Primorski
Poštnina plačana v gotovini	i r/i i*
Abb. postale I gruppo LiCIlil lOU llf
nevmk
Leto XXXII. St. 92 (9397)
TRST, nedelja, 18. aprila 1976
■,OTe"0ra 1M ’	2»“ »a C«Mm, razmnofe» na clkloattl. Od 5. do n. sap.aml.ra 194. s, » t,stU , osaam .Doberdo».
oovcu pn ooren]! Iremia, od 18. septannra 1344 do 1. mala 1845 a mam .Slovenija» pod Vojstun pil Idrl», do 8. ma]a 1945 pa v osvobojenm Trstu, kjer je Mia zadnja Sterni!» Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Za enakopravnost
UGIBANJA 0 DEMOKRISTJANSKI POBUDI ZA POSVETOVANJA MED STRANKAMI
^ftre jic verjame v iskrenost predloga KD Fmfani pripravlja stranko na čelni spopad
(j va iz naporov družbenih in go »podarskih dejavnikov naše dežele, mora tako pri izgradnji avtopor: ta, kakor pri uresničevanju nove industrijske cone upoštevati tudi življenjske interese slovenske narodnostne skupnosti.
Nerazumevanje te stvarnosti, ki >a kažejo določene politične sile in Oblastni organi, odraža pomanjka-nje političnega realizma, poenostavljanje družbenih silnic in ravnotežij ter pomeni zavestno omalovaže-vanje življenjske problematike Slovencev v Italiji.
Kot državljani in kot skupnost, kot delovni ljudje in gospodarstve-niki, smo globoko zainteresirani za vsako novo pobudo, ki omogoča Trstu, da splava iz svojih občinskih meja tako na političnem, kulturnem m gospodarskem področju. To tudi dokazujemo s svojim delovanjem na vseh področjih. Naša zavzetost in delovanje pa sta do danes vedno morala ostati v mejah podrejenosti m kvečjemu na ravni «posvetoval-nega glasu». Do tu, do te meje sta naš interes in naše prizadevanje naletela na razumevanje in izjemoma na dobrohotno upoštevanje. Več kot to pa nam ni dopuščeno. Ni nam dovoljeno, da postanemo soustvarjalec in akter pri razvoju družbe, v kateri živimo; ni nam priznano, da imamo iste pravice kot katera koli druga interesna skupnost; ni nam o-mogočeno, da zahtevamo svoje, ko smo prizadeti in oškodovani, če se slovenski župan upre političnim pritiskom in zahteva ob izvajanju u-stave in pozitivnih zakonov zaščito interesov svojih občanov; če prizadeti slovenski lastnik noče darovati svoje zemlje; če se vsa slovenska narodnostna skupnost zavzame za pravičnejše rešitve kadar zahte-
v zameno za škodo, ki ji priza-enei° z razlastitvami in terja u-strezna mesta pri odločitvah in odgovornostih. Takrat se oholost tistih sil večinskega naroda, ki ne tr-P'jo sobesednika v slovenski manj-Slni- Pokaže v vsej svoji pravi luči: Poslužujejo se demagogije in zavalijo na stran pota, hote diskvali-’mrajo napore pri skupnem iska-Pju adekvatnejših in pravičnejših ositev, označujejo jih za špekula-mje in kvečjemu za kratkovidno o-1ambo slovenske zemlje.
z -foizkusi današnjih groženj naka-.ojojo bodoči odnos do vseh nere-
VAL NASILJA ZAJEL DRŽA VO
«L’Unità» zahteva naj KD postavi karte na mizo in da, če je sposobna, nove predloge - Socialisti: nikomur ni dovoljeno da ustvarja iluzije brez vsake osnove
(Od našega rimskega dopisnika)
RIM, 17. — Bodo na prihodnjih sestankih med strankami u-speli doseči sporazum in s tem preprečiti predčasne volitve? In predvsem, katere prevare se skrivajo za demokristjanskim sklepom, da potegne iz predala Le Malfov načrt? To so vprašanja, ki si jih postavljajo politični opazovalci in voditelji strank in o katerih bodo razmišljali med velikonočnimi prazniki, ki jih bodo preživeli v družini.
V prvo možnost skoraj nihče danes ne verjame, dvom o demo-kristjanski iskrenosti pa grozi, da bo marsikomu pokvaril počitnice.
Velika večina je prepričana, da se za to poslednjo demokristjan-sko pobudo, se pravi za posvetovanja z voditelji vseh strank u-stavnega loka, ki jih je začel Zac-cagnini, skriva nesposobnost krščanske demokracije, da bi sploh kaj sklepala, ker je globoko razdvojena in ne zna ter ni v stanju odgovoriti na nujna vprašanja, ki jih postavljajo dogodki.
Zdi se, da niti novi predsednik vsedržavnega sveta krščanske demokracije Fanfani nima zaupanja v uspeh Zaccagninijeve pobude in se dejansko pripravlja, kako bi izkoristil teh nekaj dni, ki jih bo Zaccagnini zapravil za pogovore z ostalimi političnimi voditelji, da bi pripravil in oborožil stranko za čelni spopad. To je smisel njegovih izjav, ki jih je dal danes v Arezzu, ko je potoval domov v San Sepolcro.
Fanfani je dejal: «Vodstvo je bi-
lo soglasno s političnim tajnikom, da je primerno navezati nadaljnje stike, da se skuša najti dogovor, kako bi izkoristili, z ustreznimi u-krepi, zadnje leto zakonodajne dobe za boj proti gospodarski, socialni in politični krizi.» Fanfani je k temu dodal: «Poskus je hvalevreden, ne glede na možnost njegovega uspeha ali neuspeha. Dejstvo je, da zahtevajo volitve, ki bodo čez leto ali v najkrajšem času, od vseh demokristjanov, na vseh ravneh, da se takoj začnejo pripravljati in delovati, da zberejo okrog krščanske demokracije čimvečjo moč, ki naj ji omogoči, da bo učinkovito premostila vsa sedanja italijanska žgoča vprašanja, da bo branila svobodo pred vsako nevarnostjo in dala pobudo za primerni napredek na vseh področjih.» Fanfani se torej priprav-
lja, kot je to «njegov slog», na čelni spopad na prihodnjih parlamentarnih volitvah.
Kdor je pričakoval, da bo Fanfani samo «reprezentativen mož» krščanske demokracije in da se bo kot predsednik stranke posvetil zgolj raznim ceremonijam in podobno, se je uštel. Najbolj prav imajo tisti, ki so videli v njegovi izvolitvi za predsednika vsedržavnega sveta krščanske demokracije moža, ki ne bo spremenil lica KD, kot si je morda to zamislil Zaccagnini, temveč moža, ki bo sovražno nastopil do levih strank in delavskih zahtev, da potrdi de-mokrščanski integralizem, o katerem so toliko razpravljali na nedavnem strankinem kongresu in je vse kazalo, da ga bodo postopno tudi premostili.
Na levi pa so stališča do zaključkov vsedržavnega demokr-ščanskega kongresa jasna. «L’Unità» bo jutri v uvodniku ostro kritizirala tako izvolitev Fanfanija za predsednika stranke, kot potrditev Petrillija za predsednika IRI in povabila krščansko demokracijo, «naj končno postavi karte na mizo in naj, če je še sposobna, da nove predloge». Tudi socialisti se držijo svojih nedavnih sklepov in so ponovno potrdili, «da ni nikomur dovoljeno, da ustvarja iluzije brez vsake osnove in zavlačuje ustvaritev pogojev, ki naj omogočijo, da se bodo končno začela razvozlati pereča gospodarska in socialna vprašanja».
Vroč kostanj je sedaj ponovno v rokah krščanske demokracije.
CANDIDA CURZI
Tudi včeraj vrsta terorističnih izpadov v raznih krajih Italije
Zaccagnini: stranke in sindikati naj strnjeno nastopijo proti provokatorjem - Milanski in tarinski delavci bodo čez praznike stražili tovarne
RIM, 17. — Kdor je po zaostritvi politične krize napovedal izbruh terorističnih izpadov se žal ni zmotil. Nasilje, ki že sedem let spremlja vsa ključna obdobja italijanskega političnega življenja, je znova zajelo Apeninski polotok in to v času, ko je družbena in gospodarska kriza na višku. V zadnjem tednu smo bili priča silovitim spopadom v Rimu, kjer J. bil ubit levičarski izvenparlamenta-rec Mario Salvi, požari, očitno namerni, pa so upepelili skladišče tovarne Motta v Milanu, skladišče Fiatove tovarne v Rivaiti in skladišče trgovskega podjetja Standa v Rimu ter onesposobili končni, del tekočega traku v Fiatovi tovarni Mirafiori.
Tem kriminalnim atentatom pa gre dodati še dolgo vrsto manjših nasilnih izpadov, ki vsak dan zastrupljajo vzdušje v italijanskih
mestih. Požigi avtomobilov .napadi na veleblagovnice, pretepi levičarskih aktivistov, atentati z molotovkami na sedeže političnih strank so ng dnevnem redu, tako da prevladuje mnenje, da je nasilje, s katerim se soočamo iz dneva v dan, sad široko zasnovanega prevratniškega načrta, za katerim so tiste sile, ki bi rade vsilile državi odločen preokret na desno in ki, točne kot švicarska ura, stopijo na plan vselej, ko je država pred odločilno izbiro kot so volitve.
Tudi današnji dan ni bil izjema in iz vseh krajev Italije poročajo o podlih izpadih, čeprav ne tako eklatantnih in tolikšnega obsega kot v prejšnjih dneh. Začelo se je v Vareseju, kjer je nekaj minut po polnoči peklenski stroj eksplodiral pred vojašnico karabinjerjev. Atentat je na srečo povzročil le
RIM, 17. — Zakladni minister je podpisal odlok o povišanju o-bresti na ugodnostna posojila, ki jih dajejo industriji, obrtništvu in kmetijstvu. Povišane bodo obresti za posojila v okviru industrijskega kredita, pomorskega kredita, gradbenih kreditov ter kmetijskih in obrtniških kreditov. Obresti bodo povišane od 1,5 do 2,5 odstotka, za enak odstotek so bile povišane tudi obresti na nizkoobrestna posojila za omenjene gospodarske dejavnosti, ki jih dajejo na osnovi raznih zakonov.
iliuiiaiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiitiiuiiiiiiiiiiiiiimi,|,|,,|,miu1lllll,IIIM||
MEDTEM KO V LIBANONU NAPETOST POPUŠČA
HUDI NEREDI V CISJORDANIJI
Izraelska peticija streljala na demonstrante in ubiia dečka
TEL AVIV, 17. — Medtem ko vse kaže, da je po podpisu -sirsko-palestinskega sporazuma napetost v Libanonu jela postopno popuščati, se položaj nevarno zaostruje v Cisjordaniji, kjer je danes prvič po volitvah, na katerih so nacionalistične stranke premočno zmagale, prišlo do hudih neredov. V spopadih med demonstranti in izraelsko vojsko je bil ubit arabski deček, četrta žrtev v zadnjih dveh mesecih.
Neredi so izbruhnili v Ramala-hu, enem od največjih mest zasedene Cisjordamje. Iskra, ki je zanetila požar, je prasnila snoči, ko se je med «zmernimi» (dejan-
šenih
problemov naše skupnosti, do
asih interesov v bodoči industrij-1 'K-C°n*’	zahtev po ude-
Tj Pri zasnovi in izvajanju vseh VqU .no " Sospodarskih pobud. No-Pojmovanje gospodarskega rea-u^rna.ln političnega sodelovanja pri i ^iòevanju osimskih sporazumov okaz, da je napredni Trst uspel omagati in premostiti zastarele nencePte gospodarskega in politič-tiur razvoja’ osnovanega na zapr-šir i,rS^a’ *n tòrtati novo strategijo,
^ odprto na Vzhod. Tako je po-n 6 ao’.^a isti Trst premaga v sebi ki Mn.jaška preživela gledišča, dno ^ V si°venski manjšini še ve-ben PasivneŠa spremljevalca druž-„ ega dogajanja, ne pa enakoprav-in kdržavl.iana. nosilca specifičnih Pm • ktivnih interesov’ ki mu ie
in iT Ca 'n doižoost- da se poteguje h za sv°j obstoj, za razvoj in iaPredek družbe, katere del je.
j^°Venska manjšina je odprta, i-Wlal°g in je pripravljena sode-Dj Vendar samo na enakoprav--novi, brez izigravanj, ustraho-ob d ln ^ekiarativnih pristopov ter £an.eianskem, obvezujočem soodlo-. Ju, kar je osnovna pravica vsa-avtohtone skupnosti.
zu!p°Va stvarnost, ki nam jo naka- Ì razov osimski sporazumi, zahteva krat'-S*ek tud' v tei smeri. Demo-,.lcnim političnim silam se sedaj
1111111111111111111111111111111111X111111111111111111111111111,1111111111111,1111,mi,    m
PO SREČANJU MED VODITELJI SINDIKALNE^ FEDERACIJE^ IN CONFINDUSTRIE
DOGOVOR 0 NOVI DELOVNI POGODBI KEMIJSKIH DELAVCEV
Prihodnji teden nadaljevanje pogajanj za sklenitev delovne pogodbe kovinarjev
Hudi •	se seu
$ljr pr‘ložnost, da dokažejo svoj matik Pr'Stop reševanja probie-hosf 6 s*0Venske narodnostne skup-deja'n-1-0 da Priznajo in dokažejo z nau T’ da je manjšina končno e-Vreden dejavnik celotne družbe.
RIM, 17. — Po več kot šestih mesecih pogajanj in 120 ur stavke kemijskih delavcev so sindikati in delodajalci podpisali danes dopoldne po 26 ur nepretrganega zasedanja novo vsedržavno delovno pogodbo, ki zadeva 350.000 zaposlenih v zasebni kemijski industriji. Poslednji dan pogajanj se je začel včeraj ob 9. dopoldne in se je zaključil danes ob 11. uri. Osnovni prispevek k sklenitvi delovne pogodbe kemijskih delavcev so dali trije glavni tajniki sindikalne federacije Lama, Storti in Vanni, ki so se preteklo sredo sestali s predsednikom in nekaterimi drugimi voditelji Confindustrie. Na tem sestanku so položili temelje za čimprejšnjo sklenitev delovnih pogodb v najvažnejših industrijskih vejah.
Osnovne točke nove delovne pogodbe kemijskih delavcev so : dogovor o povišanju delavskih in u-radniških prejemkov za 20.000 lir mesečno, ki jih bodo pridružili 12.000 liram, ki jih delavci in u-radniki že dobivajo izven osnovne plače. To pomeni, da bodo uslužbenci kemijske industrije dobivali sedaj 32.000 lir izven osnovne plače. S 1. januarjem prihodnjega leta bodo delavcem in uradnikom
leta, pa bodo vseh 37.000 lir vključili v minimalno osnovno plačo. Delovna pogodba začne veljati s 1. aprilom letos in zapade 31. marca 1979, kar pomeni, da bo trajala tri leta. Zato so se dogovorili, da bodo delodajalci izplačali delavcem v dveh obrokih (v maju in juliju letos) 70.000 lir na račun zaostankov, ki pridejo v poštev od 1. januarja do 31. marca letos.
Na osnovi doseženega dogovora so sè sindikalne organizacije obvezale da ne bodo zahtevale odprtja pogajanj za obnovitev dogovora o proizvajalni nagradi pred 30. junijem 1977 in da bo dogovorjeno povišanje prejemkov izplačano vsem uslužbencem v enaki meri, ne glede na višino njihove plače.
Nova delovna pogodba kemijskih delavcev vsebuje tudi dogovor o nadzorstvu sindikatov nad naložbami, dražbami in decentralizacijo proizvodnje. Zato so sklenili, da se bodo predstavniki delavcev in industrijcev sestali enkrat letno in si izmenjali informacije in stališča o naložbah. Poleg tega bodo v krajevnem merilu pokrajinske delodajalske organizacije seznanjale sindikate delavcev s svojimi skupnimi investicijskimi načrti in z dejavnostjo v posameznih vejah kemijske industrije. Za velika pod-
priznali še 5.000 lir mesečno pod VITO SVETINA isto postavko. Od 1. januarja 1979.
"""""luni,m,Kiiuuxm,m,HinmmnuxM,minf
,renutVelikc'no£ne Panike je bila Parlan?0 prekiniena politična in KD 7 en,arna dejavnost. Tajnik *ieva|aCCa9n'n' v srac*0 nada-bude P.0svetovanja v okviru po-Malfé,, k' °živeli «predlog La sfrankil- Poli,'čr|i opazovalci in v is|. 1 v°ditelji ne verjamejo ^ansl<en0St te P°sled”ie demokr-samo ? Pol3ude> v kateri vidijo 0snovi?k US zavlačevanja rešitve in noiv- 9osP°darsk!h, socialnih ščanskl C"'h vprašanj, ki jih krstam,, . m°kracija danes ni v
Tani V6Se.vat!- Sicer Pa )e Pan-
ceraj dal odkrito vedeti,
da bo kmalu začel z volilno kampanjo, se pravi, da je sam prepričan, da so predčasne /olitve neizbežne. Pripravlja se torej načelni spopad z levico, po vzorcu, ki ga je vodil pred volitvami leta 1972, po katerih je krščanska demokracija sestavila sredinsko -desničarsko vlado z Andreottijem na čelu.
Po več kot pol leta pogajanj so včeraj ob 11. uri dopoldne podpisali dogovor o novi vsedržavni delovni pogodbi kemijskih delavcev, ki zanima 350.000 zaposlenih v zasebni kemijski industriji. Poleg povišanja delavskih prejemkov za 25.000 lir mesečno, pogodba predvideva tudi nekatere oblike sindikalnega nadzorstva nad naložbami in preureditvijo proizvodnje. Prvič je v delovni pogodbi vključeno tudi načelo, da ima delavec - študent pravico do 150 plačanih delovnih ur v letu za študij.
jetja, ki imajo več kot 500 zaposlenih, pa bodo delodajalci o vsem tem obveščali sindikate in z njimi razpravljali o posameznih podjetjih.
Dogovor predvideva tudi obveznost' delodajalcev, da bodo postopoma odpravili sporno vprašanje dražb, da bodo rešili vprašanje nove klasifikacije zaposlenih v tovarnah in izboljšali varnost na delu. Poleg tega so prvič uvedli v delovno pogodbo kemijskih uslužbencev tudi načelo, da ima delavec - študent na razpolago tekom leta 150 plačanih delovnih ur za študij.
Z dogovorom so sindikati uspeli izboljšati nekatere normativne pogoje, kakor tudi pravico do delovne skupščine na delovnem mestu za skupine, ki imajo do 10 uslužbencev v delovni enoti. Dogovor predvideva, da imajo letno osem plačanih delovnih ur na razpolago za skupščine. Obenem sta se stranki dogovorili, da bosta vsak v svoji pristojnosti in po svoji moči vložila ves trud za večjo proizvodnjo in za posodobljenje proizvajalnih naprav za čimvečjo učinkovitost dela.
Tako predstavniki sindikatov kot delodajalcev so izrazili zadovoljstvo za dosežen sporazum.
Po drugi strani pa ostaja še vedno odprto vprašanje delovne pogodbe sindikalno najbolj čvrste delavske stroke: kovinarjev. Po sklenitvi delovne pogodbe gradbincev bo prihodnji teden ponovni sestanek med sindikalno federacijo kovinarjev in industrijci. Zaradi zavlačevanja pogajanj so kovinarji v milanski pokrajini sklenili, da bodo prihodnji teden ponovno nekajkrat stavkali, v petek pa ustavili za nekaj časa proizvodnjo v vseh obratih kovinarske industrije. Isti dan se bodo na Confindustrii ponovno sestali industrijci in sindikati. Dva dni poprej pa se bo sestal glavni svet enotne sindikalne federacije kovinarjev, da zavzame stališče o nadaljevanju po-
gajanj. Za sedaj so kovinarski sindikati izjavili, da ne nameravajo sprejeti takšnega sporazuma kakršnega jim ga mislijo vsiliti po nedavnem srečanju na vrhu med Confindustrie in enotno sindikalno federacijo. Kovinarji pravijo, da bodo nadaljevali boj za dosego zahtev, ki jih postavljajo z novo delovno pogodbo.
Važen sindikalni dogodek v prihodnjem tednu bo tudi osemurna stavka, ki so jo napovedali delavci cementarn, ki so prav tako začeli boj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe.
letos zapade mandat Waldheimu
NEW YORK, 17. - «New York Times» je objavil članek, s katerim začenja javno kampanjo za
izvolitev novega tajnika združenih narodov na mesto Avstrijca Kurta Waldheima, ki mu zapade mandat konec tega leta. Newyorški dnevnik piše, da je sedaj že najmanj šest kandidatov, da pa večina od njih nima možnosti, da bi bili izvoljeni. Še posebno omenja primer pakistanskega kandidata, ki ga Sovjetska zveza gotovo ne bi podprla, pravi «New York Times», zaradi prijateljskih vezi med Pakistanom in Kitajsko. Prav tako nimajo možnosti za izvolitev drugi azijski kandidati, ugotavlja časnik, češ da je bil prejšnji tajnik iz Azije in da je treba sedaj najti kandidata iz kakega drugega kontinenta.
PEKING, 17. — V kitajski prestolnici so danes uradno potrdili, da bosta Peking in Novi Delhi normalizirala diplomatske odnose, ki so bili precej napeti od leta 1962,
sko proizraelskimi) politiki, ki so bili poraženi na volitvah, in nekaterimi 'nacionalisti vnel oster prepir. Med prerekanjem je odjeknilo nekaj strelov in dva nacionalista sta obležala v mlaki krvi. Demonstracija, ki je sledila umoru, se je koj spremenila v protiizrael-sko manifestacijo. Demonstranti so zažgali najprej trgovino «zmerneža», ki naj bi snoči streljal na nacionaliste, nato pa so se namenil: na njegov dom. Tu se je vnel najostrejši spopad z izraelskimi varnostnimi silami, ki so s streljanjem odgovorile na met kamenja. V spopadih je bil arabski deček ubit.
Manifestacija se je nadaljevala tudi po tem incidentu, vendar pa so se izraelske čete umaknile, tako da je demonstracija potekala mirno. Jeruzalemski radio je sporočil, da so bile šole danes zaprte v vseh cisjordanskih mestih, vendar pa z izjemo Ramalaha, ni prišlo nikjer do hujših neredov.
Na zasedenem ozemlju so že pred dvemi meseci izbruhnile silovite protiizraelske demonstracije, najostrejše v devetih letih izraelske vojaške zasedbe. Neredi so se končali nekaj dni pred volitvami, na katerih so nacionalisti in levičarji dobesedno pregazili pro-izraelsko usmerjene stranke. Po mnenju nekaterih komentatorjev naj bi bila ravno zmaga nacionalistov povod za vse ostrejše nerede, drugi so pa mnenja ,da bi pa Tel Aviv spričo volilnega izida lahko spremenil svojo dosedanjo politiko in bi sprejel pogajanja s Palestinci o ustroju in usodi Cis-jordanije.
Medtem pa kot rečeno napetost postopno popušča v Libanonu, kjer politične sile ugodno komentirajo včerajšnji sporazum med PLO in sirsko vlado, ki je bil podpisan v Damasku. K temu gre dodati še dejstvo, da je dosedanji predsednik Frangie, ki je zasovražen tako pri levici kot pri desnici, končno podpisal popravek k ustavi, po katerem lahko takoj izvolijo novega predsednika in ne kot doslej šele dva meseca pred zapadom mandata starega predsednika.
...............................
Uničen zapor med uporom jetnikov
gmotno škodo in ni zahteval človeških žrtev. Po dosedanjih izsledkih preiskave sta bombo vrgla terorista, ki sta nato odbrzela z avtom znamke «alfa romeo». Eksplozija je porušila mejni zid vojašnice in vhodna vrata. Čeprav so orožniki i i policija sklenili o-krog Vareseja obroč cestnih blokov, pa je bilo doslej prizadevanje, da bi prišli teroristom na sled zaman.
Skoraj ob isti uri so požigalci zažgali v Monzi avtomobil Cristine Carafe, znane aktivistke levičarskega gibanja. V Milanu je bil hudo ranjen 20-letni študent Silvano Morelli, skoraj istočasno pa je bil v Raveni pretepen član PDUP Guido Vicari, še aktivnejši so bili teroristi v Firencah, kjer so vrgli molotovki proti sedežu krščanske demokracije na Isolottu in proti španskemu konzulatu, v Bariju pa so streljali proti sedežu delavskega gibanja za socializem. In z naštevanjem bi lahko nadaljevali še dolgo. Kako napeto je vzdušje v državi dokazuje tudi dejstvo, da so ob izbruhu požara, ki je upepelil tovarno barvil pri Generi takoj pomislili na atentat, in šele pozneje ugotovili, da je bil vzrok požara kratek stik.
Odgovornost za dober del terorističnih izpadov so si prevzele pro-vokatorske samozvane ultralevičarske skupine kot so rdeče brigade ali GAP, ki se navdušujejo nad o-boroženim bojem proti buržujski državi, katerih akcije pa so dejansko le protiutež fašističnim izpadom in podkrepitev zloglasne teorije nasprotnih ekstremizmov. Zanimivo je, da so v zadnjih dveh tednih stopile prve na plan prav te skupinrce in dale tako možnost nekaterim politikom, da so oživili teorijo o nevarnosti, ki preti demokraciji tako z desne kot z leve.
Eden od teh je poslanec Terenzio Magliano, tajnik socialdemokratske poslanske skupine, ki je ostro napadel vse tiste, ki kot bivši notranji minister Taviani trdijo, da imajo nasilni izpadi izrazit fašistični pečat. Obenem se je Magliano zavzel za zaostritev kazenskih ukrepov in za poseg vojske ter obtožil levico, da je dejansko odgovorna za val nasilja, ki je zajel državo, ker naj bi skušala onesposobiti policijo in karabinjerje z omejevanjem njihovih pristojnosti.
Na povsem drugačen ton je uglašen komentar, ki ga je za jutrišnjo številko strankinega glasila «Il Popolo» napisal demokristjànski tajnik Zaccagnini, po katerem je val atentatov sad široko zasnovanega prevratniškega načrta. Proti tem pustolovskim poskusom morajo po mnenju Zaccagninija sindikalne in politične sile nastopiti strnjeno, vendar pa samo formalno obsojanje izpadov ne zadostuje več; nujen je skupen poseg v obrambo demokratične zakonitosti.
Omeniti gre, da je prva stopila na pot dežela Piemont, katere odbor se je v prejšnjih dneh sestal s sindikati .strankami, industrijci, predstavniki vlade, policije in sodstva, da bi razpravljal o obrambi javnega reda in o ukrepih za boj proti terorizmu. Delavci turinskih in piemontskih tovarn, ki so bili neposredno prizadeti, pa so se lotili stvarnih ukrepov. Skupine prostovoljcev bodo odslej tudi med prazniki stalno bedele nad tovarniškimi napravami, da preprečijo ponovne izpade.
Umrl je poslanec Franco Restivo
TERAMO, 17. — V tukajšnjem zaporu je prišlo danes do upora jetnikov. Za pet ur so imeli jetniki zapor v rokah in so ga delno uničili. Do upora je prišlo v popoldanskih urah, ko so jetniki zvedeli, da so nekega Avstralca, ki je bil z njimi zaprt, sklenili premestiti v neko drugo jetnišnico. Avstralec se je temu uprl in z njim so potegnili še vsi ostali.
Jetniki so se zabarikadirali v prostore jetnišnice in zažgali velik del prostorov. Ogenj je uničil skoraj vse premičnine. Policija se je dlje časa trudila, da bi zadušila upor. Zaradi delnega uničenja prostorov je pristojno ministrstvo odredilo preselitev vseh 70 jetnikov v druge jetnišnice.
Upor je trajal pet ur in policija
se je poslužila solzilnega plina, da je lahko vdrla v prostore, v katere so se zabarikadirali jetniki.
Kissinger v Afriki konec (ega tedna
WASHINGTON, 17. — Ameriški drzavm tajnik Kissinger bo konec prihodnjega tedna odpotoval na večdnevno potovanje po Afriki. Po izjavah funkcionarjev ameriš-^ga zunanjega ministrstva bo Kissinger obiskal Kenijo, Tanzanijo, Zaire, Gano, Liberijo in Senegal. V načrtu je imel tudi obisk v Nigeriji, Etiopiji. Slonokoščeni obali- in v Mozambiku, vendar pa je načrt propadel zaradi pogojev,
ki so jih postavile vlade teh držav.
Po izjavah funkcionarjev državnega tajništva naj bi se Kissinger v Zambiji sestal z voditelji afriških nacionalnističnih gibanj Rodezije in Južne Afrike. Ob tej priložnosti naj bi šef ameriške diplomacije orisal glavne smernice svoje politike do afriškega kontinenta in naj bi obsodil rasistično politiko.
BANGKOK, 17. — Tajski parlament, ki je bil izvoljen pred dvema tednoma, je danes izglasoval zaupnico vladi Senija Pramoja, brata bivšega premiera Kukrità Pramoja, ki je bil poražen na volitvah. Sestava vlade, ki razpolaga v parlamentu z 204 glasovi na 279, ni bila še uradno sporočena.
PALERMO, 17. — Tukaj je danes umrl demokrščanski poslanec Franco Restivo. Pokojnik je bil nekaj dni z družino v svoj vili pri Mesini. Nenadoma ga je obšla slabost in so ga hitro odpeljali v bolnišnico v Palermo. Na poti v bolnišnico je umrl.
Poslanec Restivo, ki je bil pravnik, je že mladih let stopil v vrste krščanske demokracije. Potem ko je bil leta 1946 izvoljen v ustavodajno skupščino, je kasneje zapustil parlament in se posvetil organizaciji sicilske deželne uprave, kjer je bil najprej izvoljen za poslanca in nato predsednik deželnega odbora od leta 1949 do 1955. član vsedržavnega sveta KD, je bil leta 1958 ponovno izvoljen za poslanca in potrjen na volitvah 1972. Bil je podpredsednik poslanske zbornice, od leta 1968 do leta 1972 pa notranji minister. V desnosredinski An-dreottijevi vladi, ki je bila sestavljena po volitvah junija 1972, je bii Restivo obrambni minister.
TRŽAŠKI DNEVNIK

Z OBČNEGA ZBORA TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV
Pri izvajanju osimskih sporazumov ne nasedajmo birokratskim težnjam
Pri porazdelitvi nakazila 300 milijard naj imajo prednost potrebne infrastrukture
S Primorskim dnevnikom v Romuniji
Gledališča
da bi se naseljevanje novih delavcev in njihovih družin razvijalo nenačrtno in brez ustreznih urbanističnih struktur.
Zanimiva okrogla miza o znanstveni fantastiki
Ob 50-letnici moderne znanstvene fantastike se bo predsednik mednarodnega festivala znanstvenofantastičnih filmov inž. Giorgio Tombesi srečal z novinarji, da jim bo prikazal glavne značilnosti letošnjega 14. festivala teh filmov. Srečanje bo v torek, 20. aprila, ob 17. uri v Časnikarskem krožku, Korzo Italija 12. Uro pozneje bo v istem krožku o-krogla miza na temo: 50 let moderne znanstvene fantastike. Okroglo mizo bodo vodili kritika Riccardo Valla in Renato Prinzhofer, novinarja Gianfranco De Turris in Sebastiano Fusco, univerczitetni prof. Carlo Pa-getti, kritika Vittorio Curtoni in Gianni Montanari ter novinar Piero Zanotto.
V Trstu je bil včeraj občni zbor članov Združenja industrijcev iz tržaške pokrajine. Na skupščini so prisotni obravnavali tudi osimski sporazum in predvsem vprašanje v zvezi z napovedano uresničitvijo industrijske proste cone na tržaškem Krasu. V tej zvezi je predsednik združenja dr. M. Mediano naglasil, da se je treba protiviti vsakemu poskusu, da bi se izvajanje osimskih dogovorov lotih iz birokratskih in centahstičnih izhodišč. Sam protokol, ki se nanaša na industrijsko prosto cono, bi bil znatno bolj koristen za gospodarstvo naše dežele — je nadaljeval Mediano — ko bi se bila rimska vlada predhodno posvetovala, tudi po diskretnih kanalih, s tukajšnjimi poslovnimi krogi.
Govornik je nadalje naglasil, da je treba tehtno proučiti spremembe, ki jih bo izvajanje osimskih sporazumov in zlasti ustanovitev industrijske proste cone povzročila v gospodarski strukturi Furlanije -Julijske krajine. Industrijci so pripravljeni nuditi vso svojo pomoč in izkušnje na tem področju. Kar zadeva nakazilo 300 milijard lir — je dejal govornik — je to lahko mnogo ali malo: mnogo, če upoštevamo sedanjo gospodarsko krizo in prizadevanje osrednje vlade,. da kljub neugodni konjunkturi dà na razpolago tolikšen znesek; malo, če upoštevamo vse infrastrukture, ki, bodo potrebne'za dejansko uresničitev osimskih sporazumov.
Tržaški industrijci pozitivno ocenjujejo pobude, ki naj se uresničijo z vladnim nakazilom — je še pristavil dr. Mediano —- vendar vidijo v tem tudi nekatera neskladja: nakazilo velja namreč za niz dejavnosti, med katerimi bi morali dati absolutno prednost uresničitvi predvidenih infrastruktur. Bilo bi namreč škoda, ko bi le deloma izkoristili to enkratno priložnost. Za polno izkori-ščenje industrijske cone pa bi bilo treba zagotoviti njenemu poslovanju bolj vabljive gospodarsko - carinske inštrumente. V tej zvezi je treba pravočasno rešit: tudi problem cestnih . in železniških povezav ter problem bodoče delovne sile. V vsakem primeru je treba namreč preprečiti,
Hiiiiiiluiiiiiiuiimiiiiiiiiuimiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
Zanimanje Brazilije in Gane za tržaško luko
Pristaniška kronika beleži v teh dneh še dve novi pobudi, ki bi lahko prispevali k večjemu razvoju luških dejavnosti v Trstu. Te dni so bili na obisku v pristanišču in na deželni upravi predstavniki brazilske uvozno izvozne družbe Cobec (130 milijonov dolarjev letnega prometa), ki so se pozanimali za možnost, da bi v naši luki postavili zalogo blaga, ki ga Cobec izvaža v Vzhodno Evropo in na Bližnji vzhod. V poštev pr:dejo zlasti riž, soja, žito, kava in kakao. Kaže, da se brazilska družba umika iz Bejruta, kjer je doslej imela izhodišče za izvoz blaga v Evropo in na Bližnji vzhod, in da bi rada prenesla to težišče v našo luko.
Druga podobna pobuda prihaja iz Gane. Trgovinski poslanik te afriške države v Italiji je namreč te dni opozoril predstavnike trgovinske
zbornice in deželne uprave, da bi j Gana rada povečala blagovno me- j njavo z raznimi evropskimi državami j čez našo luko. Gana ponuja zlasti ! kakao, boksit in les, povprašuje pa j po tehnologiji, industrijskih in so-1 cialnih obratih. Zanima jo predvsem j možnost, da bi v Trstu postavila j večjo zalogo kakava, ki naj bi po ; eni strani omogočila lažje prodiranje | na evropska tržišča, po drugi pa tudi dosego določenega ravnovesja v ceni. Kaže, da se bodo pogajanja nadaljevala za časa skorajšnjega mednarodnega velesejma v Trstu, govori pa se tudi, da bo v kratkem odpotovalo v Gano posebno trgovinsko odposlanstvo deželne uprave Furlanije - Julijske krajine.
Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iii1|ii»"»iiiiii
NA SEJI ODBORA ZA SESTA VO «PRISTANIŠKEGA NAČRTA»
Stopper predstavil dokument z zahtevami deželne uprave
Dežela hoče aktivno sodelovati pri sestavljanju razvojnih smernic in porazdelitvi razpoložljivih finančnih sredstev
ROSSETTI
24. in 25. aprila Lucio Dalla v «n futuro dell'automobile». Cene: parter i 2.000 (abonenti 1.500), galerija 1.500 j (1.000). Rezervacije pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Teatro stabile - Rassegna: od 22. do 25. aprila bo Cooperativa fabbrica dell’attore predstavila pod vodstvom Giancarla Nannija Schillerjevo delo «I masnadieri» z Manuelo Kustermami v glavni vlogi. Veljajo odrezki Rassegne in običajni popusti za abonente. Rezervacije v osrednji blagajni, Pasaža Protti.
Včeraj je v zgodnjih popoldanskih urah odpotovala z avtobusi v Ljubljano prva skupina naših izletnikov v Romunijo. V Ljubljani so se vkrcali na letalo', ki jih je popeljalo v Bukarešto, kjer so izletniki prenočili. Prva skupina se bo vrnila do-
mov v sredo, ko bo v Romunijo odšla druga, medtem ko bo tretja skupina izletnikov odpotovala iz Trsta 25. t.m., vrnila pa se bo domov štiri dni kasneje. Na sliki: naši izletniki včeraj pred odhodom iz Trsta.
Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Stoppar se jè v tem tednu udeležil seje ožjega odbora, ki se v okviru pristojne komisije poslanske zbornice ukvarja s pripravami za novo zakonsko ureditev pomorsko-prista-niškega načrtovanja v Italiji. Na seji, katere so se udeležili tudi predstavniki drugih obmorskih dežel, je podoredsednik Stopper izročil odbornikom poseben dokument, v katerem je objasnjeno stališče deželne uprave do nove ureditve pristaniških in pomorskih dejavnosti v državi. Dokument predvsem zahteva, naj bodo predstavniki Furlanije-Julijske krajine stalno prisotni v vseh organih, ki pripravljajo vsedržavni načrt za razvoj pristanišč (kakor smo ob-
VCERAJ POPOLDNE V BLIŽINI RIŽARNE
Skeéenjski karabinjerji našli avto roparjevi banki v industrijski coni
Ukradli so ga noč pred ropom v bližini železniške postaje in zamenjali evidenčno tablico - Nesoglasja o barvi avtomobila ■ Plen je znašal 62.800.000 lir v gotovini
širneje poročali med nedavnim občnim zborom koristnikov italijanskih luk, naj bi država še v tem letu sprožila desetletni načrt za razvoj najvažnejših pristanišč, za katerega naj bi dali na razpolago 1100-1200 milijard lir). Dokument nadalje zahteva, naj se pri sestavi omenjenega načrta ne upoštevajo toliko tehnični momenti, kakor pa politična gledišča. Politični parametri naj bi namreč vodili načrtovalce ne le pri porazdehtvi razpoložljivih finančnih sredstev, temveč tudi pri obnovi klasifikacije italijanskih luk in pri ugotavljanju področij njihove specializacije.
Kako doseči, da bo Furlanija-Julijska krajina stalno prisotna pri teh pripravljalnih delih? Glede tega vprašanja, naniza deželni dokument tri možnosti: predstavniki deželne uprave se lahko enostavno vključijo med člane vsedržavnega odbora za pristanišča (isto velja tudi za
lahko ustanovi posebno meddeželno telo, ki naj bo v stalnem stiku z ministrstvom zg trgovinsko mornarico; kot tretje pa navaja dokument možnost, da bi se že obstoječi odbor za pristanišča ukvarjal le s tehničnimi problemi preureditve pristaniške politike v državi, glede političnih vprašanj pa naj bi se ministrstvo za trgovinsko mornarico po-
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture in karabinjerji preiskovalnega oddelka s poveljstva v Istrski ulici vneto nadaljujejo s preiskavo o ropu, do katerega je prišlo v petek v podružnici «Banca Comerciale Italiana» v Ul. Caboto v industrijski coni. Včeraj so preiskovalci našli avto, ki so se ga verjetno po-služili roparji pri svojem podvigu.
Avto so po goiem naključju našli karabinjerji s škedenjske postaje, ki jo vodi marešalo Scalabrin. Včeraj je namreč neki uslužbenec podjetja Panfili v Ul. Ratto della Pille-ria opozoril karabinjerje, da je pred vhodom v njihov obrat že od
Fotofit dveh roparjev:	zgornji
naj bi bil vodja drzne «triperesne deteljice»
petka nerodno parkiran fiat 128, Id je oviral promet. Karabinjerji so se nemudoma podali na kraj in u-gotovili, da je evidenčna tablica na seznamu tablic ukradenih vozil. V tem primeru pa sta bili ukradeni le obe evidenčni tablici TS 183063, ki so jih v noči med četrtkom in petkom neznanci izmaknili z nekega forda, ki je bil parkiran v Ul. Ci-marosa. Lastnik Cesare Ramani iz Ul. Cimarosa 4 je že v petek dopoldne prijavil tatvino.
Po pregledu prometne knjižice so karabinjerji ugotovili, da bi moral imeti fiat 128 tablico Roma P43358; avto je last družbe za posojanje avtomobilov in so ga ukradli v noči med četrtkom in petkom pred tržaško železniško postajo-, kjer so vedno parkirani avtomobili omenjene družbe.
Že dejstvo, da so tatovi na tak način zamenjali evidenčni tablici je dalo misliti na povezavo z ropom. Ko pa so, na osnovi registrov, ki jih vodi podjetje Maggiore, ugotovili, da je fiat 128 prevozil vsega le devet kilometrov, so se preiskovalci trdno oprijeli hipoteze, da gre za avto roparjev. Edino, kar ne ustreza, je barva vozila. Neki klient banke v Ul. Caboto je baje videl, da so se roparji oddaljili z rdečim avtom, ukradeni fiat 128 pa je zelene barve. Kljub temu pa okoliščine tatvine, zamenjave tablice in najdbe avtomobila v zakotnem mestu, nedaleč od oropane banke, vodijo k sklepanju, da so se roparji poslu-žili prav tega vozila. Možno pa je, da je bila tolpa številnejša in , je razpolagala z več kot enim vozilom, da se lahko nemoteno oddalji od kraja ropa.
Seveda je znanstveni oddelek tržaške kvesture natančno preiskal avto, na katerem so našli številne prstne odtise. V avtomobilu ni bilo ničesar, kar bi lahko pričalo o tem, da so roparji dejansko uporabili ta avto, prstne odtise pa morajo še preveriti s podatki iz policijskega arhiva.
Razen najdbe avta včeraj nismo prejeli drugih vesti o poteku preiskave. Karabinjerji so izdelali «fotokit» dveh od treh roparjev: plavolasca, ki je baje vodil akcijo in temnolasca, ki je s pištolo grozil blagajniku Luigiju Flegu.
Izvedeli smo tudi, koliko denarja so roparji odnesli iz podružnice «Banca Commerciale Italiana». Gre za 62 milijonov 800 tisoč lir v gotovini in ne delno v čekih, kot je bila prvotna uradna verzija ravnateljstva podružnice.
Preiskovalci skušajo tudi ugotoviti, če so imeli roparji «bazista», torej človeka, ki je z njimi sodeloval in ki «dela» v našem mestu. Seveda, vedno upoštevajoč možnost, da roparji niso Tržačani. Tudi o tem vprašanju pa so mnenja preiskovalcev deljena.
Avto s katerim so se roparji odpeljali s plenom
svetovalo neposredno z deželnimi u-pravami, s sindikalnimi organizacijami in z združenji koristnikov pristanišč
Dokument nadalje zahteva, naj bo vsedržavni načrt za preosnovo pristanišč nekakšna sinteza pristaniških načrtov, ki jih pripravljajo posamezne obmorske dežele. Vsedržavni načrt naj bi upošteval krajevne potrebe zlasti kar zadeva poznejšo izdelavo regulacijskih načrtov za posamezna pristanišča. Končno naj bi v okviru vsedržavnega načrta zagotovili večje pristojnosti posameznim pristaniškim ustanovam, in sicer zlasti kar zadeva nove tehnične izboljšave in regulacijsko ureditev. Vzporedno s tem naj bi se skrčile pristojnosti raznih ministrstev, predvsem pa ministrstva za javna dela.
Urnik trgovin
Danes in jutri bodo trgovine v tržaški občini zaprte.
Danes bodo odprte le slaščičarne ter trgovine s pripravljenimi jedmi in sicer od 8. do 20. ure. V dopoldanskih urah, od 8. do 13., bodo odprte tudi cvetličarne ter stojnice s cvetjem.
Jutri bodo poleg slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi, ki bodo odprte od 8. do 20., odprte od 7.40 do 13. ure tudi mlekarne in pekarne.
Upokojenci naj overovijo zdravstvene izkaznice Inam
Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL obvešča vse upokojence, ki imajo pravico do zdravstvene oskr be INAM, naj pohitijo z overovlje-njem izkaznic, in sicer najkasneje do 30. aprila. Za to so usposobljeni bo disi uradi INAM, bodisi uradi patro nata INČA. Sindikat opozarja, da je z neoverovljenimi izkaznicami ne mogoče uživati redne zdravniške o-skrbe.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
V sredo, 21. aprila, bo ob 16. uri odborova seja. Na dnevnem redu bo razprava o občnem zboru, ki bo v sredo, 28. aprila, ob 8. uri v Mali dvorani Kulturnega doma. Ker gre za zadnjo sejo pred občnim zborom, priporočamo točno in gotovo udeležbo.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja JOSIP TAVČAR
IGORJU UGAJA BACH
Igra v dveh delih
Glasbena oprema Anton Natek Scena	Demetrij Cej,
Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija	JOŽE BABIČ
Jutri, v ponedeljek, ob 16. uri ABONMA RED G - okoliški.
V	sredo, 21. t. m., ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo.
V	četrtek, 22. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H.
V	četrtek, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek.
V	petek, 23. t. m., ob 15.30 ABONMA RED I.
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1975-76 Deveti abonmajski koncert
V nedeljo, 25. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
W. A. MOZART
REQUIEM
Simfonični orkester Slovenske filharmonije — Mladinski pevski zbor iz Maribora — Slovenski oktet in oktet Gallus pomnožena s člani zbora Slovenske filharmonije in zbora RTV Ljubljana
Solisti:
Zlata Ognjanovič, sopran Božena Glavak, mezzosopran Jurij Reja, tenor Ivan Sancin, bas
Dirigent:
ANTON NANUT
Rezervacije in prodaja .vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega.doma
Šola glasbene matice — Trst V sredo, 21. aprila, ob 20. uri v dvorani J. Gallus, Ul. Manna 29
KONCERTNI VEČER MLADIH FLAVTISTOV
Razred prof. Miloša Pahorja na glasbenem liceju v Vidmu
Vstop prost Vljudno vabljeni
PD «Rdeča zvezda» — Salež vabi na gostovanje SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA
v četrtek, 22. aprila, ob 20.30 v osnovnošolski telovadnici v Saležu
DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ
Burkasta štorija v dveh delih (PRVIČ V' SLOVENŠČINI)
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
priredi v sredo, 21. aprila, ob 18.30 uri predavanje v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu:
SVETOZAR MARKO VIČ IN TRST
Predaval bo dr. Milorad Najdanovič iz Beograda ob priliki stoletnice Markovičeve smrti, ki ga je doletela v Trstu, kamor je prišel kot izgnanec zaradi svojih naprednih političnih idej in delovanja.
Vabljeni !
Odbor NSK
v torek, 20. aprila, ob 20.30
MARKO KRAVOS in
ACE MERMOUA
IZZIVALNOST POEZIJE
Pesniški nastop in razprava o ekshibicionizmu, pornografiji in podobnih oznakah, ki marsikdaj — in pred kratkim pri nas — letijo na pesništvo.
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Il cittadino dello spazio».
Ariston 15.30 «H fratello più furbo di Sherlock Holmes». Marti Feld-man, Madelein Kahl.
Mignon 14.30 Walt Disneyev film «Avventure di caccia del prof, de Pa-peris».
Grattacielo 14.30 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celen-tano, Anthony Quinn, Capucine.
Fenice matineja 10.00—11.30 «Quel maledetto colpo al Rio Grande Express».
Fenice 14.30 «Ci rivedremo aH’infer-no». Lee Marvin in Roger Moore. Barvni film.
Excelsior matineja 10.00 — 11.30 « I viaggi di Gulliver», risanka.
Excelsior 15.30 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.30 Walt Disneyev film «Bambi».
Eden 15.30 «Il secondo tragico Fantozzi». Igra Paolo Villaggio.
Ritz 15.30 «Salon Kitty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 15.30 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». Igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «Come una rosa al naso». O. Muti in V. Gassman. Barvni film.
Capitol 15.00 «L’uomo che volle farsi re». Sean Connery. Barvni film.
Impero 16.00 «La donna della domenica». M. Mastroianni in L. Trin-tignant. Barvni 'film.-
Modemo 15.30 «Il soldato di ventura». Bud Spencer. Barvni film.
Filodrammatico 15.00 «Gola profonda». Igra Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Buttigliene diventa capo del servizio segreto». Jacques Bufilo. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 «Quella sporca ultima meta». Buri Reynold.
Radio 14.30 «Pluto, Pippo e Paperino alla riscossa».
Astra 15.00 «Due cuori e una cappella». Renato Pozzetto in Agostina Belli. Barvni film.
Abbazia 14.30 «Dove osano le aquile». Richard Burton in Clint Eastwood. Barvni film. Jutri ob 15.00 «Franco e Ciccio superstar».
Volta (Milje) 15.00 «Texas oltre il fiume». A. Delon in Dean Martin. Barvni vestern film. Jutri ob 15.00 «Cacciatori di lupi».
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DARIO FO
BURKAŠKI MISTERIJ
Burkasta štorija v dveh delih (PRVIČ V SLOVENŠČINI)
V	petek, 23. aprila, ob 20. uri
v KOMNU
V	nedeljo, 25. aprila, ob 16. uri
v LOKVI
in ob 20. uri v SENOŽEČAH
Razna obvestila
Prosvetno društvo Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu se bo ob enaintri-desetletnici zmage nad fašizmom poklonilo spominu padlih svetoivanskih žrtev, pred spominsko ploščo na pročelju bivšega Narodnega doma na Vrdelski cesti 25. Svečanost polaganja venca bo v nedeljo, 25. aprila, ob 9.30.
Razstave
V	galeriji Forum je razstava del slikarja Afra.
V	galeriji Tribbio Giorgio Rocca je odprl razstavo svojih del.
V	galeriji Planetario so odprli kolektivno razstavo 11 umetnikov, med katerimi je tudi Jože Cesar.
V	Miljah je odpri razstavo svojih del jugoslovanski slikar naif Marko Skok.
Do 23. aprila bo v tržaški občinski umetnostni galeriji razstavljala Agnese Pecorari Ruzzier,
Izleti
SPDT priredi 19. aprila skupno z Beneškim planinskim društvom izlet na Kobariški Stol z lastnimi avtomobili. Zbirališče je v Starem Selu (pred Kobaridom) pred gostilno «Pri Franku» ob 7. uri.
SPDT priredi 1. in 2. maja dvodnevni avtobusni izlet na Koroško. Postanki na- Mokrinah s krajšim peš izletom, v Zahomcu z o-gledom smučarske skakalnice Poci vodstvom predsednika slovenskega
planinskega društva Zahomc, pre' nočevanje v Reki. Drugi dan vzpon na Dobrač, znani razgledni stolp. Vrbsko jezero, Celovec z obiskom nove slovenske gimnazije. Povratek čez Ljubelj in Ljubljano v Trst. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega predragega očeta in nonota
Antona Guština
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem. ki so ga spremili na zadnji poti-
Družina
Repentabor, 18. aprila 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Danes, NEDELJA, 18. aprila
VELIKA NOČ
Sonce vzide ob 5.14 in zatone ob 18.55 — Dolžina dneva 13.41 — Luna vzide ob 23.42 in zatone ob 8.13. Jutri, PONEDELJEK, 19. aprila VELIKONOČNI PONEDELJEK
Včeraj - danes
paolo Uxa in študentka Cinzia Gam-bassini, varilec Nevio Sgherla in gospodinja Franca Daveggia.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,9 stopinje, najnižja 12,6, ob 19. uri 15, zračni pritisk 1023,2 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, nebo malo oblačno, brez vetra, morje mimo, temperatura morja 11,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. aprila se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 66-letni Mario Del Bianco. 791etna Maria Boccassin vd. Giànolla, 66-letni Longhino Lon-go, 93-letna Anna Toros, 90-letna
Giulia Petemelli vd. Casseler, 69-letna Giovanna Damtignana vd. Pao-letti, 81-letni Alfredo Giacchetti, 71-letni Massimiliano Flaider, 53-letni Boris Grlica, 76-letni Giuseppe Zotti, 83-letna Raffaela Drascek vd. Andri, 93-letna Luigia Baraga vd. Milani. 92-letni Carlo Cresi in 44-let-ni Livio Gomizeli.
OKLICI: zidar Claudio Mazzarol in gospodinja Nela Nella Vatavuk, natakar Alfonso Fattorusso in gospodinja Giulia Ferrigno, upokojenec Antonio Nicoli in učiteljica Emma Costanzi, uradnik Diego Ponton in uradnica Maria Scrobogna, uradnik Gianfranco Pravisano in blagajničarka Diana Pribaz, mehanik Francesco Grisonich in uradnica Rita Kukac, mehanični monter Marco Vesnaver in likalka Darica Mihič, pristaniščnik Edoardo Hollesch in kuharica Italia Imbimbo, pleskar Giuseppe Carbone in gospodinja Angela Valentini, inštalater Franco Marchesi in uradnica Fulvia Della-santa. čuvaj Nevio Caselli in trg. pomočnica Pierina Melosso, univerz, študent Giuseppe Francesco Rettura in univerz, študentka Margherita Puntari, uradnik Omero De Luca in trg. pomočnica Anita Sossi, u-radnik Giuseppe de Draganich-Ve-ranzio in uradnica Paola Valongo, trgovski potnik Renzo Svara in trgovka Marisa Grieco, univerz, docent Giorgio Derossi in uradnica Serena Cattaruzza, radiotehnik Rodolfo Bonazza in estetistka Serena Savron. ploščičar Dario Benci in
frizerka Slava Bogatez, uradnik Luciano Capodanno in delavka Anna Liva, podčastnik javne varnosti Renato Di Minica in bolničarka Rosella Primossi, arheolog Fausto Gnesotto in profesorica Concetta Mazzarella, elektrotehnik Claudio Antonini in uradnica Enrica Del Zio. finančni stražnik Pietro Paolo Speranza in trg. pomočnica Luana Belli, policaj Gianni Cerqueni in uradnica Mirella Rotter, uradnik Carlo Faiman in bolničarka Emilia Cergol, trgovec Guido Kosovel in psihologinja Isabella Kachelska, u-radnik Dario Bergamasco in uradnica Giuliana Ciuffi, uradnik Gianpaolo Collaone in učiteljica Maria Piro, pristaniščnik Claudio Talatin in trg. pomočnica Liliana Rubesa, mehanik Ermes Sartori in gospodinja Nives Zubin, mornar Franco Esposito in gospodinja Maria Dolores Carri, železničar Francesco Maria Platania in študentka Maria Strano, delavec Armando Sanger-ano in uradnica Linda Riccardi, radbenik Fabio Cechet in gospodinja Denise Girotta, študent Gian-
ZA VAŠO POROKO...
«FOTOGRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera)
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 13; Madonna del Mare, Largo Piave 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel.
štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM • INADEL • ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
REVI
TURIN
BENETKE
LOTERIJA
30 73 25
44 3
89 32 46 58 3
45 66
37
34
78 75 64
79 2
70
48
55
38
77
64
85
44
48
67
8
12
57
18
65
65
25
36
69
25
33
30
1 X 1
ENALOTTO 2 X X XIX
2 2 1
KVOTE: 12 točk - 17.441.000: 11 (očk - 415.200; 10 točk - 35.500 lir
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po dolgotrajni bolezni umrla naša ljuba sestra, svakinja in teta
LOJZKA MILANIČ roj. BARAGA
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 20. t.m., ob 13. uri na barkovljanskem pokopališču pri Trstu.
V globoki žalosti vsi njeni: sestre Ivanka, Justi, Karla z družino, Tončka z družino in brat Maks z družino
Barkovlje, Ljubljana, Trbovlje, Kočevje, Zagreb,
Celje, Beograd, 18. aprila 1976
Za vedno nas je zapustil naš predragi oče, ded in praded
ŠTEFAN MAVER
Pogreb bo v torek, 20. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in nato na pokopališče v Boljuncu.
Žalostno vest sporočajo: hčeri Elvira in Marija, sin Damjan z družinami ter drugi sorodniki
Na izrecno željo pokojnika, namesto cvetja naj se daruje v dobrodelne namene.
Boljunec, 18. aprila 1976
ZAHVALA
Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage
IVANKE LAVRENČIČ vd. GULIČ
se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala gg. zdravnikom. ^ niški sestri Emi, č.g. župniku, darovalcem cvetja m vs > so jo spremili na zadnji poti.
Družine Gulič, Lizzi, Wiliams in Alberti
Nabrežina, 18. aprila 1976
! Éj
NA POBUDO MLADINSKEGA KROŽKA V TRSTU
Okrog 40 mladink in mladincev na delovnem seminarju v Bohinju
Srečanja s koroškimi študenti ter s predstavniki ZSMS - Predavanja zgodovinarja Borisa Gombača, člana ZSMS Zvoneta Filipoviča in prof. Bernarda Stritiha
ONESNAŽENA GLINŠČICA
. V Mladinskem domu v Bohinju se je začel v četrtek, 15. t. m. popolne na pobudo MKT seminar, ki se ga udeležuje okrog 40 mladink in mladincev, ki so aktivni v raznih prosvetnih društvih in mladinskih krožkih na Tržaškem in Goriškem. Ude-iuženci so tudi 3 društveni delavci iz Beneške Slovenije in pa en italijanski »variš.
Prvi razgovor je vodil zgodovinar Boris Gombač, ki je osvetlil zgodo-vino slovenskega delavskega giba-nia na Primorskem v obdobju pred Prvo svetovno vojno. Gombač je poudaril pomembnost poznavanja te Problematike, ker imajo določeni Problemi, ki jih mora prav mlad človek razreševati, svoje korenine že y začetkih- delavskega gibanja v na-Sl“ krajih. Po njegovem uvodu so Piladinci precej zainteresirano porgli v diskusijo in se dotaknili tudi aktualnih vprašanj, kot so povezava med narodno in razredno zavestjo, političnost oz. nepolitičnost šole in njene vloge, vpliv ko-^mforma na manjšinsko politično
Drugi del popoldneva je izkoristil elan Republiške konference ZSMS .one Filipovič, ki je govoril o so-cialnemu aspektu mladine v svetu n v Jugoslaviji. V razpravi, ki je tedila, je Filipovič objasnil nači-0’ s katerimi skuša ZSMS reševati ružbene probleme, kot so mladin-k* alkoholizem, narkomanstvo, pro-utucija. Povedal je tudi, kako sku-ajo oni z načelnega stališča premolki ovire, ki jih na področju mla-Mske angažiranosti predstavljajo Pasivnost, nezainteresiranost in ko-°dnost privilegiranih mladincev.
Po tem srečanju so se sestali pred-tavniki ZSMS, Mladinske komisije Pri SKGZ, kluba slovenskih študen-r?v .na Dunaju in MK iz Trsta in orice. Priložnost za tako srečanje j,e Ml seminar, ki so ga imeli isto-asno v Bohinju tudi koroški študentje na Dunaju in v Celovcu. Na c6? ječanju so predstavniki ocenili edanji položaj tako na Koroškem i na Tržaškem, posebej pa so iz-ckh solidarnost s koroškimi štu-enti, ki se zelo angažirano borijo _ a dosego manjšinskih pravic (in
Priznanja).
.V petek je bilo srečanje med gorskimi, beneškimi in tržaškimi se-Minaristi s koroškimi študenti, ki s° izčrpno pojasnili razvoj koroške skupnosti v Avstriji in pa sedanjo
dutri, na velikonočni ponede-bek, 19. aprila, bo ob 14.30 igral v UKVAH
ANSAMBEL T A I M S
Sodeloval
bo tudi GALEBI
ansambel
Toplo vabljeni vsi Slovenci kanalske doline!
stisko, ko jim grozi narodno preštevanje.
Petkovo popoldne je bilo posvečeno grupni dinamiki, katere principe je podal prof. Bernard Stritih.
To je nova metoda predavanja in sloni na skupinskem delu, kjer. se sproti obravnavajo mladinski problemi osebnega značaja, kot tudi organizacijska dinamika. Mladina je zelo pozorno sodelovala, saj je to res nekaj novega, nekaj kar spreminja tradicionalen odnos med predavateljem in poslušalci, ki le pasivno sledijo.
Včeraj dopoldne je sledilo delo s prof. Stritihom, popoldne pa je prof.
T P P Z
1. in 2. maja v Bazovici in
godba PTT
iz Ljubljane
Ule govoril o marksizmu in religiji. Danes pa bodo razpravljali o problemih, s katerimi se mladinke in mladinci srečujejo pri svojem delu v organizacijah.
Danes odprtje «Kraške hiše»
Kraška hiša v Repnu 31 bo danes spet odprla svoja vrata številnim obiskovalcem, ki jih zanimajo naše kraške starožitnosti in lepote Krasa. Odprtje bo ob 11. uri, ob istem času pa bo odprta tudi Kraška galerija v sklopu hiše, v kateri se bo kot prvi v seriji letošnjih razstavljavcev predstavil naš znani slikar Robert Hlavaty s svojimi novejšimi akvarelnimi motivi Krasa, marin in kraške zime.
Kraška hiša in galerija bosta odprti do decembra vsako nedeljo in praznik od 11. do 12.30 ter od 14.30 do 18. ure.
Za posebne skupine bo Kraška hiša z galerijo po predhodnem obvestilu lahko na ogled tudi med delavniki v dogovorjenem času.
, ^ v*.
,V;-

j:	I ■

Z REDNEGA LETNEGA OBČNEGA ZBORA
Načrti in prvi uspehi zadruge za kulturni dom Prosek-Kontovel
Poročilo predsednika - Razširi naj se nabiralna akcija za tako koristno pobudo
Pred nekaj dnevi, in sicer 10. t.m. je bil v Soščevi dvorani na Proseku redni letni občni zbor zadruge «Kulturni dom Prosek - Kontovel». Že sam naslov pove, da so v zadrugi včlanjeni vaščani s Proseka in Kontovela, ki so si prevzeli nalogo, da s skupnimi močmi, prispevki organizacij, ustanov in zavednih domačinov ter z raznimi pobudami in prireditvami zberejo zadostna sredstva za ureditev kulturnega središča na tem kosu naše zemlje, vedno bolj ogroženem in na prepihu. Vse priznanje gre ne samo zavednim članom in prizadevnemu odboru zadruge, ampak vsem, ki prispevajo svoj delež za uresničitev te pobude, saj gre za ohranitev in kulturni razvoj našega življa v krajih, ki imajo lepo in bogato tradicijo, kot sta Prosek in Kontovel, obenem pa za obogatitev, za lepo pridobitev vse naše narodnostne skupnosti. Zato bi bilo zelo lepo in koristno,
CANKARJEVA PROSLAVA V DEVINU
24. aprila ob 20.30
da bi se prispevki za ureditev kulturnega doma Prosek - Kontovel stekali tudi iz drugih vasi in mesta samega.
Glavna skrb zadruge, kot je poudaril v svojem poročilu predsednik Josip Ferfolja, je zdaj zbiranje finančnih sredstev in posojil. V prvem letu svojega delovanja je zadruga odkupila zemljišče prav v središču Proseka in najbolj primerno. V sedanjem poslovnem letu jim je uspelo nabrati toliko prispevkov, da so skoraj v celoti plačali dolg, obenem pa so zgradili na prostem oder za koncertne nastope, plesišče (120 kv. m). Lotili so se urejevanja obsežnega prostora, ki bo služil prosvetnemu društvu, slovenskim kulturnim in športnim organizacijam, kakor tudi strankam, v katerih je zastopan naš človek.
Poglavitna naloga naše zadruge je še dejal predsednik, pa je ureditev kulturnega doma za obe vasi. Najprej so mislili na prevzem in preureditev dvorane Gospodarskega društva na Kontovelu, prišli pa so do ugotovitve, da bi terjala u-resničitev te zamisli prevelika bremena za zadrugo. Upravni odbor posveča zdaj vso svojo pozornost za odkup zgradbe, v kateri je kinodvorana «Iris» in ki je neposred-
iiiiiiiituiMiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PREDLOG NA ČETRTKOVI SEJI ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Konzorcirana prevajalska služba za občini Zgonik in Repentabor
Dolga razprava o uvedbi smetarske službe - V kralkem bo o prepovedi kroženja z avtomobili in motornimi kolesi
občina izdala odlok po poljskih poteh
V	uvodnem poročilu na četrtkovem zasedanju zgoniškega občinskega sveta je župan Jože Guštin bežno orisal, v kateri fazi so razna dela in prizadevanja za izpopolnitev raznih služb. Pozitivno je ocenil de-centralizacijska srečanja občinske uprave v posameznih vaseh in seznanil 'svetovalce, da so v teh dneh začeli graditi avtobusne čakalnice v Gabrovcu, Repniču in Saležu, v prihodnjih dneh pa bodo izdali odlok o prepovedi kroženja z avtomobili in motornimi kolesi po poljskih poteh.
V	odgovoru na številna vprašanja, ki so med drugim zadevala poročanje našega dneynika, namestitev varnostnih znakov ob avtobusnih čakalnicah, istovetnost po
trebam obeh uprav. V zvezi z izglasovanjem obvezne smetarske službe na zadnjem občinskem svetu, ne da bi uprava priredila obljubljene sestanke po vseh vaseh občine, je načelnik svetovalske manjšine obsodil tako ravnanje, ker tako opozicija nima nobenega jamstva, da je njeno sodelovanje pri raznih komisijah res pozitivno in uspešno. Župan je odgovoril, da je uprava zaradi pomanjkanja materialnega časa sklicala pred odobritvijo uvedbe smetarske službe le en skupen sestanek, ki
CMI z vso resnostjo loti vprašanja, kako razviti nadaljnje delovanje o-bratov — s primerno posodobitvijo in z ustreznimi naložbami — in kako preiti tudi na druge veje proizvodnje, sicer preti tržaškemu in genovskemu obratu resna nevarnost, da bo treba skrčiti sedanjo proizvodnjo in zmanjšati število zaposlenih delavcev.
V tej zvez; so sindikalni predstavniki postavili zahtevo, naj bi se deželni odbornik za industrijo in trgovino čim prej zavzel pri pristoj-
žal ni obnesel, računa pa na ak-, nem ministrstvu in pri vodstvu Fin-
tiven doprinos vseh političnih sil občinskega sveta.
Pc sklepu, da bodo svetovalci odslej dobivali na dom kopijo zapisnika zadnjega zasedanja občinske-
smrtnih ostanokev petih neznanih] §? sveta, kar je Rebula pozdra i____________	____i____' vil z zadnvnlist
padlih borcev, predavanje psihiatričnih operaterjev, onesnaženje napajališč in ureditev poljskih poti, je župan na specifični vprašanji dveh svetovalcev odgovoril, da je občina dosledno podpirala in izvajala dvojezičnost, trenutna odpoved prevajalca pa je povzročila nekatere spodrsljaje, ki pa ne izhajajo iz pomanjkljive politične volje u-prave. Zato je tudi padla zamisel, da bi skupaj z repentabrsko občino ustanovili konzorcirano prevajalsko službo, ki bi odgovarjala po-
,ll|iniiiiiiii,i,)lllllll||||)||||t||||||tt|||||||I|111Ilf|||nllllltllllllllllllIlllllltMII)llllll||||l||lllllllllltlllll|||||)
Nezadovoljiv odgovor župana glede openskega pokopališča
naKo^c letošnjega na oddelku
januarja sta
g* 7*'?CV''U za pogrebe in pokopali-Penk aŠke občine sestri Taučer, O-*>■ imeli neprijetno doživetje: na ni Tonoben način jima je bila odklo-. a Prošnja, da bi v rojstni vasi, na Opčinah, pokopali njuno se-
4
bi je umrla v Manzanu (Vi-
dem).
za^Ìru5.enje jusarskih upravičencev brniiPCine " Bane se je radi tega o-da m na župana inž. Spaccinija, Pici 'i uvedli preiskavo proti urad-tam’ , J® postopala s tolikšno ne-ostjo oz. osornostjo.
Panarata druženje zaprosilo žu-nvisr Za iì0jasnil0 glede tega, kako skp 1 občina rešiti problem open-tereg Pokopališča, za lokacijo ka-Vpriga j® združenje samo dalo že
p^Predlogov.
Spa, dyoh mesecih je župan ing. Ini Združenju jusarskih upra-
se glasi tekole:
poslal
Odgovor! k? °PÓne ' Bane
nja^ -ozi s pritožbo glede ravna-Prošnr!St0jnega občinskega urada ob čar T Sospe Marije in Jurke Tav-lišču a P0k0P na openskem pokopa-hu o Ses,;re Ivane, umrle v Manza-z L1?rn odredil preiskavo v skladu zakm -^kimi predpisi. Ob njenem lednje?ku lahko
pojasnjujem nas-
ski riJama Taučer, ki ju je občin-ha nriu at z Opčin dejansko napotil niča d^lk za pokopališča, je urad-sedainmdelka P0.iasnila. da je po na rlk-t Podpisih in normah glede ščik lstv°. da v okoliških nokopali-pr0inPr*manjkuje prostora, njuna lo ìp Ja nosprejemljiva. V pojasni-za ' morav?-nica dodala, da bi se celo stran|?reb'ten Pokop zainteresiranih našin ’ das' bivata na Opčinah, bore tnnnkajšnjem pokopališču jima • 3 0 Prosiora. V dobri veri ta zg"16 ^e.i svetovala naj poskrbi-nieop P°kop sorodnice v kraju zad-n^b’vanja — v Manzanu - in °Pensi,Cakata’ da bo zgrajeno novo zoenii;0 Pokopališče. Tako bi se i-
tem rivak0kopu pri Sv- Ani in s U-. aKratnemu prevozu trupla.
Medani?,3 i® izjavila, da je bilo PrizaHo» OVorom zadržanje strank R» vendar vdano, tako da I
nikakor ni moglo izzvati osorne reakcije. Zanikala je, da bi bil pogovor na kakršenkoli način potekal v razburljivem vzdušju.
Razumljivo je, kako neprijetno lahko tak odklon učinkuje na osebo, ki je v tako žalostnem trenutku posebno občutljiva in kako se lahko sprevrže v odklonilno in pristransko vrednotenje javnega uslužbenca, ki ga je izrekel. Ta je vsekakor poklican, da izvršuje svojo funkcijo v skladu z določenimi predpisi, upoštevajoč, kakor v tem konkretnem slučaju, dejanske možnosti za ustrezno ukrepanje.
Dograditev novega pokopališča na Opčinah bo nedvomno prispevala k rešitvi tako nevšečnih primerov, obenem pa izražam prepričanje, da ustreza ravnanje pristojnih uslužbencev poskusu, da se delikatna vprašanja, ki jim jih meščani pred-očajo, čimbolj ustrezno rešijo.»
Povsem jasno je, da ni bilo mogoče pričakovati pismene potrditve kakršne koli krivde občinske uslužbenke. V svojem pismu pa župan ing. Spaccini pojasnjuje, da bo k rešitvi tako nevšečnih primerov, prispevala dograditev novega openskega pokopališča. A kljub temu, da je Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane ob tej pri loložnosti ponovno prosilo za pojasnila glede konkretne možnosti za rešitev problema, mu županov dopis ni dal nikakega otipljivega odgovora. Novi pokopi pa bodo na Opčinah kaj kmalu postali nemogoči.
Kaže torej, da se moramo zadovoljiti z dejstvom, da je odgovor — pa čeprav skop — sploh prišel in da je naslovljen na Združenje jusarskih upravičencev za Opčine -Bane: če drugega ne, Združenje samo vsaj priznavajo!
Naj še pripomnimo, da bi bilo pač umestno, da bi bila tržaška občina, ko je prav na Opčinah, v slovenski vasi, naselila okoli 4.000 istrskih beguncev poskrbela tudi za ustrezno pokopališče. Ali je kaj čudnega, če se Openci danes razburjajo, ko ni za njihove mrliče več prostora na pokopališču, ki so ga sami uredili!
—O—
zadovoljstvom, je svet soglas no izglasoval solidarnostno resolucijo proti zavrnitvi sklepa miljske-ga občinskega sveta za namestitev prevajalca. Pristojne oblasti naj vendarle začnejo izvajati globalno zaščito, za kar se morajo zavzeti tudi vse demokratične sile.
Odbornik Furlan je nato orisal in prebral pravilnik obvezne smetarske službe, ki predvideva pobiranje smeti v vseh vaseh zgoniške občine (vsak drugi dan), odvažanje in uničevanje smeti v tržaškem u-pepeljevalniku, čistočo cest, trgov, vseh javnih prostorov in sploh vsega okolja, ob spoštovanju higienskih določil. Za običajne smeti, ki se lahko zažigajo, bodo nameščene plastične posode, posebej pa bo smetarska služba pobirala večje razbitine. Po ugodni oceni načelnikov obeh svetovalskih skupin je svet soglasno odobril pravilnik smetarske službe.
V naslednji točki dnevnega reda so soglasno izglasovali tudi obdavčitev, kateri bodo podvrženi vsi občani za usluge smetarske službe. Posebna lestvica predvideva 5 kategorij: za zasebna stanovanja znaša davek 60 lir na kvadratni meter površine, zasebni uradi, obrtniške delavnice in najemne sobe bodo plačevale po 100 lir na kv. m, lastin-ki javnih lokalov, trgovin in hotelov po 200 lir na kv. m, tovarne, razni javni uradi in vojašnice pa po 100 lir na kv. m. Davka so oproščeni tisti, ki so vpisani v seznam revnih, cerkvena poslopja, sedeži kulturnih. športnih in javnoupravnih organizacij ter vsa gospodarska poslopja (shrambe, hlevi, kleti, kašče), kjer kmetje hranijo svoj pridelek in orodje. Vsaka družina bo prejela na dom poseben obrazec, da prijavi površino svojega stanovanja.
Končno je občinski svet imenoval še dve pripravljalni komisiji, in sicer za proslavo 31-letnice osvoboditve (9. maja), katero sestavljajo člani uprave in oba načelnika svetovalskih skupin, in za občinsko razstavo vin (od 4, do 6. junija), katero sestavljajo, poleg štirih članov svetovalske večine in predstavnika manjšine, tudi zastopnika domačega športnega in prosvetnega društva, ki sta se na uradnih razgovorih obvezali za sodelovanje pri programu.
meccamce, da bi zagotovili nadaljnje redno obratovanje tržaške tovarne CMI, v kateri je zaposlenih 205 delavcev.
Izletniki,
varujte gozdove!
Ob velikonočnih praznikih je deželna služba za gozdove naslovila na izletnike poziv, naj bodo kar se da previdni v gozdovih, na travnikih in pašnikih, kjer je v tem času in ob sušnem vremenu velika nevarnost, da se trava ali suho listje vname ob najmanjši neprevidnosti. Praksa je namreč pokazala, da neprevidno kurjenje ali sam cigaretni ogorek lahko povzroči ogromno škodo, ki gre pri nas na leto v milijarde lir. Samo do konca marca letos je v Furlaniji - Julijski krajini izbruhnilo 171 požarov, ki so zajeli skupno 2.400 hektarov površine in povzročili škodo okrog 700 milijonov lir. V prihodnjih dneh bo gozdarska služba uporabljala tudi helikopterje, da bi nadzorovala najbolj izpostavljena mesta, posebne izvidne pa bodo krožile po vseh cestah naše dežele. Izletniku, ki zaneti tudi najmanjši ogenj v gozdu ali v razdalji do 50 metrov od gozda, naložijo pazniki globo od 20.000 do 200.000 lir, za hujše prekrške pa je predvidena prijava sodišču.
Posvet o položaju v tovarni CMI
Na pobudo sindikalnih organizacij je bil včeraj dopoldne na deželnem odborništvu za industrijo in trgovino širši posvet o položaju v tovarni CMI (Costruzioni Metalliche Industriali), ki deluje v žaveljski industrijski coni in ki pripada istoimenskemu industrijskemu koncernu z državno udeležbo iz Genove. V obeh obratih, to je v Genovi in v Trstu, se v zadnjem času čuti precejšnja proizvodna kriza. Sindikati zato zahtevajo, naj se vodstvo
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226 105; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
PD « VALENTIN VODNIK » DOLINA
vabi v soboto, 24. t.m., ob 20.30 v društveno dvorano v Dolini na predstavo
BENEŠKA OJCET
Nastopa Beneška dramska skupina v režiji A. Rustje.
BIVŠI AKTIVISTI
NARODNOOSVOBODILNEGA
GIBANJA
ki bivajo na našem ozemlju, bodo priredili
v nedeljo, 23. maja
enodnevni izlet v Ljubljano in bližnjo okolico
Cilj izleta je ogled krajev zgodovinskega pomena.
Izlet je namenjen vsem aktivistom in njihovim najbližnjim družinskim članom.
Navodila za prijavo bodo pravočasno javljena.
Večkrat je v Glinščici velika u-mazanija, tako da voda celo porjavi. Za vse to nosi krivdo tovarna Velikih motorjev, ki zadnje čase vsaj enkrat na mesec spušča te odplake v reko. Onesnaženje vode se je pojavilo pred tednom in zadnjič v četrtek, ko je tovarna ponovno spustila v Glinščico veliko količino železovega oksida in oglikovodikov, ki so spet vso strugo reke pobarvali temno rjavo.
Občinska uprava obvesti ob vsakem znaku onesnažanja pokrajinski higienski urad, ki nato opravi kemično analizo vode. Dosedanje analize so pokazale, da količina škodlj vih snovi v odplakah daleč presega dovoljene mere. Kljub temu pa odgovorne oblasti še niso resno posegle in to nepotrebno onesnaženje preprečile. V tovarni deluje sodobna očiščevalna naprava, zato je nerazumljivo periodično spuščanje te umazanije v vodo.
Posledice onesnaženja v reki so hude. Že prve odplake so pomorile večji del živali, ki živijo v teh vodah, predvsem rakov, ki so iz tega predela Glinščice praktično izginili.
Ugotavljanje realne onesnaženosti reke jc precej težavno. Odplake onesnažijo strugo približno enkrat na mesec. To spuščanje traja po navadi le kako uro, nato začne,teči spet čista voda. Struga ostane umazana za nekaj dni in prvi dež jo ponovno očisti. Periodična analiza vode pokaže seveda, da je voda čista. Onesnaženje je zaznavno le dan ali dva na mesec. Da bi se ugotovilo, kakšne so posledice tega občasnega zastrup-Ijenja vode, je dolinska občinska u-prava poverila naloge naravoslovcu, da pregleda živalske in rastlinske ’ vrste v strugi nad odtočnimi kanali tovarne in pod njimi. Tako se bo ugotovilo, če je reka v spodnjem delu še vodni tok ali pa se je že spremenila v odtočni kanal za industrijo. Na podlagi teh izsledkov bo uprava sprejela potrebne ukrepe, če-, prav ta problem ne spada v njeno | ozko pristojnost. Vendar v obdobju, ! ko je osrednja oblast v razsulu in | si morajo krajevne uprave prevzemati naloge, za katere niso pristojne, si bo morala dolinska občinska uprava naložiti tudi to breme.
V. L.
iiuiiimimiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiimiiiiiiiiiifiiniiiiimiMiiniiiiiiKimiiiiiiiMiiiiiiriiiiiii
10. APRILA NA KONTOVELU
Uspešen 76. občni zbor Gospodarskega društva
V zadnjem letu je društvo praznovalo 75.letnico usta. novitve - Dograditev kleti in izlet na Gardsko jezero
Gospodarsko društvo na Kontovelu je imelo v soboto, 10. aprila 1976, svoj redni letni občni zbor. To je bil že 76. občni zbor gospodarskega društva, saj je bilo to društvo u-stanovljeno leta 1900 in so na Kontovelu prejšnje leto slavili 75-letnico ustanovitve. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov, ki so s svojo prisotnostjo pokazali, da jim je ta domača gospodarska ustanova pri srcu in željo, da bi se še naprej razvijala v korist vseh vaščanov.
Po izvolitvi delovnega predsedstva je občni zbor začel z rednim delom. Nejprej je dosedanji tajnik Marjan Pertot prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, nakar je predsednik Mario Danev poročal o delovanju društva v pretekli sezoni. Iz poročila izhaja, da se je odbor redno sestajal in obravnaval vse tekoče
SKLICANJE REDNEGA
LETNEGA OBČNEGA ZBORA
Dne 23. aprila ob 18. uri bo prvo sklicanje in
dne 24. aprila ob 18. uri
bo drugo sklicanje občnega zbora Kmetijske zadruge v Trstu v prostorih poslopja v industrijski coni, 3 traversale est z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora:
2.	Poročilo nadzornega odbora;
3.	Predložitev, diskusija in o-dobritev obračuna zaključenega 31.12.1975:
4.	Izvolitev upravnega odbora po določbah statuta;
5.	Razno.
Upravni odbor
niiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii m m ii im iiiiuiiiiiitiriiiiiii um m mili m iiiiiiiiHiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiu
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Zofije Kuret darujejo Mario in Marija Pregare (Domjo) 3.000 lir, družina Komar (Log 4) 2.000 lir in Vida Delak (Ricmanje) 1000 lir za PD Slavec iz Ricmanj.
Ana in Josip Ferrila darujeta 10 tisoč lir za dramsko skupino PD Tabor.
Namesto cvetja na grob Marije Čuk s Proseka darujeta Josip Ferfolja in sestra Marija 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Drago Milič daruje 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Darjo Starc (Kontovel 150) daruje 20.000 lir za novo kotalkališče ŠD Polet.
Namesto velikonočnih voščil daruje Marija Grgič (Zelcetova - Bazovica) 3000 lir za ŠZ Sloga.
V	počastitev spomina strica Andreja Žerjala daruje Zorko Petaros 5000 lir za ŠD Breg in 5000 lir za ŠD Zarja.
Za poimenovanje osnovne šole I-van Trinko - Zamejski v Ricmanjih darujejo: ravnatelj Škrinjar 10.000 lir, pevovodja Vlado Švara 20.000 lir, Vanda in Mirko Berdon (Ricmanje) 10.000 lir in Josip Lovriha
2.000	lir.
Pred. 14 leti nas je zapustil naš dober mož, oče in tovariš Ivan Lisjak, s hvaležnostjo se ga spominjata žena in sin Emil ter darujeta
5.000	lir za Dijaško matico.
Marčela Pahor daruje 5000 lir za
PD Slavko Škamperle.
V	spomin na Antonijo čuk por. Kralj in Pepi ja Si vitza daruje Srečko Križmančič z družino 5.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na očeta Andreja Pečarja daruje sin Pepi 5000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Štefanije Ukmar darujeta Ada in Uči Sedmak 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V spomin na svojo mater daruje Isek - Kantovel.
Emil Kuret (Log) 10.000 lir za PD Slavec.
V	spomin na pok. Kristino Kralj, Viktorijo Čuk in Lucijana Mužino darujeta Marčela Kralj in Orlando z družino 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Marta Kralj daruje 2.500 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na pok. Pepija Živica daruje Miro Čuk z družino 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Ob obletnici sina Karletota daruje Kristina Križmančič z družino 5 tisoč lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina Antona Malalana daruje družina Sudič 5.000 lir za TPPZ.
Raznašalka iz Prečnika Zora Svetlič daruje 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina pok. Eme Milič vd. Grassi daruje Danila (Križ) 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob drugi obletnici smrti dragega moža Romana Bariča ter v spomin na pok. nečaka Darija Starca daruje Elizabeta Barič 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Friderika Morsanija darujejo Anica, Ivica in Mara 10.000 lir za šolsko blagajno srednje šole Fran Levstik. V isti namen in v počastitev spomina Natalije Minutti darujeta Lovrenc in Olga Strain 5000 lir.
V	počastitev spomina pok. Marije Grgič daruje mož Franc (Padri-če) 2.500 lir za PD Slovan in 2.500 lir za ŠZ Gaja.
Ženske s Proseka - Kontovela darujejo za Kulturni dom Prosek-Kontovel 290.000 lir, za športno društvo Primorje pa 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Bukavec vd. Čuk darujeta Anica in Srečko Orel 5.000 lir, Anica in Poldo Vatovec 10.000 lir in Dragica Kapun 5.000 lir za Kulturni dom Pro-
probleme. Med večje akcije, ki jih je izvršil odbor, je vsekakor proslava 75-letnice društvene ustanovitve. Te proslave se je udeležilo zelo veliko članov in povabljencev, o čemer je tedaj Primorski dnevnik že poročal. Nadalje je gospodarsko društvo dogradilo prepotrebno klet in tako bo sedaj lahko nabavljalo večje količine vina kot sedaj. Odbor je v minuli sezoni priredil izlet na Gardsko jezero, ki je tudi zelo lepo uspel in so bili vsi izletniki nadvse zadovoljni.
Sledilo je poročilo blagajnika Vir-gilija Perinija in poročilo nadzornega odbora, iz katerega je bilo razvidno, da je bilo delovanje gospodarskega društva v lanskem letu pravilno in da so tudi vse društvene knjige v redu.
Sledila je diskusija, za katero se je prijavilo lepo število članov. S svojimi posegi so konstruktivno obravnavali vse probleme, ki zadevajo društveno delovanje. Po tej plodni dis'kusi so bile volitve. Izvoljeni člani so si na prvi seji takole porazdelili društvene funkcije: predsednik Mario Danev, podpredsednik Ferdo Danev, tajnik Marjan Pertot, blagajnik Virgil Perini, gospodar Danilo Danev, nadzorniki Ado Ban, Ado Starc in Evgen Starc, namestnik Žarko Prašelj in Bruno Pertot.
no povezana z zemljiščem, ki ga je zadruga odkupila in začela urejati. Dogovoriti se je treba še z nekaterimi dediči in zbrati seveda dovolj denarja. To je edina možnost, je zaključil svoje poročilo predsednik, da pridemo do kulturnega doma, ki bi bil v središču vasi. Za to bodo potrebni še nadaljnji napori in prizadevanja odbora, članov, organizacij in vseh vaščanov.
Dosedanja zavzetost in čut odgovornosti potrjujeta prepričanje, da bo zadruga, ob sodelovanju in podpori ne samo svojih članov, ampak tudi organizacij in društev, kot doslej, vseh zavednih vaščanov s Proseka in Kontovela, iz sosednih vasi in tržaških Slovencev, uresničila tako lepo in koristno zamisel.
A. B.
NATEČAJ
ACKGAT — TRST
Obveščamo, da je na občinski o-glasni deski v Trstu obvestilo o natečaju v smislu predpisov odstavka a) člena 1 zakona štev. 14 z dne 2.2.1973 za zasebno licitacijo za gradnjo 2 vodnih rezervoarjev v krajih Kolonja in Konkonel, z zmogljivostjo 1.100 kub.m za prvega in 800 kub.m za drugega.
GENERALNI DIREKTOR
(dr. inž. Mario Castaldi)
Mali oglasi
«LliKOEN» — menanicna oeiavmca Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Crnoscersi», Ul. Pelliccerie 6 — Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 65-923.
CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, UL Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam. 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev
PRODAM trosobno konfortno stanovanje, center Rojana, sedmo nadstropje tel. 417346 od 13. do 14. in od 19. do 20. ure.
£ ■ moquette ■ tl
t; ■ preproge ■
V TOREK NA PROSEKU
Ponovitev veseloigre «En dan z Edvardom»
Po uspeli premieri veseloigre v treh dejanjih avstrijskega dramatika Hansa Friedricha Kiihnelta «En dan z Edvardom», bodo člani Amaterskega odra Prosek-Kontovel to veseloigro ponovili v torek, 20. a-prila, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Proseku. Predstavo si bo ogledala posebna komisija Slovenske prosvete iz Trsta, kateri je poverjena naloga, da ocenjuje amaterske gledališke skupine za tekmovanje Mladi oder 1976. Vodstvo Amaterskega odra se je letos že drugič prijavilo na zgoraj omenjeno tekmovanje. V lanski sezoni so proseško— kontovelski igralci sodelovali na tekmovanju z veseloigro v treh dejanjih «Zares čuden par» in je za glavno moško vlogo prijel posebno priznanje Mauro Cesari. Letos pa se bo Amaterski oder prijavil še z i dramo v dveh dejanjih slovenskega dramatika Jožeta Zemljana «Odločitev». Poleg tega naj omenimo, da se bodo člani igralske skupine s Proseka in Kontovela udeležili tudi tekmovanja gledaliških skupin Primorske in se že sedaj vneto pripravljajo na majsko gostovanje v Brežicah. Ob tej priliki se odbor Amaterskega odra obrača na vse vaščane ljubitelje dramske umetnosti, da se torkove prireditve polnoštevilno u-deležijo in tako dajo priznanje mladim igralcem, ki s svojo dejavnostjo bedijo narodno zavest in širijo Ijud-skoprosvetno delovanje v naših vaseh.
p. m.
LADY PLAST
TRST - Ulica Ugo Foscolo 5 (Pasaža) — Tel. 744-520
2ALUZIJE ZLOŽLJIVA VRATA PLASTIČNE REBRACE PLASTIČNE OGRAJE MOQUETTES
SUPERMARKET
DOMJO 157
JEZ
TEL. 82 65 41
DESRAR
Občina išče kopališke mojstre
V prihodnji sezoni bo občinska u-prava v Trstu najela več kopaliških mojstrov. Prošnjo na oddelek za o-sebje pri tržaški občini (soba štev. 93) lahko vložijo interesenti, ki imajo patent kopališkega mojstra.
Kdor bi želel prejeti ta patent lahko dobi vse potrebne informacije na pristaniškem poveljstvu.
O S M I C A
Anton Petaros, Boršt štev. 46, ima osmico, kjer toči odlično belo in črno vino.
DARILA
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur «SEIKO» — Posebni popusti.
Urama in zlatarna
LAURENTI
Trst - Trieste ■ Largo Santorio 4
CERTI NACJ
ds
ŠE NIKOLI NI BILA TOČNOST TAKO DOBRO ZAVAROVANA
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
MALALAN
URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST
BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE
GORIŠKI DNEVNIK
V;--
18. aprila 1971
PET DNI ZAPRTA AVTOMOBILOM GLAVNA GORIŠKA ULICA
«Otok za pešce» na goriškem Korzu vzbuja različne komentarje meščanov
Otroci se brez strahu podijo po široki cesti, nekateri trgovci pa tarnajo, da jim manjka kupcev
Nekajdnevni otok za pešče na goriščem Korzu Italia, med kavarnama Teatro in Garibaldi, vzbuja najrazličnejše komentarje. Široka ulica je zaprta za avtomobilski promet, le taksiji so ostali na svojem običajnem mestu in lahko popeljejo kliente s tega začasnega otočka na najbolj prometni mestni ulici. Najbolj zadovoljni s tem otočkom so otroci, ki lahko brez strahu tekajo od enega pločnika do drugega in novo široko ploščad tudi izkoriščajo za tekme s kolesi.
Različna pa so mnenja meščanov. V petek zvečer, ko je bilo največ osebnega prometa, so ljudje kar iz navade hodili po širokih pločnikih in le malokdo je zašel na sredino ulice. Ljudje so iniciativo občinske uprave najrazličneje komentirali. Nekaterim je bila seveda všeč mirna caza sredi mesta brez avtomobilskega prometa, drugi pa so bili s to iniciativo nezadovoljni. Med slednje prištevamo nekatere trgovce, ki so nam potožili da so imeli premalo dela, ker niso imeli kupci na razpolago parkirišč. Zapora kor-za pa je prizadela tudi avtomobilski promet, ki je obremenil bližnje ulice. Mestni redarji so imeli precej dela da so preusmerjali promet. Začasna zapora korza bo trajala do jutri zvečer.
Na sestanku je bil tudi Giovanni Padcvan, ki je zastopal enotno pokrajinsko sindikalno tajništvo. Pojasnil je vzroke, ki so privedli do ustanovitve področnega sveta ter orisal naloge, ki bi jih moral o-pravljati.
Decentralizacija, oziroma ustanavljanje področnih svetov je nujna zaradi vse večje vloge, ki jo imajo sindikati v družbi ter pri načrtovanju družbenega razvoja. V pokrajini pa so področja, ki imajo specifične probleme in zato je bila nujna ustanovitev takega organa, ki bi na kraju samem spremljal razvoj.
Omeniti moramo, da so na Goriškem ustanovili področni sindikalni svet za Tržič in za Gorico.
Interpelacija o šoli za socialne asistente
Deželna svetovalca Cesare Deve-tag in Piero Zanfagnini sta poslala predsedniku deželnega sveta interpelacijo v kateri hočeta izvedeti kaj namerava deželna uprava napraviti z višjo šolo za socialne asistente ENSISS. Doslej je bila ta
O V torek ob 20.30 bo v konferenčni dvorani Palače hotela predavanje o furlanskem vprašanju, Id ga prireja krožek Rinascita. Predavala bosta posl. Lizzerò in slikar Zigaina.
Združenje krvodajalcev izvolilo nov odbor
13. aprila so na sedežu krvodajalcev v Gorici, Ul. Morelli izvolili nov odbor. Predsednik združenja krvodajalcev je Gianni Colautti. V odboru so še Giuseppe Glessi, Dario Drufuca, Giovanni Quaglia, Gustavo Portelli, Enzo Di Blas, Onofrio De Giorgio, Guido Chersovani in Renato Cazzola.
Po umestitvi pa so začeli razpravo o nekaterih spremembah statuta, ki so nujne za zagotovitev boljšega poslovanja in sodelovanja s sekcijami v drugih krajih province.
• Goriški Zeleni križ obvešča, da bo danes in jutri rešilec stalno v službi v Gradišču pri karabinjerski vojašnici.
Na goriškem Korzu te dni: raj za pešce in predvsem otroke.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii«iiiiiitiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniin
SPOMINSKA SVEČANOST BO V SOBOTO, 24. APRILA
VZPI in prosvetno društvo KRM
Zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine prirediIa obisk ^aške mžarne
®	Med udeležen ri vrlilco Tnladinr
slavi 30-letnico svojega delovanja
Ajdovski pevci so si v zadnjih letih pridobili številna domača in mednarodna priznanja
V soboto zvečer, 24. aprila 197S, naša primorska pevska skupina, ki bo za ajdovske pevce velik trem je tako nepretrgano delovala vsa
tek, velik dan bo tudi za tiste nekdanje pevce, ki so bili člani
šola v zasebnem upravljanju, iz PO^bnega partizanskega zbora ozi-nje je v dolgih letih prišlo veliko j rov}a Pfne^e zb°ra JA- kl * še socialnih asistentk. Študentke in štu- v casu b°ia’ Predvsem pa po osvo-
denti te šole so že pred časom izrazili zahtevo, da bi dežela prevzela v svojo režijo upravljanje šole. Socialistična deželna svetovalca zahtevata z interpelacijo, da bi dežela čimprej prevzela upravljanje šole in s tem tudi koordinirala sodelovanje med šolo in številnimi zdravstvenimi ustanovami v deželi.
Prostovoljno delo v Štandrežu
boditvi z mehko in udarno partizan sko pesmijo v širni svet ponesel ime našega kraškega lirika in u-pomika.
Trideset let	morda	še ni dolgo
zgodovinsko obdobje, a če pomislimo, da neko pevsko društvo tri desetletja ob vseh težavah nenehno	vztraja v	svojem	plemenitem
prizadevanju za pevsko kulturo, ki je za Slovenca, še dvakrat bolj pa za Primorca, tista točka, kjer se prepletajo njegove čustveno izpovedne sile z dejavnim odnosom do .	.	. svojega naroda, njegove sreče in
Veliko ljudi je sodelovalo včeraj j svobode, in ima pri tem še tako predpoldne na prostovoljnem čišče- j vzpodbudne in blesteče uspehe, panja notranjosti	prosvetnega	doma	;	spoznamo,	kako veliko delo so
rej Budal» v Standrezu.	Pobudo	i	r.:	in n šp
«Andrej Budal» za akcijo je dal upravni odbor doma. Domačini, mlajši in starejši, so se temeljito lotili akcije čiščenja notranjih prostorov. Akcija se bo nadaljevala v prihodnjih dneh in ob tej priliki bodo priskočile na pomoč tudi domače žene in dekleta, ki so bile pred prazniki zaposlene s čiščenjem svojih domov. Domačini bodo tako s prostovoljnim delom lepo oč stili dom, ki ga bodo svečano odprli v nedeljo 9. maja.
Sindikalni svet za Gradišče in Krmin
V Krminu se je sestal novoizvoljeni sindikalni svet za področje Gradišča in Krmina.
opravili vsi, ki so veli in ki še pojejo v Kosovelovem zboru, kako veliko sta dala iz svoje osebnosti za- prvo rnesto na tekmovanju v Sche-
leta po vojni in ponesla našo pesem tudi v velika evropska mesta.
Moški pevski zbor «Srečko Kosovel» si je v času svojega dosedanjega delovanja, zlasti pa še v zadnjih 14 letih nabral toliko priznanj na raznih nastopih in tekmovanjih doma in na tujem, da bodo kosove-lovci v zvezi s tem odprli celo posebno razstavo, in sicer v petek ob 17. uri, pred koncertom za šolsko mladino. Kaj navedemo vsaj nekaj teh priznanj: Gregorčičeva nagrada (nagrada za kulturne dosežke v okraju Gorica) 1962, Kosovelova nagrada (okraj Koper) 1964, tri diplome za 3. oziroma 1. mesto na tekmovanjih «Seghizzh v Gorici leta 1963 in 1966, Gallusova plaketa 1968, petomaiska nagrada občine Ajdovščina 1979, srebrni grb mesta Maribor 1970 in 1972, priznanje za 2. mesto in plaketa mesta Ajdovščina na tekmovalni reviji «Primorska poje» v Ajdovščini 1971, diploma za
služni dirigent Dore Kertelj, ki je vodil zbor do leta 1961, in Klavdij Koloini, ki je prevzel dirigentstvo leta 1962 ter zboru ostaja zvest ob prelomu iz tretjega v četrto desetletje.
Predolgo bi bilo naštevanje vseh koncertov. Od tistega prvega javnega nastopa julija leta 1946 med domačimi ljudmi na Erzelju, ko so tam dobili elektriko, pa prek vseh pomembnih koncertov v imenitnih dvoranah vse do letošnjih nastopov je trideset let zvestega in požrtvovalnega dela, uspehov in tudi občasnih težav, ki pa so jih pevci zmeraj znali premagati, tako da je ajdovski moški pevski zbor edina
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiMiiHiiiuniiiiiiimiiiiHiiiiiuiiiiinitiiitiiiiiiiiiiMimiiiiuiiiiMiiiitiiiuiiiii
V TOREK SESTANEK STRANK USTAVNEGA LOKA?
Socialisti hočejo preprečiti komisarsko upravo na pokrajini
Tajnik Del Ben je povabil kolege na posvetovanje o odprtem proračunu
Socialisti vabijo vse politične stranke ustavnega loka na sestanek v torek zvečer, da bi na njem preučili možnost obstoja pokrajinske u-prave, kjer ni sedaj politične večine, ki bi izglasovala proračun. Vabilo je pokrajinski tajnik PSI Mario Del Bene poslal tajnikom strank u-stavnega loka. Sestanek naj bi bil na sedežu PSI v torek ob 20.30.
Tozadevni sklep so sprejeli na sestanku pokrajinskega tajništva socialistične stranke, ki se ga je u-deležil tudi načelnik svetovalske skupine v pokrajinskem svetu prof. Cumpeta. Socialisti želijo s to pobudo preprečiti komisarsko upravo na pokrajini. Soočiti se želijo z o-stalimi strankami v želji uresničitve takega programskega proračuna, ki bi bil sprejemljiv za vse stranke u-stavneaa loka.
Podobni sklep so sprejeli pred nekaj dnevi goriški demokristjani, predsednik pokrajine Agati je zatem sklical načelnike skupin v pokrajinskem svetu, da bi jim obrazložil kako priti do odprtega proračuna.
Predavanje o davkih v sredo v Sovodnjah
V Kulturnem domu v Sovodnjah bodo imeli, na pobudo domačega prosvetnega društva, v sredo, 21. a-prila, zanimivo predavanje. Dr. Štefan Bukovec, ki je bil dolga leta tajnik na sovodenjskem županstvu, bo domačinom obrazložil kako je treba sestaviti letošnjo davčno prijavo, ki je sicer v marsičem podobna lanski, ima pa nekaj novosti.
Največja novost pa je v tem,, da si bodo morali davkoplačevalci sami izračunati višino svoje davčne obveze do države in jo plačati še pred vloženjem davčne prijave na občino ali na davkarijo. Predavanje se bo pričelo ob 20.30 in prireditelji so prepričani, da bo domačine brez razlike to vprašanje izredno zanimalo. Istočasno odbor PD Sovcdnje obvešča, da so na petek, 23. aprila, predložili predvajanje filma v okviru domačega kinoforuma.
Sindikati in delavci razpravljali o težavah v tovarni De Licia
Na sedežu CISL v Ferrari so se 15. t.m. sestali delavski sveti tovarne De Licia iz Gorice in tovarne Sapori iz Siene. Omenjeni podjetji namreč upravlja ista multinacional-na družba. Na sestanku, prav gotovo bodo sledili še drugi, so se pogovarjali predvsem o uskladitvi sindikalnih pobud. Po prikazu realnega stanja v obeh podjetjih so ugotovili, da obstajajo precejšnje razlike v osebnih dohodkih. Razpravljali so, nato o čudnem zadržanju uprave, ki je odklonila predlog sindikatov, naj bi tovarno Sapori preuredili in morda preselili ter tako zagotovili možnosti za razvoj Domenili so se nato, da bodo v bodoče postavljali skupne zahteve.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
weningenu na Nizozemskem 1971, priznanje na 4. poljskem festivalu pesmi v Katovicah 1972, plaketa JLA v Ajdovščini 1973, odličje Svobode — Ljubljana 1976.
Kosovelovci so doslej nastopili že v vseh krajih ajdovske občine, v 39 krajih v Sloveniji, v 4 krajih na Hrvaškem; v Italiji so gostovali v Bologni, Reggio Emilii in Vicenzi. v Furlaniji so bili v Gonarsu in v Ronkah, v našem zamejstvu so nastopili v Trstu in Gorici, v Dolini, na Opčinah, v Trebčah ter Križu, na Poljskem so koncertirali v Čen-stohovi, Ciezinu, Dobrovy Gòrni. Ka-towicah in Rybniku, na Češkem v Kladnu, Podjebradih in Pragi, na Nizozemskem pa v Haagu - Schewe-ningenu, Krupe a/d Leek, Puldyku in Heerlenu. Vsa ta njihova slavna zgodovina pa jih vendar ni pustila mimo kriz. Krajše obdobje negotovosti je zbor premagal v sezoni 1974-75 in iz težav izšel še bolj prepričan v svoje kulturno poslanstvo, v potrebo, da zbor nadaljuje lepe tradicije, ki si jih je sam ustvaril, in da s ponosom nosi ime Srečka Kosovela, ki so mu ga zaupali nekdanji pevci, pretežno primorski fantje prekomorci pod vodstvom Rada Simonitija. Pevci so pokazali veliko mero idealizma in privrženosti skupnim lepim ciljem, ko so si sami obnovili prostore zbora, da jih bodo slovesno odprli v ponedeljek, 26. aprila, po proslavi 35-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ob jubileju bo izšla tudi posebna brošura z mnogimi podatki o zboru, pokroviteljski odbor za to pevsko proslavo pa sestavljajo dr. Marijan Brecelj. Janko Rudolf, dr. Aleš Bebler, dr. Joža Vilfan, Ivo Tavčar, Rado Simoniti, Matija Bravničar, Oskar Kjuder, Ladislav Batagelj, Franc Tomažič, Danilo Komac, Stane Bajuk in Dane Nardin.
Slavnostni jubilejni koncert v soboto 24. t.m. bo gotovo lepa pevska slavnost, m katero ajdovski vevci še posebej prisrčno vabijo vse člane nekdanjega zbora JA «Srečko Kosovel», ki morda niso prejeli 0-sebnega vabila zaradi pomanjkanja naslovov, če je danes petje na Primorskem v novem poletu, je to prav gotovo zasluga takih pevcev in kulturnih entuziastov, kot jih ima Ajdovščina.
Tomaž Pavšič
V Štandrežu je umrl Ivan Glešič
Na svojem domu v štandrežu je v petek popoldne, nenadoma, po kratki bolezni, umrl, v 79. letu starosti, pediker Ivan Glešič. Pokojnik je bil v domačem krogu zelo priljubljen, zavzeto se' je zanimal za dogajanja v domači vasi in v širokem svetu, bil je zelo razgledan človek in naprednega mišljenja. Že v mladih letih se je zaposlil kot pediker in je svoj posel opravljal najprej v občinskem kopališču v Ulic; Cadorna, nato je imel svoj obrat v kopališču, ki je b lo tik po vojni urejeno v podzemeljskih prostorih pred županstvom. Od leta 1950 dalje pa je do prejšnjega tedna, kliub visoki starosti, sprejemal kliente v Ulici Sauro 28.
Bil je tudi naročnik našega lista. Sorodnikom gre naše iskreno sožalje.
Skoraj sto prebivalcev Jamelj, Dola in Poljan se je udeležilo 11. t.m. enodnevnega izleta v Trst, kjer so obiskali Rižarno. Za organizacijo sta poskrbela sekcija VZPI in Prosvetno društvo Kras.
Posebno vzpodbudno je dejstvo, da je bilo med udeleženci lepo število mladih. V skupini pa so bili tudi pevci, ki so na kraju trpljenja, na mestu, kjer je stala krematorijska peč, zapeli nekaj pesmi.
V Rižarni je izletnike pričakal časnikar Vojmir Tavčar. Orisal je, kako je med vojno prišlo do preureditve te tovarne za čiščenje riža v tovarno smrti. Spregovoril je o nečloveškem trpljenju, ki ga je okupator povzročil Slovencem, Hrvatom, Italijanom, Judom. Ko je spregovoril še o številu umorjenih, ki so jih nato sežgali v peči, je prisotnim postalo nenavadno težko pri srcu. Stali so namreč na kraju kjer so izginili sorodniki, prijatelji in znanci.
Časnikar je nato spregovoril še o procesu, ki se te dni odvija v Trstu in ki bi se moral zaključiti že pred tridesetimi leti.
Popoldne so se udeleženci podali še v Dolino ter si ogledali tamkajšnji spomenik padlim za svobodo. Na povratku so se ustavili v Velikem Repnu in si ogledali kulturni spomenik, Kraško hišo.
Vesti iz bolnišnice
Včeraj zjutraj okoli 10. ure se je na cesti, ki pelje iz Šlovrenca ob Soči proti Fari ponesrečil 24-letni Ivano Baradel iz Fare, Ul. Colom-bara 1, ki je po poklicu uslužbenec pri podjetju ENEL. Baradel se je ob omenjeni uri peljal z očetovim fiatom 128 proti Fari, ko je zaradi grušča, ki je prekrival cestišče izgub?! oblast na vozilom in zavozil s ceste. Pri nesreči je utrpel poškodbe na hrbtenici ter udarce po desni nogi. V goriški splošni bol-
Zadnjega slovenskega dimnikarja ni več
SKPD «HRAST» IZ DOBERDOBA VABI NA TRADICIONALNI
PRAZNIK POMLADI
jutri, v ponedeljek, 19. aprila, na dvorišču Mladinskega doma v Doberdobu
SPORED :
Ob 10. uri odprtje bifeja in razstave slik Antona Mihelčiča Ob 14.30 prijateljska tekma v odbojki med ženskima ekipama Hrast in CUS iz Trsta
Ob 16. uri nastop folklorne skupine iz Sovodenj Ob 18. uri koncert ansambla «Igo Radovič» iz Nabrežine Od 20. ure dalje ples in prosta zabava ob zvokih ansambla «Igo Radovič»
Deloval bo dobro založen bife z vinom, piščanci in klobasami
VABLJENI
Sekcija VZPI v Podgori in prosvetno društvo «Andrej Paglavec» v Podgori vabita v nedeljo, 25. aprila, ob 15. uri na
OTVORITEV SKUPNEGA SEDEŽA
na stari cesti pod železnico iz Podgore v Ločnik.
Spored: priložnostni govori; nastop pevskih zborov in narodno zabavnega ansambla.
V bifeju bodo na razpolago partizanski golaž, belo domače vino in domači kruh.
VABLJENA DRUŠTVA Z GORIŠKEGA
DA SE UDELEŽIJO TEGA PRAZNIKA!
Polaganje vencev 25. aprila
Pred nekaj dnevi je umrl, v 92. letu starosti, Jožef Sirk z Livade, «zadnji slovenski dimnikar v Gorici», kot smo napisali ob njegovi 90-letnici pred dvema letoma. U-pokojeni dimnikar je živel na svojem domu, zanimal se je za življenje v našem mestu in naše manjšine še posebej. Žal mu je bilo le, da se niso mogle uresničiti tiste težnje, za katere si je prizadeval v svojih mladih letih. Po rodu je bil iz Neblega v Brdih, kot mladenič je šel v razne kraje takrat širnega avstrijskega cesarstva in se na Hrvaškem izučil dimnikarskega poklica. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je moral še enkrat po svetu, tokrat v vojaški suknji in na razne fronte. Po vojni se je vrnil v Gorico in kot že pred vojno je tudi takrat bil aktiven član raznih slovenskih narodno-naprednih društev. Svoj poklic je opravljal zelo vestno in je imel vedno polno klientov. Zadnja leta je živel na svojem domu na Livadi, pred nekaj leti mu je umrla žena. Z njim izginja ena
nišnici se bo moral zdraviti me-1 izmed tipičnih oseb nekdanje goriške sec dni.	I slovenske družbe.
Televizor eksplodiral: nad milijon lir škode
Goriški gasilci so morali včeraj poseči v Marianu, kjer so bili dobro uro časa zaposleni pri gašenju požara, ki je izbruhnil v stanovanju Onorine Micini, v Ul. Manzoni 108. Požar je okoli 14.00 povzročila okvara na televizijskem sprejemniku, ki je verjetno zaradi kratkega stika eksplodiral in vnel ogenj, ki je v kratkem času zajel vso kuhinjo. Kljub hitremu posegu gasilcev je ogenj poškodoval dober del pohištva. Škoda znaša milijon lir.
Ulllllll■lll■llllllll■MllllllllllllllUlll■lllIIllllllllNIll1ll^ll1lll■ullll■lllllIllllll|||||||||||||||||||||||||||||||ll|||||||||m||||||ll||||||||||||l||||||||||||||||IIllv|Il||||||||||l|||||l|||
Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA
Letu1975je doberdobska hranilnica pevecaia premet za 50 odstotkov
Povišan upni znesek od 7 na 10 milijonov lir na prosilca - Obnovljena tretjina upravnega sveta
Bivši partizani in prosvetni delavci bodo tudi letos, kot običajno, polagali v nedeljo, 25. aprila, vence pred spomenike padlim v NOB. Sekcije VZPI in prosvetna društva bodo akcijo izvedli skupno, kot v prejšnjih letih. Ob 8.45 bo zborovanje pred spomenikom na trgu v števerjanu, odtod bo, po polaganju vencev, avtomobilska kolona krenila v Pevmo, kjer bo svečanost ob 9. uri. V Podgori bo svečanost ob 9.30. Nato bo zbirališče ob 10.15 na trgu v števerjanu, odkoder bo kolona krenila na glavno goriško pokopališče, kjer bo svečanost ob 10.30. Na vseh krajih bodo poleg polaganja vencev tudi nastopi pevskih zborov. Prireditelji vabijo bivše partizane, svojce padlih in prosvetne delavce na te svečanosti.
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča udeležence izleta, ki bo jutri, v ponedeljek, da bo odhod avtobusa ob 13.30 s Travnika v Gorici ter ob 13.35 iz Podgore, 13.40 iz štandreža in ob 13.45 iz Sovodenj na običajnih postajališčih.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 25. aprila, «Pohod po Krasu». Prihod na zbirališče z lastnimi sredstvi ob 9. uri h gostišču «Dolanski Kekec» v Dplu. Vabljeni ljubitelji narave.
Kino
Gorica
VERDI 15.15-22.00 «Bluff, storia truffe e di imbroglioni». A. Čelen-tano in A. Quinn. Barvni film.
CORSO 15.15—22.00 «Luna di miele in tre». R. Pozzetto, S. Casini. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.15—22.00 «L’uomo che volle farsi re». S. Connery in M. Caine. Barvni film.
CENTRALE 15.15—21.30 « 005 matti: da Hongkong con furore». Igrajo: Cbarlots. Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 «Bruce Lee, la sua vita, la sua leggenda». Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Come una rosa al naso». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Culastrisce, nobile veneziano». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) «Nekoč je bil Hollywood», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Super policaji», ameriški barvni film ob 18-00 in 20.00.
DESKLE «Najdaljši dan», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je » Tržiču dežurna lekarna S. Nicolò, UL 1. Maggio, tel. 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo. 57, tel. 28-79.
VSE ZA VRTNARSTVO, KMETIJSTVO IN KLETARSTVO DOBITE PRI
VINOAGRARIA
GORICA — PIAZZA VITTORIA 6 Dober nakup — ugodne cene
Upravni svet Kmečko-obrtne hra- je skupni obračun dne 31. decembra
nilnice v Doberdobu je prejšnjo nedeljo imel svoj redni letni občni zbor. Zbrani v dvorani prosvetnega društva «Jezero» so člani posojilnice vzeli v pretres delovanje hranilnice v zadnjem letu in ubrali nove smernice za bodoče delo in koristi domačinov. Občnemu zboru je se odzvalo 55 članov od 164 Iz bilance, ki jo je v imenu u-pravnega sveta navzočim prečital tajnik dr. Maks Gergolet, je razviden nenehen rast te pomembne u-stanove v Doberdobu. Samo hranilne vloge so se v lanskem poslovnem letu zvišale za 50 odstotkov ali v številkah od 330 milijonov lir leta 1974 na 494 milijonov lir. Sicer so razna posojila in zaostale terjatve padle za nekaj odstotkov, od 188 milijonov predlanskega leta na 165,5. So se pa vzporedno zvišale vloge hranilnice pri drugih denarnih zavodih od 93,5 milijona lir na 273 milijonov lir in vrednostni papirji od 74,3 na 88,8 milijona lir. Tako
1975 izkazal 530 milijonov lir knjiženih vplačil in 509 milijonov izpla čil. Zaključni obračun, od katerega pravzaprav vsak denarni zavod živi, kaže, da so lansko leto plačali vlagateljem 31,6 milijona lir obresti in kasirali 36 milijonov od raznih posojil. Tudi ta številka se je povišala v primeri z letom 1974 za celih 50 odstotkov. Seveda je treba obrestim prišteti še iztržek vrednostnih papirjev, kar je lanskega leta prineslo vsega skupaj nekaj nad 40,6 milijona lir. če od teh odštejmo izplačane obresti in upravne stroške, davke in druga izplačila, izhaja, da je v lanskoletnem poslovnem letu Kmečko-obrtna hranilnica v Doberdobu zaslužila 2,62 milijona lir ali za več kot 70 odstotkov več od prejšnjega leta.
Na občnem zboru ni bilo govora samo o računih in bilanci, člani so namreč sklenili, da bodo od sedaj naprej prosilcem posodili do največ 10 milijonov lir, medtem ko je prej
znašal omenjeni podstavek le 7 milijonov lir na prosilca. Novi člani, ki namerava pristopiti v hranilnico, bodo sedaj morali odšteti 5.000 lir vpisnine. Prej je vpisnina stala 3.000 lir.
Zanimivo je tudi nihanje obrestnih mer. ki je v lanskem letu precej pogojevalo sicer umirjeno delo zaposlenih uradnikov. V razmerju na višino vloženega kapitala in vzporedno z denarno krizo, ki je pestila državo v minulem letu, so se pasivne obresti sukale od 3 do 13 odstotkov. Manjše je bilo razmerje pri aktivnem zaračunavanju, ki se je sukalo od 7 do 12 odstotkov za člane in od 9 do 15 odstotkov za nečlane.
Statut doberdobske hranilnice predvideva, da se vsako leto delno prenovi odbor. Tako sta bila letos izvoljena v odbor domačin Andrej Gergolet (Dac) in Leopold Vižintin iz Dola. Nadzorni odbor pa je bil izvoljen lansko leto, zato ostane na delu še za eno leto.
KMEČKO-DELAVSKA POSOJILNICA
V SOVODNJAH Bilanca za leto 1975
AKTIVA			PASIVA		
Blagajna	L.	6.858.571	Hranilne vloge	L.	645.599.925
Banke	L. 332.058.127		Upniki	L.	8.675.945
Vrednostni papirji	L.	166.556.895	Razni skladi	L.	12.217.251
Menična posojila	L. 182.742.450		Premoženje:		
Nepremičnine	L.	3.314.900	Čl. deleži	L.	97.000
Premičnine	L.	1	Rezerva	L.	20.604.481
Menice v inkaso	L.	280.090	Razni računi	L.	4.166.100
Razni računi	L.	2.042.165			
				L. 691.360.702	
			Čisti dobiček 1. 1975 L.		2.492.497
	L. 693.853.199			L. 693.853.199	
RAČUN DOBIČKA IN ZGUBE
Dohodki Izdatki Čisti dobiček
L. 51.024.405 L, 48.531.908 L. 2.492.497
PREGLED VLOG, POSOJIL IN REZERV
Leto		Vloge	Posojila	Rezerve
1948	L.	1.769.682	1.255.200	19.487
1958	L.	28.029.917	17.589.534	1.455.212
1968	L.	208.850.965	116.670.000	6.215.393
1973	L.	467.461.232	170.420.255	14.159.467
1974	L.	485.436.165	188.845.000	16.120.737
1975	L.	645.599.925	182.742.450	20.701.481
N
. /	,, v;.
Lv: 7.S.'V’’:
$ -.v-VK ■■
* C. C. I. A. A.
TRGOVINSKA ZBORNICA
GORICA, 30. APRIL - 9. MAJ 1976
espomego
■	TEHNIČNA POMOČ PRI TRANSPORTU
■	NAVTIKA / KAMPING
■	VINA IN LIKERJI
MEDNARODNI SEJEM
' -
Sodelujoče države:	' :
ITALIJA - ČEŠKOSLOVAŠKA AVSTRIJA - JUGOSLAVIJA POLJSKA - MADŽARSKA ROMUNIJA - BOLGARIJA
Tajništvo sejma: BIWU PUBBLICITÀ L Gorica — Korzò Italia 101 — Tel. (0481) 87.466^
-ì
em
18. aprila 1975
SEDMI NASTOP NA LETOŠNJI_ REVM «PRIMORSKA POJE»
Goriški nastop po kvaliteti v povprečju doslej najboljši
V'	#
Izstopala sta zbora «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine in pa zbor «O. Zupančič» iz Štandreza - Prvi nastop mešanega zbora Glasbene matice iz Trsta
Pevska revija v Gorici, ki je bila v gledališču Verdi dne 8. t. TO-. je v glavnem' združevala dobre zbore, zaradi tega je bila tudi v povprečju kvalitetnejša od prejšnjih šestih. K temu sta pri-, spevala v prvi vrsti moški zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine pod vodstvom Klavdija Koloinija, m mešani zbor prosvetnega društva «Oton Župančič» iz Štandre-ža pod vodstvom Stanka Benka, ki sta bila po pevsko - tehnični plati najbolj učinkovita. Dostojen delež pa so z več ali manj izboljšanim petjem in nekaterimi uspelimi interpretacijami prispevali tudi Goriški oktet, ki ga vodi Tomaž Tozon, moški zbor «Mirko Filej» iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka, moški zbor «Jezero» pod vodstvom Silvana Križmančiča. moški zbor «Razpotje» s Cola nad Ajdovšči-"o pod vodstvom Leopolda Kore-ua, moški zbor «Ciril Silič» iz Vrtojbe pod vodstvom Franca Zupančiča, mešani zbor «Drago Bajc» iz Vipave pod vodstvom Barje žorž in dekliški zbor iz Bevina pod vodstvom Hermana Antoniča; prvič se je predstavil mešani zbor Glasbene matice iz Trsta, ki je pred kratkim začel delovati pod vodstvom Janka Bana.
če sodimo moški zbor iz Ajdovščine po prvi pesmi, potem mu moramo pripisati visok dosežek rako po samem petju, kakor Po izrazni moči. V Mirkovi Šumi, šumi potok je bil zvočno u-ravnovešen, v delovanju kompakten, intonacijsko čist, zvenel je enako zlito v vseh dinamičnih razponih. V gradnji smiselno zasnovana interpretacija je bila nazor-na in izrazno učinkovita. Ostali bve pesmi, Arničeva Manzanares in Vrabčeva Slovenska pesem — zadnjo je zbor v izrazitejši interpretaciji z večjim uspehom izvajal lanske jeseni na festivalu Revolucija in glasba v Ajdovščini —- kljub solidni pripravi, ne po glasovni strani ne po muzikalni oblikovanosti, nista dosegli prve, ki je bila tudi najlepša ostvari-tev večera, kakršne vzbudijo trenutke redkega doživetja.
. Mešani zbor iz štandreža delu-]e šele nekai mesecev in je prvič •jastopii na reviji «Primorska noje». Seveda nismo mogli pričako-vati posebnega sporeda, le-ta je bil skromen, obsegal je dve pri-^dbi slovenskih narodnih, Vrab-ceve Oj božime in Pahorjeve Pa se sliš ter Benjamina Ipavca Slo-venec sem. Toda navdušila nas Je izvedba, ki je pokazala, da je dirigentu uspelo do znatne me-•fe doseči homogenost v glasovih in zlitost celote, ki tudi v ff ne Popusti; to je znak smotrno zastavljenih priprav, kar se odra-tudi na dolge oddihe odmerjenem petju. To pa pogojuje dobro osnovo za oblikovanje fraz in jtazornost v gradnji. Mimo nekaterih pomanjkljivosti je zbor le-P° zvenel, deluje prepričljivo, P°je s srcem.
Bekliški zbor iz Devina ima le-Pe glasove, med katerimi pa je Prvi sopran v visokih tonih krhek in v intonaciji nejasen. Pravilno postavljeno dihanje in spro-sčenost pevskega organa bi pripomogla k izboljšanju volumna hi čistejši intonaciji. V ostalem je nastop odražal skrbne priprave. Najlepše je zbor zapel Ma-hčevo Zdravljico, ki je tudi po 0segu najbolj odgovarjala trenut-nirn zmogljivostim sopranov. Koroško Oj te mlinar pojemo po havadi bolj umirjeno in malce bolj široko.
Moški zbor s Cola je ubranej-kakor lansko leto izvajal svoj sPored. V pristnem občutju je zapel Domovini Benjamina Ipav-Ca- v kateri je prišla do izraza redka izenačenost solistov in tudi razmerje med njimi in zborom je ono dovolj dobro pretehtano. Pač Pa ni bilo take skladnosti v raz-hiPrju med solistom in premočim zborom pri Nedvedovi Lju-bozen in pomlad. Petje je vzbu-Jalo občutek pristnosti. Pri bodočem delu bo treba odpraviti Poenotnost nekaterih posamezni-k?v, izstopanja v basih, popuščanja v drugih tenorjih:' ti so se v vonturinijevi Zvezde žarijo, ki je Prav lepo zazvenela, naenkrat ne-•le zgubili, Težave so še v izgo-''arjavi, pri kateri je najbolj u-Padijiv široki «e». Vendar je v piloti zbor napravil dobe- vtis.
Moški zbor iz Doberdoba je v Cel°ti kompaktnejši in zlitejši. V Precej ubranem petju sta bili izvedeni Oprezno dekle Aleksandra Vodopivca in na Vipavskem Ra-n.9 Simonitija, medtem ko v Vrabčevi Udar na udar še ni pri-do potrebne izdelanosti in glasovne izčiščenosti, zaradi če-*ar tudi interpretativna prizade-anja niso mogla priti do prepričljivejše realizacije. Potrebno h* se bii0 izogibati izstopanjem h Prevladujočim glasovnim sku-Pina.m ob končnih akordih v ff.
Nekoliko boljši kot doslej je bil ^Poški zbor iz Vrtojbe: glasovno zkazuje izboljšano homogenost z1 tudi celotno zlitost; relativno ajboljšo interpretacijo smo sli-Sah v izvedbi Gallusove .Dulcis anilca, s katero Se je v določe-
ni meri približal nazornemu izpeljevanju linij in povezovanja le-teh v grajenje. Izrazno manj dojeta je bila Vrabčeva Sinoči me dekle je vprašalo, v Simonitijevi Podgorski mornarji je bilo več akordov popolnoma zgrešenih ki pesem na nekaterih mestih naravnost izmaličijo. To bi bilo vsekakor treba takoj popraviti.
Lepši zvok ima mešani zbor iz Vipave. Komnaktnejši in sonorne jši je moški del; med posameznicami v sopranih nekatere ne dosegajo vselej čistih intervalov navzgor. Za šibkost te glasovne skupine, ki ji višine še ne dopuščajo, da bi prišla do potrebne homogenosti in volumna, so Vremšakovi Trije koroški svatovski reji pretežki. Pri Kramol-čevi Pesmi od rojstva bi zaradi barvne neskladnosti bilo bolje, da bi pel en sam solist; alti so ob koncu te pesmi prešli v odprte glasove. Sicer je bilo zaznavno prizadevanje zbora in pevovod-kinje za izboljšanje, ki je na glasovnem področju do določene stopnje tudi uspelo.
Goriški oktet je že bolje pel kakor tega večera in sicer kar zadeva kompaktnost, zlitost in ravnovesje v sorazmerju močnejše basovske do po volumnu šibkejše tenorske skupine. To razmerje je bilo estetsko uravnoteženo že lanske jeseni, ko je oktet ob desetletnici. Briškega okteta nastopil v Dobrovem in zazvenel kot prenovljen. Bržkone je pomanjkljivosti povzročila slaba medsebojna slišnost v akustično problematični dvorani, ki skupini ni dala, da bi prešla v prepričljivejše kreiranje, kakršno smo doživeli v Dobrovem. Kajti očitno je bil oktet solidno pripravljen, a zaradi slabe slišne orientacije ni mogel priti do potrebne koncentracije.
Komorni zbor Glasbene matice iz Trsta je zadovoljivo izvajal Kogojevo Stoji, stoji mi polje, ki je zvenela dokaj čisto in je bila tudi logično grajena. Manj izrazita je bila beneška ljudska v šnehomevi. priredbi Božime, moje djete. Po jezeru v priredbi Jakoba Ježa pa zbor ni zmogel. Mladi, po naravi lepj glasovi, potrebujejo mnogo več glasovne priprave, ki naj bi temeljila na sistematično zastavljenem vzgajanju, na drugi strani pa na postopnem izbiranju in študiju literature, ki bi odgovarjala stopnjevani pevsko tehnični usposobljenosti zbora. Mislim, da je za nadaljnji razvoj zbora glasovno izobraževanje osnovna naloga, ki mora razviti v zboru potreben volumen, glasovno izenačenost, in-tonativno čistost in ostale vrline. Tega seveda ob prvem nastopu nismo mogli pričakovati v pol-
nejši meri in naj veljajo naše pripombe kot napotilo k nadaljnjemu prizadevanju in delu.
Dirigent moškega zbora iz Gorice je, v skrbi za kompaktno izvajanje zbora, večkrat zašel v podrobno nakazovanje, s tem pa je povzročil razdrobljenost fraz in odsekanost ob njihovih zaključkih. Zmanjšana izvedbena sproščenost je slabila njihovo reliefnost. Prišlo je tudi do poudarjenih lahkih dob in občasno celo do ritmične monotonosti. To je
seveda vplivalo na intenziteto izraza. Zbor bi, z ozirom na svoje glasovne kvalitete in sposobnosti, ki jih je do sedaj pokazal, bil interpretativno učinkovitejši, če bi izboljšal razmerje in čistost intonacije med solistom in zborom v Simonitijevi Pesem galebu in če se bi zavzel za izboljšanje v gornjem smislu, čemur so naše pripombe tudi namenjene. Saj je bil drugače dobro pripravljen.
Ivan Silič
ife..xAk-
Mešani zbor «Oton Župančič» iz Štandreža
..............mi...............................
PRED DEVETIM^ ABONMAJSKIM^ KONCERTOM^ GLASBENE^ MATICE^
Mozartov Rekviem z dirigentom Nanutom
Izvajali bodo: orkester Slovenske filharmonije, mladinski zbor iz Maribora, Slovenski oktet in oktet «Gallus», člani zbora Slovenske filharmonije in operni solisti Zlata Ognjanovič, Božena Glavak, Jurij Reja in Ivan Sancin
Prav gotovo doseže letošnja koncertna sezona Glasbene matice vrhunec (glede na program in izvajalsko zasedbo) na sklepnem abonmajskem koncertu, ki bo prihodnjo nedeljo popoldne v Kulturnem domu v Trstu.
Na sporedu bo poslednja velika Mozartova umetnina, Rekviem za soliste, zbor in orkester, izvajali pa jo bodo simfonični orkester Slovenske filharmonije, mladinski pevski zbor iz Maribora, Slovenski oktet, oktet «Gallus», člani
«li
Anton Nanut
zbora Slovenske filharmonije, člani zbora Radiotelevizije Ljubljana ter kot solisti sopranistka Zlata Ognjanovič, mezzosopranistka Božena Glavak, tenorist Jurij Reja in basist Ivan Sancin. Vodil bo Anton Nanut.
V glavnem gre za izvajalce, ki so našemu občinstvu že dobro znani po svojih prejšnjih nastopih pri nas. Tako je orkester Slovenske filharmonije prav v letošnji sezoni enkrat že navdušil občinstvo, posebno z zanosno interpretacijo Dvofàkove simfonije «Iz novega sveta», ko je igral na četrtem abonmajskem koncertu. Prav tako je bil letos gost Glasbene matice tudi priljubljeni Slovenski oktet ob 25-letnici svojega udejstvovanja. Pred leti sta nastopila na samostojnih koncertih v Kulturnem domu Mladinski zbor iz Maribora, ki ga vodi Branko Rajšter, ter oktet «Gallus» iz Ljubljane, Oba sta — vsak na svojem področju — cenjena kot reprezentativni slovenski izvajalski zasedbi, ki žanjeta odlične u-spehe in laskave kritike na tekmovanjih in koncertih doma in v tujini.
Solisti na nedeljskem koncertu so med najvidnejšimi pevci ljubljanske Opere; vsi štirje so predlanskim peli na abonmajskem koncertu Glasbene matice operne arije ob spremljavi orkestra ljubljanske Opere, Ognjanoviče va. Reja in Sancin pa so bili tudi letos že gostje Glasbene matice in sicer na koncertu v okviru goriš-ke abonmajske sezone, ko so mojstrsko podali solistične vloge v
....................................»
ZA STOLETNICO ROJSTVA VELIKEGA SLOVENSKEGA PISATELJA
SLOVENSKE ZALOŽBE IN CANKARJEVO LETO
Prav bi bilo, če bi kvantiteta knjig vsaj deloma vplivala na kvaliteto naše zavesti
Stoletnica rojstva velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja se živo izpričuje tudi na knjižnem trgu. Poleg del, ki so bolj ali manj stalno dostopna, so založbe za Cankarjevo leto pripravile vrsto novih izdaj, ki naj utrdijo in poglobijo Can-karjevo navzočnost med Slovenci, še zlasti med mladimi generacijami. Ob pisateljevih delih bo izšlo tudi lepo število razprav, ki so jih za avtorjev jubilej pripravili raziskovalci njegovega dela. Tako bo knjižni trg nudil slovenskemu bralcu in ljubitelju knjig najširše možnosti za stik s pisateljem, ki je tako globoko posvetil v naš narodni značaj. Bilo bi prav, če bi kvantiteta knjig vsaj deloma vplivala na kvaliteto naše zavesti. Tako bi založniška počastitev jubileja dobila svojo pravo vrednost.
Predvsem velja poudariti, da bo v tem letu bralcem in kupcem dostopno Cankarjevo Zbrano delo (Državna založba Slovenije) v tridesetih knjigah. To je doslej najpopolnejša izdaja Cankarjevega o-pusa, ki poleg literarnega in publi-stičnega dela objavlja tudi obširno korespondenco ter je opremljena z izčrpnim komentarjem znanih can-karologov. To bo temeljno delo tudi po tekstno — kritični plati in mimo njega ne bo mogla nobena bodoča objava Cankarja.
Druga obsežnejša publikacija v jubilejnem letu je Cankarjevo Izbrano delo (Mladinska knjiga) v sedmih knjigah. To je ponatis izdaje. ki je pred leti izšla v popularni zbirki Naša beseda. Za razliko od komentiranih Zbranih del je v tej izdaji poudarek na izboru Cankarjevih tekstov po najkvalitetnejši in najznačilnejši plati.
Med izdajami posameznih del naj omenimo Hišo Marije Pomočnice (Cankarjeva založba, Sto romanov),
množično izdajo Kurenta (DZS) in Martina Kačurja (Prešernova družba) ter bibliografsko izdajo Martina Kačurja (Založba Obzorja). Tem delom se pridružuje vrsta izborov. Pod naslovom Očiščenje in pomlajenje (DZS) je urednik Dušan Moravec pripravil izbor Cankarjevih političnih govorov in predavanj, jim dodal Belo. krizantemo ter nekaj značilnih odlomkov in Cankarjevih literarnih tekstov. Delo bo izšlo v množični izdaji in bo lahko služilo organizatorjem Cankarjevih proslav. Dva izbora izideta pri Mohorjevi družbi: Njena podoba (črtice o materi) ter Povesti in črtice (izbor J. Gregorčič). Tematski izbor je pripravil Franc Zadravec: Agonija veljakov v Cankarjevi satirični prozi (Založba Obzorja).
Med vrsto posameznih izdaj, ki so že na zalogi ali bodo ob jubileju ponatisnjene, naj opozorimo vsaj na nekatere: Pesmi-Podobe iz sanj (Cankarjeva založba, miniatur-ka). Na klancu (Državna založba Slovenije), Štiri drame (Mladinska knjiga, Kondor) ter Hlapec Jernej in njegova pravica (Mladinska knjiga, faksimile).
Med izdajami, ki so namenjene mladini, naj omenimo ponatis treh knjig iz zbirke Moja knjižnica (Mladinska knjiga). To sta izbora črtic Moje življenje in Tuje življenje v ureditvi in s spremno besedo Franceta Dobrovoljca ter Hlapec Jernej in njegova pravica s spremno besedo dr. Branka Krefta. Prav tako pri Mladinski knjigi bo izšla knjiga Ivan Cankar v sliki in besedi. Avtor Bogomil Gerlanc je izbral najrazličnejše dokumente iz Cankarjevega življenja, med njimi nad 60 slik, ter jih opremil z značilnimi odlomki iz Cakarjevih del jn jih dopolnil s kronologijo pisateljevega življenja in dela.
Tem publikacijam se bodo pridružile še razne praktične priredbe Cankarjevih del. Tako bosta pri ČZP Delavska enotnost izšli Babičeva dramatizacija Hlapca Jerneja in montaža odlomkov iz Cankarjevih tekstov (primerna za Cankarjeve proslave), ki sta jo pod naslovom V areni življenja sem stal pripravila Jože Rode in Jože Vozny.
V jubilejnem letu bo Cankar na našem knjižnem trgu dostopen tudi v nekaj tujih prevodih. Na novo i-zide angleški prevod Marije Pomočnice (DZS) ter Hlapec Jernej in Na klancu v madžarščini (Pomurska založba). Na zalogi pa so še izdaje Hlapca Jerneja ter Mojega življenja v angleščini (Državna založba Slovenije).
Med deli o Cankarju naj omenimo tri publikacije Cankarjeve založbe v zbirki Bela krizantema. To sta izbora člankov Josipa Vidmarja o Ivanu Cankarju in Borisa Ziherla Ivan Cankar in naš čas ter razprava Franceta Bernika Zgodnja Cankarjeva proza. Pri Mladinski knjigi izide kot tretji del trilogije o Prešernu — Levstiku — Cankarju roman Tujec Antona Slodnjaka. Za založbo Lipa sta pripravila dve publikaciji zastopnika najmlajšega kritičnega rodu, in sicer Marija Mitrovič knjigo Ivan Cankar in kritika, Dimitrij Rupel pa Svobodne besede. Ob teh novitetah bodo kupci lahko posegli še po nekaterih delih, ki so na trgu že od prej, tako predvsem po študijah J. Vidmarja, D. Kermavnerja in D. Moravca.
Slovenski knjižni trg je na proslavo Cankarjeve obletnice pripravljen. Prepričani smo, da bodo zgledu sledili tudi slovenski bralci in pokazali oživljeno zanimanje za večno živo dediščino enega največjih slovenskih duhov.
Haydnovem oratoriju «Letni časi». Anton Nanut, dirigent pri Slovenski filharmoniji in sedanji umetniški vodja Slovenskega okteta je prav tako že večkrat dirigiral V Kulturnem domu, v zadnjih letih recimo orkester Slovenske filharmonije, Dunajski komorni orkester in Slovenski komorni orkester, v lanski sezoni v Gorici pa Godalni orkester mariborske Opere in Mladinski zbor iz Maribora. Pri izvedbi moških zborovskih partov skladbe na sporedu bodo Slovenski oktet in oktet «Gallus» podprli še člani zbora Slovenske filharmonije in zbora Radiotelevizije Ljubljana, dveh slovenskih poklicnih in v glasbenem svetu močno uveljavljenih zborov. (Naj mimogrede o-menimo, da bo zbor Slovenske filharmonije nastopil na samostojnem koncertu 8. maja na goriš-kem gradu v okviru goriške abonmajske sezone,.)
Ves koncert je prihodnjo nedeljo odmerjen vrhunski Mozartovi urnetnini (ki pa v resnici ni samo Mozartova) in sicer njegovemu Rekviemu v d molu za štiri soliste, zbor in orkester.
Rekviem je Mozart pisal v zadnjih mesecih in dneh življenja; začel je poleti leta 1791. a je novo delo večkrat odložil zaradi drugih skladateljskih obveznosti. Bolj intenzivno in z veliko vnemo se je spet lotil Rekviema po prvi dunajski uprizoritvi opere Čarobna piščal, ki jo je sam dirigiral in ki je doživela izreden uspeh; toda preostajala sta mu še dobra dva meseca življenja in kljub mrzličnemu delu Mozart skladbe ni končal.
Pobudo za komponiranje žalne maše je Mozart dobil v naročilu, ki mu ga je v največji tajnosti prinesel neznanec: naj na željo nekoga, za ime katerega naj ne sprašuje, napiše rekviem. Mozart je takrat že močno bolehal in ta skrivnostni obisk je napravil na občutljivega skladatelja močan vtis — kot bi to bilo znamenje za njegovo bližnjo smrt in naj bi Mozart pisal žalno mašo sam zase.
V takem vzdušju je komponiral in ob vidnem širjenju bolezenskih znakov in upadanju fizičnih moči že slutil, da maše ne bo dokončal. Njegov 1 najbolj oriljublje-ni učenec Franz Xaver Siissmayr ga je moral poslušati, ko mu je razlagal zamisel nove skladbe in mu kazal osnutke delov, ki jih še ni dokončal; z njim, ženo Konstanco in drugimi prijatelji je poskušal dele, pri katerih je bila že skicirana tudi orkestracija.
Taka poslednja poskusna izvedba je bila na predvečer Mozartove smrti; Mozart je komaj vid-
no dirigiral in s težavo markiral alt. Vaja se je končala pri delu «Lacrimosa», kjer je Mozart omagal in kjer se je v devetem taktu pravzaprav ustavilo njegovo pero. Naslednje jutro, 5. decembra 1791, je Mozart umrl. Bil je pokopan v skupen grob revežev; nihče ni šel za njegovim pogrebom, niti žena, ki je bila bolna; ko je kasneje šla na pokopališče, ji novi grobar ni vedel povedati, kam so Mozarta pokopali.
Skladateljevo ženo je skrbelo, da bi naročnik ne sprejel nedo-| končane skladbe, za katero je že izročil domenjeno vsoto denarja. Od celotnega rekviema sta bila namreč dokončno instrumentira-na uvodni Requiem aeternam in Kyrie, medtem ko so bili ostali deli od Dies irae do Hostias samo nakazani v partitumem osnutku, ki je obsegal pevske glasove, bas in delno označeno spremljavo; manjkali pa so Sanctus, Benedictus in Agnus Dei. Vdova je prosila Sùssmayra,, naj delo dokonča, in ta se je lotil dopolnjevanja nedokončanih odstavkov in pisanja novih tako, kot se
mu je zdelo, da najbolj odgovarja Mozartovim zamislim. Čez nekaj tednov je neznani naročnik prejel partituro «Mozartovega» Rekviema.
Ta naročnik je bil grof Franz von Walsegg; bil je velik ljubitelj glasbe in se je ponašal, da tudi sam komponira; prirejal je koncerte svojih skladb, a te skladbe so v resnici po njegovem naročilu napisali drugi skladatelji. Da bi bil v tej svoji «skladateljski» vnemi čim boli prepričljiv, je ekscentrični grof včasih celo lastnoročno prepisal partituro, da je bil rokopis nove skladbe res njegov. V takih čudnih okoliščinah, torej kot Walseggovo delo, je decembra 1793 doživel praizvedbo Mozartov (in Siissmayrov) Rekviem.
Mozartova vdova je še več let kasneje trdila, da je celotna skladba delo njenega moža in nri tem ji je bilo v veliko oporo dejstvo. da se je Siissmayrov rokopis po obliki do pičice ujemal z
Janko Ban
(Nadaljevanje na 6. strani)
iiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiniiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiifiiiiiimmiiiiiiiiiiii

re v i j e
DAN šf. 51
Medtem ko je pred skorajšnjim izidom aprilska številka revije «DAN», se moramo vsaj na kratko povrniti še k vsebini marčne, 51. številke.
Bojan Brezigar v obliki dnevniških zapisov piše pod naslovom «Pomen besed» o nezaslišanem poskusu pošolskega pouka slovenščine v Ukvah, pri čemer je prvo violino igrala italijanska učiteljica Liana Broccaioli. Zapis se končuje pri pouku otrok v materinščini v cerkvi. kajti takrat vprašanje še ni bilo rešeno s povratkom otrok v šolske prostore in torej s porazom zakrknjene šovinistične mentalitete nekaterih pritlikavih ljudi in z zmago ukovskega župnika, učitelja, ukov-skih staršev in otrok in ne nazadnje z zmago zdravega načela o neodtujljivi pravici vsakega otroka, da se izobražuje v materinem jeziku. škoda le, da je za zmago takih načel potrebno v tej deželi vedno toliko naporov, članek je pisan preprosto, prijetno in je tudi opremljen s fotografijami. Vojmir Tavčar piše seveda o Rižarni pod naslovom «Proces in vest». Bo vest res predramila ozko otopelost? Na ta članek se navezuje tudi naslednji Albina Bubniča, ki objavlja s potrebnim komentarjem in slikovno
opremo Stoinijevo pismo iz Rižarne, v katerem javlja izza mračnih sten imena nekaterih nesrečnikov, ki so postali žrtve nacifašističnega zločina, živa Gruden piše o letošnjem seminarju za slovenske šolnike na Tržaškem in že sam naslov «Razširiti in izpopolniti» pove, da se zavzema za uskladitev teh seminarjev z novimi potrebami. Športnemu prispevku o plavanju in Naivneževi glosi sledi Magajnov potopis iz Islandije (z lepimi barvnimi fotografijami), odrska skica Neve Godnič z naslovom «Med cedro in oblačkom», lep spominski zapis Lelje Rekarjeve o nedavno umrlem profesorju Ivanu Šavliju, modni kotiček za pomlad ter še nekaj koristnih nasvetov Vladimira Vremca tistim, ki so tako srečni, da imajo košček dvorišča z vrtom.
Pozornost vzbuja tudi «privatno pismo» igralca SSG Antona Peljeta Savini Remčevi (avtorici gledaliških kritik v reviji) ter urednikov (Ko-šutov) odgovor nanj. Pozornost zaradi načina in sloga pisma, ki ga pri nas doslej nismo bili vajeni, pa čeprav obstaja — kot je znano — naše gledališče že skoraj 31 let in je šlo skozenj že mnogo tudi zelo imenitnih igralcev.
«Pikadnevu» je za to številko zmanjkalo sape. Bo zato prihodnjič bolj piker?
Dve knjigi
Slovenske
matice
Nekoliko z zamudo, vendar ne prepozno, je Slovenska matica izdala še dve knjigi. Prva je Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike (sicer že tretja knjiga) druga knjiga pa prinaša Petra Fistra razpravo o arhitekturi slovenskih protiturških taborov.
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike čigar urednik je Fran Dominko, je posvečen Janezu Mihaelu Žagarju, zdravniku, veterinarju in narovoslovcu, doma iz Damelj pri Vinici, ki si je pridobil veliko zaslug za razvoj medicine, veterine in botanike. Žagar, ki je bil rojen 2. decembra 1732 je deloval predvsem na Moravskem, kjer je tudi umfl leta 1813. študiral je na Dunaju, kjer se je že v disertaciji zavzemal za cepljenje proti kozam, katerim je kot infekcijskim boleznim posvetil velik del svojega študija. Ustvaril je lasten nozo-loški sistem. Posvečal se je tudi veterini in poudarjal velik pomen veterinarstva za zdravo živinorejo in zdravo prehrano prebivalstva. Zavzemal se je za razvoj veterine po vzoru humane medicine, ter tudi s tega področja, kot s področja medicine, napisal vrsto razprav, žagar pa je pomemben tudi kot posredovalec etnografskega gradiva, saj je npr. v njegovih spisih prikazano oživljanje utopljencev po metodi dihanja usta na usta v dolini Kolpe. Zbornik, posvečen Žagarju, prinaša poleg uvodne besede, predgovora k monografiji, ki jo je napisal hrvatski zgodovinar medicine, profesor na Sorboni Mirko Dražen Grmek. razpravo zdravnika Draga Mušiča in veterinarja Janeza Batisa posvečeno življenju in delu J. M. Žagarja, doslej slabo znanem in slabo proučenem predstavniku medicine in naravoslovja v času racionalizma. Ta razprava obsega več poglavij, ki prikazujejo življenje in delo Žagarja, prikaz njegovih važnejših razprav s področja humane medicine, obravnavajo Žagarjev pomen za veterino na koncu pa so navedeni viri in literatura. Precej je tudi slikovnega gradiva, knjiga pa i-ma tudi povzetka v nemščini in angleščini. Ob tem poglavitnem delu Zbornika stopijo ostali prispevki v ozadje. Zbornik prinaša spevek Velimira Zavrnika o na-letnici (120 let) ustanovitve naravnega zdravilišča na Bledu, prispevek Velimira Zavrnika o napitkih mojstra Albranta za zdravljenje konj ter prispevek Lava Čermelja s prikazom dveh Povši-čevih bibliografij J. Vege in F. Močnika.
Druga knjiga Slovenske matice prinaša razpravo docenta na oddelku za arhitekturo ljubljanske univerze Petra Fistra, ki je del svojega strokovnega interesa posvetil proučevanju domače arhitekture, predvsem ljudskega stavbarstva, meščanske stanovanjske hiše, gradov in urbanizma. Študij protiturških taborov pa je razširil v tezo svoje doktorske disertacije. Ta je sedaj izšla v zaokroženi in dopolnjeni knjižni obliki. Knjiga prinaša sistematično zbrano gradivo in pomeni za zgodovino arhitekture na slovenskih tleh prvo predmetno obdelavo pri nas. Ne glede na podobne gradnje v Romuniji in na Madžarskem pomenijo protiturški tabori posebnost na slovenskem ■>-zemlju, saj vidimo v njih ne samo spontano, ljudsko stavbarstvo temveč posebno obliko organizirane samozaščite. Talco predstavljajo tabori v obrambi proti Turkom — računajo na okrog 200 ohranjenih in izpričanih lokacij — številčno bogat in zanimiv arhitekturni pojav, tipičen za 15. in 16. stoletje. Knjigo zato iahko štejemo kot pomemben prispevek k spoznavanju naše arhitekturne dediščine. Tudi ta knjiga je izjemno bogato ilustrirana in pomeni tehten doprinos k strokovni literaturi.	Sl. Ru.
BERITE REVIJO
HTifTi
amili..............."".........................
OB IZIDU ČETRTE KNJIGE NJEGOVEGA ZBRANEGA DF.T.A
Boris Kidrič kot samostojen marksistični mislec, teoretik, politik in organizator
Izšla je četrta knjiga zbranega dela Borisa Kidriča, ki ga izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani. Knjigo je uredil poseben uredniški odbor pri Marksističnem centru pri CK ZKS, daljši uvod pa je knjigi napisal Lev Modic. Četrta knjiga zbranih del Borisa Kidriča obsega govore in razprave v obdobju 1949-1952, torej v času, ki ga označujemo kot prehod od prevladujočega državnega administrativnega socializma v sistem socialističnega upravljanja. To. so bila rojstna leta globokih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih sprememb, ki uveljavljajo delovnega človeka kot neposrednega urejevalca pogojev svojega življenja in rezultatov svojega dela, obdobja, katerega prva etapa se je začela leta 1950 z na-
čelom Tovarne delavcem in utrdila leta 1952 z uveljavitvijo novega gospodarskega in političnega sistema. Celotno delovanje Borisa Kidriča nam knjiga prikazuje kot samostojnega marksističnega misleca, politika in organizatorja. Razodeva nam Kidričevo dialektično analizo nasprotij, celovitost njegovega dialektičnega mišljenja, zavzetost za razvoj znanosti in za dvig strokovnosti delovnih ljudi. Iz Kidričevih razprav in člankov sicer ni razviden njegov organizacijski in kadrovski trud, razvidno pa je opozarjanje na pomembnost vprašanj ekonomske teorije, poudarjanje pomena in vloge Komunistične partije ter nujnosti povezave socialistične akcije in socialistične zavesti.
Četrta knjiga zbranih del Borisa
Kidriča nam kaže Kidriča kot pomembnega soustvarjalca politike KPJ v boju za socializem, kot globokega socialističnega teoretika, izrednega borca in odgovornega voditelja množic. Zato nam njegovo delo slika pot, ki smo jo prehodili, poglablja izkušnje, ki smo jih pridobili, vodi nas pri reševanju današnjih problemov in utrjuje prepričanje, da «težka zgodovinska pot delavskega razeda vodi neustavljivo naprej, kljub vsem preprekam, trenutnim porazom in krizam v socializmu». To prepričanje je toliko trdnejše ko spoznavamo, da je bila partija delavskega razreda sposobna obhkovati osebnosti takega značaja, kot ga je vse do svoje smrti izpričeval Boris Kidrič z življenjem, ki je bilo po času res kratko, toda
po borbi dolgo in, silovito (kot je dejal Edvard Kardelj).
Knjiga zbranega dela Borisa Kidriča, ki jo inramo zdaj pred seboj, predstavlja zajeten opus preko 500 strani, razdeljen kronološko na štiri leta (1949, 1950, 1951 in 1952). Ta opus danes ni samo zgo-dovinskega pomena temveč nam. kot je poudarjeno v uvodu, kaže razvoj jugoslovanskega socialističnega ustroja, obenem pa nam pomaga razreševati današnje pohtič-ne in ekonomske probleme. Prav v tem pa je tudi pomen te izdaje, ki nam ne kaže Borisa Kidriča samo kot tvorca politike in marksističnega teoretika, temveč kot analizatorja in reševalca problemov, ki se nam kažejo še v današnjem času.
Sl. Ru.
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
OVEN (od 21. 3. do 28. 4.) Na delovnem področju boste dobili važno nalogo, ki jo boste morali -izpeljati v ' določenem roku, če hočete pridobiti na ugledu. Razumevanje v družini in z ljubljeno osebo vam bo o-lajšalo vse težave. Zdravje dobro.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Če hočete u-(	Ì sPe®no napredeva-,
{S'	j ti, se nikakor ne
zapirajte sami vase, ampak posvetujte se bodisi s sodelavci kot tudi s predstojniki. Tudi v čustvenih odnosih bodite bolj iskreni. Pazite na svoje zdravje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Na delovnem področju bo vladala precejšnja napetost in morali boste nekaj hitro u-kreniti, ker drugače se boste znašli v velikih težavah. V čustvenih odnosih majhne spremembe. Pojdite k zdravniku.
Veljaven od 18. do 24. aprila 1976
RAK (od 23. 6. do ■ r	22. 7.) Pogovor, ki
£a boste imeli z ^	j neko vidno osebo,
vam bo razčistil nekatere dvome in vas usmeril na pravo pot, po kateri boste v kratkem prišli do velikih zadoščenj. Ljubosumni boste. Prebavne motnje.
___ LEV (od 23. 7. do
22. 8.) V poslovnem f	| življenju ne bo ve-
I likih ovir in svoje J načrte in zamisli x ^ boste z lahkoto u-resničili, toda potrebna bo dobra volja. Srečanje z ljudmi, ki se ukvarjajo z umetnostjo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nepričakovan dogodek vam bo prekrižal račune in vam onemogočil reden potek poslov, kar bo slabo vplivalo na vaš trenutni položaj. Posvetite več pozornosti in časa družinskim članom.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zaradi prevelikega dela boste utrujeni in zato tudi nervozni, kar bo negativno vplivalo na potek dela. V čustvenih odnosih pa se bodo stvari obrnile v vašo korist in vse se bo srečno zaključilo.
ŠKORPIJON (od 24. r tW)>\	10. do 22. 11.) Dru-
‘	» gi pričakujejo, da
boste uspešno prispevali k rešitvi zapletenega spora. Ne smete več odlašati, ker je sporazum potreben vsem. Družinsko življenje bo potekalo mirno, STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pri delu vam je potrebna največja zavzetost, ker samo tako boste deležni uspeha, ki si ga že dolgo časa želite. S tira naj vas ne spravi nobena vest, ki bi utegnila zveneti slabo. Izogibajte se naporov.
©
KOZOROG (od 12. 12. do 20. 1.) Preveč ste malodušni. V življenju morate dokazati več poguma in smelosti. Tudi v družinskem življenju morate bolj uveljavljati svojo osebnost. V teh dneh vas čaka prijetno presenečenje. Zdravje rahlo.
VODNAR (od 2L 1. do 19. 2.) Ne prenaglite se pri nobenem sklepu, ker u-tegne to biti posledica vaše živčne napetosti. Potrebujete počitka ter zato raje posvetite dobršen del prostega časa razvedrilu. Ugla-dili boste spore v družini.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) S svojo površnostjo boste negativno vplivali na svoje prijatelje in znance v veselje vaših nasprotnikov. Zato posvetite največjo pozornost utrditvi svojega položaja, toda ne zanemarjajte svoje najbližje.
(D
NAJSTRAŠNEJŠA ZVERINA MORSKIH VODA
Morilske čeljusti morskega psa
Bliža se poletje in z njim kopalna sezona. Mladi in starejši bodo pohiteli, kjerkoli je mogoče, na morje. Prijetno osvežujoča voda bo vsem prijala, urice in urice pa. bodo minevale v kramljanju z znanci. V pogovor pa se bo prej ali slej zapletel tudi predmet morskega psa. Pri nas te zverine ni sicer veliko, toda včasih pa katera le zajadra tudi v naše vode.
Kaj vémo o morskem psu? Zelo malo, če ne celo skoraj nič. Še vedno je skoraj takšna skrivnost kot znana pošast iz Loch Nessa, ali pa snežni človek s Hi-
malaje. «Morski psi — pravi dr. David Baldridge iz podvodnega raziskovalnega laboratorija na Floridi — napadajo le kadar so lačni.» To trditev pa more ameriški znanstvenik dokazati le toliko, kolikor njegov kolega Scott Johnson iz podvodnega raziskovalnega središča v San Diegu v Kaliforniji, ki meni, da izločajo moški posebno dražljivo snov in jih zato morski psi desetkrat pogosteje napadejo kot ženske. In če Hans Hass opravičuje morilske ribe s tem da preprosto ne ločijo med človekom in ribo, meni turist: Že
MiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiimiiHimmiiiiiimimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiimiiiiiiii
KRIŽANKA... z našim krajem
1	2	3	4		5	6	7	8	9		10
11				■	12					■	
13			■	14	■	15			■	16	
17		■	18		19			■	20		
	■	21					■	22			■
23	24	■	25			■	26			*	27
28		29			■	30			■	31	
■	32			■	33					■	
34			■	35					■	36	
37		A	38			■		■	39		
	s	40				41	■	42			
43											
VODORAVNO: 1. ameriški filmski igralec, 11. vseeno, vsaj, 12. eden najboljših italijanskih športnih časnikarjev. 13. termin, 15. kategorija. 16. berilij, 17. Alfred Musset 18. neljub. 20. slovensko tržaško športno društvo, 21. obrežje, 22. izid pri šahu, 23. Anton Trstenjak, 25. ponavljanje v gledališču, 26. udeleženec vojaškega spopada; vojak, 28. židovski duhovnik, 30. italijanski nogometaš, 31. Richard Owen, 32. bistvo, vsebina. 33. kemijski element iz skupine alkalijskih kovin, 43. tul. 35. dajalnik, 36. United Nation, 37 Renato Rascel, 38. oziralni zaimek, 39. spodnji del posode, 40. središče zahodnega Krasa, 42. vrsta cigaret, 43. potovalna a-gencija v angleščini.
NAVPIČNO: 1. «turistična točka našega kraja», 2. najmanjši del telesa, 3. neozdravljiva bolezen, 4. Lojze Kraigher, 5. Nicolas Boileau, 6.. z dlakami pod nosom,
7.	angleški motociklistični pilot,
8.	ime satirika Buchwalda, 9. pre-
dlog, 10. scena, 14. grenka pijača, 16. znani film z igralcem na 1. vodoravno. 18 poln, 19. zver iz družine mačk, 20. nočni lokal, 22. nagib, pobuda za kaj, 24. prosvetno društvo na Opčinah, 26. dnevni metulj belih ali rumenih kril. 27, Sean. filmski igralec, 29. govedo moškega spola, 30. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju, 33. moško ime 34. «naš kraj». 35. gospe ali šahovske figure, 36. kraj pri Postojni. 38. značilnost denarja 39. nemški spol-nik, 40. Karl Altmann, 41. natrij, 42. Peter Elmsley.	(loko)
mogoče, da so morski psi «načelno» nenapadalni, toda, kaj pomaga, če si že po prvem ugrizu napol mrtev?
Kadar morski pes napade, je nevaren tudi za poznavalce. Znani francoski raziskovalec Yves Cousteau pravi: «Več kot imamo opraviti z morskimi psi, manj vemo o njih. Nihče ne more povedati, kaj bo morski pes storO v naslednjem trenutku.»
Kako morski pes napada, ve najbolje povedati Avstralec Henri Bouree, ki se je v novembru 1. 1964 potopil pred južno obalo v kristalno čisto vodo. «Nenadoma me je posvaril nagon. Hotel sem nazaj na ladjo. Takrat sem začutil strahoten udarec, neznana sila me je potegnila v globino. Izgubil sem potapljaško masko in cev. Spoznal sem orjaško senco in že me je zgrabil morski pes. Stresal me je kot stresa pes ponošen čevelj. Bolečina je bila nepopisna. Da bi se rešil, sem poskušal zadeti psa v oko. Z ramenom sem se komaj prilepil ob orjaško nosnico in nemočno obvisel. Potem se je enako nenadoma končalo. Ko sem dosegel površje, sem u-gotovil, da mi manjka pol noge.»
Bouree je ostal živ in se tako uvrstil v 62 odst. ljudi, ki jih je morski pes sicer napadel, ni pa popolnoma požrl.
Morski psi so sicer napadalni, niso pa pogumni. Napadejo najpogosteje s hrbta, redko od spredaj in skoraj nikoli od strani. Ko pa enkrat ugrizejo, je tudi najdebelejša kost zanje malenkost. Čeljusti, poprečno poltretji meter velikega morskega psa, se sklenejo s pritiskom treh ton na kvadratni centimeter, a učinek je tak kot če bi človeka povozil vlak.
Bliskovit kot vlak je tudi napad. «Sploh nisem vedel, kaj se mi je zgodilo» — je povedal Leo Ryan, ki mu je morski pes odgriznil del zadnjice. «Videl sem gobec, toda ugriznil je hitreje kot sem u-tegnil pomisliti.» Sredozemski ribič Richard Crew pa pravi o svojem boju z dvometrskim psom, ki se je nepričakovano znašel v njegovem čolnu' «Naravnost nadme je šel. Ni bilo drugega: ali on, ali jaz.»
Kobra pred napadom dvigne glavo, volk se prihuli in 1 tiger potisne uhlje naprej. Morski pes pa napada docela nepreračunljivo, njegov gobec leži dosti pregloboko pod dolgim nosom, da bi lahko pošteno ugriznil. Toda, kadar razpre čeljusti, se pomakne spodnja čeljust naprej, nos pa navzgor Sočasno se nos pomakne nazaj in se postavi skoraj navpično. Sedaj žrelo ni več pod glavo, marveč pred njo, kot britev ostri zobovi pa se zarijejo žrtvi globoko v meso.
Morski pes velja za manj razumno žival, toda svoje lovišče nadzoruje s čuječnostjo vojaške
ladje. Njegovemu čutu za zaznavanje ne uide noben gib, noben šum v krogu 300 metrov. Najobčutljivejša antena je nos. V bistvu deluje kot pri človeku, toda nosnice so nenavadno široke. Z njimi zavoha kri na razdaljo tri sto metrov in vodijo ga tako natančno k cilju, da se ušteje največ za tri metre.
Slušni organ morskega psa registrira na 30 m najmanjši šum, na primer to, da ena riba pogoltne drugo.
Še bolj učinkovito opredeli morski pes smer in vrsto svojega plena z valovanjem, ki je podobno zračnemu toku, kakršnega občutimo, če zdrvi mimo nas avtomobil. Ta «vodni signal» beležita kanala, ki potekata od oči do repa in sta z drobnimi sluzastimi porami po vezana z zunanjim svetom. Vsaka sprememba pritiska v vodi zgane sluz, ta pa obvesti živčne celice in možgani zaznajo dražljaj.
Na žrtev postanejo pozorni šele zelo blizu. Njihove črne oči so sicer dovzetne za svetlobo, ne vidijo pa plastično Zato kroži morski pes okrog žrtve, izgine in se vrne previdno kot roparica. Izvedenci pravijo: kdor v tem trenutku ižgubi prisebnost, jè lahko prepričan, da ga bo morski pes napadel, ker žival začuti njegov strah;
Beli, tigrasti in modri morski psi so najnevarnejši med 250 vrstami; napadajo v dežju in pri najlepšem soncu, ob samotnih in močno obiskanih plažah. Ni meseca, ni dnevnega časa, ali globine morja, ki bi bil merilo za njihovo napadalnost.
Mozartov Rekviem
(Nadaljevanje s 5. strani)
Mozartovim. Resnica je prišla na dan šele leta 1800, ko je sam Siiss-mayr razložil, kako je bilo z nastankom tega Rekviema in katere dele je on le dopolnil, katere pa napisal na novo.
Mozartov Rekviem je doživel takoj izreden uspeh na svetovni ravni, česar si ni mogoče razla gati samo z dejstvom, da je urav-zaprav žalnih maš s pravo estetsko vrednostjo bolj malo, ali z romantično in skrivnostno zgodbo o njenem nastanku. Odločilen moment tega uspeha je bil in je še danes v sami glasbi, ki se vzdiguje na univerzalno raven tako v obliki kot v izrazu; upanje na večni mir, ki ga je hotel s to skladbo nakazati Mozart, se o-draža tudi v zvočni barvi, ki se sicer preliva v mračnih tonih (v orkestru ni oboj in klarinetov se pa iz njega oglašajo tudi z vo dilnimi melodijami basetni rog, fagot in pozavna), a je njen izraz umirjen in tolažilen.
I ISTRSKI I ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
Urediti je bilo treba tudi skrita skladišča rezervnega orožja in opreme, organizirati obveščevalno službo, izboljšati kurirske in vzpostaviti radijske zveze z nadrejenimi štabi ter podrejenimi enotami, organizirati oskrbo in druge potrebne dejavnosti v odredovem štabu in v bataljonih, se povezati s političnimi organizacijami in ljudstvom ter si zagotoviti njihovo pomoč. Nadalje je bilo treba čimprej preiti v napade na sovražne enote in prometne zveze, ki jih je uporabljal okupator, hkrati pa mobilizirati vse za boj sposobne vojaške obveznike in jih spremljati v enore 14 divizije na Notranjsko ter ob tem opravljati še vse druge zahtevne naloge, ki jih je narekovala tedanja faza razvoja narodnoosvobodilnega boja na odredovem operativnem območju.
Brkinsko ljudstvo je bilo naklonjeno partizanskim borcem in jih je prijazno sprejemalo navzlic okupatorskemu terorju in maščevalnim pretnjam. Te so bile še bolj izrazite spričo navzočnosti močnih nemških enot v Ilirski Bistrici, velikega vojaškega prometa po cestah in sovražne propagande še več tednov po ofenzivi. Zlasti so bili tedaj partizani dobrodošli v vaseh Rjavče, Kovčice, Kozjane in
Brezovo brdo. Tu je bil štab odreda pri Gustinčičevih-Me-tinih skoraj mesec dni, domače mladinke pa so same nabavljale živila in organizirale prehrano za štabovce, med-tem ko so prebivalci drugih brkinskih in čičarijskih vasi, Golca in Skadanščine priskrbeli hrano za 1. in 2. bataljon. Da bi čimprej premagali psihozo strahu, ki so jo stalno oživljala nacistična demagoška gesla o nepremagljivosti nemške vojske ter nesmiselnosti partizanskega boja proti njej, se je bilo treba lotiti intenzivnega političnega dela v širšem obsegu, hkrati pa tudi neposredno napadati sovražnika in mu zadajati izgube. Tako obsežnih nalog pa ni bilo mogoče v tedanjih razmerah opraviti v nekaj dneh ali tednih Prav tako ni bilo mogoče obvladati brez težav vrste škodljivih dejavnikov. Potreben je bil daljši čas, zlasti pa bi bilo prišlo zelo prav zmanjšanje nemških vojaških sil na tistem območju. To se je zgodilo šele v drugi polovici novembra:. Zato tudi ni bilo realno pričakovati, da bo u-spelo odrednemu štabu spričo pomanjkanja izkušenih kadrov hitro in brez večjih težav bataljona urediti organizacijsko ter ju usposobiti akcijsko. To mu je v precejšnji meri uspelo šele v drugi polovici novembra, hude kadrovske težave pa so ga pestile do konca leta in tudi pozneje.
USTANOVITEV 1. BATALJONA
Glavni napori odredovega štaba so bili usmerjeni v začetnem obdobju na čimprejšnjo ustanovitev in organizacijsko ureditev 1. bataljona.
Štab odreda ga je ustanovil med 15. in 20. oktobrom in mu daločil za operativno območje Brkine. V njegov sestav sta prišli dve četi. Prvo so sestavili iz večjega dela moštva, ki je prispelo z Mašuna z bataljonom 80 borcev. Njen prvi komandir je bil Alojz Bubnič, ki ga je po 20. oktobru zamenjal Vlado, po rodu Štajerc*, politični komisar
NEDELJA, 18. APRILA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
10.45	MAŠA v evro viziji
12.30	Kmetijska oddaja
13.00	Risani filmi
13.30	DNEVNIK
14.00	Oddaja o rožah in rastlinah
15.00	Pet ur z nami
MADAME CURIE — Tretje in zadnje nadaljevanje 16.10 Pustolovščini naproti: HAMUD, sedma epizoda
17.05	Skupaj, kot da se nas ne tiče
18.00	90. minuta — Nogometni pregled
18.30	Film «BRZEC OB 13.30»
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo: Registriran polčas nogometne tekme, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	CAMILLA
21.45	Športna nedelja
22.45	Napoved programov za prihodnje dni
23.00	DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
14.15	Napoved programov za prihodnje dni
14.30	NASLEDNJA NEDELJA - šport in kultura: Kronike in dejstva
18.15	Ital. nogometno prvenstvo: Registriran polčas nogometne tekme
19.00	Obed ob 19. uri 19.50 DNEVNIK
20.45	Bim, bum. barn — glasbena oddaja
21.40	DNEVNIK
22.05	Sedmi dan — Kulturne aktualnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.40 DNEVNIK
9.55 VZPON ČLOVEKA — poljudnoznanstvena oddaja
10.45	Otroška matineja
11.30	Kmetijska oddaja — TV Novi Sad
12.15	Znanje — Imanje (Koliko znaš, toliko veljaš)
13.40	DNEVNIK
14.05	Pisani svet
14.55 Domovina je ena: oddaja o otrocih izseljencev 15.25 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: SZ — ČSSR
17.35	DNEVNIK
17.45	Samorastniki — celovečerni film
19.15	Risanka
20.00	A. Diklič: SALAŠ V MALEM RITU — nadaljevanka
21.15	DNEVNIK
21.35	športni pregled
22.15	Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: ZDA — ZRN
Koper — barvna
19.30	Otroški kotiček — risanke
20.00	27. KANAL — pregled tedenskega programa
20.15	POŠAST IZ BENETK - celovečerni film
21.45	Teta Liza — dramatiziran roman
Zagreb
10.00	Otroški spored
11.30	Kmetijska oddaja
14.30	ŽIVEL BENJOVSKI
15.30	Nedeljsko popoldne
21.05	KARAVANA
TRST A
8.15, 13.15, 20.15 Poročila: 8.50 Slovenske velikonočne pesmi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za orgle: 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah;
15.45	Nedeljski koncert: 17.00 Šport in glasba; 18.00 «Budnost» drama; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.00 Nedelja v športu.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila: 7.40 Jutranja glasba; 9.30 Pisma: 10.15 Glasbeni portret;
10.45	Glasba in nasveti; 11.30 Popevke; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Tedenski zunanje - politični pregled; 14.00 Plošče; 15.00 Orkester Ninforge; 15.15 Koncert na trgu; 16.00 Umetnost - način življenja: 16.45 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.0Ò Primorska poje; 18.35 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Jugoslovanski
pevci; 21.00 Radijska priredba,
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 19.000 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.10 Nabožna oddaja: 10.45 Maša; 12 20 Orkestri; 13.20 Kič; 14.30 Satira; 15.30 Poje Domenico Modugno: 15.50 Ornella Vanoni; 16.30 Nogomet od minute do minute: 18.00 Operni koncert; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Vroče plošče: 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert: 21.45 Ske-
SLOVENIJA
8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Za kmetijske proizvajalce: 8.07 Radijska igra (prva izvedba); 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 11 10 Nedeljska reportaža; 11.30; Poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna Glasba; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 zabava Radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice:	19.50 Lahko
noč, otroci-: 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TOREK, 20. aprila 8.10, 10.00, 11.05, 14.10 TV šola; 17.20 Vrtec na obisku: Kaj ve ciciban o prometu?; 17.35 Papirnati mesec; 18.00 Obzornik; 18.15 Ne prizrite; 18.45 Narodna glasba; 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik; 20.00 Mi med seboj; Brkini včeraj, danes, jutri; 21.05 A. Huxley: Kontrapunkt življenja; 21.50 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja - slovenska tedenska oddaja: 20.15 Dnevnik; 20.30 Hotel Adlon - celovečerni film; 21.55 S poti po Afriki SREDA, 21. aprila 8.10, 10.00, TV šola; 17.15 K. Brenkova: Deklica Delfina in Lisica zvitorepka; 17.30 Pionirji fotografije; 17.55 Obzornik; 18.10 Zvestoba - reportaža; 18.45 Gla-
sbeni amaterji; 19.15 Barvna risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Film tedna:	«Somrak bogov»; 22.30
Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček - risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Hockej Svetovno prvenstvo; 22.45 Rock koncert; Dave Mason in Van Morrison.
ČETRTEK, 22. aprila 8.10, 10.00, TV šola; 15.20 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu; 17.20 Cvetlične pravljice - otroška oddaja; 17.35 Neven - pravljica; 18.05 Ozbornik; 18.25 Računalnik in uganka o Leonardu; 19.30 Dnevnik; 19.55 Propagandna oddaja; 20.00 Kako in kam na oddih: 20.10 V živo: Najdražji kvadratni meter v Evropi.
pa Andrej Žerjul, doma iz Gabrovice v Istri. Večji del druge čete pa je tvorilo moštvo iz že omenjene zaledne čete, ki sta jo vodila komandir France Tomažič, doma iz Huj v Brkinih in politični komisar Stanko Margon-Iztok, doma z Barke pri Divači. Ker je bil Margon ob ustanovitvi 1. bataljona postavljen za bataljonskega komisarja, je prevzel njegovo dolžnost Ivan Dodič, njega pa je okoli 1. novembra zamenjal Jože Žnidaršič.
Tako so sestavljali štab 1. bataljona sprva le komandant Stane Žbogar, njegov namestnik Iztok** in politični komisar Stanko Margon. Pozneje je postal namestnik komandanta Polde Krebelj, namestnik komisarja pa Ado Slave. Za bataljonskega intendanta je bil postavljen Lojze Vojvoda, za obveščevalca pa Milan Gulič. V bataljonu, ki sprva ni imel več kot 50 do 60 borcev, se je število moštva z mobilizacijo in vključevanjem prostovoljcev, ki so prihajali iz drugih enot, postopno večalo. Tako so se začeli že pred prihodom odreda v Brkine in tudi potem vračati s Hrvaškega tisti brkinski in istrski borci, ki so jih bili tja poslali februarja 1943.*** Približno 15 se jih je do konca oktobra 1943 vključilo v 1. bataljon in v Vičičevo četo Istrskega odreda. Ti so bili v bojih že izkušeni, pogumni mladi fantje, zato so mnogi izmed njih kmalu prevzeli odgovorne dolžnosti. Iz italijanskih zaporov in koncentracijskih taborišč pa so se do spomladi 1944 še vedno vračali slovenski, hrvaški in tudi črnogorski interniranci. Nekateri od njih so se vključili v Istrski odred. Proti koncu novembra pa so prišli tudi prvi Rusi in pripadniki drugih sovjetskih narodnosti, ubežniki iz nemške vojske.**** Ob ustanovitvi bataljona sta si njegovi četi ločeno uredili taborišči: prva med šmagorsko dolino- in Tatrami pod koto 758 — Straža, druga pa blizu Ostrovice nad Padežem. V njih sta ostali približno do 20. novembra, ko sta se združili. Potem je bil bataljon do začetka marca večinoma po zahodnih
PONEDELJEK, 19. APRILA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: O FILMU
12.55	Tedenska knjižna oddaja
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	MOSKOVSKI CIRKUS
15.00	Program za mladino
Dva risana filma z «Braccio di ferro»
15.15	Kratki film «Ipersecret»
16.25	Vesela Yogijeva druščina: GOSPOD SMOG
16.50	Program za najmlajše: Leteča preproga 19.28 Kratke vesti dnevnika št. I
19.30	Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNÈVNIK
20.40 LA TRAGEDIA DEL BOUNTY — Celovečerni film
22.50	Filmske premiere
23.00	DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
18.00	Ob 18. uri
18.30	Rubrike dnevnika št. 2
19.00	Kratke vesti dnevnika št. 2
19.00	TA JE MOJ SVET - Sedma epizoda
19.30	DNEVNIK
20.45	Ugo Gregoretti: KROŽEK PICKWIK
21.45	Gulp — vrsta stripov
22.00	Simfonični koncert
22.45	DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00, 14.10 TV šola
Pomladna rojstva, Čedo Priča, Prvi maj. Rimska kultura, Avstralija, Literatura, Solina Mlave itd.
17.15	Zgodbe o poluhcu — lutkovna oddaja
17.30	Zasebna življenja: LABOD
17.55	Obzornik
18.13 Naše kače — izobraževalna oddaja 18.35 Odločamo
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanke
19.30	DNEVNIK
20.00	Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana:
ŠČEDRIN — Prvi koncert
21.00	Kulturne diagonale
21.30	DNEVNIK
21.45	Svetovno prvenstvo v kojeku na ledu: SZ — ZDA
Koper — barvna
19.55	Otroški kotiček — risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	VZPON NA MAKALU — dokumentarna oddaja
21.00	Želim biti z vami: Mihajlo Ž:vanovič, glasbena oddaja
22.00	Nokturno: Grafične tehnike, 3. del
22.30	Baletna oddaja
Zagreb
17.45	Pustolovščine morskega konjička
18.00	Vrtec
20.00	G. Massot: NERVČIK - drama 21.05 Na prvem mestu: TIN UJEVIČ
TRST A
8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Godalni orkestri; 9.40 Praznično jutro; 10.40 Sodobni pevci in ansambli: 11.35 Opoldne z vami: 13.30 Glasba po željah; 15.45 Dobri divji mož - radijska drama; 16.45 Orkester;
17.00	Za mlade poslušalce'; 18.30 Scenska in baletna glasba; 19.10 Pomlad na pesmi V Beličiča;
20.00	Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Majhni umotvori velikih mojstrov; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Poje Mina; 11.45 Ansambel Guatelli; 12.00 Glasba po željah; 11.15 Sax-klub; 14.45 La Vera Romagna; 15 00 Za mlade poslušalce; 15.45 Plesna glasba; 16.45 O-perne uverture; 17.00 športni pregled:	17.30	Primorski dnevnik;
17 15 Ritmi in melodije; 18.0(1 Gla-
sbeni cocktail; 19.00 Prenos RL; 20.00 Jazz; 20.45 Rock party; 21.00 Gledališče v hiši; 21.35 Wagner-jeve skladbe.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 19.00 Poročila: 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke: 9.00 Vi in jaz: 11.00 Plošče; 11.30 Orkester; 13.20 Hit parade; 15.30 Pesmi za mladino; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 19-20 Glasbena oddaja; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.45 Folk glasba; 22.30 Koncert.
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	11.00.	13.00, 14.00.
17.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbe na matineja; 9.05 Pisan svet; 10.45 Turistični napotki; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Pojo amaterski zbori; 14.30 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 18-20 Zvočni signali; 20.30 Operni koncert; 23.05 Literarni nokturno.
OD 20. DO 24. APRILA 1976
KOPRSKA BARVNA TV
19.55	Otroški kotiček - risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Sporna cev -celovečerni film; 22.10 Grappeggia Show zabavno glasbena oddaja; 22.45 Naše šole — dokumentarna oddaja.
PETEK, 23. aprila 8.10, 10.00, 14.10 TV šola; 16.55 Morda vas zanima: Slavko T:hec; 17.30 Obzornik; 17.45 Košarka: Jugoslavija—Kuba; 19.15 Risanka; 19.39 Dnevnik; 19.55 Tedenski notranje politični pregled; 20.05 A. Marodič: Eximpeximpex - oddaja iz cikla «Mali oglasi»; 21.10 šerif v New Yorku - serijski film; 22.50 Dnevnik; 23.05 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu.
KOPRSKA BARVNA TV
16.55	Hockej na ledu - svetovno
prvenstvo; 19.55 Otroški kotiček risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Dnevnik Eda Sheppa celovečerni film; 21.55 Košarka: Zagreb - T" turnir.
SOBOTA, 24. aprila
9.30. 10.35, 12.10 TV šola; 15-50 Študij na univerzi; 16.10 Veliki raziskovalci; 17.15 Športno popoldne, 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 19.50 Tedenski zunanje politični ko_ mentar; 20.(K) TV žehtnik; 20.4o Metulji so svobodni - film; 22.30 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
17.25 Nogomet: Jugoslavija Galles; 20.15 Dnevnik; 20.30 Deca meron «O vrvici in ljubosumnern možu» - film; 21.05 Pionirji letalstva - VI. del; 21.55 Nokturno-Ljubljanski pihalni trio.
brkinskih vaseh — Kozjane, Ostrovica Misliče, Vatov j in drugod. Operativno je bil usmerjen proti pomembni cestnim in železniškim prometnim zvezam v okolici Diva -Rodika, Kozine in Materije.	j
Bataljon je že pred združitvijo organiziral prvi naP,a,| na sovražnika. Konec oktobra 1943 je vod 2. čete napa ^ iz zasede na cesti Divača-Kozina nemške tovornjake, ki ^ prevažali vojake od Kozine proti Divači. V napadu, ki ^ ga izvedli ob cestnem ovinku severozahodno od vasi Da ^ pri zaselku Pared, je sodelovalo 15 borcev, oboroženih puškami in dvema lahkima strojnicama. Vodil jih je P° ^ Krebelj. Zaradi neustreznega terena in ker so bili neiZ'-^ šeni, si niso izbrali dovolj ugodnih položajev. Napadli so razdalje 50 - 100 metrov in zadeli prva vozila.
* Piscu ni uspelo dobiti njegovega pravega imena.	. na
** i uročilo štaba 10 27.12.1943 omenja tudi kot odstavljenega l ^0. štab 14. divizije poslanega namestnika komandanta 1. bataljona «L ^ ka», ki da je vmešan v «sum nepoštenega dejanja v nevojaškem " y0 tivù». (Poročilo štaba IO v A IZDG F 296/1), ni pa znano njegovo P ime.	. „ciii
*** Štab primorske operativne cone je v naredb; o reor8f,nliirVa-Kraškega bataljona. . . 11 6.1943 v točki 6 tudi poudaril: «Od v. ^ ške operativne cone zahtevajte, da čimprej vrnejo naše borce -•_ (Zb. NOV VI/8 tok. št. 23; Takrat so prišli v Istrski odred iz ^jč ške divizije: 1 Andrej Žerjul iz Gabrovice v Istri. 2. France 1 -e iz Huj v Brkinih, 3. Anton in 4. Viktor Ludvik, 5. Milka Frank,^ • ga Sluga, 7. Franc Frank — vsi iz Rjavč, 8. Janez Gustinčič iz “f6 brda, 9. Ciril Dujmov.č iz Ostrovice, 10. Ivan Gustinčič iz RJa ’e|ja-Drago Drndič iz Puličev pri Pazinu, 12. Ivan Mahne iz Tater teri diugi (imena napisana po ustnem pripovedovanju Viktorja L in Valentina Ludvka iz Rjavč).	m s 1920 v
**'* Prvi se je priključil 28.11.1943 Boris Šerbinin, rojen l9-'’- . ^ je Samari, šofer, ujet 1911 kot vojak Rdeče armade. V nem*^n,a0i0ročil bil od junija 1943. V odredu je ostal do konca vojne in se F :aVil, na Kozjanah z Danico Družino. Po povratku v SZ 1945 se ni ve
(Nadaljevanje sledi J.
PnmorskrSnevnlfc
SPORT SPORT SPORT
18. aprila 1976
ATLETIKA
OB NOVEM ALBRITTNOVEM SR
Svetovni rekordi v metu krogle dolgoletna «domena» Američanov
Evropejci so zadnji SR v krogii dosegli pred več kot štiridesetimi leti
leta
čani
Nov svetovni rekord v metu krog-:!je v Honoluluju na Havajih le-«« postavil Terry Albritton iz ZDA. oosiej drugorazredni metalec v sve-vnem merilu. Nova znamka 21,85 netra je samo 2a 3 cm boljša od
K,.r®’ k' je sicer šibki konkurenci Kljubovala tri leta.
Nedvomno je met krogle v medna-fwm areni po olimpijskih igrah iz 19<2 občutno popustil. Ameri-Vpp ,se ^ tedanjega poraza niso . “ccela opomogli, Evropejci pa kjS0, .v svojih vrstah še našli atleta, rrilf Dl odločno vzel vajeti v svoje v,u®' Postaral se je Poljak Komar, nodni ilemci niso svoje široke pod-ni^°li vrhunsko izkoristili in d^Je ,Barišnikov J6 svojih 21,70 m £**gel - rekli bi lahko - slu-na il°- Pejansko je bil tekmovalno "aJUspeSnejši Anglež Capes, lan-
HnVi PrJ0 1116510 na svetu Šveda kaiTUnda	je z rezultatom 21,33 m
ovostno skoraj žaljivo.
ni^fv0 Pto j® bll° Slcer na stra-Poklicnih metalcev, ki so dose-
rezu tata oo no	x ■
(Oldfino!	(Wooós) in 22,86 j Feuerbachu. Panoga sama pa
znan^ d)-.Medtem ko je že prva ’ •	’	’	’	’
taka da teŽk? d?j.emljjva je druga
•"«im
vanjo niti najbolj vneti za-
,,,,,IIIH||||||l,,(l||,,|,||1I||I1I|1|1|(I(|ilI||llllli|Iil
govorniki profesionalne atletike ne verjamejo.
Sam Albritton je bil lani sicer med boljšimi z znamko 20,75 m. Torej izven kandidatov za največji podvig. Njegov napredek preko enega^ metra predstavlja veliko presenečenje in odpira možnost za raznovrstna ugibanja: slučaj, realen napredek ali nov čudež farmacevtike.
Drugo in tretjo varianto bomo lahko med sezono še preverjali, k prvi pa lahko povemo, da je Albritton v svoji karieri že dosegel presenetljiv napredek.
Na lestvici ZDA ga prvič najdemo leta 1972 s skromnim 18,76 m, v naslednji zimski sezoni pa je prišel celo do 21.05 m, ki je bil najboljši met leta 1973. Na poletnih tekmovanjih Albritton lani ni nastopal. V letu 1974 je dosegel največ 20,38 m, lani pa kot že rečeno 20,75 metra.
Njegov nastop vsaj na papirju vrača premoč te panoge ZDA, ki so že nekaj let životarile samo ob
je
dejansko od vedno le ameriška in zadnji svetovni rekord, ki ni bil last ZDA, je kar iz leta 1932.
LgAHOVSKA panoiuma
]eb)0,V?"ec Bruno Parma je bil v na 1 t edini 5abovski velemojster PoraV ' ki na turnirjlil ni doživel v Ate3' V 11165000 januarju je moral kZTi , , odigrati dopolnilni dvoboj a,skim (prej sovjetskim) vele-
•bOistr T •	-1 S°V
na iv, 'i?1 blberzonom za uvrstitev medeonski turnir. Dvoboj je i-tniv zanimiv potek. Posebno zani-kater bda druga partija dvoboja,
0	tudi danes komentiramo.
Dvoboj — ATENE 1976 ,	II- partija
L|BERZON — PARMA
Sicilijanska obramba
i\l4 CJ- 2. S/3 d6, 3. d4 cd4, ld4: Sj6, 5. Sc3 g6 rtlla se je v tem važnem sre-^ JU odločil za zmajevo varianto, OvJ6 bila v zadnjih letih večkrat str' a’ vendar j° mnogi velemoj-, ri med njimi tudi Parma, večat oživijo z novimi idejami.
6. Le3 Lg7, 7. f3 Sc6, 8. Lc4 0-0,
■ Dd2 Ld7, 10. 0-0-0 Db8 Že Srai]0 .P01620 J6 prvi igral sedaj Leonfa cn' sovjetski velemojster moč Q • tein‘ Smisel Poteze je po-
1	ri napredovanju kmetov na mnskem krilu. Z igrano notezo so
s p-"110 znane partije Velimiroviča 197garP°vom in Planincem v letu
D ' h4
Ea Poznana možnost za bele-vai; , Ib Lb3, na kar so črni žrtvo-_al1 kmeta 11. . . a5 kot
23.	Thdl Dc8+, 24. Kbl?!
Napačna odležitev. Parma bo sedaj z damo prodrl v beli tabor in dosegel odločilno prednost. Edina možnost za belega je bila v manevru kralja na kraljevo krilo.
24.	. . Dc4, 25. Td8+ Kh7, 26. Tel De2
Zaradi grožnje b3 in Da4 mora Liberzon dovoliti, da dama pobere nebranjene kmete na kraljevem krilu.
27. Lb6 Dg2: 28. Td3 De2, 29. Tedi b3
Okrog belega kralja se že spleta matna mreža. Sledilo je še:
30. Kal Dc2, 31. Td5 Dc6, 32. Lc5 Da4 + , 33. La3 Lf8 in beli se vda.
Komentar po «ŠG»-3: Silvo Kovač
Mmoviearti^ah:'
bilo i-VELI-
Novi Sad 1975 in KAR-^ r? VELIMIROVIČ, Portorož 1975. (v ^daj j® na 12- Sdb5 a4, 13. La4: bg. Partiji SAVON - STEIN. 1962 je in ' 1 , kmeta 5 skakačem 13. Sa4: 15	ko13" - Sa5' 14- De2 Sb3: -i-,
se' 3 d5: 16- ed5 D®5- 17- f4 Df5 TcoJ 131raz.vila zanimiva igra.) 13 . . . 15 Janine nadaljeval 14. De2 Sa5, Dej b3 Sb3:+, 16. ab3 d5. 17. ed5 cìab lri Velimirovič je prevzel ini-ZbraiVOj KarP°v je v 14. potezi i-Sas .bfug0 nadaljevanje: 14. Kbl Dei m Lb3 Sc4, 16. De2 Se3: 17.
bastai5, 18- Sd4 Da7- 19- a3 in mi ^,la i® Pozicija z obojestranski-
možnostmi.
Sik--- TcJ
^fadMo nadalievanie U--- a5 tila . bb6, ki je poznano iz par-VJ® SPassky _ JLEVYi Nica 1974
(za č ri i® črni iS131 12--- Se4:? Lg7 ^ega i® boljše 12- • • Sd4: 13-tud;	4- Ddl: b5, vendar pa
- ‘ ^Prednostjo belega.) 13. Se4:
Lf8: Dd4: 19.
OBVESTILA
ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 22. t.m. skupščina športnih društev ob 20.30 v Kulturnem domu v So-vodnjah za goriška društva in v špm-.nem krožku Polet, v Konko-nelski ul. 1 na Opčinah za tržaška društva.
.L* .	Ji l»<# 'HtSO	f » rt i :
SPK čupa sporoča članom, ki se zanimajo za najem društvenih jadrnic FJ za letošnjo sezono, da se lahko javijo odbornikom do 30. aprila.
Prve rezultate, ki so zabeleženi I kot neuradni rekordi, imamo iz leta 1860. Neki Anglež Williams je namreč 28. 5. 1860 dosegel razdaljo 10,91 m in poteklo je kar 6 let, preden se je rekord premaknil samo za 6 cm. Ob koncu stoletja je bil rekord 14,75 m, prvo uradno znamko pa imamo iz leta 1909 z rezultatom 15,54 m. Dosegel jo je Ralph Rose iz ZDA. Zadnjič je rekord dosegel evropski atlet 24. 9. 1932 v Pragi. František Douda je sunil 16,20 m.
Ključna osebnost v dolgi zgodovini te panoge je Parry O’Brien, ki je z revolucionarno tehniko metanja odpravil odločilni vpliv telesne teže na rezultate. O’Brienova tehnika je slonela na dolgi poti, ki jo je krogla opravila pred izmetom. Odločilno vlogo je imela pri novi tehniki hitrost. O'Brien je bil na primer zmožen časa 10”8 na 100 m. Prvi je dosegel 18 m leta 1953 in skoraj nepretrgoma vztrajal kot rekorder do leta 1960. Izrinili so ga metalci, ki so tehniki in hitrosti dodajali še kilograme. Med imeni, ki so si lastila svetovni rekord, so še Dallas Long, William Nieder, Randy Matson in Al Feuerbach, Današnji metalci krogle niso še našli prave rešitve zaradi prepovedi uživanja umetnih hormonov in rezultati so verjetno padli prav zaradi tega. Dediščina dobe anaboli-kov je legija metalcev po 120-140 kg telesne teže, ki pa ne dosegajo teži odgovarjajočih rezultatov. Podobno kot pri troskoku se tudi za kroglo postavlja vprašanje zapostavljenosti te panoge in bi utegnila biti na prihodnjih olimpijskih igrah med pastorkami atletskega sporeda.
Nekaj etap svetovnega rekorda:
15,54 Rose (ZDA)	1909
16,20 Douda (ČSSR)	1932
17.68	Fonville (ZDA)	1948
17,95 Fuchs (ZDA)	1950
19,30 O'Brien (ZDA)	1959
20,08 Nieder (ZDA)	I960
20.68	Long (ZDA)	1984
21,78 Matson (ZDA)	1967
21,82 Feuerbach (ZDA)	1973
21,85 Albritton (ZDA)	1976
k. b.
DOMAČI ŠPORT
Borova naraščajnica Marina Purič se razvija v odlično skakalko v daljino. Ker dosega obenem tudi zelo dobre rezultate na kratkih progah in v skoku v višino, bi ne bilo presenetljivo, če bi so razvila tudi v peterobojkp
NOGOMET
M Minsko prvenstvo
Po porazu proti Likrtasu Primorec za mesto nazaj
Med naraščajniki naše enajsterice ne bleste
MLADINCI
Po nedeljskem kolu vodi na lestvici A skupine Edera. Primorec je ,	..
tokrat pustil obe točki na domačem ■ kaciJ° igrišču krepki ekipi Libertasa in zdrknil na drugo mesto lestvice, z dvema točkama zaostanka. Tekma med Zarjo in Domiom je bila pre-
ko je
2:0
2:4
3:1
n.d. 1:2 0:0
kinjena zaradi burje, potem vodila Zarja z rezultatom 1:0.
IZIDI
SKUPINA A Edera — Vesna Primorje — Op. Supercaffè Rozzol — San Sergio SKUPINA B Zarja — Domio Primorec — Libertas De Macori — Costalunga LESTVICI
SKUPINA A: Edera 9, Rozzol 6, Opicina Supercaffè, San Sergio in Vesna 5, Primorje 0.
SKUPINA B: Libertas 8, Primorec 6, De Macori in Costalunga 5, Zarja 4, Domio 0.
NARAŠČAJNIKI
Po nedeljskem kolu še vedno vodi na lestvici skupine A Triestina, kateri sledi s točko manj Ponziana, V skupini B izgleda, da se bodo
..........................
10. ODBOJKARSKI TORNIR PIUAIEUSIVA
Devet naših ekip v kvalifikacijah
Zanimivejši to ženski del tekmovanja
JUTRI
PONEDEL^j.?,. ,?pfHa 1976
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNO PRVENSTVO
11.00 v Riminiju
Nastopa tudi Kras
I.I.II..,Mimmi.,,,,,,,,  „„m„„,„„„1Umm1I1mullII„„„„m,mmm1mmmmmmnmmiiujuimmiiiiiii
NA POBUDO DOMAČE MLADINE
Prihodnji teden se bodo pričele tudi pri nas izločilne tekme za letošnji jubilejni 10. odbojkarski «Turnir prijateljstva». V moški konkurenci bodo tudi letos igrale štiri naše šesterke: Kras, Bor, Dom in Olympia. V ženski konkurenci pa bo samo ena ekipa več. To so: Breg, Bor, Sloga, Kontovel in Sokol.
Žreb je določil, da se bosta v dveh moških izločilnih tekmah pomerila Kras in Dom ter Olympia in Bor. Glede na kakovostno razliko bi morala biti tudi letos finalista BoriniKrasv
V ženski konkurenci bosta igrala skupaj Breg in Sokol ter Bor, Sloga in KontSvcTl Če pri odbojkarjih ni pričakovati presenečenj pa so seveda možna pri odbojkaricah. Seveda, so to samo napovedi in kot obi-čanjo bo tudi to pot najboljši razsodnik igrišče.
Datumi in urniki posameznih izločilnih tekem:
Moški
20.	4. ob 19.30 v Gorici Dom - Kras, 27. 4. ob 19.30 v Gorici Olympia-Dom. 4. 5. v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Olympia
Ženske
SKUPINA A
22. 4. ob 20.30 v Dolini Breg -Sokol, 6. 5. ob 20.30 v Nabrežini Sokol - Breg.
SKUPINA B
21.	4. ob 19.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Sloga, 28; 4. ob 20:30 ;v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Kon-,toveLv-.29. 4., ob 20.30 na Proseku Sloga - Kontovel, 6. 5. ob 20.30.,na Proseku Kontovel - Sloga, 10. 5. ob 19.30 v Trstu, stadion «1. maj» Sloga - Bor, 13. 5. ob 20.30 na Proseku Kontovel - Bor.
G. F.
kvalificirale Giarizzole, ki vodijo s štirimi točkami prednosti.
V skupini C se borita za kvalifi-dve ekipi in sicer CGS, ki vodi s točko prednosti ter Rozzol. Dno lestvice zasedata Breg in U-nion.
SKUPINA A
Inter SS — Op. Supercaffè	0:1
De Macori — Chiarbola	1:0
Ponziana — Costalunga	2:1
Triestina — Bleue Star	2:0
SKUPINA B
Campanelle — Roianese	0:3
Giarizzole — Edera	3:1
Esperia Sv. Alojzij —
Libertas	2:0
Zaule — San Marco	0:2
SKUPINA C
Esperia Pio XII B — Breg	2:0
Muggesana — Soncini	0:0
CGS — Rozzol	1:0
Rosandra — Fortitudo	0:0
■ LESTVICE
SKUPINA A: Triestina 18, Ponziana 17, Esperia Pio XII A 15, De Macori 14, Opicina Supercaffè 11, Inter SS 6, Bleue Star 4. SKUPINA B: Giarizzole 20, San Marco 16, Esperia Sv. Alojzij 15,Edera 12, Libertas 10, Zaule 9, Roianese 8, Campanelle 0.
SKUPINA C: CGS 17, Rozzol 16, Soncini 14, Muggesana 10, Rosandra in Fortitudo 9, Esperia Pio XII B 5, Breg in Union 4.
ZAČETNIKI
Po četrtem kolu finalnega dela začetniškega prvenstva zasedajo prvo mesto Zaule.
IZIDI
Ponziana — Giarizzole 0:0 Sistiana — Zaule	1:3
Rozzol — Fortitudo	0:0
Lestvica: Zaule 6, Rozzol, Pon-
ziana in Giarizzole Sistiana 0.
Fortitudo 3, N. R.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu prijateljskega nogometnega srečanja ZSŠDI — NK Rijeka, ki je bilo ob priliki 50-letnice tekme Viktorija Rijeka — U druženje športnih društev.
Posebna zahvala gre nogometnemu klubu Rijeka, sodniški organizaciji nogometne pod-zveze Koper, konzulatu SFRJ v Trstu, tovarišu Ivanu Butu z Reke, Radiu Trst A, televizijski agenciji Alpe Adria, vsem slovenskim športnim društvom, ki so prispevali z igralci k sestavi zamejske reprezentance in pa bivšim nogometašem tekme izpred 50 let, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i|
V KRIŽU SO USTANOVILI NOVO ŠPORTNO DRUŠTVO
«Mladina» si je zastavila dokaj pester program delovanji
Ld4. i dnostjo belega.) 13. IW. h5! d5 15. Ld5: De5 16. Le?' P' Dh6! Sb4 18. Td4: ln Spassky je zmagal.
Po Lb3
itna Ka,nalizi velemojstra Simagina 13 irir1 Prednost po 12. Sd5 Sd5: &C7 ir i?d4: 14- Ld4: L«44: 15. Dd4: e6 7a . lb2 itd. Zanimive je 13. . . ,?a ornega.
pa • • a5.. 13. a3
iniciaf;la k* P° 13. a4 dosegel močno vo. Poglejmo nekaj nadalje-
L>d3]'k !,3-• • Sd4: 14- Lc14: b5 15.
Ì8 i6’ Sa4: Lb5 17. De3 La4:
2 ;a4: Db4 19. Db 3 Se4:! črni ®rano potezo želi beli, da bi tako ^odigral 13. . . a4 ker bi Prišel L? 14' La2 Se5 15. h5 prvi j,61 do napada.
t> ' ' ' b5, 14 cas
Sd4° j!' b5 b4 15. ab4 ab4 16. Sbl Pobudo. Ld4: La4 bi črni Prevzel 2eIo
Plan' -'5d3; Ld5: b4, 16. a4 Šel do Crne®a bo P° lej potezi pn-časen lzraza- Liberzon je prepo-fisti n= naPadu in Parma to izko-16 “ P°U6en način.
Možn Sd4: 17■ Ld4: e5 18. dno f takoj 17 . . . La4: in na
beli nr, in ^ne i®- ■ • Lc5, ker bi po 19- Lg7: Kg7: 20. h5 dose-
Šport ima v Križu globoke korenine ter doživlja velik uspeh in to predvsem nogomet, ki ga že več let uspešno goji športno društvo Vesna. Pred časom pa so v vasi začutili potrebo (predvsem med mladino), da bi gojili tudi ostale športne panoge, ki so bile nekoliko zanemarjene, čeprav so obstajale objektivne možnosti za njihovo valorizacijo. Poskusi ustanovitve ženske odbojkarske ekipe in mladinske namiznoteniške sekcije to jasno dokazujejo.
A kriški mladinci, ki se zbirajo okoli naprednih vaških kulturnih in političnih organizacij, se niso zbali začetnih težav in ovir, ampak so si s požrtvovalnim delom nabrali izkušenj ter ustvarili temelje novemu športnemu udejstvovanju. Pred nekaj meseci so se ti ljubitelji športa zbrali, si začrtali smernice delovanja, izvolili v svoji sredi pripravljalni odbor, ki bo imel nalogo koordinirati delovanje vse do prvega občnega zbora. Nadel si je ime «Športno društvo Mladina», ki jasno prikazuje smisel in namene delovanja novega društva.
cilj, to je napad na črno
gei
r°kado.)
Li'bLe3
kvalitetoOI?oS® ne odl°èi za jemanje
La4- uj . La8: Da8: in nadaljnje 18	rJe sledil° v partiji.
Beli •	19■ LaS:
bi p"1 !rilel izbire. Na 19. b3 Lc6 ,n	a zadržal kmeta in pobudo.
Prvi sadovi so se že pokazali pri smučanju, ko je društvo prirejalo obiskane smučarske izlete in pa uspešen nastop na zadnjih zimskih slovenskih športnih igrah. Drugo prizorišče delovanja novega športnega društva pa je namizni tenis, za katerega si je društvo najelo trenerja in priredilo tečaj za začetnike, ki ima zadovoljivo število mladih obiskovalcev.
V okviru društva je pred časom začela delovati tudi baletna šola. V načrtih je še, da bi se delovanje kljub začetnim težavam razširilo še na ostala področja, za kar 'je potreben vstop novih mladih sil,
*®2.: ‘n.
Tc2:
Lc2: 20. Dc2:
Parma 22, Td6: h5
dve trrir,- lnia damo in kmeta za
111 mai nifi1' Ker j® P021®«3 zaprta
fcrednost te^a 1?a damskem krilu je njo potn,na. njegovi strani. Z zad-krilo in J -Je dl:ni blokiral kraljevo Pripravil prostor za kralja.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
se zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način prispevali k uspehu 10. ZŠI 76, še pesebej pa Tržaški kreditni banki, Tržaški knjigarni, ZSŠDI. SKGZ. ZTT in tvrdkam,a Godina ter Coin za podarjene pokale.
ki bi dale organizaciji večjo zmogljivost in bolj organizirano delovanje.
O ciljih novega športnega društva smo vprašali enega od pobudnikov in člana pripravljalnega odbora, ki nam je povedal tako: «Glavni namen našega društva je zbirati našo mladino in jo skušati v okviru športnih dejavnosti vzgajati v zdravem duhu, upoštevajoč našo manjšinsko pripadnost in naše bivanje med dvema narodoma. Zato danes šport nima zgolj tekmovalnih namenov, ampak ga pojmujemo tudi kot socialno pridobitev, kar je za mladega človeka v naši dobi zelo važno. V tem okviru smo navezali tudi stike z vaškimi prosvetnimi organizacijami, kajti mislimo, da sta šport in kultura tesno povezana med seboj. Rad bi tu poudaril še naše odnose s športnim društvom Vesna, s katerim nočemo imeti nobenih nasprotovanj, ampak mislimo, da je v našo obojestransko korist, da bi potekali naši stiki v prihodnosti v znamenju prijateljstva in sodelovanja.»
Sandor
MLADINSKE IGRE
V NABREŽINSKI OBČINI
Letos tudi rolke
Zimske mladinske igre so že za nami in kmalu se bodo zaključile še ostale panoge, ki jih predvideva pravilnik mladinskih iger. Tudi v devinsko - nabrežinski občini se pripravljajo na slovesen konec teh iger. Slovenski otroci bodo tekmovali 24. aprila v Mavhinjah v treh disciplinah, zaključne igre pa bodo 15. maja na nabrežinskem športnem igrišču in v telovadnici. Otroci bodo tekmovali na treh krajih in tudi na skirolkah, to je na smučeh na kolesih. Smučarski klub Devin, ki je sprejel organizacijo za ta tekmovanja, nudi otrokom svoj kombi, da se pripeljejo do smučišča in vso ostalo smučarsko opremo. Za tekmovanje v Mavhinjah pripravljajo otroke izkušeni smučarji smučarskega kluba Devin in učitelj Franco Širca. Otroci iz četrtega
'U
in petega razreda trenirajo po šolah. Otroci bodo morali na skirolkah presmučati okrog vasi približno 500 metrov. Startali bodo kot pri smučarskem teku z enominutno razdaljo. Istega dne bodo tekmovali v Mavhinjah še v krosu in sicer bodo morali preteči 500 metrov gmajne. Start bo skupen. V bližanju se bodo pomerile ekipe vseh šol. Vsa tekmovanja se bodo odvijala od 8.30 dalje na trgu. v Mavhinjah.
V ROGAŠKI SLATINI
SLOVENJA BOLJŠA
00 SEV. ITALIJE
Rogaška Slatina je bila v soboto in nedeljo prizorišče že tretjega tradicionalnega dvokrožnega šahovskega dvoboja na desetih deskah mèd šahisti Slovenije in severne Italije. Slovenska ekipa je nastopila v zelo močni postavi. Slovenski šahisti so zabeležili prepričljivo zmago 13,5:6,5 in so se tako oddolžili za lanskoletni poraz na Opčinah pri Trstu, ko so izgubili 10,5:9,5. V ekipi Italije sta nastopala tudi mojstrska kandidata O-livotto in Rupeni iz Trsta.
POSAMEZNI REZULTATI PO DESKAH
1.	Parma - Grinsa	2:0
2.	Planinc - Michelli	2:0
3.	Prainfalk - Taruffi 0:1
Puc - Taruffi	0,5:0.5
4.	Osterman - Trabattoni 1,5:0,5
5.	Bajec - Santolini	1:1
6.	Jelen - Oiivotto	1:1

ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
H
»
ce
H
7. Karner - Rupeni
2:0
8.	Mihevc - Braunberger 1,5:0,5
9.	Slak - Permeili	1:1
10. Klemenčič - Jerusollini 1:1
S. Kovač
KOŠARKA
IfeDDELIN, 17. — Argentina je sedmič osvojila naslov južnoameriškega prvaka. Argentina je v finalu premagala Brazilijo z 82:80 (35:33).
KRAS SPOMLADI
Prvi spomladanski dnevi nas o-bičajno izvabijo na krajše izlete in pohode v mestno okolico in na Kras. Po zimskem premoru, v katerem se naše delo omejuje na tedenske sestanke, je to prva prilika, da v na ravi poizkusimo in preizkusimo to, kar smo se na sestankih naučili Če hočemo, da se bomo v naravi v vsaki priložnosti znašli, ter da bomo znali pravilno izkoristiti vse kar nam lahko narava nudi, je ne-obhodno, da naravo in zakone, ki v njej vladajo dobro poznamo. Poznavanje rastlinstva in živalstva pa je gotovo eden glavnih elementov, potrebnih, da naravo in dogajanja njej lahko razumemo.
Če se prve dni pomladi sprehodimo po Krasu in posvetimo svojo pozornost rastlinam, ki v tem času cvetejo in se prebujajo iz zimskega počitka, imamo lepo priložnost, da se naučimo spoznavati marsikatero rastlino, ki je pozneje v teku leta ne bomo več videli cvesti.
Neobdelano površino tržaškega Krasa pokriva značilna kamenita gmajna, katero zadnja leta vedno več prerašča nizko grmičevje. To je pač posledica vedno manjše paše, pa tudi dračja in listja nihče več ne pobira. Grmičevje se tako postopoma razrašča in prerašča gmajno. Bogastvo, ki se izraža v velikem številu različnih vrst je značilnost kraške jlore. To bogastvo ima vzrok v prehodnem značaju, ki ga ima naš Kras po svoji zemljepisni legi in značilnostih podnebja. Tako bi bil le predolg seznam, če bi hoteli našteti vse rastline, ki živijo na kraških tleh. Če se omejimo le na tiste vrste, ki s svojim cvetenjem prve oznanjajo bližajočo pomlad, ugotovimo, da jih je še kar precejšnje število.
Ko še burja piha čez kraško planoto, nas s svojim živorumenim in drobnim cvetjem preseneti dren. Njegovi rdeči plodovi bodo še jeseni krasili gmajno. Sedaj pa, ko pokrajina še ni ozelenela, so cvetoči grmi drena prvi znanilci pomladi. če- dobro pogledamo med veje grmičevja, bomo gotovo tudi videli z vej leske in gabra viseti napete klance moških cvetov. Da opazimo neznatne ženske cvete pa si moramo le natančneje ogledati kako vejo.
Če se sklonimo k tlom in pobr-
skamo po travi, bomo gotovo zagledali cvetoče klaske nizkega šaša. Med šopi tega se z oranžnimi prašniki in nežnim sinjim cvetom ponaša progasti žafran. Res se mu lahko začudimo, ko v mrazu in bur-ji tako lepo cvete.
_ V tednu dni njegov cvet ovene. Šele tedaj se iz zemlje prikaže par tankih sidičastih listov, ki bodo čez celo poletje zbirali hrano v podzemsko čebulico, da bo še pred pomladjo naslednjega leta lahko pognal nov cvet. če se še nekoliko pomudimo pri tleh bomo gotovo malo stran zagledali gostodlakav vijoličast cvet kosmatinca ter rani mošnjah, z nežnim stebelcem in malimi belimi cvetovi.
Na dnu večjih dolin pa nas presenetijo s svojim cvetenjem številne vrste, ki so sicer značilne za podrast bukovih gozdov a so na Krasu našle primerno rastišče v dolinah. Tetko na primer mali zvonček, dvolistna morska čebulica, pasji zob, deveterolistna konopnica in še druge. Tistemu, ki bi se vsemu temu bogastvu rad približal in se njim seznanil, lahko priporočimo veliko potrpežljivosti, natančnosti in pozornosti v opazovanju ter da si priskrbi za prepoznavanje rastlin potrebno literaturo.
Brin
Domači športni album
Košarkarska ekipa trgovskega strokovnega zavoda Ž. Zois je na pokrajinskem medšolskem prvenstvu v Trstu zasedla letos četrto mesto
Pred tekmo ZSŠDI
Rijeka sta si kapetana obeh enajsteric izmenjala darila
je bil openski Polet najuspešnejše društvo
Na nagrajevanju letošnjih 10. ZŠI se je odlično odrezala tudi mlada goriška smučarka Ožbatova
Nagrajevanja 10. Zsl se je v mali dvorani tržaškega Kulturnega duma udeležilo številno občinstvo

Vesele velikonoene praznike želijo

KLANJŠČEK VENČEK
Ulica Duca D’Aosta 35 - tel. 22-58
VSE ZA NAJSODOBNEJŠO CENTRALNO KURJAVO
Prilika za nakup vseh gospodinjskih strojev
PROSVETNO DRUŠTVO
«NAŠ PRAPOR»
OSLAVJE - PEVMA - ŠTMAVER
vošči članom, prijateljem, vaščanom VESELE PRAZNIKE
TRGOVINA JESTVIN
JOSIP ŠKABAR
OPČINE
NARODNA 42 — TEL 211-026
BAR
METLIKA
BAZOVICA - UL I. Gruden 62
«DECIBEL»
GOSTILNA
3H0E5
Last, KOSIČ JOŽKO
Travnik 33 Tel 28-85 GORICA
Velika izbira visokomodnih moških in ženskih čevljev ter torbic
RESTAVRACIJA
«Locanda
Mario»
DRAGA 22 tel. 228-137
Vse kraške specialitete in divjaò'na
GOSTILNA
BAR - KONFEKCIJE - JESTVINE
BOGATA ZALOGA PLOŠČIC IN SANITARNEGA MATERIALA
ANGELO ROLICH
NABREŽINA 128/a — Tel. 200-371 - 200-204
ČRNO - BELI IN BARVNI TELEVIZORJI RADIO - ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI PRODAJALNA IN POPRAVILA
BRUNO BRESCIANI
OPČINE, Narodna 47 — tel. 211-711
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
CELESTIN DANEU - DANIEL?
OPČINE, Narodna 77 — tel 211-034
PRODAJALNA GRAMOFONSKIH PLOŠČ IN KASET
i
J
lil
i
sr
l
!
I
I
____
Unii** .
% GOSTILNA
GAŠPERUT
JEZERO - tel. 228-212
GRGSČ-GREGORETTI
FERNETIIČI 13 - tel. 211-966
OPČINE, Narodna 116
GRGIČ
PADRIČE 36 — tel. 226-112
Ji!
ili
;
I
lil
I
/VTJ / J
i
!
S
-----—.——_—!|
"	r''	: 'v' jjj
POLDO-FULVIO
UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA
FRANC BERQÌNC
Ul. Biancospino 18/1 - OPČINE TEL. 212-518
IfateSššia knjigarEia
Pisarniške in nabožne potrebščine
na debelo in na drobno
ter knjige domačih in tujih izdaj
vošči veselo veliko noč
GROČANA 47 - tel. 226-321
GOSTILNA
TUL
MAČKOLJE 106 - tel. 231-744
GOSTILNA
«PRI VODNJAKU»
Gustinčič - Guštini Gigi
JEZERO - tel. 228-211
TRGOVINA ELEKTROGOSPODINJSKIH PREDMETOV
JOŽEF KERŠEVANI
export — import GORICA - Korzo Italija 90
Tel. 26-43
TEKNOMEC
GORICA - Korzo Italija 76 — Tel. 81-032
stroji za urade: OLYMPIA INTERNATIONAL - IBM stroji za fotokopije: NASHVA COPYGRAPH pohištvo za urade — tehnični servis
ELEKTRIKARSTVO
TROJAR
GORICA - UL. MAMELLI 2
—	velika izbira električnih naprav, lestencev, likalnikov
—	Bergman cevi in razni kabli
SUPERMARKET OBUTVE
BENEDIKT KOSIČ
GORICA — UL. RASTELLO 5-7 — TELEFON 51-62
VINOAGRARIA
GORICA
TRAVNIK 6
TELEFON 33-95
PEKARNA ■— SLAŠČIČARNA
S. VIATORI & FIGLI
GORICA
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
JAZBEC
NABREŽINA (center) — tel. 200-174
GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN
SEMPOLAJ 49 — tel, 200-151
REVSTAVRACIJA
L
: “
ifi. :
i,
i
!
f
I
VLADI LUXA
PROSEK 539 — tel. 225-398
CVETLIČARNA
NADJA
PROSEK 131 — tel. 225-450
BAR
KARLO GUŠTIN
PADRIČE 7 — tel. 226-136
R. T. E.
GORICA UL. TRIESTE 101 import - export
Radio - HI-FI - Pralni stroji
SANSUI - THORENS - UMER - TEMPEST - JBL
MARANTZ - AR - JENSEN - SANYO - AKAl
GALACTRON - LENCO - GORAL
Barvni televizorji
NORMENDE - PHILCO - SYNUDINE - INDESIT
POPRAVILA - SERVIS

KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA - Ul. Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
TVRDKA
ROSCONI
želi cenjenim odjemalcem veselo veliko noč
TVRDKA
ELIJA ČUK
GORICA — TRG CAVOUR 9 — TELEFON 83-536
TRGOVINA ČEVLJEV
FRANCO GIOVANNI
Gorica, Korzo Verdi 76
ŽELEZNINE
ROŽICA
TERČON - PERTOT
NABREŽINA 124 . tel. 200-122
DROGERIJA
ANTONI
PROSEK 140 - tel. 225-509
GOSTILNA
BAK VLADIMIR
PESEK 2 Tel. 226-120

ŠPORTNA TRGOVINA
VUGA RUDOLF
GORICA, Ul. Carducci 13 Tel. 28-80
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
DANICA MARTINUZZI
PROSEK 138 - tel. 225-257
FOTO - CINE - OTTICA
A L T R A N
GORICA - Korzo Italija 35
MANUFAKTURA NA DROBNO
LUTMAN
GORICA

Travnik 63
::::::::::::::::::
TRGOVINA JESTVIN
KOS
MAČKOLJE 25 Tel. 231-740

TRGOVINA KONFEKCIJE
TALIN
ŠULIGOJ MAJDA
....... ,	,	-	•	* ■	..'KV
GORICA
Raštel 15
NOVA EKSPRES RESTAVRACIJA

taccia Trieste
TRG CAVANA 4
Gostom na razpolago 100 različnih toplih in hladnih jedi Cene primerne in dostopne
— priporočamo se za obisk!
SPLOŠNA OPREMA
StoiJblc
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390
GOSTILNA
«PRI DEVETIH SESTRAH»
(ALLE NOVE SORELLE)
Prosek 167 - tel. 225-146	Domača kuhinja
sveže pražena kava = prihranek
Svpzp prazpna kriva pompai
prihranpk,
kpr da vpp skodplic
okusne in dišeče kave.
C REM C A F F k praži kavo vsak dan
in jo sproli vsak dan dostavlja
CREME A Ek E Vam daje vedno vse najboljše
fjtemMUl
PRIMO ROVIS
PRAŽARNAr UL PIGAFETTA 6/1 - Tel 820 747 ■ PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 7<33 735
750 575
CVETLIČARNA
ADA VERSA
PROSEK 551 - tel. 225-496
TRGOVINA ČEVLJEV
AND. COTAR
GORICA
Raštel 72 - Tel. 83667

E-iiiiiin-iliiiiiilili-iiillilillEEinilliiiiiililliliiillliiiiiii

mms
ESCORT ^22’
nemogoče, da ga ne bi kupili
in poleg tega je
nov način nakupa pri
Ml NUOVA CONCESSIONARIA soc.ar.i.
ul. caboto 24 ul. s. francesco 11 trst
;i::££:::;::£££!:i£:;ii:i;iii:ii;::ii:iii:i;ii!££i:£::::::::£:£ii::Ì:::i::::n££i££:ii:::£i;£££:i£:::™




Vesele velikonočne praznike želijo
i

ìbsIIkib
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA K R E DIT N A ì B A N K A
S. p. A.
GLAVNICA LIR 600,000.000
VULAČANIH LIR 300,000.000
TRST - ULICA FABIO FIUZI ŠT. 10
Telefon št. 61446
Brzojavni naslov: BANKRED
BANKA USPOSOBLJENA ZA BLAGOVNO IN DEVIZNO POSLOVANJE S TUJINO BANCA AGENTE PER IL COMMERCIO DEI CAMBI
Bistri

34133 TRST, Ul. Rismondo 9 - Tel. 761-884 - 761-819
Ekskluzivna glavna zaloga:
ROGAŠKA mineralna voda - vrelec DONAT RADENSKA mineralna voda - TRI SRCA BRIŠKA in DALMATINSKA VINA - KRAŠKI PRŠUT PIVO: PUNTIGAM IN REININGHAUS - GRAZ - AUSTRIA
METALMENERARIA
IMPORT - EXPORT TRST — Ulica Trento 15 Telefon 61-227
želi poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike
ZASTOPSTVA
!
1
t
GOSTILNA
OSTROUŠKA
TRST, Ulica S. Nicolò 1 - tel. 37-918
MOŠKO OBLAČILO

ZALOGA VINA IN LIKERJEV
MIRAN KURET
TRST, Riva Culli 1/E - tel. 60-948

PRISCO
TRST
UL. S. Spmdione 4 CAMPO S. Giacomo 3 UL. Caprin 12
te!. 24-912 tel. 790-664 tel. 794-818
URARNA IN ZLATARNA
MIZARSKA DELAVNICA
MILAN KOVAČIČ
TRST
Ul. Cunicoli 13 - tel. 726-212
ji; ................

CVETLIČARNA
TRISPAN
SAVINA
Trst, Ul. dell'lstria Tel. 755-590
Želi svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike

KARLO MIKOU
TRST, Campo S. Giacomo 3 - tel. 795-881
BIFE'
«PRI JOŽKOTU» (FIGOVEC)
TRST, Ul. Ghega 3 - tel. 24-780
agraria
:: ::.......::::
SV. IVAN
ZHEPEK EGIDIO
Ul. S. Cilino 42 - Tel. 51-044
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO
agraria
SILVANO MOČILNIK

GRADBENO PODJETJE
PETRA
Trst ■ Ul. Carducci 8 - Tel. 37246
MALIARDI & Co.
Mednarodni prevozi
TRST, Ul. Roma 15 - Tel. 37-823, 36-370, 61-082 Telex: 46-078 MALLSPED
VSE CARINSKE OPERACIJE — VKRCAVANJE —
IZKRCAVANJE — CONTROLA BLAGA
Vsem poslovnim prijateljem vesele praznike
S. A. C. A. T.
S. N. C.
IMPORT — EXPORT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE
TRST, Ul. S. Francesco 38	Tel. 794-532 — 795-511

Telex: 46272 SACAT
PRODAJALNE:
Ul. S. Francesco 38 Ul. Donizetti 5
Tel. 772-002 — 794-306 Tel. 30-229
Vsem vesele praznike
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO - STROJI VSEH VRST
VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO S KMETIJSKA ZADRUGA TitST
Trst - Ul. Udine 18 - Telefon 418-878
l
z o. j.
SEDEŽ: Trst, Ulica Foscolo 1 Tel. 794-386
POSLOVALNICA: Trst, Ul. Flavia 62 — Tel. 812-397 Milje, Trg Curlel 3 — Tel. 272-494 (pri avtobusni postaji)

ELE.KTR0MEHAnicNA DELAVNICA
ROJC-ROICI
TRST, Ulica Giulia 28 - tel. 796-742
MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM

BAR - BUFFET
UL. TOTI 3
BRUNO
CAMPO S. GIACOMO 6
STOJAN UDOVIČ
TRGOVINA JESTVIN IN KLEPARSKA DELAVNICA
ŽERJAL
DOLINA 348 - tel. 228-143
Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije
^ k S T, Trg Ponterosso 4 In P. zza Vecchia 2 - telef. 62-537
GIOVANNI MANZIN
«L’ARTIGIANALE» SKLADIŠČE NA DEBELO
SUNKA SUHO MESO . SIR IN JESTVINE
T#l 795-534 T«lefon it. 231-782 T*'- (dom) it. 751-060
UL. S. CILINO 52 PREBENEG 13 DOLINA 41

!
GOSTILNA
KOZINA
ALEKSANDER
PREBENEG 11 Tel. 231-741
GOSTILNA
PRI OBČINI
DOLINA 268 Tel. 228-497
TRGOVINA JESTVIN
J E RJAN
DOLINA 69
Tel. 228-121
TRGOVINA POSODE, ROŽ in ELEKTRIČNEGA MATERIALA
SLAVKO KRMEC
DOLINA 71
Tel. 228-197
RESTAVRANT - LOCANDA
SONIA
DOMJO 47 Tel. 820-229
TRGOVINA JESTVIN
CELESTIN MALALAN
DOMJO 84
TRGOVINA JESTVIN
BORIS ŽERJAL
DOLINA 172 * tel. 228-178
ZADRUŽNA GOSTILNA
Podnajemnik
EZIO in NERINA FONTANOT
|j DOLINA 230
Tel. 228-187
I
I
GOSTILNA - TRAFIKA
ADAMIČ HIRLANDA
Krmenka 205 DOMJO
TRGOVINA JESTVIN
i i
L_
ili MESNICA
STRAIN Dolina št. 40
tel. 228116
Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnosti prenočitve. — Izbrana jedila in pijače.
Ob petkih zaprto
TRGOVINA JESTVIN
ALEKSANDER in EMIL HROVATIN
LONJER 269
GOSTILNA
ŽUPAN
Podnajemnik KLAUER
LONJER 269 Tel. 910-931
MESNICA
K4 JUD ER
RICMANJE 8
SAMOPOSTREŽBA
UMBERTO GHEZ
TELEFON 54-388 LONJERSKA CESTA 168
SADJE IN ZELENJAVA
KARLA ČOK-GRUDINA

Lonjerska cesta 177
GOSTILNA
GELMO
Str.
Tel.
di Fiume 790-918
412 (Katinaro)
ZA1IOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA
KARLO ČOK
LONJER 236 ■ tel. 910-124
BAR
LORENZI (LAVRENČIČ) ZVONKO IN SONJA
LONJER 330 - tel. 910-047
PEKARNA
OTA
BOLJUNEC 38 - tel. 228-263
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN
I
RADO ŽERJAL
BOLJUNEC 405 - tel. 228-114
KOZMETIČNI SALON
RUŽIČA
BOLJUNEC 378 - tel. 228-313
SUPERMARKET
DESPAR
DOMIO
Guido Jez
DOMJO 157 TEL 826-541
EMPOR MARKETMETAL
Lastnik
JOSIP DERGANC
TOBAKARNA
ŽERJAL
J	DOMJO 89 - tel. 820-191
I MESNICA	ji!
KAROSERIJA
1
RICMANJE 24 jii
ANTON ŠVARA
KATINARA Str. di Fiume 553
!»
GRDINA - ŽERJAL
BOLJUNEC 371 Tel. 228-405
Ì
!
MARINO PREGARO
BOLJUNEC 366
TRGOVINA JESTVIN
VALENTIN SANCIN
SULL! CORRADO
BORŠT 89 Tel. 228-327
BOLJUNEC 62
Tel. 228-422
ZALOGA LIQUIGAS
PETAROS MARIJA
BORŠT 89 Tel. 228-327

Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica> Ul, 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacija in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADJT»
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
DZS • 61000 Ljubljana.
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000
Firičnčno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice m sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
M
ZTT - Trst
OD PRIHODNJE SREDE PRED POROTNIM SODIŠČEM V flREZZU
Na zatožni klopi deset pripadnikov «nacionalne revolucionarne fronte»
Gre za skrajno desničarsko gibanje, ki je izvršilo vrsto bombnih atentatov na železniške proge - Med obtožene! tudi zloglasni Tuti
TRŽAŠKI DNEVNIK
SLIKOVITA NCSRCČA SINOČI V MESTNIM SREDISCO
Prevelika hitrost vzrok trčenja na Ulici Carducci
Mladi voznik «minija» je verjetno upal, da bo
lahko izvozil križišče kljub rdečemu semaforju
ŠPORI SPORT SPORT
nogomet
V PRIJATELJSKI TEKMI
Jugoslavija-Madžarska 0:0
10.000 gledahev v Banjaluki razočaranih ■ Mladink zamenjal kar štiri igralce
AREZZO, 17. — V sredo, 21. aprila se prične na tukajšnjem porotnem sodišču obravnava proti desetim pripadnikom samozvane «nacionalne revolucionarne fronte» (Fronte nazionale rivoluzionario), to je zloglasne neofašistične organizacije, ki je odgovorna za vrsto bombnih atentatov. Od obtožencev sta dva ha svobodi, šest jih je v ječi, nadaljnja dva pa se skrivata. Med zaporniki je tudi «črni geometer» Mario Tuti iz Empolija, ki je ubil podčastnika javne varnosti. Kakor znano, mu je bila nedavno potrjena dosmrtna kazen, kar pa ga vsaj na videz niti najmanj ni pretreslo, temveč je razsodbo sprejel hladnokrvno in s fašističnim pozdravom.
Fašistična deseterica je obtožena poskusa pokola (z bombnimi atentati na železniški progi Firence — Rim v bližini Àrezza in Terontole), posesti orožja in razstreliva, pa tudi obnovitve fašistične stranke, kolikor se je pri svojih izpadih posluževala enakih metod kakor že pristaši skrajnodesničarskega gibanja Ordine nuovo.
Kdo so pravzaprav ti junaki? šest jih, kot rečeno, prestaja zaporno kazen, to so poleg Maria Tutija, ki se nahaja v kaznilnici v Volterri, Luciano Franci (30 let, iz Arezza), Piero Malentacchi (26 let, iz kraja Castiglion Fiorentino pri Arezzu), Marino Morelli (25 let, iz istega kraja), Giovanni Gallastroni (24 let, prav tako iz omenjenega kraja) in 20-letni Luca Donati iz Arezza (obtožen je krivega pričevanja); skrivata se 25-letni Augusto Cauchi iz Cortone pri Arezzu in 20-letni Marco Affaticato iz mesta Lucca, na svobodi pa sta Margherita Luddi (23 let) iz Arezza in Pietro Morelli (27 let) iz Castiglion Fiorentino (kriv jo ju posesti orožja).
Preiskava o delovanju «fronte» se je začela v začetku lanskega januarja V zvezi z atentatom dne 31. decembra 1974 na železniško progo Firence - Rim (med Arezzom in Olmom v bližini železniškega prehoda Filosofi) oziroma z dne 7. januarja 1975 na isto železniško progo, vendar na odseku med Terontolo in Castiglion del Lago, kjer se je zaradi eksplozije skrivil približno meter železniškega tira. V obeh primerih ni prišlo do prave tragedije le po naključju. Podoben atentat je bil izvršen tudi na železniškem odseku Olmo - Rigutino.
V vseh treh primerih so bile uporabljene povsem enake metode in tudi vrsta razstreliva je bila enaka, kar dokazuje, kakor je rečeno v obtožnici, da so atentate zakrivili pripadniki ene in iste skupine.
Kmalu po kriminalnih izpadih so policijski agenti našli v okolici Arezza precejšnjo količino orožja, smodnika in hranilnikov za razstrelivo, a nekoliko zatem je javni tožilec izdal zaporni nalog za Luciana Francija in Piera Malentacchija. Tedaj so pri Franciju odkrili nekakšen propagandni proglas «nacionalne revolucionarne fronte». Izkazalo se je, da ga je sestavil sam Franci, in to na papirju, ki ga uporablja poštna uprava — v resnici je bil prizadeti zaposlen v poštnem uradu na florentinski železniški postaji. V proglasu je bilo rečeno, da si omenjena fronta lasti odgovornost tudi za atentat na sedež trgovinske zbornice v Arezzu.
Sledila je vrsta aretacij pripadnikov tega neofašističnega gibanja, le Cauchi ju in Affaticatu je uspelo, da sta pravočasno izginila. Medtem so preiskovalci odkrili še drugo orožje in razstrelivo in tedaj jim je tudi postala jasna povezava med Francijem in Tutijem.
Po aretaciji Francija in drugih črnosrajčnikov je postalo Tutiju jasno, da utegnejo slej ko prej zašiti tudi njega. In res so ga ob 20.30 dne 24. januarja lani obiskali na domu podčastnik in dva druga pripadnika javne varnosti iz Empoli ja. Nalog so imeli, da preiščejo stanovanje in aretirajo Tutija. Le ta je prijel za avtomatsko puško in jel kot nor streljati nanje; na mestu je ubil Leonarda Falca in Giovan-nija Cera vola ter hudo ranil Artura Rocca, nakar je pobegnil z ženinim fiatom in se zatekel v Francijo. Pozneje so ga tam zajeli in privedli v Italijo, kjer mora odsedeti dosmrtno kazen.
Sodna obravnava, ki se prične prihodnjo sredo, se bo vrtela prav okoli Tutijevega položaja v okviru kriminalnih dejanj «nacionalne revolucionarne fronte». Obramba namreč poudarja, da je francosko pravosodno ministrstvo privolilo na ekstradi-cijo Tutija le zaradi dvojnega umora v Empoliju, ne pa tudi zaradi drugih njegovih zločinov, se pravi bombnih atentatov na železniški progi Firence — Rim, posesti orožja in obnovitve fašistične stranke. So dišče iz Arezza je zahtevalo Tutije-vo ekstradicijo tudi na podlagi teh prekrškov, vendar zaman. To pomeni, da bodo po vsej verjetnosti začasno odgodili razpravo o Tutijevih odgovornostih, z druge strani pa ne gre pozabiti, da pomeni bombaš iz Empolija ključno vez za vse delovanje samozvane «fronte», saj ga imajo za njenega ideologa in spodbud-nika.
O zadevi bi se moralo sodstvo izreči že koj na začetku procesa, ki jse prične v sredo. K tej zvezi na-
povedujejo dve možnosti, da se nam-i slej obče sprejete vrednote postav-reč sproži obravnava proti devetim I Ijene na glavo: še v šestdesetih le-
pripadnikom «fronte» in odgodi na poznejši čas Tutijev primer, ali pa, da se po nekaj dneh obravnave ves proces odloži v pričakovanju odgovora francoskega pravosodnega ministra v zvezi s Tutijevo zadevo.
Nedvomno pa drži, da bo šele dokončna osvetlitev Tutijevega položaja v sklopu, neofašistične fronte lahko pokazala, kakšni so bili pravzaprav resnični cilji tega prevratniškega gibanja, ki ga je sam ustanovil in o katerem je bil pred kratkim govor tudi v zvezi z bombnim atentatom na vlak Italicus, katerega preiskava je bila poverjena državnemu pravdništvu v Bologni.
Demonstrirali so proti opolzkim prireditvam: obtoženi
CAGLIARI, 17. -- Od kar je v zadnjih letih demokristjanska oblast v Italiji začela pešati, so bile do-
titi in v začetku sedemdesetih je takoj okusil strogost italijanskega kazenskega zakonika, kdor je prirejal opolzke prireditve, predvsem pa ženska, ki si je drznila razkriti delček kože več kot je bilo potrebno. Spomnimo se le na nevšečnosti in na težave danske turistke Lise Witrock, «tople hlačke», katere so bile za palermskega pretorja očitno prevroče. Danes pa ni več tako: striptizerk in njihovih manažerjev ne preganja več nihče, zato pa možje postave znesejo sveto jezo nad tistimi, ki take predstave motijo ali pa proti njim protestirajo. Čeprav bo morda kdo mislil, da gre za šalo, pa ni tako: v Cagliariju so namreč orožniki prijavili sodišču 29 mladih fantov in deklet in jih obtožili udeležbe na prepovedani manifestaciji, ker so pred kinodvorano «Alfieri» demonstrirali proti strip-teasu.
Vsi prijavljeni demonstranti pripadajo levičarskim izvenparlamentarnim gibanjem in med njimi so nekateri precej znani, ker so bili vpleteni v primer «Piha».
12.000 JIH GROZI l ODSTOPOM IZ SLUŽBE
Zdravstveni funkcionarji se čutijo zapostavljene
Hude pomanjkljivosti zdravljenja kužnih bolezni V šahu zdravniška oskrba desetih milijonov ljudi
MILAN, 17. — Italija resno tvega, da ostane brez občinskih zdravnikov, ali bolje zdravstvenih funkcionarjev (Italijani jim pravijo «medico condotto»), ki so pooblaščeni za izdajanje uradnih potrdil o kužnih boleznih, oziroma za odrejanje cepljenja, ki naj taka obolenja prepreči. Vseh 12 tisoč zdravnikov te vrste je namreč zagrozilo, da množično odstopi s svojega položaja, češ da je njihovo delo podcenjevano: dejansko naj bi jih hotele pristojne oblasti v okviru u-resničevanja zdravstvene reforme povsem izriniti ob stran.
Prvič je grožnja izzvenela na nedavnem zasedanju vsedržavnega sveta teh zdravnikov ANMC v Pesaru, te dnj pa je njeno utemeljenost znova potrdil predsednik njihovega združenja Franco Ansalone novinarju tiskovne agencije Italia. Ko bi uresničili svojo namero, bi zdravniki spravili brez dvoma v silne težkoče oko-10 milijonov prebivalcev, kolikor naj bi pač bilo danes po cenitvah strokovnjakov potencialnih «pacientov» omenjenih zdravstvenih funkcionarjev. še zaskrbljivejši pa je položaj, če pomislimo, da se zdravniška oskrba v nekako 5.000 krajih v vsej Italiji oslanja izključno na te zdravnike.
Prof. Ansalone meni, da je položaj dejansko že nevzdržen. Naš delovni stan, ki je še danes glavni steber javne zdravstvene službe v Italiji, sploh ne prihaja v poštev pri preučevanju načrta o zdravstveni reformi, s katerim se ubada ustrezna komisija pri poslanski: zbornici. Predsednik ANMC pripominja, da obstaja o-čitno politična volja po likvidaciji zdravstvenih funkcionarjev, tako da bi ti v prihodnje ne imeli več mesta v vsedržavnem zdravstvenem aparatu.
Glasnik prizadetih zdravnikov naglasa, da se njegovo združenje že vrsto let zavzema za skladno vključitev svojih članov v presnavljajočo se zdravstveno strukturo v državi, sicer v smislu, da bi na njihovih ramenih slonela tako imenovano preventivno in primarno profilaktično zdravstvo. V resnici, nadaljuje Ansalone, nam v Italiji odločno primanjkuje sredstev za preprečevanje, _ pa tudi za učinkovito zdravljenje kužnih bolezni, kakor so kolera, virusno črevesno vnetje in salmoneloza: te se pravzaprav vse bolj širijo, tako da so na Jugu zadobile zaskrbljujoče endemične oblike. Podoben in morda še slabši je položaj na področju preventivnega zdravstva, kolikor zadeva tako imenovane regenerativne bolezni. Možnosti pravočasnega zdravljenja obolenj na srcu in krvnih obtočilih, ali pa raka tako rčkoč sploh ni, in vendar, pristavlja Ansalone, je kar 70 odst. vsega italijanskega
petostim, ki na stežaj odpirajo duri raznim infarktom.
Kmalu zopet poletna ura
RIM, 17. — Čez 44 dni prične veljati v Italiji poletna ali zakonita ura, ki naj bi kljub gospodarski in denarni krizi privabila kar precej tujih turistov, kakor se nadejajo gostinci. Kazalca na uri bomo pomaknili za 60 minut naprej opolnoči 30. maja, nazaj pa ju bomo potegnili opolnoči 25. septembra. To pomeni, da bo poletna ura trajala letos 119 dni, se pravi nekoliko manj kot lani, ko je bila v veljavi od 1. junija do 27. septembra.
V Banjaluki je bila prijateljska tekma med izbranima nogometnima moštvoma Jugoslavije in Madžarske. Tekma se je končala neodločeno 0:0. Jugoslovanski nogometaši, ki se pripravljajo za tekmo z Walesom, na današnji tekmi niso pokazali tistega kar je pričakovalo 10 tisoč gledalcev. Igrali so zelo ležerno, premalo borbeno in tudi z napakami, tako da niso uspeli uspešno dokončati nobene akcije. Tudi v drugem polčasu, ko je trener Mladinič zamenjal kar štiri igralce, se stanje bistveno ni spremenilo.
* * *
«TURNIR O. BARASSI»
Veneto in Toskana finalista
PORDENON, 17. — Toskana in Veneto sta se uvrstila v finale nogometnega turnirja za trofejo «Ottorino Barassi» za amaterje.
Toskana je namreč premagala Marke z 1:0. Veneto pa je visoko odpravil Piemont kar s 3:0.
Finale bo jutri v Fontanafreddi.
mah tretje italijanske nogometne li-, j ge so dosegli naslednja izida:
Albese — Venezia	2:0
Anconitana — Pisa	1:0
* * *
CANNES, 17. — V nadaljevanju mladinskega turnirja v tem kraju je Finska (v skupini L) premagala I-taiijo z 1:0 (1:0).
Lestvica po 2. kolu v skupini B : škotska 3; Brazilija in Finska 2; Italija 1.
* * *
ST. ETIENNE, 17. — Predsednik francoskega nogometnega kluba St. Etienne Roger Rocher je zavrnil prošnjo Bavema iz Miinchna. da bi spremenili sedež finalnega srečanja za evropski nogometni pokal prvakov.
Finale bo torej, kot predvideno, v Glasgowu.
V Krškem je bila druga dirka za državno prvenstvo v speedwayu v drugi ligi. Zmagal je Rade Djordje-vič pred Vojo Korovljevičem, tretji pa je bil Jože Kekec iz Maribora. V skupni uvrstitvi vodita Korovlje-vič in Djordjevič s 27 točkami pred RIM, 17. — V anticipiranih tek- Jovševcem.
...................................................................
NAMIZNI TENIS
V RIMINIJU
Krasove mladinke državne prvakinje
V finalu so premagale Cagliari kar s 5:1
Mini (zgoraj) in fiat 500 (spodaj) po sinočnjem silovitem trčenju križišču med Ul. Carducci in Ul, Milano.
niii»iiiii«iiiiinni»imiiiiiii»iH«iiiiii*ii»iinii!«iinnnnniiii»iii»»i!iiHiii»iii!»iiiiimmiiii»niniiui**uii|iiiui>
NOVICE S KOPRSKEGA
Proizvodnost zaostaja za osebnimi dohodki
Tržno raziskovanje delovnih organizacij premalo učinkovito Kljub nekaterim pomanjkljivostim vendar gospodarski uspehi
KOPER, 17. aprila — Izvršni svet skupščine občine Koper je razpravljal o gospodarjenju v preteklem letu. Celotni dohodek je znašal nekaj manj kot 7 milijard dinarjev, povprečni osebni dohodek pa 3 tisoč 618 dinarjev. Gospodarstvo je nedvomno doseglo nekaj u-spehov, bile pa so tudi pomanjkljivosti. Predvsem so opozorili na primere neutemeljenega zaposlovanja ter na dejstvo, da osebni dohodki v posameznih delovnih organizacijah niso v skladu s proizvodnostjo dela. Prav tako je bilo nekaj pripomb zaradi pomanjkljive raziskave tržišča posameznih delovnih organizacij. Navedene pomanjkljivosti bodo vsekakor skušali letos odpraviti in so temu primemo tudi začrtali družbeno-ekonomski plan.
TUDI LETOS ŠTEVILNE MLADINSKu DELOVNE AKCIJE
Predsedstvo obalno-kraške konference Zveze socialistične mladine je obravnavalo priprave na letošnje mladinske delovne akcije ter udeležbo tukajšnje mladine. Načrt pred-bodo štiri delovne
cij (Kozjansko in Niš) ter dveh akcij v republiškem mer.lu (Brkini in Suha krajina). Iz Kopra in iz pobratenih mest s Koprom se bo akcij udeležilo 125 mladincev, iz Pirana in Sežane jih bo 60. iz Izole pa 50. Mladinske organizacije si bodo prizadevale, da bodo priprave kar najboljše, saj > obalno-kraška mladina brani prehodno zastavico republiške konference ZSM kot najboljši organizator mladinskih delovnih brigad.
REKORDEN ULOV IZOLSKIH RIBIČEV
IZOLA, 17; aprila------Izolski
ribči so v devetih dneh aprila ulovili 400 ton sardel, kar je vsekakor rekord, saj so na primer v treh mesecih letošnjega leta uloviji le 300 ton. Uspeh je treba prinisati dejstvu, da so tokrat zasledovali jate vse do Malega Lošinja, razen tega pa so opravili razna popravila na ladjah, tako da so lahko nepretrgoma lovile. Največ uspehov so imele posadke ribiških ladij Knežak, Deklica in Vesna. Če bo sezona še naprej tako uspešna kot v prvih aprilskih dneh, bodo lahko znatno presegli letni plan ulova.
je ivcu ,u uv,.,,	____o______ videva, da se
prebivalstva podvrženega živčnim na- brigade udeležile dveh zveznih ak-
...................................................................................................................
Sinoči okoli 21. ure se je pripetila v mestnem središču izredno slikovita prometna nesreča, pri kateri pa je bila na srečo ranjena le ena oseba. Po Ul. Carducci je tedaj vozil v smeri od Portici di Chiozza proti Trgu Oberdan, avto mini 1000, ki ga je upravljal 23-letni Amorino Paoletti iz Ul. Pitacco 32; na prednjem sedežu za potnike je sedel neki njegov prijatelj, ki trenutno služi vojaški rok v Trstu.
Na križišču .med Ul. Carducci in Ulico Milano je Paoletti silovito trčil v fiat 500 TS 172129, ki ga je v smeri od Ul. Milano proti Ul. Coroneo upravljala 23-letna Roberta Eriach iz Ul. S. Lazzaro 17. Kako silovito je bilo trčenje, priča že dinamika nesreče. Trčenje ni bilo čelno, ampak je mini zadel malega fiata z levim prednjim delom; fiat ,500 je pri trčenju, ostal na kraju nesreče, mini pa se je obrnil pravokotno na Ul.1 Carducci in nadaljeval svojo divjo vožnjo. Zaradi močnega trenja gume z asfaltom se je avto prevrnil na streho in drsel dalje po asfaltu vse dokler ga ni zaustavil fiat 500 TS 166153, parkiran pred bencinsko črpalko. Še tam pa se mini ni povsem ustavil, saj je bila hitrost, s katero je drsel po strehi, tolikšna, da ga je vrglo na pločnik, kjer je končno obstal.
Cba mladeniča sta Izstóplla iz avta, sicer hudo prestrašena, a ne poškodovana. Hujše pa je bilo z voznico malega fiata, ki so jo z nekim zasebnim avtom odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 10 dni na kirurškem oddelku zaradi pretresa možganov, številnih ran in udarcev po obrazu.
Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli karabinjerji z Istrske ulice in gasilci. Iz prevrnjenega minija je namreč puščal bencin in olje; obstajala je resna nevarnost, da pride do požara. Zato so gasilci ne mudoma postavili poškodovano vozilo na kolesa in z močnimi curki vode sprali asfalt ter tako preprečili nevarnost požara.
KINO
KOPER: ob 10. ameriški: LASSIE SE VRAČA;
ob 16. in 18. ameriški: KOMISAR BREZ KOLTA;
ob 20. francoski: BELMONDO VELIČASTNI.
I^OLA: ob 10. ameriški; BELI OČNJAK;
ob 16. in 18.15 francoski: VELIKA AVANTURA; ob 20.30 švedski: PRIZORI IZ ZA-. RONSKEGA ŽIVLJENJA. ŠKOFIJE: ob 17. in 20. angleški: ČRNI MLIN.
danes ob obali
PIRAN: ob 10. uri nemški: KID IN KOMPANIJA;
ob 16. in 18. italijanski: BELI OČNJAK;
ob 20. italijanski: ZADNJI SPOMLADANSKI SNEG.
PORTOROŽ: ob 20. ameriški: VOJ NA ZARADI LOLLY MADONE.
TRGOVINE
Danes bosta med 8. in 11. uro dežurali le dve trgovini y Piranu:
Iz Riminija smo prejeli veselo novico, ki smo jo vsi pričakovali. Krasove mladinke so v ekipnem tekmovanju najprej v polfinalu premagale Duomo Folgore iz Trevisa s 5:1, v finalu pa so v izrednem slogu premočno premagale sicer odlični Cagliari, kar s 5:1 in .tako osvojile naslov državnih prvakinj.
Vse krasovke so zaigrale res odlično, še posebno lepo pa je bilo srečanje med Vesnaverjevo in Cos-sinijevo, ki jo je naša igralka po navdušujoči igri tudi porazila.
Med mladinkami posamezno sta v prvem kolu nastopili le Žigonova in Rebulova, ki sta zmagali. Tekmovanje pa se bo nadaljevalo danes.
Naraščajnicr Puričeva je zaradi neizkušenosti izgubila že v prvem kolu, naraščajniška dvojica Doljak -Anica Rebula pa je (po zmagi v prvem kolu) izpadla v osnimi finala.
B. S.
Olimpija prva
V Ljubljani je bil četrti Kajuhov memorial v namiznem tenisu. Pri mladincih je zmagala Olimpija pred Suboto L, pri mladinkah pa je bila zopet prva Olimpija pred Ilirijo L, pri veteranih pa je bil najboljši O-sterjšek iz Kemičarja, to je klub iz Hrastnika.
ATLETIKA
VČERAJ V TRSTU
S. Antoni odlična:
100 m v 121
Na včerajšnjem atletskem tekmovanju v Trstu je Sonja Antoni postala prva zamejska Slovenka, ki je 100 metrov pretekla v času pod 13 sekundami. Osvojila je prvo mesto med naraščajnicami in dosegla čas 12”9.
Uro pozneje je bila prva tudi na 200 m z odličnim časom 26”8. Za Bor je, kljub svojemu prvemu nastopu, zmagala tudi Bruna Mahne na 800 metrov s časom 2,37”6 in Alma Gruden na 1500 m s časom 5’38”. Patricija Padovan je bila druga v skoku v daljino (5,20 m) in tretja v krogli (9,13 m). Irena Tavčar pa druga v krogli (9,23 m) in v disku (28,74 m).
Ekipno je bil Bor tretji. Obširnejše poročilo bomo objavili v torek.
K. B.
goslavijo. Sledijo pa Nizozemska, Zvezna republika Nemčija in zadnja, šesta, je Francija brez točke.
Visok poraz Italije
NICA, 17. — V tekmi za «latinski rokometni pokal» je Romunija premagala Italijo kar z 28:7. Italija se je v A skupini uvrstila na 3. mesto.
HOKEJ NA LEDU
SP V KATOWICAH
Po zmagi nad SZ CSSR praktično svetovni prvak
ČSSR — SZ	3:2
(1:0, 0:1, 2:1)
KATOWICE, 17. - V najvažnej-šem srečanju svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v skupini A je danes ČSSR premagala SZ s 3:4 in si je praktično zagotovila (ra" zen seveda velikih presenečenj) naslov svetovnega prvaka. Današnja tekma med «velesilama svetovnega hokeja» je bila izredno napeta. Najprej je v prvi tretjini povedla ČSSR s Stasnim v drugi tretjini je stanje izenačil Sovjet Vasiljev. Zadnja tretjina je bila nedvomno najbolj razburljiva in tudi tehnično najbolj veljavna. ČSSR je dosegla kar dva gola s Stasnim in Klinko. Prl izidu 3:1 je že kazalo, da so sovjetski igralci povsem odpovedali, ko pa je Baldaris izkoristil grobo napako češkoslovaške reprezentance
in zmanjšal izid na 2:3. Več pa se-prezentanti SZ niso zmogli.
V prvem srečanju na sporedu je Švedska brez težav premagala NDR z 8:2 (4:1, 2:1, 2:0).
RIM, 17. — V tekmi za evropski pokal narodov v hokeju na kotalkan je ZRN-premagala Italijo s 6:2 (3:2).
SMUČANJE
Slavje Piera Grosa
CATANIA. 17. — Po treh dneh razočaranj so italijanski smučar)' na mednarodnem tekmovanju «6 arU na Etni» končno poskrbeli za veliko zmagoslavje.	,
V zaključnem slalomu je zmaga Piero Gros pred peterico (G. Tbonh De Chiesa, Nòckler, Radici in Con f ortola). Sedmi je bil Avstrij Berchtold.
AUTORALLYp * h ° r oiorgi0
Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250
•	Nadomestni deli za: fiat austin - renault - peugeot ford - vvolksvvagen - nsu opel
•	Oprema za rally
•	Gume: Michelin - Uniroyal - Kleber • Dunlop.
•	Originalni nadomestni deli: Lucas - Marcili - Ferodo Abarth - VDO.
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA
V NABREŽINI
Tel. 200186
■	sprejema hranilne vloge in
■	nudi posojila po ugodnih obrestnih merah
NUDI VSE BANČNE USLUGE
Urnik: 8.30 - 12.30 16.00 - 17.00
Ob sobotah zaprto
Prireditveni odbor vsakoletnega mednarodnega atletskega mitinga imenovanega Miting prijateljstva v Ljubljani je odpovedal to največjo atletsko prireditev. Vzrok odpovedi je pomanjkanje finančnih sredstev. Miting bi moral biti v okviru proslav ob obletnici osvoboditve glavnega mesta Slovenije 10. maja.
Samopostrežna KOLONIALE, Trg bratstva; Sadje zelenjava KZ Izola,
Trg bratstva.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna in nočna dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi plavalni bazeni in drugi športni objekti/barski program pa si lahko ogledate v hotelu' Triglav v Kopru, v Metropolu in Palacu v Portorožu | šele kakih ter pri Treh papigah v Piranu. i trčenja.
Dinamika nesreče je dokaj jasna. Po' vsej verjetnosti sta mladeniča vozila z veliko, hitrostjo, morda v upanju, da «ujameta zeleni val». To se jima očitno ni posrečilo saj je rdeča luč zaprla promet po Ul. Carducci preden sta prispela na križišče. Verjetno je bila hitrost tolikšna, da Paoletti ni mogel pravočasno zavreti in trčenju se ni bilo mogoče izogniti. Da je bila hitrost precejšnje lahko domnevamo tudi zato, ker se je mini ustavil 40 metrov od kraja
A. Macarescu rekorderka
ATENE, 17. — Romunka Andrei Macarescu je postavila nov svetovni rekord v teku na 2.000 m s časom 5’43”94. Prejšnji rekord je imela Norvežanka G. Andersen s 5’48”08.
VATERPOLO
MLADINSKI TURNIR
Jugoslavija zmagala
ŠIBENIK, 17. - V tretjem kolu mednarodnega mladinskega vaterpolskega turnirja, imenovanega «šest narodov», je Španija premagala reprezentanco Francije r 9:6, Jugoslavija pa Nizozemsko š 7:3. Po tem kolu vodi reprezentanca Španije z dvema točkama pred Italijo in Ju-
SPLOŠNO
GRADBENO
PODJETJE
p=*iQi^ir^
NOVO MESTO
PRODAJA
STANOVANJA V NOVI GRADU
DELOVNE
— ISTRA ORGANIZAClJE
TUDI VAM PRIPOROČAMO NAKUP STANOVANJ, KER SO PRIMERNA ZA LETNI ODDIH DELAVCEV
STANOVANJA BODO DOGRAJENA V AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1976
Vse informacije daje SGP «PIONIR» Komercialni oddelek Ljubljana, Dvorz°L? Tel. (061) 321-381, 321-349, 321-34/