlste. Invalide ln člane bolniških blagajn Din 380'- do 680'-, za vse ostale Din 450*— do 700-—. Zahtevajte prospekte od Uprave kopališča Llplk. Spori Dne 9. maja 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 13.50-13.53, (13.51), Italija 308 926-310.926 (300-302), London 276.30-277.10 (276.70 den.), Newyork 56.75—56.95 (56.85), Pariz 222.75-224.75 (22350), Praga 168.30-169.li) (168.70), Dunaj 8.005—8.035 (8.02 den.), Curih m 94—in 97 (10&B6), Amsterdam 22.7825—22.8425. Curih. Belgrad 9.135 bi. (913 den.), Pešta SftGô dea.1, Berlin 123.22 hL 023.22 Ш. mer. Ni nam treba poudarjati, da prosti, zdravi in sveži sport v takem ozračju, izpolnjenem s paragrafi, ne more uspevati, da je zadet v svojem naj-notranjem bistvu in da zgubi svojo etično-vzgojno vrednost. Da pospešijo izgradbo in realizacijo tega zakona, bodo priredili od 3. do 16. junija na prostorih in v paviljonih vzhodnega sejma v Lwovu prvo splošno sportnoindustrijsko razstavo. Razstava je pod pokroviteljstvom poljske vlade, ki jo v polni meri podpira. Pač umevno. V okviru razstave se vrši več športnih prireditev in mednarodnih tekem. I.ahkoatletskih tekem se bodo udeležili Nemci, Avstrijci, Ogri, Čehi, Finci, Esti, Ruinuni, Poljaki, na turnirju tenisa bodo temovali Čehi, Rumuni in ludi Poljaki. Vse to poljskega športa seveda ne bo prav nič dvignilo. Sport je nežna rastlina, ki more uspevati le v blagodejnem ozračju prostosti in nevsiljenega medsebojnega tekmovanja. Le tak sport vzgajal MLADINI VSEH NARODOV! Baron Pierre de Coubertin, pobudnik modernih olimpijskih iger, je bil nedavno v Atenah in je govoril ob otvoritvi spomenika v spomin na začetek modernih olimpijad pred 31 leti. Pri tej priliki mu je dalo mesto Atene naslov častnega meščana, on pa je dal v svet oklic »Mladini vseh narodov«. Poslali so oklic najvišjim športnim organizacijam, včlanjenim v Mednarodnem olimpijskem odboru; glasi se: »Sredi med razvalinami Olimpije smo posvetili spomenik v spomin na obnovo olimpijskih iger, proglašeno pred 33 leti, začeto pred 31 leti. S tem dejstvom, s katerim je hotela grška vlada počastiti tedanji korak, dobi obnova iger svoje mesto v zgodovini. Na vas je, da igre ohranite. Moji prijatelji in jaz smo jih zopet vpeljali, ne zato, da bi lia-praviil iz njih delo za muzej ali za kino, in tudi ne zato, da bi jih izročili gospodarskim volivnim koristim; temveč mi smo z obnovitvijo dvainpol-tisoča let stare ustanove hoteli doseči, da postanete zopet pristaši športnega mišljenja, kakor so ga poj-mili veliki naši predniki. V modernem svetu, izpolnjenem z mogočnimi možnostmi in obenem z nevarnimi nastranpoti, more postati olimpizem prav tako šola nravne plemenitosti in moralne čistosti, kot šola telesne irajnosti in moči; a le s pogojem, da brez obo.avljanja in takoj dvignete vaše predstavljanje o športni časti in nesebičnosti na isto višino kot moč in strumnost vašega telesa. Bodočnost zavisi od vas.« SD Rapid — Amateurji (Cclov.^c), 5:2, 2:1. V nedeljo se je v Mariboru odigrala druga inozemska nogometna tekma v letošnji sezoni. Ker igra prihodnjo nedeljo Rapid v Ljubljani "prvenstveno tekmo z Ilirijo, je aov.ioil težjega nasprotnika v Maribor, da preizkusi svoje moči. Po poteku včerajšnje tekme sodeč, ima Rapid nekaj šans za prvenstvo, dasiravno nedeljska igra ni bik. baš na višku. Domačini so bili, razen prvih minut, ko so prejeli takoj gol, stalno v premoči. Goslje so predvedli kot posamezniki dobro igro, ki pa ji je manjkala skupnost. Tehnično so boljši od domačinov. Igra sama ni nudila mnogo, to pa predvsem radi premajhnega prostora SD Rapi'.a. teleti bi bilo, da se v bodoče inozemske tekme ne odigravajo več na Rapidovem igrišču. Omeniti je še treba, da pozdravlja Rapid з H'"pp, llurra! Odkod to? Sodil je g. Radolič zadovoljivo Publike malo. Razpis kvalifikacijske vožnje: Staničeva koča— Krma. Ob zaključku vojaškega visoko-alpinskega tečaja se vrši za udeležence tečaja dne 26. maja kvalifikacijska vožnja. Obenem razpisuje Jugoslovanska zimsko-sportna zveza za ta dan kvalifikacijsko tekmo za svoje člane z startom na Staničevl koči in ciljem v Krmi. Vsak tekmovalec mora izvesti na določenih mestih šest poljubnih likov, ki se ocenjujejo po točkah. Pri končni kvalifikaciji se upošteva tudi hitrost vožnje. Startati smejo vsi verificirani smučarji. Prijavnina Din 10.—. Prvi trije tekmovalci dobijo plakete. V slučaju neugodnega vremena se tekma ne vrši. Prijave do vštevši 23. maja 1927 na tajnika smuško-tehničnega odbora JZSS g. Franjo Kopriva, Palača Trboveljske družbe, Gledališka ulica 3. Pozneje došle prijave se ne upoštevajo. — JZSS - smuško-tehnični odbor. Službena objava Jugoslovanske zimskosporlne Zveze, smuško-lehniini odbor. Na seji 30. aprila se je smuško-tehnični odbor JZSS konstituiral sledeče: načelnik Ante Gnidovec, namestnik načelnika in zvezin krmar Ivan Tavčar, tajnik Franjo Kopriva, gospodar Oskar Delkin. Zvezine prireditve se reducirajo tako, da odpade tekmovanje za prvenstvo Slovenije, katerov izvede po možnosti kak v zvezi včlanjeni klub. Tekma za državno prvenstvo se vrši po možnosti v Bohinju. Proga 25—30 km. Smuški skoki za prvenstvo države se vrše v Mojstrani. — Sklenila se je razvrstitev tekmovalcev v kategorije. V prvo kategorijo spadajo oni tekmovalci, ki so se pri dosedanjih zvezinih tekmah plasirali na eno izmed prvih treh mest, v drugo oni, ki so že star-tail na zveznih tekmah, pa se niso plasirali, v tretjo vsi ostali tekmovalci. Za prestop v višjo kategorijo je potreben placement na eno izmed prvih treh mest dotične kategorije. — Da se morejo naši tekmovalci skrbno pripraviti za prihodnjo olimpijado v St. Moritzu, bo skušal smuško-tehnični odbor pridobiti prvovrstnega trenerja, Norvežana, vsaj za dobo dveh mesecev. Klubi naj javijo do konca maja one smučarje, ki pridejo za oiimpijado v poštev. Vsi oni tekmovalci, ki se nameravajo v smučanju tehnično spopolntti, naj se prijavijo pri smuško-tehničnemu odboru JZSSS do konca maja, ker se namerava v juniju pričeti s sistematičnim letnim terningom. — Vse dopise je nasloviti na smuško-tehnični odbor Jugoslovanskega zimsko-sportnega saveza. — JZSS, smuško-tehnični odbor. PODRŽAVLJEN JE TELESNE VZGOJE NA POLJSKEM. Malo je znano, da je poljski deželni zbor sprejel pred nekaj meseci zakon o obvezni telesni vzgoji. Zakon velja za vse prebivalstvo, prav tako kot splošna šolska obveznost. Torej so tudi Poljaki, sledeč Mussolinijcvcmu zgledu, vkovali šport in telesne vaje v državno-uradne okove. Odredba je tako kot v Italiji posledica u osebnih Dolitičnih raz- TuristiRa Rogaška podružnica SPD v Rogaški Slatini ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15. maja, takoj po vlaku ob pol 5 popoldne v prostoril hotela »Pošta« v Rogaški Slatini. Na dnevnem redu je sprejem novih pravil z» SPD in dogovor glede zidave koče na Donački gori. Člani se naprošajo, da se občnega zbora v polnem številu rdeleže. Cjubljanslco gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 1C. maja: VOJIČEK. Red E. Sreda, 11. maja: JAZ IN TI. Red B. Četrtek, 12. maja: Zaprto. Petek, 13. maja: MRAK. Premijera. Izven. Na korist kuratorija slepcev. Sobota, 14. maja ob 15. uri pop. JAZ IN TI. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 10. maja: FIDELIO. Izven. Premijera. Sreda, U. maja: ORLOV, opereta. Red C. Nadalje ostane opera tekom meseca maja zaprta, Beethoven: Fidclio. Danes, v torek 10. maja, se poje prvikrat na slovenskem odru Beethovnova opera Fidelio«, ki jo prištevamo največjim glasbenim umotvorom svoje vrste v c!-li svetovni glasbeni literaturi. Delo, ki je stalno na repertoarju vseh največjih gledališč, je poseùno v letošnji sezoni doživelo veliko število izvajanj, ki so se vršila v proslavo 100 letnice smrti nesmrtnega mojstra Beethovna. Ljubljansko prsmijero je naštudiral direktor Polič, zrežiral pa višji režiser Zdenko Knittl. Posamezne vloge so v rokah nr,ooIj«ih predstavljalcev in upravičeno je pričakovati, da bo premijera v vsakem pogledu izvrstna uspela. Predstava se vrši izven abonmaja, vstopnice pri dnevni blagajni v operi. Mariborsko gledišče Torek, 10. maja ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Premijera. V korist »Združenja gledaliških igralcev. Sreda, 11. maja: Zaprto. Četrtek, 12. maja ob 20: PERIFERIJA. Gostovanje ge. Nablocke iz Ljubljane. Kuponi. Zadnjikrat. Petek, 13. maja: Zaprto. Sobota, 14 maja ob 20: RIGOLETTO. Premijera. Jubilej 251elnega delovanja g. Mitroviča. Is&pred sodišča Ljubljanski magistrat na zatožni klopi radi navijanja cen. Pravica ima zavezane oči in ne sme poznati nikogar. Naj bo reven ali bogat, naj bo imeniten ali ne, vsakogar doseže njena roka. To se je pripetilo te dni tudi mestnemu magistratu ljubljanskemu, ki se je moral rad ali "nerad po svojih funkcijonarjih vsesri na zatožno klop pred strogega sodnika. Ljubljanski magistrat si namreč pridržuje montažo električne napeljave v one hiše, ki refleklirajo na elek'rični tok meslne elektrarne. Tako sta morali tudi dva ljubljanska meščana izročiti vsa dela mes'uim monterjem, če sta hotela dobili elektriko iz inesue elektrarne. Ko sta pa prejela račune, pa nista bila ?iič kaj zadovoljna. Slišala sta že nekaj o zakonu o pobijanju draginje, ki ne velja same za navadne Zemljane, ampak mora veljati tu:li za magistrat. In ne bodi lena, predložila sta račune eržavnem pravdniku. In konec je bil, da sta morala dva višja uradnika mestnega magistrata na zafožno klop. Imela sta pa srečen uan. V svoji zgovornosti sta prepričala sodnika, da ona sploh ne delata po svoji volji, ampak po navolilih svojih predrioj-nikov, ti pa zopet po navodilih občil skega sveta. Tudi nista od »dobiîkar, ki je bil baje v teh računih previsoko zaračunan, ničesar spravila v svoj žep, ampak je vse kasirala mestna blagajna. Izvedenci in priče so potr Jili, ila je z' govor resničen. Oba sta bila na podlagi lega oproščena. Državna razredna loterija. Izžrobani dobitki dne 7. maja 1927. Efektna banka M. Jankole, Ljubljana. 80.000 Din je zadela štev. 108.070, 40.000 Din srečka štev. 70.465, 30.000 Din srečka štev. 89.397, po -10(10 Din so zadele srečke: 4553, 10.200, 67.978; po 2000 Din so zadele srečke: 3686, 4382, 7733, 8064, 11.639, 14.800, 15.870, 18.729, 24.470 38.943; 41.811, 42.772, 44.299, 50.011, 65.617, 68.826 ; 71.973; 73.048 ; 73.114; 75.208, 78.809, 84.447, 92.116, 97.336, 97.386;, 102.157, 106.775. 0385 172 745 581 642 056. 1813 408 443 206 495 002 894 092 863 300 957 974 870 939 018. 2063 812 931 507 791 733 541 (2000) 415 (2000) 457 256 213 847 777 718 248 624. 3547 549 787 918 887 221 986 541 873 135 191 238 545 277 186 777 773. 4390 579 383 (2000) 402 931 185 149. 5957 035 645 507 329 762 79 ? 637 363 933 556 218 477. 6542 536 562 644 532 001 48 125 268 462 289 900 587 672 681 020. , 7263 928 272 128 8361375. 8665 56 601 408 015 (2000) 476 477 486 338 101 364 033 024 250 682 566 416. 9334 89 149 096 064 449 123. 10302 312 305 293 657 184 197 45 637 11172 753 836 876 863 297 792 316 122. 12665 842 934 412 628 (2000) 498 695 05« 345 560 031 400 930. 13648 698 (2000) 859 741 475 865 277 54C 738 (2000) 041. 14012 (2000) 430 203 359 447 480 133 53C 124 907 680 706 746. 15227 868 477 012 001 779 873 090 419 22Č 797 (2000) 154 455. 16637 44 172 121 938 795 911 890 515 125. 17463 966 721 969 861. 1831 175 614 033 019 711 368 550 859 356 204 19217 375 614 149 038 719 775 239 316. 20583 512 797 398 765 969 246 440 706 47« 314 954 590 860. 21196 833 133 816 159 289 221 557 383 85'i 876. 22792 607 118 319 311 100 634 749 274 803, 23818 202 702 (2000) 623 155 681 128 482 713 238 761. 24223 69 344 550 786 806 63 698 551 0 627 484 960. 25258 873 626 830 437 591 575 979 351 (2000) 897. 26530 017 741 720 181 159 682 382 474 43У 26 388 948. 27358 700 170 153 727 549 527 673 774 917 165 217. 2877 121 662 311 680 938 913 834 254. 29534 »15 010 989 768 639 892 739. 30479 769 515 780 711 851 002 946 477 440 240 651 380 199. 31488 143 538 933 027 683 027 683 521 622 162 981 576 189 197. 32169 815 453 389 004 011 706 (4000) 070 647 536 659 385 (2000) 634 205 975. 33610 603 200 258 859 795 124 245. 34187 432 610 469 258 765 229 265 076 735 486 678 824 340. 35075 770 697 580 842 753 796 118 273 480 501 '751 197 372 253 993 932 313. 36190 717 713 703 455 138 800 693 465 704 (2000) 318 398, 984 837 346 88 (2000) 359 22 930 199 964 191. 37489 506 686 052 (2000) 585 377 103 811 575 745 095 637 917 221 (2000) 760 816 38968 111 201 408 155 (2000) 791 931 903 143 744 427. 39647 194 449 974 143 812 408 983 (2000) 025 648 571 577 (2000) 624 113 855 869 377. 40666 514 148 302 876 672 830 93 71 338 157 644 124 572 (2000) 571 266 836 (2000) 65!) 264 060 037. 41894 484 241 041 659 197 929. 42614 228 647. 43631 609 271 165 245 732 731 197 (2000) 860 015 908 268 333 184. 44122 44 822 186 883 589 721 (2000) 692 470 967 (2000) 324 067. 45406 983 588 845 945 615 140 331 669 185 750 091 499. 4637 667 429 307 214 315 (2000) 087 757 227 (2000) 39 170 867 803 272 330 451 586 363 047. 47956 120 868 725 898 126 445 310 829. 48628 531 445 345 (2000) 178 (10.000) 716 769 114 931 971 284 371 988 820 747. 49905 665 546 800 620 128 744 786 849 510 560. 50753 949 781 Ml 128 235 301 812 601 05!l 904 854 524 787 279 (2000). 51006 871 921 608 640 501 026 902 980 213 997. 52472 662 427 78 958 093 371 993 428 240 246 947 116. 53637 441 060 233 865 223 421 340 344 911 634 402 469 (2000) 121. 54977 898 42 184 049 191 437 033 460 (2000) 646 262 068 950. 55836 403 253 828 781 413 902 188 56170 367 014 486 618 642 633 692 701 783 458 988 262 766 621. 57261 73 181 623 (2000) 254 442 342 810 332 840 976. 58179 147 253 500 514 628 113 312 (2000) 843 926 265 589 461 748 027 p43 (2000) 430 474. 5997 302 (2000) 205 962 492 272 956 164 438 147 628 893 357 517 963. 60411 572 929 338 193 258 659 501 557 087 730 652 858 094. 61227 696 934 912 146 083 681 81 273 900 100 180 4?4 374 114 535 657 10.000) 799. 62670 18 681 198 722 (2000) 055 741 (2000) 418 416 646 506 182. 63969 937 157 472 989 533 864 048 542. 6423 594 487 445 763 343 860 73 (2000) 026 184 272 317 957 990 163 042 280. Naznanilo! Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki ivdiî HartillC, Ljubljana, Poljanska c. 20 Cene konkurenčne In Mlld na. Rodbine: DEŽMAN, KREK in ŠTRUCELJ, Dovoljujem si naznaniti svojim cenje- Sjïîf'ftfTifS] ni m odjcmalceui, da se nahaja moja .,..' , ' , ,,*, od 7. maja 1927 dalje v Mariboru FERDO KAUFMAKN, Z odličnim spoštovanjem i Ali so hočete osvoboditi protlna v ma t/г^ bolečin v boku ln Išlasa brez nevarnosti? Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki ue prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot revmatizem. Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj zopet otekli udje, sključene roke In noge, trganje, zbadanje po raznih delih telesa, da celo slabe oii so prav pogosto posledice revmatičnih in protinskih boli. Kakor pa je raznolika podoba; ki jo nudi ta bolezen, tako mnogo-stranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem, kije že mnogim trpečim pomagalo! Naše zdravljenje jo izborno in učinkuje naglo tudi pri zastarelih, kroničnih slučajih. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur, ki nam piše poslali popolnoma zasloni našo zanimivo, zelo poučno brošuro o vodnem zdravljenju. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes I Augusi Mârzke, Berlin-Wilmersdorî Bruchsalerstrasse 5, Abtb. 31!) 1 P" ■ l^-v-Ја. ииц IMM 1 It*- ; Si 118544 486 802 662 010 368 242 148 348 221 162. 119948 232 045 494 019 525 772 914 134 718 043 227 160 603 636 096. 120271 954 166 838 260 185 777 9R7 640 52« 388 015 547 144 78 354 233 104 259 574 259. 121100 763 325 613 036 304 242 716 183' (2000) 805 502 618 197 223 908 409 650. 122341 393 617 025 775 434 941 115 264 287 943. 123742 77 (2000) 738 85 100 380 237 112 993 078 851 453 259 388 832 144 884. 124402 372 237 981 354 539 (2000) 158 679 541 790 (20.000) 877 638 395 658 310 291 94 551. Domača tovarna kos Slovenjgradec ustanovljena 1773 izdeluje nedosežno dobre rezi Dobiva se pri D. Rakissch, Celje. Gospodinjo pošteno, preprosto, sprejme župnik v p. z malim posestvom. Vfšnjagora 38 Čevljarski delavec se potrebuje za prešival-ni stroj (Durchnâher). — Pism. ponudbe je poslati na: »Vranjsko tvornico čevljev« Kostc Petroviča v Beogradu, Balkanska ulica it. 25. 3651 DOPISNIKA trg. izvežbanega, za slovenski, nemški in angle-Ski_ jezik, išče za takoj-šnji nastop svinčeni rudnik v Mežici. Podrobne ponudbe z navedbo pred-izobrazbe s prepisi spričeval in predslužbovanja ter zahtevkov plače je nasloviti na The Central European Mines, Limited ZAGREB - Palmotičeva ulica 7-1. Samci imajo prednost. Ponudbe je napraviti v anglešk. jeziku in lastnoročno. 3637 Vsaka drobna vrstica I-50 Oir» ali vsaka besedo SO par. Najmanjši og!as 3 ali 5 IMn. O0lasl nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! Na vprašanja brez znamke nc odaovarjnmol Absolvent it"! išče službe kot knjigovodja zadruge event. tudi za občinskega tajnika ali kaj primernega. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Organizator« Stev> 3549. Sobarica išče službe za časa sezone v kakem hotelu na Bledu. Cenj. ponudbe poslati na Poštno ležeče ARTIČE. 2 prazni stanovanji, obstoječi vsako iz 1 predsobe. 2 seb, kuhinje, kopalnice, sobe za služkinje in jedil, shrambe ter pri-tiklin, je oddati, eno s 1. julijem, drugo s 1. avg. t. 1. v novi palači »Vzaj. posojilnice«, Miklošičeva cesta. — Pojasnila daje: Ravnateljstvo »Vzaj'emne posojilnice«. 3578. UČITELJ z ženo in 2 otrokoma išče takoj stalno STANOVANJE z 2 ali 3 sobami in priti-klinami. Za uslugo bi tudi instruirai gospodar, otroke. Ponudbe na upravo pod: »Učitelj« štev. 3633. SOSTANOVALEC se sprejme. Poizve se v upravi lista pod št. 3617. Sprejmem OTROKA enega ali dva, v dobro ^pskrbo. Naslov v upravi lista pod številko 3615. Priprosta, poštena, zdrava ffplflp ali Pa VDOVA М>ОШС hrcz otrok, se išče z nekaj denarjem, v starosti od 38 do 50 let, dobra šivilja in zmožna tudi voditi trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe upravi lista v Mariboru pod: Poštena. PRODAJALEC prvorstna moč, vešč slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga, Ponudbe na upravo lista pod številko 3602. Odda se služba CERKVENIKA pri kapiteljski in mestni župni ccrkvi v Novem mistu. Nastop takoj. Pojasnila: Mestni župni urad v Novem mestu. Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Fotografski ATELJE v Ljubljani oddam v najem. Ponudbe na upravo pod šiiro: »ATELJE«. Krojaška delavnica vpeljana, s stanovanjem, električno razsvetljavo in vodovodom, vse na naj-prometnejšem kraju, se odda dobremu krojaču po ugodn. pogojih v najem. Ponudbe poslati na lastnika PAVLIN VINKO — Trbovlje II. 3650 Novo hišo z vrtom, prodam v Sto-žicah pri Ljubljani. - F. Jerko, Črnuče — Ježica. LSÏÔp kmetije, žago, IllOwj mlin, uenjarijo, gostilno, pekarijo, trgovino, proda po ugodnih cenah posredovalec ZA GORSKI, Maribor, Ta-tenbahova ulica štev. 19 Vsakovrstno гшо штт po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 05939 313 618 (4000) 731 106 286 538 686 526 024 813 209 (4000) 475 409 720 263. 6629 380 781 992 24 496 244 70-1 605 570 (2000) 021 482. (1722 966 745 68 569 67 445 748 734 039 66 749 429 (2000) 067. (>8227 25 150 897 274 45 726 017 578 674 918 281. 69638 64 182 53 321 601 998 759 (2000) 638 962 460 258 96 274 53-1. 70154 6-18 878 442 403 67 570 130 826 773 013 216 133 297 340. 71960 763 053 449 907 001 785 804 650 316 607 972. 72195 89 67 934 662 007 034 074 882 369. 73994 276 521 265 (2000) 866 238 482 971 399 428 764 881 226. 74914 509 601 899 280 939 189 382 980 540 979 061 911. 75223 403 228 257 682 467 (2000) 843 587 905 564 705 687 909 110 565 343 420 457. 7699 652 411 249 395 448 360 802 63 218 054 167 271. 77672 930 806 357 (2000) 376 244 176. 78252 353 261 423 695 359 000 309 051 577 977 629 (2000) 124 685 271. 79920 718 856 720 189 190 242 955 912 957 507 342 974. 80159 349 183 175 144 897 910 38 533 338 442 967. 81859 922 398 010 64 704 236 004 784 720 821 024 747 307 624 377. 82172 679 7 08 586 302 522 897 559 363 528 604 787 829 951 884 749 290. 83974 730 228 449 298 764 856 671 698 858 809 3-11 300. 84419 455 024 765 850 834 099 547 359 517 204 876. 85313 157 711 948 (2000) 600 303 411 040 139 083 730. 86530 937 280 008 569 493 439 670 514 387 682 154. 87445 934 554 793 610 835 265 789 049. 88659 187 782 075 132 933 875 930 991 849 358 768. 893-13 976 541 442 200 578 048 954 910 144 (2000). 90916 (2000) 654 943 328 694 673 396 959 951 634 74 194 204 845 598. 91630 484 610 907 745 792 240 (2000) 806 778 030 294 959 016. . 92393 870 761 339 321 344 649 061 202 403 972 (2000) 704 291 089 996 (2000). 93795 888 330 (2000) 396 (2000) 398 973 284 818 S33 212. 94375 168 371 721 458 291 266 545 (2000) 889 397 778 563. 95761 221 567 475 640 039 513 040 009 654 964 (2000) 18-1 (2000) 758 436 631. 96574 54 990 48 250 319 250 72 536 822 259 779 58 955 785 871. 97935 885 467 564 592 087 132 221. 98826 158 818 77 949 950 134 980 370 161 631 956 (2000) 806 (2000) 012. 99283 445 492 237 541 815 957 850 745 457 330. 100505 673 525 706 663 287 267 116 452 455 191 830. 101451 (2000) 243 368 234 290 089 538 151 519 252 520 849 606 338. 102378 221 8C5 445 371 726 633 356 377 278 866 1 97. . 103103 371 949 406 789 922 443 553 103 330 094 779 682 454 202 913 247 657 448 990 090. ' 104626 481 983 460 720 634 008 803 955 3S3 400 318 55 684 605 154. 105844 111 159 (4000) 474 986 196 885 887 039 618 076 674 925 248 231. 100198 654 571 (2000) 738 940 977 476 190 490 451 032 (2000) 114 389. 107999 007 297 233 753 529 366 374 197 852 491 372. 108186 767 569 368 129 362 421. 109725 458 648 174 664 672 726 216 279 888 195 041. 110302 924 570 318 086 682 260 648 (2000) 335 999 280 773 221 984 170. 111735 203 319 888 370 (4000) 126 571 291 224 081 811 408 218 369 784. 112802 453 414 951 190 330 595 179 892 921 455. 113418 630 017 452 967 398 849 308 910 941 343 252 934 732 145 813. 111888 956 622 492 110 202 982 795 567 412 544 301 945 557 771. 115814 115 546 326 71 29 250 477 975 110 145 530 (2000) 683 000. 116516 043 538 080 228 446 557 720 181 223 GG8 922. 117294 435 434 717 140 758 720 854 944 489 668 100 938 915. dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega f.,C(ES VulCI. srčno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda .... Dragofsna Korošca • za poldonjcne vence in cvctje, kakor tudi za tako mnogobrojno daščeče spremstvo na njega zadnji poti, se vsem najprisrčnejc zahvaljujemo. — Posebna zahvala bodi izrečena cenj. rodbinama Prinčič in Seifert - Zimmermann za pomoč in naklonjenost, ki sta jo pokojnemu izkazali med boleznijo in ob smrti. Ljubljana, dne 9. maja 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Klanjajoč se volji vsemodrega Stvarnika javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je bil naš srčno ljubljeni sinček, oziroma bratec, svak in nečak Milko Dežman dijak po kratkem, mučnem trpljenju včeraj popoldne ob 4. uri v nežni starosti 12 let poklican v družbo nebeških krilatcev. Pogreb nepozabnega bo v lorek dne 10. maja ob pol treh popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu Sveta maša zadušnica se bo darovala v cerkvi, sv. Jožefa v sredo, 11. maja ob sedmih zjutraj. Ljubljana, dne 9. maja 1927. Sven Elvestad: 29 Mož, ki je oropal mesto. Goljufa sta se drug drugemu nasmehnila. »In dalje?« je nadaljeval Krag. »Ko ste se seznanili in pozdravili, sta vam predlagala, naj bi odšli skupaj v vašo hotelsko sobo, kjer bi se lahko nemoteno razgovarjali.« »Prav pravite.« »Ali ste se v svojih pogajanjih zedinili?« ' »Ne. Gospoda sla me nameravala popoldne spet poseliti.« »Da bi dovršili pogajanja?« : Niste se dobro izrazili,« je popravil Amerikanec. »Bolje bi bilo, ako bi rekli, tla smo hoteli dovršiti posvetovanje v neki zadevi.« Asbjorn Krag je živalino prikimal, kakor bi vedel, kaj ima Amerikanec v mislih. : Ali smem vprašati o čem sle razpravljali?« »Vprašati že smete, toda jaz nisem pri volji, da bi vam odgovarjal sedaj in tukaj. Namigniti morem samo toliko, da je šlo za nekatere varnostne ukrepe, ki naj bi se izvedli.« In sedaj veste, da ste zašli v roke dvema spretnima drznima sleparjema?« ч; l)a.« Amerikanec se je ogledal. »Da,« je ponovil, vidva sla pač pristna in ne ona dva tamle.« Vratar se je zavzel za Kraga. »Ni nobenega dvoma,« je dejal. »Poznam gospoda.« »ln tako vam moreva sporočiti veselo vest,« je na'al; val Krag nemoteno, vda se goljufija ni posrečila; razkrila je.« : Prav lepa hvala!« »Si veda so s to goljufijo v zvezi različni načrti.« Popolnoma prav. Moža se gotovo nista brez a pc tjala v tako velikansko nevarnost« Denimo, da bi se goljufija posrečila, tedaj bi seveda šlu za neko denarno vsoto.« »Da, govorili smo o denarju.« »Ali smem vprašati, koliko sta hotela imeti?« : Nismo govorili o neki gotovi vsoti, šlo je za vse premoženje. Zavarovati sta me hotela pred nevarnostjo, ki mi je baje grozila.« Amerikanec je pokazal na oba sleparja. »In ta dva sta se mi ponudila za varuha. Mislite si!« »Rekli ste: premoženje. Ali menite premoženje po norveškem ali ameriškem merilu?« Gospod James Gould je malo pomislil. Računal je. , . Po ameriškem,« je dejal nato. Vsi so se zdrznili. No Amerikanec je postajal očitno že malo nestrpen; da bi ga pomiril, je pogledal tudi Asbjorn Krag na uro. »Še nekaj bi vas rad vprašal,« je rekel detektiv. Ali je bila nevarnost, pred katero vas sta hotela tale sleparja zavarovati, samo navidezna ali resnična?« »Resnična.« • In traja še vedno?« »Da.« »Tu v Oslo?« • »Da.« »Hvala, sedaj sem vas, mislim, vprašal vse. Dogovorjenih pet minut je minilo.« Amerikanec je odšel in njegov tajnik z njim. Kragu se je zazdelo, da danes ni še zadnjikrat govoril z Gouldom. Zdaj je prišla vrsta na sleparja. Odvesti bi ju morali na redarstvo, kjer bi ju zaslišali. Kljub temu, da je bil detektiv sklical toliko ljudi, policijskih uradnikov, gostov, vratarja, natakarjev, se je vendar doslej odigravalo vse precej potihoma.« Temu sta bila vzrok oba ujetnika sama. Asbjorn Krag si je moral na tihem priznati, da sta ga ta dva mirna, skoro smehljajoča se človeka nekoliko vznemirjala. Niti najmanj nista poskušala, da bi ušla. Nenadoma so ju bili presenetili in udala sta so v svojo usodo, kakor bi bila nedolžna, ko dva novorojenčka — in vendar sta popolnoma mirno in zaupljivo priznala svoje zločine. Kaj nameravata? Prcdno je dal Krag znamenje, naj ju odpeljejo, je premotril navzoče. Bogati Amerikanec je bil zapustil sobo. Razen Kraga in policijskega načelnika sta bila v sobi še dva zločinca, dva policijska uradnika, natakarji in vratar. Zares lep zbor! mala soba jih jebila skoro polna. Krag se je obrnil k zločincema. »Menda ne bosta ugovarjala,« jima je rekel, »ako se zavarujemo za vse slučaje?« : Kaj menite s tem?« je vprašal Lah. rMoramo vaju vkleniti!« Slepar se je nejevoljno skremžil. No mislite naju torej odvesti v ječo.« Ne,« je odvrnil Krag, : opraviti moram sedaj še nekaj drugega.« »In zato hočete naju vkleniti. Res, preveč nožni niste. Ker se ste spoznali, da sem jaz kolovodja, nevarni in spretni načelnik vse tolpe,« — tu se je Lah nasmehnil — »se moram pač udati, da ravnate z menoj, kakor s pocestnim roparjem. Toda zagotovim vas. da je moj spremljevalec tu zares star mož.« »Stari mož«, ki je nosil ime Raspail, se je proti koncu teh razgovorov popolnoma umiril in nekam zamislil. Zdelo se je, da niti ni slišal, kaj so govorili. Krag ga je pogledal; zapazil je suhe bele roke, na katerih so se jasno razpoznavale vijuge nežnih modrih žil. Ni verjel povsem starikavemu izrazu njegovega lica, toda to roke gd niso niogle varati. Pred seboj je imel zares starega moža. Slabo orodje prekanjenega Laha. Tresoč se v kolenih jc sledil ta človek svojemu vodji in ni kazal niti najmanjše lastne volje. Zalo je Krag odločil, naj starca ne vklepajo. Mož se očitno niti ni zavedel, kaj se dogaja okoli njega — njegov izraz je bil sedaj popolnoma otopel. Zato se je pa v očeh mlajšega malce posvetilo, kakor bi liotel izrazili pohvalo. Sam je pomagal uradnikoma, ko sta ga vkle-pala. Vezi so mu prikrili z rokavi njegove suknje. IIIEIIIB c-. m p* o ? p r- 3 O O ' 5': -1 M ГО O £f n r- D » O » P* B P4° w p C- -a C «1 5 a 2- w P n « Z t-, u — => ^ N- « 25 o o n O a. C u» P fr ? £ л, P" O io S C 90, O tn o" < S f 5? O 'o o < u. 09 S 9. p b ?» —• j» K p fr.a- o 141 B w S r, ■ .i- t- _ - a a C " ; p ? &!., s f » I 5 o n P s. s H S s IIIEIIIE Najboljše KOLO in šivaini stroj v materljalu in konstrukciji je samo GRITZNER, ADLER in PHÔNIX Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-u v ljubljani ob vodi blizu Prešernovega spomenika Jćcto kupz? Tri dobro ohranjene trgovske omare s steklom, se ugodno prodajo. — Na ogled pri tvrdki I. WANEK, krznarstvo, Sv. Petra c. št. 9, Ljubljana. 3507 Pisalne stroje Mercedes, Jost z dolgim vozom in Corier, skoraj novi in druge nove pis. stroje prodam po ugodni ceni. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Rabim stroj« Stev. 3558. Motocikelj B. S. A., 8 HP, s prikolico, električ. razsvetljavo, izmenjajočimi rezervnimi kolesi in čisto novimi Michelin pnevmatikami, prav malo rabljen, se ugodno proda. — Na vpogled in poskušnjo pri Jugoavto, Ljubljana, Dunajska cesta. Okna, nova 2 dvojnim steklenim za-piralom in temnicami z nadsvetlobo, vel. 180/100 cm, proda po nizki ceni Jernej Kopač, Celovška cesta št. 14, I. nadstrop. DOMAČI MLIN iz tovarne Gaus-Rosen-Baumgartner v Grazu, in KOSILNI STROJ rabljen, pa v dobrem stanju, sta naprodaj na posestvu »Impolca«, pošta Sevnica. 3636 Masa očrt Mlinarji! Bž, proso, ajdo ln ječmen kupite najceneje pri A. VOLK. LJUBLJANA veletrgovina ilta In moke. Najboljša kosa sveta za 18 Din dokler traja zaloga, pri Fr. Stupici, trg. z železnimi in poljedelskimi stroji v Ljubljani. Ne shranjujte doma svoje dragocene kožuho-vine, ker se vam ista lahko pokvari vsled mrčesa (mola). Nudi se vam pa prilika, da isto varno proti požaru, vlomu in mrčesom shranite čez poletje pri staroznani in solidni tvrdki I.WANEK, Sv. Petra cesta itev. 9. Prostovoljna javna sodna dražba objekta v Ptuju, pripravnega za industr. svrhe, Po odloku okrajnega sodišča v Ptuju z dne 30. aprila 1927, št. Ne I 189/27 in na predlog lastnika dr. Rinalda Čulića, odvetnika v Beogradu, je odrejena prostovoljna javna prodaja »Dominikanske vojašnice«, vi. št. 306, davčna občina Ptuj, na soboto dne 4. junija 1927 ob 10 dopoldne na licu mesta, t. j. v »Dominikanski vojašnici« v Ptuju. Objekt sestavljajo naslednje zemljiškoknjižne parcele, vi. št. 306, davčna občina Ptuj: št. 213 (stavbišče, »Dominikanska vojašnica« št. 1) . , t t . , , , 53 a 34 m' št. 135 (pašnik) , , , , ( , , , , 24 a 67 m! št. 137 (vrt) 2 a 84 m' št. 138/1 (pašnik) , , , , « « , , 1 a 55 m> ši. 138/2 (vrt) , « . ......1 a 73 m» Skupaj , i . 84 a 13 m' Zgradba tvori v glavnem nekdanji dominikanski samostan, ki se je pozneje adaptiral za vojašnico; obseza četverokotno stavbno skupino z dvoriščem, z dvema postranskima prizidkoma, ki se dasta uporabljati za stanovanja, in z večjim številom postranskih stavb. Zgradba ima močno zidovje, debelo do \'A m, ter je z opeko krita; strešni stol je iz masivnega hrastovega lesa. Zgradba stoji tik ob Dravi ter je zoper poplave zavarovana z obzidjem, visokim do 17 m. Stavba se je že oblastveno komisijski odobrila za iekstilno tvornico. Posebno je pripravna za industrijske svrhe, zlasti za tekstilno ali za lesno industrijo ali za strojne tvornice, in sicer zaradi lege v neposredni bližini železniške postaje, zaradi priključka na obstoječo električno centralo in zaradi ukoriščanja vodne sile. Najnižja izklicna cena znaša 700.000 Din. Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe vadij 4% izklicne cene, torej 28.000 Din v gotovini, v drž. obligacijah, v bančni garanciji ali v vložni knjižici pupilarnega zavoda. Najvišji ponudek se plača do polovice v 14 dneh, druga polovica pa v nadaljnjih treh mesecih po odobritvi ponudbe. Prodajalec si pridržuje pravico, v 14 dne po dražbenem naroku sprejeti ali pa jo odkloniti. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri sodnem komisarju, notarju KAZIMIRU B11ATKOVIĆU v Ptuju. - Bližje informacije daje lastnik DR. RINALD ĆULIĆ, odvetnik v Beogradu, pri katerem se lahko vidijo načrti tega objekta. + Odbor društva »JOŽEFIŠĆE« naznanja tužno vest, da je njega dolgoletni član, preč. gospod dr. Ferdinand Čekal stolni kanonik danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb za društvo zaslužnega blago-pokojnika bo v torek dne 10. t. m. popoldne ob štirih iz hiše žalosti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, 11. t. m. ob 8 zjutraj v domači kapeli. V Ljubljani, dne 8. maja 1927. Poravnajte naročnino I MORSKO KOPALIŠČE HOTEL ROKAN 50 sob v samem hotelu I Informacije daje lastnik SELCE AL. BERÂNEK. Inserirajte v »» Slovencu "I '•-. ■ ШШ. • /Шт ' ■ ■ Naš predobri oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod Oroslav Dolenc svečar, trgovec in posestnik je danes, dne 9. maja 1927 ob pol 2 popoldne, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 11. maja 1927 ob 4 popoldne od doma žalosti, Wolfova ulica št. 10, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. maja 1927. CIRIL, JURIJ, ANGELA, otroci. — DR. IVAN MERSLAVIČ, zet. — IRENA roj, RU2IČKA, sinaha, — Vnuki in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Neutrujeni veseli kadar so pete na čevljih. V Marijinem mesecu, III. povelikonočno nedeljo, v zgodnji jutranji uri se je poslovil in šel v boljšo domovino dr. Ferdinand Čekal stolni kanonik ljubljanski, bivši dolgoletni član v načelstvu K. T. D. V hudi bolezni, ki je tihotapsko rezala nit življenja, je pokojni na bolniški postelji vsak dan prejemal tolažbo evharističnega Zveličarja. R. i. p. Načelstvo K. T. D. . - • ; • . • .. • -.' "v '.'.t Ljubljanski stolni kapitelj spoštljivo naznanja, da je pre- častiti gospod Dr. Ferdinand (ekal stolni kanonik, škofijski konzistorijalni svetnik, arhidiakon, vodja škofijske računske pisarne, podpredsednik škofijskega duhov- skega sodišča itd. po daljši, mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, danes dne 8. maja t. 1. ob 2. uri ponoči v 62. letu starosti bogovdano in mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 10, maja popoldne ob 4. uri iz hiše Vodnikov trg št. 4, odkoder se truplo prenese v stolnico, kjer se opravijo molitve, potem pa dalje na pokopališče k Sv. Križu. Sv, maša za rajnega kanonika bo v sredo, dne 11, maja ob 8. uri zjutraj v stolnici sv. Nikolaja. Blagi pokojnik bodi priporočen vsem duhovnikom, prijateljem in znancem v pobožno molitev. V Ljubljani, dne 8. maja 1927. ■■II....IIMIII..■....■.■....„„„!,[. Jnteresantno broluroo^ uspešnem zdravljenju zolcnih kamnov Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PrdgaU Vušahfdsha « «*cv.== / iTlliiiliiiiiiniiiir / Gospod Jezus je vzel k Sebi mojo predrago in nepozabno sestro Anico Primar prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb predrage pokojnice bo v torek popoldne ob petih na pokopališče na Žaleh v Kamniku. Predrago sestro priporočam v pobožno molitev. Radomlje, 8. maja 1927. IVAN PRIMAR, ekspozit t I Oblastni odbor UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV v Ljubljani javlja, da je preminul njegov večletni odbornik, tov. Peček Ivan Njegovi rodbini izreka globoko so-žalje, svoje člane in članice pa prosi, da se udeleže pogreba v sredo dne 11. t. m. ob 9. uri iz njegovega doma v Malih Laščah. Ljubljana, dne 9. maja 1927. Zahvala. Povodom prebridke izgube naše ne-pozabljene mame, sestre, tete in tašče Helene Siter roj. Brinar smo prejeli številne izraze sožalja, a se nam žal ni mogoče vsem poedincem zahvaljevati. Iskrena zahvala jim bodi izrečena tem potom, kakor tudi vsem, ki so pomagali prenašati naše skrbi o priliki bolezni, nas tolažili in z nami čustvovali v težkih dneh prebridke izgube in onim, ki so blagopokojnico spremili na zadnjem potu. Sv. Lovrenc pri Sv. Pavlu - Preboldu, dne 3. maja 1927. Žalujoči ostali. Z« Jugoslovansko tiskarno ? Liublitni: Karol Ce& Izdajatelj; dr. Fr. Kuiovec. Urednik: Franc lersefllai