V K O L i: 1 \ K E C JE im: i \ \ s k i ZA \IISLi;< L lil L 1 S T IT ATELJE PROLETAREC Mašilo Jugoslovanske Socialistične fveke in Prosvetne Mitin OFF1UAL OKGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BllREAU ST.—NO. 1895 LhI«im* M mimU iUii inatUt. l>»« «. IM/. «1 the po-v* mliU.9 ml Cilk M«. I" u**rr tb« Klika ruskih vojakov v ( krajini. Napori Vatikana ohraniti Italijo za dinastijo STRAH HIERARHIJE PRED REPUBLIKO, SVOBODOMISELSTVOM, SOCIALNIMI PREOBRATI IN "KOMUNIZMOM". — LJUDSTVO NOČE V PREJŠNJE RAZMERE Porocevaloc cik^ske^a "Suna" zavo kontrolo nad solst\om pri Frederick Kuh v Londonu raz- vilegiji plemstva, cerkve in imo-laga napore Vatikana za obvaro- vitega posvetnega sloja bi ustali vanje Italije monarhizmu in za nedotaknjeni in tako bi bilo vse ohranitev Viktorja Emanuela |xj starem, razen, da se bi dalo na prestolu V slednjem je Vati- Ijadstvu nekaj svobodščin in dekan pripravljen popustiti, ako mokracije. kakor jo je imelo bo nasprotovanje Emanuelu to- pred Mussolinijem. A pogoj za likšno, da zavtznikom ne bo ka- tak razvoj je. da ostane vladni zalo drugega kot mu dati mig- sistem kakor je bil Če pa dina ljaj. da odstopi V vsakem sluča ju pa ima hierarhija in vatikanska diplomacija nalogo preprečiti odpravo dinastije Sveta stolica ima vzroke Vatikan je protiven republiki načelno Kraljevski dvor je v skladu s tradicijami Vatikana in s cerkvenim pompom. in vrh tega se od kralja pričakuje, da je pobožen, če ne drugače saj navidezno da dajo "dober vzgled" Zraven je vsak vladar steber cerkve, a republikanske revolucije. ki mi vladarje zavrgle, pa so vzel«' tudi eerkvi \Hik<> vpliva Duhovniki v habsburški Avstriji so na primer vernim ljudem francosko republiko zmerom črnili, ker da je zavrgla ne samo kralja temveč t url i Boga in republikanci so bili v očeh vernega ljudstva takrat toliko kot antikristi Pa tudi pozneje je cerkev de lovala proti svobodomiselnim republikanskim vladam z enakimi sredstvi in celo podžigala u-l>ore proti njim Novejša slučaja v povojni dobi sta napad na socialistično administracijo na Dunaju ter ustanovitev klerofa-šistične diktature, in civilna vojna, podpirana od klerikaliz-ma. za zrušenje španske repu bilk«« Kaliju katoliška dc/ela Sicer je savojska dinastija pri šla v Rim proti volji cerkve Toda sta se pobotala, ker je Ciari-baldijeva - Ma/zmijeva Malija kmalu spet prešla jkx1 klerikalni vpliv in postala konservativna. dasi se je papež še smatral za oropanega svoje dežele in Kima m sč vsled tega zaprl v Vatikan in se imenoval za jetnika v njemu. Mussolim je tem odnoša-jem storil konec s pogodbo, po kateri je sveta stolica dobila ur "ukradeno rimsko deželo viso ko odškodnino in Vatikan pa j* |H>stal "samostojna država". Tako je nastala med dneejem, kri-Ijem in papežem najlepša vzi-jemnost To prijateljstvo med drzivo in cerkvijo ostane. ako se obdaruje oblast kralju in hierariiji. Cerkev bi si delila naprej z dr- stija pade, bodo padli tudi privilegiji in lahko bi nastal tudi ljut boj mod cerkvijo m državo, kot se je to zgodilo ob postanku francoske republike m španske j republike Kdo so republikanci? V Zed državah je vsakdo r -publikanec — ker živi v republiki ni nikomur mt* na misel ne pride, da bi jo spremenil v monarhijo Zato so tuka' republikanci reakcionarji »n liberalci, duhovniki in svobodo mi sleci Republikanska gibanja v monarhijah pa tvorijo največ radikalni delavski slo/, liberalni izobraženci, svobodo mislec i in antiklerikakci. Že takoj por odstavljen ju Mus solinija so se začele v mestih severne Italiji, kjtr je bilo delavsko gibanje ruijjačje ter socialistično m komunistično velike demonstracije proti dinastiji Zadušili so jih1 Nemci in dučejc-vi fašrati. V južni Italiji, kjer je hil sen-timent za ."epubliko skoro ne-/rfan, pa jc Sedaj zahtevajo, če jim ameriška-angleška okupa cijska ob 1 «st le dovoli kak shod ah demonstracijo Jen proh staremu reko čl6nkov in tudi precej knjig Toda se ne zrnc suje, ker reakcija tišči vanjo Potrebno je, da delavstvo to čimprej spozna m se dovolj močno pripravi, da zajezi fašistične toke dokler je še čas Podpora Sovjetski uniji iz "arzenala demokracije" D. J. Tobin za "poboljšanje slabih unij' Iz ftatistiki* upravitelja naših i 'iend-lease" dajatev, ki je bila objavljena koncem decembra, je razvidno, du je bilo poslanih So- ! vjetski uniji do IM. oktobra minulo leto skoro sedem tisoč aero-planov, nad 3,500 tankov, 130,- . 000 podstrojnic, 150.000 tovor nih avtov, 25.000 malih vojnih avtov. 225.000 telefonov za rabo na bojiščah. in 750.000 milj te ------- lefonske^iie. ! Tu in tam se kak vodilni unij- zelo slabo razumejo, oziroma jo en ^ V!,™- Spl°h ne Noben« "ni a n,h družili kovin. 100,000 ton gajaj^i^ j ^^ unijskimi principi. Na zadnji j Ugotavlja, da so mu znani lo- OBRAVNAVE IN NOTRANJI SPORI JIH POSTAVLJAJO V SLABO LUČ. — REFORME POTREBNE. — PREDLOGE ZA VLADNO KONTROLO NAD FINANCAMI UNIJ 100,000 ton kemikalij in eksploziv, 600,000 ton petrolejskih produktov in . konveneiii AFL so nekateri ^i u r®;'";'''"', UH JU ",u veliko tovarniškem orodja. | cer skusali uvesti v prav d iT AFL 700 ^ T"* 5°° Poslan,h jih je bilo 10.000 ton določbo k, bi dala glavnemu od J iri jK semen, da zviša svoje pridelke, boru mor odstraniti korumpira- £ dalje veliko pšenice, moke, me- ne odbore, toda posamezne unij-sa masti in olja ske 'veze so toliko ljubosumne Omenjene pošiljat ve. ki jih je druga na drugo, da nočejo "u-dobila Kusija iz Amerike na i mešavanja" drugih podlagi naše lend-lease postave, deve znašajo nad tri in pol milijarde , dolarjev, ali 27 odstotkov od ,{oJ' ,,a S(^išcih skupnih pošiljatev vsem zavez- Kei nimajo teh doloej? in kon- i trole. se korupcijo v njih obrav- v svoje za- niškim deželam In plaee, ki jih prejemajo, so neupravičeno visoke. Odborniki bi moralo razumeti, da unije niso bile ustanovljene zato, da bi zajemali iz njihnih blagajen. Tudi v zvezi prevoznikov, kateri on predseduje, je bržkone nekaj takih lokalov, v katerih mora par sto članov rediti dva ali tri odbornike in takozvane. organizatorje. Mestni možje se razhudili • nad pijanci V Crockerju. Mo. CIO ima manj zapletljajcv Največ prej opisanih slučajev se dogaja v AFL. "V unijah CIO Prevoz potrebščin v Rusijo iz nava na sodiščih, kot na primer Zed. držav je bil v prvih desetih na nedavni obravnavi proti ra-mesecih minulega leta 63 od ketirjem v New Yorku. ki so stotkov večji kot leto poprej. 1 unijo uporabljali za izsiljeval- -1— 1110 sredstvo. Dosti zadev pride na sodišče l vsled notranjega boja v unijah, so Jako redki- Večinoma imajo ! največ zaradi kontrole nad bla- bolJ*> kontrolo nad posameznice mestni |gajno ali pa vsled razsipanja de- jmi podružnicami, in pa nove so. svet tik pred Novim letom raz- . narja iz nje. se korTstoTovsTci elementi v velja vil licence vseh lokalov. To daje materijal raznim ko- nso utaboriti kakor kjer se točijo opojne pijače. Raz- j loncem, kot je VVcstbrook Peg-jezilo ga je. ker se ziblje toliko ; |er in drugim nasprotnikom pijancev po ulicah. 1 unij, ki jih bi mrzili pa tudi če Da-li bo odlok mestnih mož j bi bile vse poštene. Rojstev je mnogo, a tudi razporok je veliko, še več pa jih obetajo po vojni Lam je bilo v Zed 3,200.000 rojstev, ali kaj pomagal, je drugo vprašanje. Licence je lahko preklicati. Ameriška vlada je šla nekoč še velik korak dalj, ker pi razve ljavila samo licenc, pač pa tudi 1 prepovedala izdelovanje opojnih pijač in določila izredno stroge kazni za kršilce. Fa ni vse skup nič izdalo 'Litvinci za USSR V Nevv Yorku se je vršila konvencija zastopnikov raznih lit-, vinskih društev v Ameriki, ki je j med drugim poslala pozdrav predsedniku sovjetske litvinske 'republike, ki živi sedaj v Moskvi. z zeljo, da Litvinska ostane v USSR Olx»nem se je 4zre- V marsikakem lokalu je usidrana klika, ki si nakazuje visoke plače za odbomiške časti in troši še za potne stroške, kadar se pozimi greje v Floridi in poleti pa hladi v letoviščih. Demokracija v takih lokalih jc neznana. r so se v mnogih lokalih starih unij AFL. . Glede predlog v kongresu, da se bi finance unij podvrglo državni kontroli, ima stvar dobro in slabo stran. Ako $e )h šlo zgolj zato, da se jih varuje pred nepotrebnim zapravljanjem. potem bi bila zvezna kontrola n« mestu. A če pa bi hodili brskati državni pregle-dovalci v njihne knjige in arhi- Krivo temu je v prvi vrsti .ve zalo< da bi potem oskrbovali članstvo vsled svoje brezbrižno- delodajalce z informacijami, kje ;ti. Ko pa je koruptna klika en- organizatorji na .delu, koliko -i Udijc, ^ ^ ^ ^ ; red sod 1 \ i k Dan icl J Tob i 11. Več demokracije Kar unije za svojo živahnost višje ko kdaj prej. Običaj je. da je vojaška oblast našim fantom ; vencija komunistov pod maske rojstva v vojnah narastejo, ali odsvetovala naglico v zarokah z /a demokracijo, to je bil rekord {dekleti v tujih deželah. V prej- Tudi [>orok je bilo veliko, naj- 80 povzročile veliko več seveda vojaških kritikom poslužuje terorja. 'Molči, ali pa jih dobiš!" Jemanje plač brez dela Nedvomno je v linijskih uradih in v odborih na plačilni listi potrebujejo, jc demokracija na veliko več oseb kot pa jih bi bilo konvencijah in v j>odružnicah, treba. To priznava v glasilu svo- članska kontrola, več delavske :e unije prevoznikov tudi njen zavednosti med članstvom in pa delavsko ideologijo v svojih gla- "Zelo so se pomnožile rozporo-k( V Chicagu na primer je bilo lani vloženih 14.61 H tožb za ločitev. ali lf) odstotkov več kot leta 1942, ko jih je bilo 12,665. To sta najvišji številki tožba za ločitev v zgodovini tega mesta. Sodniki, ki se pečajo z zade- nesrečnih zakonov. Francozinje so se po prihodu v to deželo s svojimi ameriškimi možmi težko privadile novim razmeram in krajem. Večinoma so se ločile in vrnile v svojo domovino Angležinje in Avstralke se bodo mor da laglje privadile, ker znajo jezik. a tudi med njimi bo veliko ločitev, ker nista fant in dekle Shod SANSA vami zakoncev, pravijo, da bodo stvari pred poroko boljše preu-razporoke še veliko bolj narasle darila. Potem se marsikdo kesa po vojni Mnogo vojakov in de- in posledica je |x»t na sodišče. klet sc je poročilo brez posebne _____ pomisli glavno je, da je po- j Ako sit prrJr,t opomill< da vam roka vesta na delo. in v oddaljenosti Potem mož v armado, ne- jr naročnina potekla, prosimo, oh novite jo čimprej! v soboto 8. januarja ob 8 zvečer v dvorani SNPJ. Lep spored. Govornika L. Adamič, Etbin Kristan in drugi. —Po shodu zabava. Anglija potrebuje italijanskih delavcev V industriji v Angliji mislijo uposliti četrt milijona izučenih in napol izučenih italijanskih delavcev. Nekaj iz italijanskih kolonij jih je že tam, drugi pridejo iz okupirane Italije. Priporoča jim, naj v blagaj- šilih in odborih. Ako bi tega bflo >ah rajš? hranijo, da bodo imele zadosti v n j tli. bi imeli tudi sa->otrebni sklad za stroške v |k>- mostojno delavsko politično gi-/ojni dobi. banje in v postavodajah delav- Mncnja je. da v nekaterih ske zastopnike namesto zgolj linijskih podružnicah ekonomijo nekaj "delavskih prijateljev". AFL svari pred izkoriščanjem otrok v industriji Zaposlcvanjc otrok v starosti 14-15 let v industriji in \ drugih obranih, kot v prodajalnah, restavracijah. hotelih itd., je vsled vojne silno naraslo. Njihovo število sedaj je desetkrat večje kot leta 1940. Takrat jih je delalo 130.000, leta 1912 že 748,000, lani pa že en milijon več. Otroci, ki delajo na farmah, v teh podatkih niso všteti. Vzelo je mnogo let bojc\, pre-dno so bili sprejeti razni zakoni za protektiranje otrok pri delu, ali pa proti /aposlevanju otrok, in nadaljna leta. predno se je te zakone uveljavilo. A sedaj pa, ko manjka delavcev. posebno cenenih delavcev, pa vabijo otroke omenjene starosti v vse sorte delavnice, v tr-govine in na farme. X lanskem poletju je bilo u-poslenih v mestih in na farmah dečkov in deklet 5.000.000 v starosti od 14. do 17. leta. Ro je bilo šolskih počitnic konec, sc mnogi niso več vrnili v Scle. fce celo iz osnovnih *ol izostaja mnogo otrok, ker jih bolj mika zaslužek kakor pa učenje. AFL je upoštevanje otrok pro- učila in dognala, da če se bi to stanje dolgo nadalje\alo. bi bilo slabo za otroke; škodo bi imeli na šolski vzgoji in mnogi na zdravju. Nevarnost je, da ko bo vojne konec, bodo mnogi izkori&čcval-ni delodajalci skušali še nadalje obdržati mlade* v službah, ker dela cenejše. Omenjena unija jc dognala, da se to že sedaj dogaja. Kajic kot bi najel odraščene-ga, vzame dečka. Opravi isto delo za manjšo plačo. Izgovarja pa »e na vojno — češ, delavcev nc morem dobiti! In vrh tega je za otroke sedaj patriotično. če delajo. "Lalmr Monthly Survc>'\ ki ga izdaja AFL. opozarja unije, • da imajo v tem problemu veli- j ko odgovornosti. Na primer, • skrbe naj, da otroci nc bodo za-, nemarjali šole zaradi dela, in pa da jih ščitijo pred brezvest-nimi delodajalci, ki v izkorišča- ' n ju ne poznajo nobenih mej. Ko mine vojna, pa bo treba znova potruditi, da »e otroško delo čimbolj odpravi, ker bo od-raščenih delavcev v izobilju. Leto je minulo, a naše delo gre dalje Anton Tratnik iz Kemmererja opisuje v tej številki svoje agitacijsko delo za list in v drirjih naših podvzetjih ter zagotavlja, da bo z njim nadaljeval. Enako bodo storili vsi drugi naši agitatorji, oziroma sploh prenehali niso, pač pa so čas v praznikih večinoma porabili z »azpecavanjcm koledarja. Tudi s kampanjo za razširjenje Proletarca, s katero smo lani pričeli, bomo nadaljevali. Nadejamo sc, da se ji letos pridružijo še drugi prijatelji lista, ker bo kvota na ta način hitreje dosežena. Prijatelj Tratnik piše, da le z delom se bo kaj doseglo, dočim bi prerekanje med nami le škodilo. Saj imamo dovolj prilike za boj z nazadnjaštvom, jc njegovo mnenje. Koledar naročniki pohvalno omenjajo in upamo, da zastopniki pri razpečevanju ne bodo imeli preveč truda. Tudi o listu se večinoma ugodno izražajo in odobravajo njegove smernice. Upamo, da bomo letos na vseh poljih še boljše napredovali in širili z večjim številom naročnikov socialistične ideje v čimvečji krog naših rojakov. ProleUrei, Jinu«ry 5, J 944. % PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ia4aja Jngo«lovan«ka D«Uv»b Tiikovn« Drvita, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTieNE NAROČNINA v Zedinjenih driavan u celo leto |3.00; ZVEZE ia pol leta 11.71; sa četrt let« 91.00. Inotemstro: sa celo lete $3.10; sa pol leta 93.00. V »i rokopisi in oflasi morajo biti v naiem urada najposneje do pondeljka popoldne ta priobči t« v ▼ številki tekočega tedna. P ROLETAREC Kubluheii every Wednesday by the Jufoslav Workmen's Publishing Co., In«. Estahlinhed 1906. Kditor............................................Jrank Zaits Rumneift Manager___________Charles Pogorele« . — t—__. — - 8UBSGEIPTI0N RATES: Jnited States: One Teer 13.00; Si* Months 91.75; Three Months $1.00. Poreifn Countries, One Year 93.60; Siz Months 92.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CH1CAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Deal" bo le še spomin na krizo ¥ kateri je nastal Geslo 44New Deal" je iz demokratske stranke uradno odpravljeno. Predsednik Roosevelt je dejal, da je odslužilo svojemu namenu, kakor so podobno pojasnili v Moskvi, da "Internacionala" za Rusijo ni več primerna himna. Ampak "New Deal" je pomenil program, borbo proti "ekonomskim rojalistom" in pomoč "navadnim ljudem *. Kakšen sploh je bil ta program in komu pravzaprav je največ koristil? Ko ga je predsednik Roosevelt prvič oznanil, je bila dežela na pragu ekonomskega razsula. Prejšnji predsednik Hoo^r, ki je obetal dva avta v vsako garažo in pečene piščance v vsaki ponvi, ni vedel, kaj bi storil, ko so bili milijoni ob delo, banke zapirale vrata in delnice pa padale kot živo srebro iz vročine v ledeni mraz. Vse se je pogrezalo, pa je v stiski pomagal ustanoviti le zvezno posojilnico v pomoč korporacijam, ki je ostala tudi pod Rooseveltom in je še v veljavi. In bo bržkone to še edina ustanova, ki jo bo reakcija podpirala in skrbela, da ostane pripravljena spet reševati bogastva bogatašem. Rooseveltov ekonomski program sploh ni bil program za pre-obnovo gospodarstva te dežele, pač pa le ohraniti sistem, kakršen je bil pod Hoovrom in prej, ter ga podpreti, mu podložiti, da ne omaga, in ko si opomore, pa naj gre spet svojo pot. • Podpora, ki si jo je zamislil New Deal, j* bila "dvotima". Ena za delavce in farmarje, druga za otmitev bogatašev pred kra-hom, ki bi lahko zanje pomenil tak konec kakor so ga doživeli njih sorodni velil^aši v deželah, ki so padle v polom. Tako je bil "New Deal" od ekonomskih rojalistov molče sprejet, njihovi zastopniki v zveznem kongresu pa so odobrili vse J0SK0 0V€Rr----- RAZGOVORI Ko to pišem, poteka leto 1943 k zatonu. A številka Proletarca, v kateri bo to priobčeno, pa bo že v letu 1944. V mnogih ozirih je bilo to odločilno leto. Saj "fl- tl dajo zanesljivo sliko. Jaz sem osebno prepričati o tamošnjih razmerah, imamo vendar velike število dobrih in zanesljivil knjig, katere, če jih primerjaš, NAJBOLJ KRVAVA BITKA v sfodovini ameriške mornarične pehote (marine* > se Je vršila v bitki s Japonci na Tarawl sa savsem vsletaliiča. Nad tisoč ameriških marinov je itg ubilo življenje v nji in 2,55? je bilo ranjenih. A Japonci so biU poraženi. Le malo ismed njih se Jih je rešilo. rer' bo to zelo rad priznal. Največja vojaška zmaga druge svetovne vojne — uničenje šeste nemške armade pri Stalingradu, katera spada med najsilnejše bitke v zgodovini — se je odločila v januarju 1943. Potem zmaga zaveznikov v Alžiru in Tuniziji, padec Korzike, Sicilije in slamnatega diktatorja, ofici-jelnega ustvaritelja fašizma v Evropi — Mussolinija. Zadnja poletna nemška ofenziva v Rusiji, pred katero je trepetal ves zavezniški svet — je končala v petih dneh s fiaskom. Zmagovita ruska c^fenziva, katera je zanesla svoje čete preko Dnjepra, skoro do Črnega morja. O tej črti je rekel "nesmrtni firar": "Tu ostanemo ali pa poginemo." Pa niso ostaii. Danes je von Mannstein, kateri je mislil, da se leta 1943 njegov 4blitz-krieg' ponovj kakor leta 1941, — v begu. Tudi nemška mesta kot so Berlin, Hamburg, Kolin, Mann-heim itd., kjer so padale zavezniške bombe noč za nočjo, sc bodo spominjala tega leta. Kakšno i nebje, razen Patagonije, ter pre-veselje v nacijskem reichu, ko ,-oliti^na akcija, temelječa na odkrito socialističnem programu ? nakazujejo subvencije, in glasovali proti temu, da se bi s subvencijami držalo cene potrebščinam navzdol. Naj še dodam, da subvencija kongresni restavraciji prihrani vsakemu poslancu $160 na teto. * Ako bi bilo vseh 130 milijonov ameriških državljanov u-pravičenih do $160 subvencije na leto, kot jo dobe kongresniki, bi to stalo $20.800,000.000. Vlada je kongresu predlagala, naj se proti višanju cen določi $800,-000,000, torej dvajset milijard manj kot pa bi znašale, če bi se dalo vsakemu po $160 na leto. John Chamazar. SLOVENSKI PLUTOVI TROJČKI NA RADIU Chicago, III. — O naših Plu-tovih trojčkih je vsak že več ali manj slišal in je torej, že splošno znano, da se vadijo na havajske kitare. Priložnost slišati jih smo imeli večkrat ali po ?adiu ali pa na naših prireditvah. Pred nekaj tedni so se udeležili tekme na veliki čikaški radio postaji WGN, in sicer v programu "The Starš of Tomorrow", ki ga vodi trgovina Rubins vsako nedeljo /večer med polsedmo in sedmo uio. Dobili so prvo nagrado in ob enem so povabljeni, da se u-delcžijo tekme za glavno nagrado v znesku^$500, ki se bo vršila v nedeljo 9. januarja 1944 na isti postaji in ob istem času. Ker so ti naši trojčki bili vedno pripravljeni sodelovati pri naših prireditvah, posebno dobrodel-delnih, opozarjam vse Slovence, da prihodnjo nedeljo 9. januarja uravnajo svoj radio na postajo WGN (720 kilocicles) in poslušajo program od polsedme ure zvečer naprej, čikaški čas in potem glasujejo za naše trojčke. Navadna karta zadostuje. Naslovite jo Rubins Store, 1314 Milwaukee Ave., Chicago. ~ 111. Vsaka karta šteje samo en glas, zatorej pošljite po eno karto za vsako osebo v družini. Seveda morate na karto zapisati, da glasujete za Plut Trio. John GottHeh. Umori v Chicogu Policijski biro vzradoŠčeno poroča, da se je število umorov v minulen letu v primeri s prejšnjim Jako znižalo. Lani jih je bilo 165, leto prej pa 219. V 28 umorih policija ni še mogla dognati, kdo so morilci. Ako bi delavci i takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo tavajalno časopisje, bi bilo ka-pitaIIsina kmalu konec. Pri nas i Zadnje spomladne volitve za naše zbornice niso bile ravno zmaga za delavstvo. Rezultat je viden sedaj. Veliko bi človek lahko pisal o tem predmetu. Mogoče bo v letu 1944 rezultat boljši — mogoče, Vojaška produkcija je narasla v ogromne številke. Istotako narašča draginja — ter vojni pro-fiti. Plače delavcev capljajo daleč v ozadju. Če tu in tam zagrozijo s stavko, se jih takoj porine v kot in zmerja s petokolonci, ali še kaj hujšimi izrazi. Premo-garska stavka je nam vsem v spominu. Doli na jugu se organizira reakcija kot še nikdar prej toliko. In sporedno z reakcijo koraka njej najljubša tetka, plemenska mržnja. Plemenski izgredi in poboji, kot smo jih videli to leto v De-troitu in pozneje v Los Angelesu ter drugje — niso v čast ameriški demokraciji. Well, ameriške železnice so v državnih rokah. To bi se moralo zgoditi že zdavnaj. Le škoda, da je ta poteza le začasna, isto tako kot je bil slučaj z našimi premo-gorovi. Ko bo nevarnost stavke pdstranjena, se jih vrne nazaj v privatne roke. 3ploh je vse silno enostavno. Predsednik Roosevelt je proglasil predsednike železniških družb za polkovnike, pa bodo 4ronali" kat so poprej. Se ena velika novica. Naš "krnel" McCormick, Ustnik čikaške Tribune, pravi, da ne bo "ronal" za predsednika v leiu 1944. Izjavlja, da več koris\i če ostane pri svojem listu. Naši sosedi na jvgu Revoluciji v Argentin in nedavno v Boliviji sta maisikoga presenečili. Obe sta vojaške po značaju (kot so v večini vse južnoameriške revolucije) tei obe poudarjata svoj nacionalni značaj. Mene so dežele južno odZe-dinjenih držav vedno zanimile, kot bi morale vsakega izned nas. Ne samo, da živi v južiih republikah veliko naših ljuii, ampak vsak, ki misli sočialis i-( no. bi moral saj nekoliko pt-znati tamošnje razmere. Spominjam se. da ko so bili v letu 1941 v stavki rudarji v Icositernih rudnikih Bolivije izgredi, jih je precej naših ljudi razumelo drugače kot bi jih morali v resnici. Prvo, kar moramo razumeti o naših sosedih na jugu je, da so njih republike, izvzemii par, diktature. Precejšnje število teh ima čudovito lepe konstitucije. j Šfcma v drugih deželah, kako to. Ali kaj pomaga, če je pa njihI je ameriška javnost tako premoga, kovin ter petroleja, kar njen industrialni razvoj zelo ovira. Njena glavna obrt je živinoreja, v kateri prednjači med vsemi deželami južne Amerike. Prideluje v veliki količini za dom in za izvoz v tujino razne poljske pridelke, kot lan, pšenico, koruzo ter razne tropične pridelke. Njen glavni izvoz, od katerega zavisi blagostanje dežele, je goveje meso. Kot v večini V vseh republikah na jugu trpi tudi Argentina na bolezni veleposestev, ker peščica velikih "estancieros" (veleposestnikov) poseduje najlepše dele dežele. 2,072 estacierov lastuje povprečno po 65,000 a--krov zemlje, kar znaša eno- petino Argentine. Kot pravi v svoji knjigi John Strohm, bi največja ameriška farma v Illinoisu, če bi jo prenesel na eno teh ogromnih veleposestev. izgledala kot mali vrtec pred hišo. (Nadaljujem v prihodnji številki.) Z vstopom v leto 1944 telim, kot želimo vsi — konec vojne v Evropi — in če se zgodi čudež — tudi v Aziji. Kitajska, katera trpi že sedmo leto. delavska Rusija, katera je poleg milijonov mrtvih izgubila tisoče mest, trgov in vasi — naša Amerika, katera je poslala svoje sinove na vse vogale zemlje, med njimi tisoče naših fantov, ter naša razbita, poteptana, oskrunjena — toda nepremagana Jugoslavija, zaslužijo mir, za katerega plačujejo s krvjo. Mir, kateri bo trajen in pravičen. Prav je, sodrugi, da smo ponosni na te borilce — katerih cilj je "smrt fašizmu! Svoboda narodu!" Pomagajmo njim, da se ta njih smoter, kateri je tudi naš cilj, v letu 1944 uresniči. Rušenje Berlina Angleški letalci so zmetali na Berlin od 1. marca pa do sedaj v 12 napadih 18,500 ton bomb. Tole mi ne gre v glavo? Ker se borimo za odpravo fa- ustava večinoma le na papirju. Ker je večini nas nemogoče se bttzhrižna za nevarnost fašizma v ivoji deželi? POVESTNI DEL MARIJA LEITNER: V TOVARNI CIGAR • i lj sem stopilu v tovarno, vori v bolnici: "Ce bi vam mt> • ---- -------«»---- ------- imela občutek: tu se ne da nilo postati slabo, pojdite takoj J°j» bi mojster to videl! Ki»« • • —- -- —1 • Ni se vam treba bi naredil z vami! Kako ste mo- lila nekaj takega napraviti!". Mravljinci so mi šli po hrbtu. * • * Poleg mene sedi žena, ki dela ves dan, ne dq bi se kam ozrla. stroj. In listi mi ostanejo zarobljeni v rokah. Skuiam prikriti svoj greh in stresem pokvarjene j liste na tla. IV^oje sosede so ob zaključku Ko sem stooila v tovarno, vori v bolnici: "Ce bi vam rac- dela Pobrale raztrgane liste: sem | II I dihati. Vendar mi je bila spet na svež zrak. »t- v«uu učim ~t- - ----------------- prijetna zavest, da sem našla plašiti radi tega, to se dogaja le nekaj takega napraviti!" delo. spočetka, kasneje S3 boste priva- Mravliinri *n mi r*» hri Delovodja me vodi v spodnjo cUll.' delovno dvorano in mi pojasni, i In res sem začela čutiti slu da moram najproj postati 4,stri- bost. opazila sem. kako drug? u ... ... ^ . , . ,,T. 7 perica". Prikimam mu s polnim gledajo name, kot da pričakuje- ~*luc'J° loK je razumevanjem, da se ne bi izda- jo, da se bom vsak čas zgrudila, .^r obupana Se bi rada delala. la. da se nič ne razumem na ta Poskušala sem se zmotiti in *' "T" " * |K>sel Sicer se mi pa zdi. da tega Ma iskat ženi tobakovih listov ^Vj^LtT ^ ' tudi pričakoval ni od mene. ker v velikih košarah so teiaU, ko " mi pravi: " Danes dopoldne daj- sem se sklonila nad njimi, me je t^Z .^ostelio v kater snT^' U' T'^in m^Dokaie močno in do- "" ine^ net delavec LTd^U £ zrni, in mi pokaže močno in do- Sn so vlažno topli, leže med m o- .„. „., ___' „ ... brodušno delavko, "in dobro Ra ;krimi rjuhami in izločajo duh. & "" meseC dva do" zite. kako ona dela." . ki je bolj malo podoben aromi j * je sluijU HOSpodinj. Sedem na lesen zaboj, ki rabi|"Havane" Pridržala sem saoo;stvu in živela in*več«slu. hkrati za sedenje in shranjeva-■ in se vrnila s tobakom k delav-illa ..Toda msem u , nje listov tobaka, k. j,h je treba k. za strojem vidite," mi pripoveduje. "Tam predelat. Potem se ogledam na-, Neka delavka pravi: Ali se sla bi|u dva otroka |n ^ekhca je okrog. Dolg. temen prostor z vam še n. dvignilo? bila ay to|iko stara kakor nizkim obokom iz tramov. Ne- Ali se jim zdim tako slaba .' otrok. In to deklico sem tako zakaj oken je odprtih in na nas Pa saj se ne počutim tako slabo, gleda narava, nekaj zaprašenih Nasprotno; lahkoto čutim, dreves; tovarna je na deželi. Popoldne bi morala sesti k Delavke, to moram takoj po- svojemu stroju in sama delati JOŽEF STALIN Je v Teheranu veliko pridobil. Nfe sicer v teritoriju. xa katerega se mora borlil Sovjetska unija, ampak bil je prisnan ta (iriavnika, ki labko občuje s vladami kapitalističnih detel. Gornje je slika s konference zavetniških zastopnikov v Teheranu, v Perziji. Pred-stavlja prizor, ko sb Stalinu podarili častni meč v znak sovjetske zrna«? pred Stalingradom. sovražila, da sem se bala sama ostati z njo. Ce sem mislila na ma 550 zg™jene v najmanjših J bi zbiral in poročal v javnost to, da moram negovati tega o- meslih aIi industrijskih vaseh. Človek mora biti v tem precej ! rn r ... troka, medtem ko je moj daleč Ta decentralizacijska politika j oprezen, kajti ne moreš vsega, vedati, niso niti najmanj podob-Toda pokazalo se je, da nisem ^ mene { tujih ,judeh' w ima v Ameriki svoje posebno kar slišiš, vzeti za resno. Ta ali ne zboru statistinj v operi "Car- dobro opazovala, ker nisem vi- kar 2ttdavila Saj sem vedela Ja dobro premišljene razloge. Pr- oni ti kaj zanimivega pove. pa men . To so. ženske vseh staro- dela, da pravo delo opravlja le- olrok n| kriy da . vič se *koro ne da organizirati če nisi uverjen, da je res tako, je sti, stare kmetice, Slovakinje, va noga. Videla sem sicer, da ze- dolžen na moji ne ..... - - Madzarke, Avstnjke iz Burgen- na poganja stroj z nogo, spre- ^ si nisem m la pomagali. landa z rutami na glavah in dol- gledala pa sem važno opravilo Zato 4U £ da £ b7kaj gimi, širokimi krili, in mlada de- j leve noge. Delovodja mi nazor- J kleta v globoko izrezanih oble- no razloži konstrukcijo stroja, kah in skrbno našminkana. Zopet sedem za stroj. Desna no-Nekatere sede pred stroji, ga ga mora pognati, leva pa re-Druge trgajo od stebel tobakove gulira hitrost. Težko to ni in liste, tretje spet sortirajo že od- končno dobim material, vseka-rezane liste po veličini, barvi in kor slab, precej majhne in neko-kakovosti. liko plesnive liste, ki imajo ne- Kakor mi je bilo rečeno, zač- prijeten duh in dražijo h kasnem opazovati ženo poleg sebe. lju. Dela s strojem. Razvija tobako- Delavke me opozarjajo, da naredila." In dela naprej, ne da bi gledala na levo ali desno. Druga rr ko pridna. i. ia istočasne stavke v 70 tovarnah. | boljše, da ne gre v javnost Be-To se je že večkrat izkazalo. sede iz ust izgovorjene se takoj Je pa še drug važen razlog, pozabi. A napisane pa ostanejo Tovarne iščejo poceni delovne in zato je treba bolj paziti kaj moči. Ne samo vodne moči, tem- j človek napiše kot pa kar govori. ________________več tudi človeške. Tovarne 4Ge- Delavci bi se morali zelo za- soseda je prav ta-1Cigar Company" so na pri ; nimati. kaj se godi v industrial-ne dela s tisto mer zRraj*ne brez izjeme v me- nem svetu. Namreč kako se ma- po- , . 4 vi _» i • . , " , u. ' _ Kur- "i prepariran ju lODaKOVin ve liste arz. steblom ed glavni- naj pazim. Ker siroj nuropogra-]|jstov Zas,uii dobr^ in tudi ona vročično naglico, temveč lepo stih s kovinskimi, cementnimi gnati pripravljajo, da lopnejo zadovoljno. Široka je toliko ka in dru8imi tovarnami, ki za po- po njih, kadar bo vojne konec kor dolga in sedi pred strojem s,uJej° samo mpške Tobačne to- in bo rok v izobilju. Takrat se bo kakor kup testa. varne pa zaposlujejo delavke, ki spet pričelo tekanje za delom in Njen mož dela v tovarni ci- v takih kraJih nimajo mnogo za- magnati se mislijo maščevati te- gar. Pri prepariranju tobakovih P°sIifvenih možnosti. V naši to- da j nad unijami irt posameznimi ___ rm__1 _ » • »_»___t . •. t/nrni »af'nn rinlnfl 7onclra in r.V» ^aIhom, ma nožema in pusti potem. da . bi za prste, če si neprevidno u-tečejo listi okrog valja. Stroj be- pa jo preblizu valja. Delovodja sno hitro požira liste. Razrezane pa skrbi bolj za tobak in mi raz-po nakopičene liste jemlje po- laga. kako moram ravnati, da se tem iz stroja. Stvar se mi zdi ze- listi ne strgajo, lo enostavna. Mislim, da bi takoj Končno mora stroj resno de-lahko opravljala njeno delo. lati in doživim veliko preseneče-Kakor se neprestano gibljejo | nje, da se marsikaj zdi enostav-njeni prsti, prav tako neumorno neje, kakor v resnici. čeblja z menoj. Je "šele" dve leti v tovarni in ni malo ponosna Stroj ne grabi za liste v rednih presledkih, kakor sem vi- na to, da je kljub temu že ena dela pri ženi, temveč divje po-najboljših delavk in da spadaj grabi za liste in jih zvije, ne da med tiste, ki največ zaslužijo, bi se brigal za steblo,*ki bi ga Toda zaslužek ni prav velik. Ti- vendar moral odrezati. varni začno delati ženske že ob delavci šestih, čeprav bi se moralo za-! Boljše bi bilo za nas razmo- ________________________w četi "delo" ob pol sedmih. Ker trivati o tem kakor pa se prička- dvajset let. v tej dvanajst Mir- ima večina teh tovarn svoj la- ti v časopisih o stvareh brez po-no in zadovoljno gleda v prihod- sten elekl"čen tok, se izognejo mena. Ampak menda že mora njost: "Mi nimamo skrbi in če v marsi*em tudi kontroli obla- biti tako, da se je laglje bosti s je zadovoljna s svojim Zaslužkom V tovarnah cigar dela že moj mož umre, dobim tisOč do- sti Vse 10 P* prinaša večji do- praznimi besedami kot pa se bo-larjev." In to je za njo kakor go- biček tovarni. i riti "z uma svitlim mečem", tovo, da bo mož orei umrl in da Tovarnarji so "prijazni" lju- Math«?w Bizjak. tovo, da bo mož prej umrl in'da Tovarnarji so "prijazni" lj bo ona uživala čedno bogastvo dic Tako 50 v delovni dvorani ^ oskrbeli napis: "Smile and be Ameriška Carmen ne nosi svilenega šala, temveč cenene majhne ameriške mornarske čepice. Svilene obleke si kupi pri okazijskih razprodajah Smile ___ happy!" (Smej se in bodi sre- ADAMIČ O POLOŽAJU čenJ i ___Louis Adamič je v daljši izjavi koncem decembra dejal, da ste, ki delajo cigare, so na bolj- Delovodja mi pravi, da bo ne- razProdaJah'"' zato(! šem, tiste lahko mnogo zaslu- srečen tisti izdelovalec cigar, ki ^ del<>vnimi odmori pregle-žijo, toda treba ie dolea leta za bo imel smolo, da bo dobil moie ^uje oglasni del časopisov. Pu-i. ZTMTI Aii ur c DDCDIDI J uejai, aa UCLUM, Nt b r Rt PIKI, ga vesti o Jugoslaviji, poslane iz zato SE LAHKO KAJ STORI Kai™. napolnjujejo z globokim , i , "8le-| u „ . .. zadovoljstvom, bodisi osebno, še žijo, toda treba je dolga leta za bo imel smolo, da bo dobil moje oglasni del časopisov. Pu-|. Kemmerer, Hyo.—Dobil semtbolj pa v vlogi predsednika to, da zmoreš umetnost izdelo- liste, da iz njih zvije cigaro;1 dra. m sm>nka * in uporabljaj minulem letu nekaj naročnin! Združenega odbora južnoslo-vanja cigar. Potem mi pripove- zbrati moram vse svoje moči, da m°can Par^m Vendar vsakdo »n pa prispevkov v duje o svojem življenju od roj-j bom stvar pravilno naredila. na cestl ve: to ie delavka v to- sklad, koncem decembra stva do današnjega dne. Včasih Pa ne zavisi samo od dobre prekine pripovedovanje s sočut- volje. Leva noga neprestano po-nim vprašanjem: "Ali vam še ni zabija na svojo dolžnost, da re-slabo?" V začetku se je ona tri gulira hitrost stroja. In napra-dni tako slabo počutila, da ji je vim največji greh, ki se ga da J bilo umreti, potem pa se je pri- napraviti v tovarni cigar. \™h v tobaku» j* je bolno bleda., . —* ------------- vadila na ta zrak. I Moje roke okušajo popraviti Druga dekleta zavidajo, ker kdo mora podvzeti tudi take Kmalu je spet prišel delovo- grehe moje leve noge in re^u ^ znajo tako "šik" obleči. Za | stvari. Glede koledarja sem že dja in mi dejal tiho, kakor se go- tobakov list, da ga ne bi zdrobil j kaval,ne ^ajo, ta paznika, dru- opravil 1 «a kakega uradnika, ki jo včasi tiskovni pa sem varni cigar. prejel naročene izvode Am. dru- Njena napol sestra je zvijalka žinskega koledarja in se takoj cigar To je druga Carmen. Obe lotil dela, da ga razpečam. sta plavolasi, ena bolj svetlo. I Ljudje pravijo, da sem' usi-druga bolj temno. Koža, ki se Uiv, a z njimi vzlic temu dobro izhajam. Saj razumejo, da ne- Ameriški '/■ družinski koledar LETNIK IJM I JT~ . ..........•— ----- ------ ----- obsega nad trideset povesti, zgodovinskih spisov o naših ljudeh in naselbinah, člankov in pesmi. Dalje okrog 50 slik, koledarske in razne druge podatke. I Obsega 240 strani, je vezan v platno in stane $1. Nikjer ne dobite za to vsoto več gradiva in tako dobre slovenske knjige,.kakor je AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR j Naroa prol! 2301 S. Lawndale Av< se ga pri ITARCIT CHICAGO 23, ILL. povabi z avtom. Zato pride tudi do nastopov med njimi in njihovimi stalnimi "boyi\ oziroma med Escamilli in don Joseji, ki so zaposleni v bližnji cementni tovarni. Tak dogodek se je v tovarni precej natančno obravnaval. Moja debela fovaričica je mnenja, da se bo kar lepo izteklo. Brez dvoma se bodo omožile z "boyi'\ ,4V mladih letih se pač uganjajo neumnosti", pravi in se zamišljeno nasmeji. Delati cigare je "trade", obrt. Treba mnogo vaje in gibčnosti, da se izkaže* v tej umetnosti. Med dvema "izlclelovalkama cigar" sedi po ena "buncherica", to je delavka, ki opravi napol-njenje, "buneh" cigare. Izdelo-valka cigar pa ovije ta buneh" z listi. Stroji, ki se uporabljajo pri tem delu, so vedno bolj izpopolnjevani. Stara cigararica pravi: "Najbolje bi bilo razbiti vse nove stroje." Cez nekaj časa pa pripomni: "Toda to nam ne bi mnogo pomagalo." ★ Tovarna, v kateri delam jaz, je v Northamptonu; je naprava "General Cigar" družbe. Ta koncem ima okrog sedemdeset tovarn na različnih koncih združenih ameriških držav; večino- svoje delo v naselbini Diamondville, potem je bil na vrsti Kemmerer in Frontier/ Kakšen je bil uspeh, bom poročal o priliki. Težava je s časom. Vsak dan na šiht v majno, nekaj opravka ima človek s hišo, vrh tega še3 nekaj bolezni v družini, pa ti dan mine, da sam ne veš kdaj. Dela p$ je nič koliko. Poleg tega. ki ga imamo v agitaciji za ta list. koledar in Majski glas, so še razne naloge, v katerih je potrebno -odelovati. N. pr. društva. našo narodne akcije itd. Torej dela — poleg tistega za vsakdanji kruh — je za vsakega več ko zadosti. Pa si včasi mislim. "Le čemu se ljudje rajše prepirajo kot pa da bi sodelovali?" Prerekanje med naprednimi rojaki napredku ne more koristiti. Prej mu bo škodilo kot kaj vanskih Amerikancev^ V nji pravi med drugim: "Naše stališče, ki smo ga zavzemali kljub stalnim napadom in izlivom sovražnega obrekovanja, je zdaj našlo popolno zado-Čutim, da je zdaj dolžnost slednjega Amerikanca in posebno slednjega južnoslovan-skega Amerikanca. da podpira razvijajoče se smernice predsednika Roosevelta, ministrskega predsednika Churchilla in maršala Stalina ter njihovih galantnih« zaveznikov v Jugoslaviji, pod sijajnim pov.eljstvom maršala Tita, kateri bo po mojem mnenju še veljal za enega največjih generalov te vojne, ter bo postal glavna osebnost povojne Evrope." POVOJNA KONTROLA INDUSTRIJE Napisal Ilarold J. Laski Debata o povojni kontroli industrije narašča in postaja čez-dalje bolj vroča in huda, Her-bert Morrison, minister notranjih zadev, je v Angliji posvaril pred nevarnostjo, da se ponovi ogromna in blazna napaka, da bi industrija kot leta 1918 sama odločevala svoj razvoj v bodočnosti. Sir Ernest Benn, ki je največji individualist, pa je v svojem nagovoru mali skupini zastarelih nazadnjakov dejal, da bi se mogli Hitlerju kar takoj predrti, ako imajo naredbe za kontrolo nad industrijo ostati v veljavi rudi v bodoče. , Oči vidno je, da se bitka začenja. Najbrž bo dvoje bitk. Mislim, da je upravičeno pričakovati, da bo vlada parlamentu sama povedala, da je iz praktičnih razlogov potrebno, da ostane kontrola v veljavi še za par let po vojni; Mislim tudi, da bodo liberalni krogi to predlogo hočeš nočeš sprejeli, sumim pa, da bodo konservativci deljeni. Mala skupina na levi bo sprejela, druga skupina na desni pa bo poudarjala svete pravice lastnine in posestva. s • Toda najhujša bo bitka za značaje ljudi, ki bodo imeli v rokah kontrolo. Med vojno je i^ila večina osebnosti v kontrolah, angleški ekvivalent ameriških "Dollar-a-year men", izhajajočih iz industrij, v katerih so imeli vodilne pozicije pred letom 1939. Ako bi imelo to trajati naprej, ni dvoma, da bi bili industrijski krogi zadovoljni, a konservativna stranka bi bila v tem slučaju seveda tudi zadovoljna. To je eden izmed najbolj običajnih načinov ojačanja monopolov, uvedenih pod državnim pokroviteljstvom. Toda skrajno malo verjetnosti je, da bi tak predlog obveljal brez velike opozicije. Unije in mali podjetniki se bodo z vso odločnostjo postavili po robu. Domnevam, da bo to izredno dolga in strupena borba, o kateri je težko reči, kako bo iztekla. A kaj bo končni rezultat? Vse to je največ odvisno od Churchilla in od tega, kakšen kompromis bo predložil. Delavska stranka dobro ve, da bi pomenil povratek v stanje brez kontrole zopetni pojav brezposelnosti, kar bi pognalo ljudske mase v nemir. Radi tega mislim, da bo ta zadeva Churchilla brezpogojno vrgla mnogo bolj proti levi. kot bo njemu samemu in njegovi stranki drago. Spoznali bodo, kaj je Trocki menil, ko je dejal, da se je z zgodovino nemogoče igrati. NAPORI VATIKANA OHRANITI ITALIJO ZA DINASTIJO (Nadaljevanje s 1. strani.) delu Italije, kakor je ta, ki so ga zavezniki okupirali, koliko hujša bo zahteva za preobrat v severni Italiji, kadar bodo morali Nemci oditi! Vatikan zaveznike svari, da če ne bodo pomagali oni obvarovati dinastijo, ne bo nova Italija samo republika temveč "komunistična" država. Nastali bi boji, umori, zaplembe, morda civilna vojna, kakor je bila v Španiji in cerkev bi bila preganjana, duhovniki mučeni in cerkveni zavodi spremenjeni morda v plesišča ali kar že. Taka je slika, s kakršno strašijo vatikanski krogu buržvazni svet, in tako je bila predočena Churchillu in Rooseveltu. "Za red in mir" Ob zavezniškem invadiranju v Italijo je Churchill izjavil, da v nji ne bo naglih sprememb, ki bi ogrožale red in mir, ker zavezniška armada hoče varnost za svojim hrbtom. Edino, kar so se na konferenci v Moskvi (Hull, Eden in Molo-tov) domenili, je bila objavljena izjava, da mora postati Badogli-jeva vlada "bolj demokratična". Od moskovske konference je preteklo že precej časa, a obljubljenih reform še ni. Pristaši starega ekonomskega reda so v skrbeh radi Italije, kar Vatikan sam priznava, da se "komunistična misel" naglo širi celo med staromodnim ljudstvom v južnem delu države. Iz Emanuelovega nedavnega proglasa je razvidno, da se bo njegov režim skušal ohraniti za vsako ceno in pomagajo mu v utrjevanju vsi privilegirani sloji in vsi, ki se boje, da bi Italija postala res ljudovlada. Naročajte knjige it Proletarčeve , ______________________ Franco ne bo političnih jetnikov nič več moril Direktor jetnišnic v Španiji Angel Sans je 26. dec. dejal, da vlada ne misli političnih jetnikov več obsojati v smrt, pač pa ječe spremeniti v poljedelske tabore in v industrialne poboljše-valnice, v katerih bodo jetniki mogli producirati več kot pa v drugega. Ali ne bi bilo boljši sedaniem Španskem kazenskem agitirati za naše delavske liste >sislemu N^avno je bilo poro- agitirati za naše delavske liste in se rajše boriti zoper nazad-njaštvo kot pa med seboj? Anton Tratnik. SLOVO OD STAREGA LETA Cleveland. O. — Božič je menil, pa sem si mislil: Predno bo leta konec, obnovim naročnino in nekaj dodam, da bo za v tiskovni sklad. Rečeno storjeno. Kar se tiče novic, jih je mnogo. A jaz nisem spreten, da jih čano, da je v ječah v Španiji še 34.000 političnih jetnikov, izmed katerih jih je Franco o božiču par tisoč "poboljšanih" oprostil. Tisoče jih je bilo umorjenih. SODELUJTE V KAMPANJI ZA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV VSI. KI SOGLA5ATE S SMERNICAMI PROLETARCA TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XXI. IZKAZ Murav, Utah. John Malich $1.00. DilUner, Pa. Anton Maslo 50c. Ely, Minn. Math. Praprotnik $2; Joe Mavetz st., $1, skupaj $3.00. Maple Ileifhts, O. Frank Volkar nabral med prijatelji $4.00. Tiona, Pa. Frank Oblock $3.25. West Aliquippa, Pa. Geo. Smre-kar $1.00. Koppel, Pa. Frank Matetich 30c. ... Nopeming. Minn. Louis A. Am-brozich $1.25. Dcpue, III. Peter Banich $1.00. Parkhill, Pa. Po $1: Frank Pod-boy in John Vicich, skupaj $2.00. (Poslal Frank Podboy.) Diamondville, Wyo. Anton Tratnik $1.50; po 50e: Frank Barlič in Anton Galičič; po 25c: Blaž Kos, Andro Klun in Tone Ivnikar, skupaj $3.25. (Poslal Anton Tratnik.) Winamac, Ind. John Krusick 25c West Park, O. Math. Bizjak $2. Engleuood, Colo. Jacob Skerlj $1.00. Fort Sheridan, 111. Lt. Oscar B Godina $5.00. Star City, W. Va. Lawrence Se-lak $2.00. Chicafo, III. Po $2: Chas. Pogo-relec in Nikolina BožiČnik; Joseph Oblak 62c. skupaj $4.62. Cleveland. O. Felix Strumbelj $10; po $5. J. Babnik. I. Babnik, J. SuSnik, y. Klemenčič in J. Mako-vec; J. Tavčar $3; T. Zupan $2; po $1: Fr. fcnidaršič in F. Sifrar, skupaj $42.00. (Nabrala Felix Strumbelj in I. Babnik.) Skupaj $77.42, prejšnji izkaz $1,-639,17, skupaj do 31. decembra 1943 $1,716.59. Diplomatska zastopstva v Washingtonu V VVashingtonu ima priznane zastopnike triinpetdeset držav. Nedavno ga je poslala sem tudi Etiopija, ki je bila v tej vojni prva osvobojena. NAROČITE KNJIGO "MY NATIVE LAN D" ki jo je spisal Louis Adamič IZ PROLETARCEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 V zalogi tudi druge Adamičeve knjige. Pišite po cenik Naslovite: PROLETAREC 2301 S. Lowndole Avenue CHICAGO 23, ILL. KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE V zavezniški komisiji za Ita- politiko. Sedaj pa se Angleži na- lijo je sovjetski delegat znani prosekutor And. Višinski, ki je po proučavanju razmer v od zavetnikov okupirani Italiji dejal, da se čudi, čemu fašisti še niso likvidirani. Višinski se razume >na likvidacije — to je posebno pokazal v sloviti obravnavi proti Zinovjevu, Radeku, Bukhari-nu itd. Ampak AMG (zavezni- dejajo za ustvaritev sloge med Slovani več uspeha, kot j3a ga imata vseslovanskr kongres v Zed. državah in v Moskvi. George Dimitri je postal svetu znan, ko ga je Hitlerjev režim pognal pred sodnika zaradi požiga nemške državnozborske palače. Zagovarjal se je tako imenitno, da čeprav označen za ška vojaška upraval v Italiji, ki | komunista, je z njim simpatizi- ji načeljujejo Angleži in Američani, je Višinskiju pojasnila, da je v interesu invazijske armade imeti red in mir za hrbtom. Pa ji ni kazalo drugega, kot ohraniti v uradih italijanske civilne oblasti v Siciliji in v južni Italiji prejšnje oblastnike. A. P. poroča dne 31. decembra iz Neapla, da se je v Italiji AMG odločil za počiščenje fašistov iz uradov. Koliko je bilo takih vesti že prej. Druga vest pripoveduje, da se je Višinski že naveličal svoje naloge v omenjeni komsiiji in se odločil za po- ral ves liberalni svet. Hitlerjeva justica si ga ni upala poslati na vislice. Niti ne v zapor, pač pa mu dovolila izselitev v Moskvo, kjer je postal tajnik kominter-ue. A njegova slava v tej novi službi je trajala le do pakta med Berlinom in Moskvo, nato je Dimitri moral utihniti. Po juniju 1941 pa je spet obveljal. Po razpustu kominterne je bil znova potisnjen iz novic, a sedaj je znova v njih. Angleški in ameriški novinarji ugibajo, da ga je komisarijat za vnanje zadeve v Moskvi določil za bodočega gla- vratek v Moskvo. Bržkone je varja v Sofiji. Dimitri je Bolgar, spoznal, da dokler bo angleška- edeta izmed naj inteligentnejših ameriška okupacijska oblast Balkancev. in Bolgarija bo mo-podpirala savojsko dinastijo, j rala po tej vojni pod sovjetsko Badoglija, hierarhijo in razred sfero vpliva. Toda kdo bo na parazitov, potem seveda sovjet- Balkanu večji — saj na slovanski delegat nima v tisti komisiji skem Balkanu — Dimitri ali Ti-česa početi. ito? To je vprašaj, ki v javnosti Kralj Peter se je znesel nad <*ela preglavic, več pa se ugi-Titom in partizani že parkrat, bodočnosti Petra in grškega posebno z zadovoljstvom dne 31. J""ja Rumunskega kralja ni dec. v komunikeju o porazih in razsulu Titove armade. Enako vzradoščeno je -poročal Berlin, da so Titove ~bande~ tolikšne poraze, da se iz njih več ne opomorejo. Jugoslovanska prla Hitlerjevi invaziji, in pa da je ne bi Nemčija nikoli napadla, če bi ji tega ne bil omogočil pakt z Moskvo, v katerem sta si razdelila Poljsko. Pritisk Poljakov v Ameriki na VVashington je velik, vendar pa se zdi, da Zed. države ne bodo šle v spor z Rusijo radi poljskega vprašanja, pač pa ga skušajo rešiti s posredovanjem za sporazum med poljsko zamejno>vlado in Moskvo. Uspeha v teh prizadevanjih še ni videti. C. L. Sulzberger, ki je poročevalec newyorškega dnevnika Times v Kairu, ima v izdaji z dne 22. dec. opis Titove armade in pa v kako težkih okolščinah se bori z nemškimi divizijami. New York Herald Tribune z dne 23. dec. ima uredniški članek v prilog Titovega gibanja in prav simpatično piše o njemu dnevnik P. M. in pa New York Post To je gibanju za preobnovo in demokratiziranje Jugoslavije dobra pomoč. A treba mu je tudi močne materialne opore, kajti ______ brez nje je ta borba preveč ne- -——— " - enaka. , dali združene narode in Petrovo kupacijsko oblastjo priporočal, V Argentini je fašisjtična vla- vlado v Kairu, ki jo vse prizna- naj se javne šole v Siciliji in ju-da razpustila vse stranke in vz- vajo. Točiti solze za Petrom in žni Italiji da duhovščinii in nu-traja pri svoji politiki v prid o- tarnati nad Titovim "izdaj- nam v upravo, ravno tako relif IIARRV HOPKINS Je Izmed vseh Rooaeveltovih svetovalcev najbolj napadan. Živi, oiiroma je iivel v Bell hiši, da Je Kooseveltu vedno pri roki. kadar ga hoče vprašati »a svet ali mnenje o kaki stvari, ( hi *» «> «• **lrl »• CKicafo in Cicero $7.50 M celo leto; $3.75 " i«ioao»n«t*o $9 00. Naslov za list in tajništvo je: % 2057 So. Lanndalc Aveimo Chira«o 23. Illinoi* VVashingtonu menijo, da je to lahko le fašistični jezik. Saj sta tudi Hitler iri Mussolini obljubljala vse mogoče, da sta dobila zaslombo med ljudstvom. Vendar pa je že čas, da se bi rudarje v Boliviji res otelo, ker delajo kot sužnji in so skrajno izkoriščani. Ko so se zadnjič uprli, so mnogi časopisi v tej deželi pisali, da so jih zavedlLv stavko in izgrede nacijski propagandisti, drugi pa so po pravici pojasnili, kaj jih je privedlo v upor. Rdeča armada uspeva tudi v svoji zimski ofenzivi, kakor je v poletni. Od 12. julija lansko leto zdržema napada. Hitler je poskusil njeno prodiranje ustaviti zapadno od Kijeva s protiofen-zivo in jo je res potisnil nekaj milj nazaj. Joda svojega uspeha se ni dolgo veselil, ker so sovjetske divizije znova zavzele vse izgubljene točke in potem prodirale dalje. Viktor Emanuel je gluh za a-pele, da naj se umakne. Ne filozof Benedeto Croce, ne Sforza. ne drugi italijanski politiki ga ne pripravijo v priznanje, da Italijani ne bodo pomagali zaveznikom, dokler bo on vladal A vlada pa vsled tega, ker ima oporo v ameriški-angleški oku* pacijskf oblasti. Iz Al žiru poročajo, da ne le da se Emanuel ne misli umakniti, pač pa je k novoletnim praznikom izdal oklic na italijansko ljudstvo, da naj se ga oklene in pozabi na proalost. "Kar je bilo je minilo;' je dejal, "Strnite se okrog mene, da bomo skupno delali za prenovljenje Italije." Njegov klic je naletel na gluha ušesa. Na svoji strani nima drugega kot monarhiste, plemstvo i in cerkev. Jonathan Stout, poročevalec |newyorskega tednika New ! Leader. piše v svoji redni koloni iz VVashingtona, da so partizani z ustanovitvijo svoje vlade iz- jsopisa. Evropsko časopisje se v glavnem razlikuje od ameriškega v tem. da tudi v svojih novicah kaže tendenco in svojo politično barvo. Večina evropskega časopisja je idejno usmerjena, in sicer od vrha do tal, dočim pri nas v Zed. državah velika večina poskuša omejiti izražanje svojega političnega prepričanja na ono, kar piše na svoji uredniški strani. Tako na primer je najbrže najbolj zanesljiv švedski list Stockholm Social Demokraten, ki je organ politične stranke tega imena. Socialni demokrati so sedaj vladajoča stranka na Švedskem, in eden izmed njih je tudi ministrski predsednik, četudi je vlada koalicijska List Social Demokraten izraža torej mnenje svoje politične stranke, kateri je glasilo, in vsled tega tudi piše v tem smislu kadar poroča iz inozemstva — t. J.,. list kaže na zunaj V splošnem nevtralno lice, a je vendar precej prijazen zedinjenim narodom in kritičen za Nemce. Demokratično stališče tega lista postane posebno očividno takrat, kadar nacisti zagreŠe kakšno novo napako, ki privede grožnjo vojne bolj v bližino Švedske samtf Kljub temu pa »o novice tega lista v glavnem resnične, četudi so dobile na opisani način svojo posebno barvo. Na nasprotnem koncu v pogledu zanesljivoti je Stockholm Dagsposten. Nemške novinarske agenture ga ponavadi označujejo za "zanesljiv nevtralni časopis". Nahaja se pa popolnoma v nacističnih rokah, torej je prav tako zanesljiv in verodostojen kot flitlerjev "Voelkischer Beo-bachter". Oba omenjena švedska lista tiskata vesti is zasedene Evrope. Ameriški listi dobe ta poročila nike, preceniti vrednost obeh listov in preudariti njih tendenco. V sredi med obema listoma, katera smo imenovali, je drugo švedsko časopisje. Povečini je mnogo bolj zanesljivo, kot na svoj način n. pr. čisto nacistični list Dagsposten. Jako pogosto se pripeti, da nacisti v te liste vnesejo svoja "jajca", želeč tako razširiti svojo propagando v tisk zedinjenih narodov. Velik del tega časopisja je v zadnjem času postal prijazen zavezniški stvari, a je bil prej mnogo bolj blizu Nemcev — pred Stalingradom in zavezniškim izkrcanjem v severni Afriki. V vrsto teh časopisov je treba všteti med drugimi tudi švicarski list Journal de Geneve, ki izhaja v Ženevi. Politično je to konservativen list. ki prav rad zapoje pesem o grožnji boljševizma. Ima tudi jako tesne zveze z gotovimi nemško-francoskimi bankirskimi krogi in je bil prej naravnost navdušeno pro-višij-ski. To navdušenje se je v zadnjem času poleglo, toda^Journal de Geneve ima kljub temu še veino vplivne zveze v Franciji in lahko včasih kar iznenada prinese vesti, katerih cilj je utrditi položaj maršala Petaina. Sijajen primer za to je storija, ki je šla pred nekaj dnevi skozi vse časopisje, da je bil preprečen in zadušen Petainov nagovor, v katerem je nameraval obljubiti narodu povratek demokracije. Journal de Geneve je to stvar natisnil zelo strokovnjaško čim je le mogel, in naslikal maršala Philipa Petaina tako ugodno kot le mogoče. % Drugi listi te vrste so n. pr. Stockholm Nya Daghligt Alle-handa, katerega lastnik je bil prej Axel Wenner-Gen, baje dober prijatelj Goeringa. Mnogo ljudi misli, da ima Wenner-Gren še vedno nekaj vpliva v uredništvu tega lista. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-tarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše !jpravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bome imenik radevotjp popravili. CALIFORNI A. Font«na: John Pečnik. OaLland- Anton Tomšič. Los Angelca: Frank Novak. San Francisco: A. Leksan. COLORADO. Creattd Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: Ludvijr Yoxcy. WaU«nburg in okolic*: Tomšič. ILLINOIS. Chicafo in okolica: Frank Bizjak, Jo*«>ph Oblak, Cha«. Pofrorelec, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in Frank S. TaUchar. La Salle in okolica: Anton Udovich in Lco Zevnik. • Springficld; Joseph Ovca in John Gorsek. Virdcn: Fr. Ilersich. Waukcfan-No. Chicago: Martin Jud-nich. INDIANA Indianapoli*: Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shular. Wm( Mineral: John M aro K. M1CHIGAN. — Detroit-Dcarborn: John Zornik, Lco , Junko Sr., Jo*t»ph Slarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl: Max Mart;.. Chi.holm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. El>. John Teran in Jacoh Kunstelj. MISSOl HI St. Louf*: John Spiller. Bridgcport in okolica: Joseph Snoy m John Vitex. Cltveland: John Krebel, Joseph Le-ver in Anton Jankovich. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: Johip Ko*1n in Andrew Kr-vina. Glcncoe: Albina Kravanja. Lisbon-Power Poinl: Jacob Berpant. Edvvard j P'ney Fork: Fra^ik Zavrfcnik. Powhatan Poinl, O.: John Guzel. W«rren: Joseph Jež. • PENNSYLVAN1A. Aliquippa: Geo. Smrekar. Burget t sto wn-Slovan: Joseph Krmel. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Cononsburg-Sirabanc: John Terčelj in Marko Te kave. Colcgrove: Tony Stop«r. Export: Jo s. Britz. Forest Ciljr: Anthon.v Drasler Jr. Point Marion: Tonv Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguštin. Johnstown in okolica: Andre* drich, John LanKetholc, Ilija balo in Frank Cvetan. Lotrobe: John In Mary. Fradel. i llouston: Louis Brit;. Library: Nick Triller. Mcadcwlands: Martin Baje. Park Hill - Conemaugb: Frank Koy. •baron: Joseph Cv«lbar. Sjrgan: Lovrer.j Kavčič. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, za Cambria in Someraet okraj pa Frank Cvetan, Johnstown. Vi-Bu- Pod« MONTANA. East Helena: Joseph I«ihe!irh. Red Lodge: Ky rirznožnik. NEW JERSEY. Eliaabotki Amalia Oblak. NEW YORK. Gow«nd«. James Defrleva. OHIO. A!«ron - Kenmore . Bafberton: Kopach in Matt. Mejnik. WASHINGTON. j Seattle: Lucas Debeljak. WEST V1RGINIA. Elm Grove: Frank Kosem. Star City: Lawren.cs Selak. Tbomas« Len ha rt Werdinek. WISCONSltf. Milwaukee in VVest Allis: Louis Kar- borich. Skobojrgan: Frank Stih. Willard: Mike KrulU. WYOMING. Ketnmerer in okolicai Anton Tratnik Mik<' in John H. Krzisnik. I Ročk Sorinas: John Jer«J>. Kapitalizmu se tupatam posreči razbiti delavsko Ribanje — bodisi s pomočjo reakcionarnih postav, policijske sile, agentov Gazette de Lausanne, Švicar- i provokatorjev, ali pa fašizma. ski list, ki je bil prej zelo pro-vi-šijski, kot večina švicarskih listov v francoskem jeziku. La Suisse, švicarski list, ki prinaša pred vsem senzacionalne novice, a tudi marsikdaj pestre slike iz mednarodne politike Tribune de Geneve. Die Tat — Zuerich, ki je list konservativnega značaja in v zadnjem času zelo pronacijski. Istambul Aksham, Carigrad, ki si je pred kratkim nabavil ne- X 1838 N. HALSTED ST kaj zaveznikom prijaznih urednikov. Ankara Ulus, Ankara, ki je, Ampak zakonov razvoja,,ki vodijo v socializem, ni mogla doslej zatreti še nobena sila. In jih ne bo v bodoče. ZA LIC NE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMEROTH CENAH SE VEDNO ORRNITE NA UNIJSKO TISKARNO I ADRIA PRINTING CO. j Tel. MOHAWK 4707 CHICAGO 14, ILL. ; PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Nemčiji v načrtih o Balkanu uneslo Iz urada Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev, kateremu predseduje naš poznani pisatelj Louis Adamič, je SANS prejel seznam imen vodi- Bogdan Brecelj, zdravnik iz Ljubljane, dr. Joško Brilej, doktor , prava, dr. Ivan Brecelj, zdravnik iz Ljubljane, dr. Drago Marušič, bivši minister in ' V bojih med socializmom, ma-gari celo med takozvanimi zmernimi social-demokratskimi teljev raznih odborov v Sloven- ban, Ivan Maček, Janez Ložar, ski osvobodilni fronti. Ta sez- Jože Mahovec, Josip Cerne, Jo- deče: V zadnjem času je postalo zelo nepopularno govoriti o bliža- nam imen predstavnikov raznih I sip Sluga. Ivan Mazi, Marel nemškem razsula. Ne- strank in organizacij dokazuje, | Starčič, Angela Osetič, Lojze | op^aki U^jo ClO, «» da se je narod doma zedinil v enotno fronto, ki vodi politično in odporno akcijo proti vsem sovražnikom. Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda Predsednik: Josip Vidmar, literarni kritik in dramaturg. Podpredsedniki: Edo Kardelj, publicist; Edo Kocbek, književnik; dr. Jože Rus, sodnik in vodja Sokola. Tajnik: Boris Kidrič. Člani odbora: Franc Lubej, učitelj, Franc Leskovšek, delavec, Tone Fajfar, delavec, dr. Marjan Brecelj, odvetnik in dr. Zoran Polič, odvetnik. Odbor slovenskih častnikov Predsednik: General Jakob Avšič. Podpredsednik: Profesor Josip Jeras. Odborniki: Peter Kilar, art. Hakar, Milka Slandre, Franc Goebbels sam razpošiljaj/ svet Rutar, Peter Kavčič, Ivan Mele, I poročila o nemirih v Nemčiji, o ta dogodek. Nekatere balkanske dežele imajo svoje lastne informacijske vire, ki mnogo bolje poročajo o resnični situaciji kot propagandne službe obeh taborov. imela Nemčija na Balkanu prav Franc' Cerne A.bin Biteinik. sporih v nacistični stranki In v ; £ '^"pred Oli/n Manpk Mariia Ivaričič. armadi, o propadanju odporno- m« ki I i*An/t(nl> Is Olga Maček, Marija Ivančlč,. ... ,, Štefan Pavšič, Tone Bevšek. Pe- <> malodusnosti na domači ter Ahlin, Polde Maček. Lojze fronti v ozadju, m na bojni fron-Mlakar. Ivan Lenček, Tone Su- i « med vojaštvom. Ravno štariič. Stane Kavčič,' Peter tako glede težko,-na rusk. fron-Stante, Viktor Stopar. Sandi ti. Očividn. olj te prav posebno 1 subtilne propagande je po rane- niu teh liudi prevariti zahodne I neporabljena, neizkoriščena. To- Ust". sicer ^ včasi nekaj pravili ter mu pomagali dokler niso u- da mora hierarl velesile in iih zaueliati v lahko- da kljub temu se Hitlerju ni po- 0 bivšem milwauškem županu videli, da jim bo treba v infe- pa Če hoče 4li ne. * " J _ . '___Ul« „tV/4Ui otiniA rv «__i 1 rnen cuAin Ita^a nkrnUl nlo^ nn ! .. ■ seboj. Takrat je bil trenotek, ko je bil položaj tak, da bi par izkrcanj, skupno z močno in drzno propagando podrlo vse nacistične institucije na Balkanu. Ta izredna priložnost je izginila, mm . . a i.«* tr- . .< i bimninp iiriiruiuMiiiii* i«- ini iiiiilt- * * Majcen in Adolf Vipotnik. Imena raznih sodelovalcev v odborih Dr. Franc Sturm, profesor univerze, Štefan Pavlič, predsednik krščanske delavske mladine, Jelena Kuhar, učiteljica, krščanska socialistka, Smrkolj, član Sokola iz Ljubljane, Lado Am-brožič, član Sokola in podpo-veljnik v gl. štabu Narodne o-svobodilne vojske za Slovenijo, •Spominjamo se, kajco je v *a- prepovedovala pripadati v socia- monarhizma, svojih nadprivile-su, ko je bilo socialistično tfba- Rstično gibanje. Ponekod j* bilo gijev in starega reda nje v tej deželi na viiku, marši- socialistično prepričanje in delo- Tu se ne gre zopt* vero, kot to kak slovenski socialist dokazo- vanje za katoličana smrtni greh trdi hierarnija, pač pa prpti val,'da je dober katoličan lahko In pri spovedi ni dobil odveza, I onim. ki vero zlorabljajo, ki so razen ako se je "izpreobrntl". . st Jo vzeti v zakup, da jo potem prodajajo ljudem Prodajajo na vse sorte načine. Tisti, ki z njo trgujejo, se boje za svoj real estate, za svoje rn "za svoj način Življe- tudi protestantski teologi (bogo-. vruiK\a ■» K" J1 nja'\ Kadar se jim reče, da ma- slovci) so ji bili koncem konca »tala neposredno celo na čelu - ^ y tfnenu yere zlorabljajo 4. veliko bolj v škodo kakor v ko- v po^nku pokojnega, , M masi. kako ji brezverci rist. To je dokazal razvoj tukaj- klerofašizma v Avstrijl. ki je za- ^ . t- ver0Jiz srca ka. šnjega delavskega gibanja in nJeno delavsko gibanje v ko jo'hoiej* ^kvaritl in spra. njegovih političnih struj. Pro- kr,vl: r*,U>m enuko v viti v pogubljenje, v krivover- vltoii vojn., m z eno al. drugo ^*rvavJj uLunizem" itd. taktiko vsepovsod. I Resnica Je da tisti katerim hierarhija vse to očita, skušajo pomagati masi v znanje in v blagostanje, a kako težko je med tudi dober sociaRst in obratno. Dopisnik č a s n i š k e družbe t ta trojica je vedela, da je končna | Teoretično so bili v pravem, in Overseas Nevvs Agency Donald i zmaga blizu, in da jo bo še en tudi dokazali so lahko, da je v Bell poroča o političnem položa- zadnji napor gotovo dosegel Ra- s ^ev vedno s slednjo, ali pa ji Po italijanskem polomu je sp?Va le tisto, kar je znalo tudi delati bojevito, ne samo govoriti. Dejstvo je, da med ameriškimi socialisti še hi bilo nikogar. Sloviti italijanski profesor Gaetano Salvemini, sedaj poučujoč v Cambridgu, je v svojih ki bi bil "ugleden, vpliven kato-1 spisih o politiki katoliške cerkve množice s takimi nauki in prodi- ličan", in med organiziranim ka- » citati iz ust katoliških dosto- rati z njimi, vemo iz zgodovine toličanstvom nikogar ki bi bil janstvenikov dokazal, kako so in uče nas o tem tudi sedanje iz- "splošno znan,4 odličen socia- poveličevali fašizem in dučeja kušnje. Vendar pa je razvoj tak, .-----------ii .. j- mora hierarhija popuščati, polkovnik; Vlado Naglič, mornariški kapetan, Zdravko Pre-glič, poročnik, Rajko Tanasko-vič, poročnik in Franc Tavčar, poročnik. Narodni osvobodilni odbor ...Franc Rozman, načelnik glavnega stana Narodne osvobodilne mišljenost. Nato bi imela priti Amerika in Anglija v dobo razočaranj in končno, kot daljna posledica, v pobotanje za mir. Ta zamisel nemške propagande je fantastična. Prvič, in to je na vsak način treba upoštevati, vse vesti o nemških težkočah najdejo svojo pot nazaj v Nemčijo, pa bodisi po ovinkih — tudi ako se jih širi izključno le v nevtralnih deželah. A V svoji lastni deželi nacisti pač ne morejo najti koristi v govoricah in nara srečilo utrditi svoje pozicije na Hoanu, posebno o njegovi ženi,! resu svo3e koie obrniti plašč po Balkanu. da sta cerkvena, a tisto je bilo novem vetru. Toda Salvemini ysQk*%0 Kanadčana Takoj po predaji Badoglija je mcnda bolj v lokalne kampanj- dokazuje, da sq večinoma ostali Nemčija vso svojo evropsko po- ^ namene za pridobivanje gla- P° svojih nazorih prav to, kakor sov med katoliškimi volilci. zmeraj — sovražniki gibanja za Cerkev je vernikom zmirom ' Italijansko republiko, branitelji litiko popolnoma spremenila Nič več ne govore o nemški hegemoniji v Evropi novega reda Vsem okupiranim deželam obljubljajo povratek popolne ne-| odvisnosti To so že storili na i Norvežkem in Nizozemskem, ; prav posebno pa zdaj na Balka-I nu, kjer so popolnoma uničili ' vse sledove italijanskega vpliva, Cotalog of English Books Rado Potašek, načelnik štaba I. ^ ,ltl aiII 14MJMVW * , , . „ „ . divizije Narod osvobodilne voj- vtralnih deželah. A V svoji last- j Prav P0^0 Pa 2,daJ na Ba!ka- Outstanding Books Well Worth Adding tO TOUr ske, Martin Hribar, čUn Sokola, ni deželi nacisti pač ne morejo i nu' ^ 50 Plinoma uničili Permancnt Library. P££' 'i kOFisii V gOVOriCa!; " nara* I ISJ^I^S^ »—r forget that through reading uell selected books you M METltorJSSk fre^friU' h Je najprej Hrvaško, ki je bila do- continue >our education from uhere it ended with the last day list Miha Borštnik, krščanski na 2anje izgubljena in da se ^ t JH J a J of school -----, 4 socialist Franc Plešnik, povelj- vse skupaj kmalu sesulo. Drugič li MOmg broadens your outlook upon life, and enlarges nik bataljona Nar. osvobodilne pa imaj0 vesti, ki so za Nemčijo __ "J/ T?. »L.J14I vojske, Lpvro Janko, Dušan Pir- ; neugodne, jako močag vpliv na jevec, visbkošolec, član Osvobodilnega i>dbora za Primorsko. Kčjec, učitelj, Janko Pre-mru/ Ludvik Slokar, visokošo- vojske za Slovenijo, dr. Boris lec /josip petejan, socialist, Fr. Kraigher, odvetnik, inž. Dušan Bid(ovec. jurist, vsi člani Osvo-Sernec, bivši ban in minister, ^^^ ^^^ za Primorsko, prof. Josip Jeras, podpredsednik dr jakončič> Ivan Jonle2, dr odbora slovenskih častnikov, ge- , . . _ . _ Milan Lemež, odvetnik, dr. Po- , „ neral Jakob AvšičTpomoaitlr^—tftsvnfcr-dr ^ poveljnika Narodne osvobodilne docent univerzef dr Cene Lo- 1 vojske, Franc Svetek, predsed- Kar docent univer2e. Miško politične odločitve nevtralcev in brez dvoma tudi na satelite osi-šča samega. Vse, kar povzroča prepričanje, da bi se mogla Nemčija kmalu sesuti, mora na vsak način prisiliti nevtralne dežele, kot na primer Turčijo, do tega, da bolj u-poštevajo želje Rusije, Anglije Države kot na primer M«d- obljubili povratek Dalmacije. Albanijo so priznali za neodvisno državo. Drugi korak nemške politike je bil, da so začeli snovati nekakšen balkanski blok, oziroma celo federacijo skupaj s Hrvaško in Albanijo, Srbijo, Črno goro, Bolgarijo, Rumunijo in Madžarsko. To veliko nalogo, da združi ves Balkan, so poverili enemu svojih agentov v Rumuniji, Katerega ime je dr Hermann Neu- nik delavskega sindikata iz Ce- kranja pisatelj Prežihov Vo- žarska Ru*mmija, Bolgarska ali bacher Prej je bil gospodarski lja, dr. Jernej Stante, odvetnik ranc pisatelj dr Oblačič in dr Finska- Pa bl naSle v tem ve pride ie $1,000 vajnih stroškov Kanada, k! je v vojni skoro tako dolgo kot Anglija, ima že bfizd enajst milijard dolarjev vojnih stroškov, ali približno tisoč dolarjev na vsakega moškega, žensko in otroka. Kanada ima 11,500,000 prebivalcev. Kanadska armada šteje okrog 725,000 mož. Na raznih bojiščih je bilo nbitih 19,000 mož. Zelo veliko pomaga Kanada Angliji tudi materijalno. Muni-5 broadens your ouuooa upon me. ana cije je produciraia že za $6,500,- your scope of knowledge. Don't neglect this important part of ^ ^ ali petkrat toliko kot v your llfe. . prvi svetovni vojni. American Outpost By Upton Street and the panic of Sinclair. A book of remini- 1»07, (cloth) ............... cencei, (cloth) .................. $150 Mountain City. A novel Amcrican Communinm.iJames , Upton Sinclair, (cloth)! My A mer i c.i, 1928 - 1938, By Louis Adamič (cloth) ........ 3 V , My Native Land. By Louis Adamič, (cloth) ................... j Nalive's Return, By Louis Adamič (cloth) ..... 2 00 No Pasaran, A Story of the by 1 50 1.50 1 25 iz Celja in državni pravdnik pri Tomjč Narodnem sodišču, dr. Vito "_ Kraiger, odvetnik iz Maribora, r\ ■ • . i ». . dr Joža Vilfan, odvetnik iz Kra- ^f'0VSkl. Ur0^ narodov nja, predsednik Osvobodilnega optimističen odbora na Primorskem, dr. Mat-ko Sluga, dr. Lavo Cermelj, profesor, dr. Lado Vavpotič, odvetnik iz Ljubljane, dr. Anton Kr-žišnik, predsednik Vrhovnega u-pravnega sodišča v Celju, sedaj Vrhovni predsednik Slovenskega narodnega sodišča, dr. Jože Tominšek, član sodišča v Ljubljani, dr. Teodor Tomažič, sod- Mednarodni delavski urad društva narodov, ki ima po pri-četku vojne v Evropi svoj glavni stan v Monfrealu v Kanadi, je v svojih medvojnih raziskovanjih dognal, da bo zaposlitve več nagibov, da se čim prej in i čim popolneje ločijo od Nemčije. Strah, da bi občutek sigurne remage mogel oslabiti zavezniško moralo, je sploh čisto in izključno ameriška psihologija. Nem- novembra je postalo očividno, da se je njegova misija ponesrečila. Navzlic ogromnemu nemškemu pritisku ni bilo nobenega prijaznega in pozitivnega odmeva — tu je bilo preveč prijatelj cev nobena stvar ne podžge tako , stva 2a Turčijo, tam je zopet pri-kot uspeh. Vsled tega je tudi šel odgovor, da Madžarska ni nemška propaganda prisiljena ; balkanska dežela, vedno poročati o čim večjih us- Vzrok jp y^fn jasen Ves pehih za svojo stran, in o neus- Balkan j, ^ pani*^ za delavce tudi po vojni za vse P«hih sovražnikov. Vsakdo, kdor strahu. ker je nemški poraz po-7flHo«ti pozna nemško časopisje in nem- zadosti. Pogojno seveda — to v svojem poročilu dostavlja, ako se nik iz Ljubljane in podpredsed- bodo zavezniške dežele za tako nik Slovenskega narodnega so- nalogo dovolj pripravile in po- dišča, dr. Ivan Cerne, odvetnik trudile. Odbor zaeno zavezni-iz Ljubljane, dr. Metod Mikuž, ikim vladam priporoča, naj eko-duhovnik, ravnatelj škofijske nomsko vprašanje medsebojno knjižnice • v Ljubljani, Josip* Lampret, duhovnik, dr. Franc Skerlj, dr. Lunaček, zdravnik iz Ljubljane, dr. Mermolja, zdravnik iz Ljubljane, dr. Ivan Novak, Marjan Pavšič, književnik, dr. Aleksij Baebler, France Bevk, pisatelj in podpredsednik Osvobodilnega odbora na Primorskem, dr. Jože Zemljak, profesor, Božidar Jakac, akademski slikar iz Ljubljane, Niko Pirnat, akademski slikar iz Ljubljane, France Mihelič, akademski slikar iz Ljubljane, France Mušič, arhitekt. Mile Klopčič, pesnik, Ivan Jerman, usoglasijo in poskrbe za zaposlitve predno bo vojne konec. ■ ■ ■ i »i Ženske v industriji V Kaliforniji je bilo leta 1942 uposlenih v tovarnah po ena ženska na vsakih sedem delavcev, v minulem letu pa po ena na vsake štiri. stal oči viden. Nikdo v teh deže- zadnjih bojih V Bosni do konca decembra nad 10,00 mol Toliko član Narodnega je bilo namreč ubitih, Nemcev gledališča v Ljubljani, dr. Mar- pa samo 106. Iz taga je jasno, da jan Dermastja, odvetnik, dr. nemško poročilo ni resnično. nih političnih problemov. Prvi je bil, kako oslabiti skupnost anglosaških velesil s Sovjetsko Rusijo, a drugi, podpreti svojo lastno, zibajočo se strukturo zavezniških sil. Za rešitev prvega problema je bila najboljša pot dokazati, da nemška sila ni prav nič omajana. Dokazati je bilo treba zahodnim velesilam, da bo vojna proti Hitlerju huda, in da je nepotrebna, ker bi itak poma- I A. .._______ . gala le Rusiji. Obenem je velja- IZgUDC partizanov lo dokazati Rusiji, da je zanjo Berlinski radio je poročal, da najbolje pobotati se z Nemčijo, izgubili partizani v svojih ker je končna zmaga negotova in silno daleč — ter da bi v tem slučaju vladale v Evropi le zahodne velesile. pozna nemško časopisje ški radio bo priznal, da se je, Uh noče syojih prstQV ^^ y nemška propaganda strogo dr- kombjnacije ki izhaja io iz Ber-zala tega načela. j Hm| obenem pa vse balkanske V jeseni letošnjega leta je, države iščejo trdnejših zvez z imela Nemčija dvoje silno nuj-j bližnjim turškim sosedom, o ka- šo SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah V tej politiki Hitler ni uspel. Trojica zunanjih ministrov, ki so se sestali v Moskvi, je vedela mnogo več o tej zadevi kot vsi takozvani vojaški strokovnjaki, ki v svojih analizah govore o ne- Oncal ) A hlhstory of the origin and development" of the American Comrnunist movement, (cloth) .............. America'« W«y Ont, (Norman Thomas.) A program f3, ILLINOIS Vsled vojne in bodočih problemov je tudi med cerkvenimi krogi veliko razpravljanja, kaj pravzaprav je njeno stališče. V mislih imamo kajpada katoliiko cerkev, ker Je politična ob enem. Odgovarjajo, da ima cerkev najboljše socialno stališče in pri tem se sklicujejo na encikliko Leona XIII., ki jo je izdal ▼ namenu, da se hierarhijo organizira za političen boj proti takratnemu socialističnemu pokretu, ki je nagloma rastel in spravljal strah v kosti privilegiranih slojev Sklicujejo se zaeno na enci-klike prejšnjega in sedanjega papeža, ki v njih tudi poudarjata globoko razumevanje za po* trebe ljudstev in "poboljšujeta" v njih gospodarje in delavce, vladajoče in vladane. Toda kaj pa v praksi? Hierarhija je bila in je še zmerom na strani posedujočih in podpornica tistih režimov, ki so z njo pripravljeni deliti oblast. Z ubogimi, potlačenimi in razžaljenimi je bila v početku, ko je še zametavala posvetni sijaj in propagirala pravico za brezpravne in zasužnjene, v to- Conception of History, By Kari KauUky. (cloth)....... From Manj Lands. By Louis Adamič. One of the greatest stories under the sun, the story of the coming and the moeting of seores of diffe-rent peoples, in so brief a period, on the vast and beau-tiful A m e r ican continent. (cloth).......................... G r a n d s on% The Story of a man t love for his country and his search for the American Ideal. A Novel by LdU*s Adamič, (colth) .. Goslings. A Study of the American schooto. By Upton Sinclair. (cloth) ................ 190 Hundrfd Per Cent. By Upton Sinclair. A story of a pa triot. (cloth) ..................... 150 Jimmif Higgins. By Upton Sinclair A novel of the VVorld War 1914'-18, (cloth) 1 50 Jungle, A novel of the Chicago Stockvard, by Upton Sinclair, (cloth) ... Kari M.irx Biographical Me-moirs by Wilhelm Lieb-kneeht, (cloth), .. King Coal. A novel dealing with the strike of Colorado Coal Miners, 1913-14, By Upton Sinclair, (cloth) Laughing in the Jnngte, By Louis Adamič, (cloth) . Law of Blogenesls. By J How-ard Moore, (cloth) ........ 60 .40 .60 2 50 .75 lažbo pa je obljubljala obojim plačilo ali pa strašno kazen na I Ltfs and Death, A Study in Biology. Bv Dr. E Teich- 1 50 60 1.50 3 00 60 Battle of Madrid tw Upton Sinclair Oil. A pietare of the oil in-dustrv in Southern Califor-nia and Uking in the world-struggie. By Upton Sinclair. (cloth) .............. Profits of Religion, A study of s u p e r naturalism as a source of income and a shield to privilege. By Upton Sinclair, ^ploth) .......... Phvsician in the House, For Familv and Individual Con-aultation. By J H. Greer. M. D., (cloth) ..................... 150 RepabHc of Plato, By Alexr ander Kerr, LITT. D, (cloth) .................................. 1 50 Roman Holidav, (Upton Sinclair.)' America since the World War—the Roman repu bl i C". after the destruetion of Carthage — how much alike were they? (cloth).... .1.5fr Roberta Rules of Order, Ho vised. By Henry M. Robert, (cloth) .................................. 1 50 Struggle Between Science and Kuperstition, (A.M. Lewis), (cloth) ...................................60 Science and Revolution, (Er-nest Untermann,) (cloth).. Social Evil, Ifs Cause. Effects, and Cure, by J. H. Greer, M. D., (paper)...^................. The Social Revolotlon, (Kari •Kautsky,) (cloth) ................ Two-Way Passage. By Louis Adamič, (cloth) ................. They Call Me Carpenter, (Upton Sinclair.) A tale of the Second Coming, (paper) The Wet Parade, (Upton Sinclair.) A full-length novel dealing with liquor drink-ing and the liquor traffic in « the United States during the past thirty ye«rs (cloth) 1.50 | Trinity of Plunder. A cheerful slam at rent, interest and profit. By August Cleassens Vltal Problems In Social Evo. lution. By A. M. Lewisft (cloth) .............................. Walh» and Bars, (Eugene V. Debs ) The story of Deb's life in pris«on, (cloth) ......... What's Your Name? By Louis Adamič (cloth) .................... tVitchrraft Trial in' Mo*cow, Friedrich Adier ................. VVorkers in American Historv. By James Oneal ...... World's End. A novel Upton Sinclair, (cloth) Yfrney's Justiee (Ivan Cankar.) Translated by Louis Adamič. A faithful, stin ing piece of reallstic fietion by 4he man who is consldered the grentest toriter Jugosla-via has produced, (cloth) .. nov« knjižica, s poljudnimi navodiH kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. 4 Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica ie v II. delu ! nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod našlo-vom RAZNO, pa Proglas neodvisno, sti. Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysbnign, Predsedniki edinjenih driav in Tot-dine države. Cena knjižici j« umo 30 centov t poitnino »red. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca CHICAGO 23. ILL. CHICAGO, ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra-rlio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postoja WGES, 1360 kitocyctes. Vodi jo Georae Marchaiv M>M1»MM#»I»>»»M»»»»M »♦MMMMMMWMMI>m i NARCčITK SI DNEVNIK by .25 60 l 25 2 50 .10 .25 2 50 PRISTOPAJTE K NARODNI JEDNOTI SLOVENSKI PODPORNI 99 Stan« ca cclo l«to $6.00, pol letn 13 00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) j« treba za novo druAtvo. Naslov za list in za tajništvo je: 26.47 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23f ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street Tel. Cr«wford 2212 OFFICE HOUltS: 1:30 to 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) • >30 tr 8:30 P. M. (Except Wod., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Ridf»way Ave. Tol. Crawford S440 If mo iaivtr — Csl Aostln S700 .50 ORDER FROM drugem svetu. To se je spremenilo Čim je cerkev začela postajati posvetna sila in začela tudi ona bogateti s izrabljanjem revnih in brezpravnih. i mann. (cloth) Mammonart. An e»ay In cco- nomic i n t e r prctatlon. By Upton Sinclair, (cloth)... Money Chanfeni. By Upton Sinclair. A novel of Wall «0 2 00 PR0LETAREC 2301 So. Lowndole Ave., Chicogo 23, Illinois. BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 * 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yu gos lav Weekly Devoted to the Interest of the \Vorkers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau IDLVATION onCJAMl^ATlON cd-otafiAiivl; ' COMMON WEALTH NO. 1895. Publithod Wooklf at 2301 s*. Lowndolo Aoo. CIUCAGO 23, ILL., January 5, 1944 VOL. XXXIX. PIPESTEM VISION j There are^fcome unforlunate people who are afflicted with opflcal dcfects that results in what is called "pipestem Vision." They can see j only what lies straight in front of them They cannot get a^road picturc cf what is going on about them. Likevvise, there are people who have a mental affliction that pro-duces the same results. The latter folks are those who saw the depression that began ir> 1929—and nothing else. Today they see tlje war—and nothing else They cannot see both the depression and the war at the same tirne because by this time the depressioiv has passed along the film of history rnd is off to one side. And. thercfdre, these people Just can t get a good idea of what life itself is like. If they could see 1929 and 1943 at the same time thcyd know that the private-profit system is a queer and contradictory thing. They'd see that. under capitalism. people are poor when there is too much of the stuff that people necd and rich when there is too ltttle. They'd see that misfortune brings prospcrity and good luck brings poverty The depression of 1929 came because there was an abundanee of almost everything—especially of workers to produce the necessities of life. The people were hungry and insecure But now, when goods are scarce, when industries are producing for destruetion instead of for lso, when there is a lack of men and women to do skilled labor. few people feel insecure. We can't understand the world we live in when we see only ope thing at a time. We don't know that both the 1929 slump and this very war in which we are risking civilization are parts of the economy that produces for the sale instead of for use and for the profit of a fcw ovvners. Nor can we see that autocratic controls are the next picturc to appcar as the film of capitalism unrolls before our eyes. People with "pipestem" eyes can be helped with proper glasses. So can people with pipestem minds if they look through Socialist lenses.—Reading Labor Advocate. THE MARČH OF LABOR First of Russian Trials Of War Criminals... Threc Germans and one Russian, wh4 confessed to the commission of atrocitics during their trial at Kharkov, were hanged there in the market placc with 50,000 people applauding This is the first of trials of war criminals. The defense counsel pleaded for imprisonment rather than cxccution on the ground that the Germans were vietims of the Nazi system, carrying out orders frofn Hitler. Himmler. and Goering. The Nazis have ^ilready threatened reprisals. not only against Kussian prisoners of war, but against American and English prison- Russia has thus far refused to participate in t^he sessions of the United Nations Commission for Investigation of War Crimes, demahding representation for each of the sixteen republics of which fhe Union of Socialist Soviet Republics is made up. just as the British Empirc has a representative for each of its dominions, Canada. Australia, India, and the United Kingdom. This demand has been rejeeted, because it would F.ive the USSR as many votes as the USA and Britain combincd. Also. it would raise the question of recognitlon of Russia's acquisition of the Baltic States.—-The New Leader. pocoi G0& 9004M€R»C4M MCTOMSmWlRKD fOR SOU*01DP**4PE ZtCOROtO MUSIC FOR VNbRKtRS OrfTMfc J06. ANAC0NDA TRIAL REVEAL5 FRAUD... Evidence that the Anaconda Wire & Cable Corp. at Pawtucket sold quantities of defecti^e wire to the U. S. Army and its Allies was pro Nationalistic Russia Ncws, that the Russians have discardcd "The International as thoir anthem should neither sufprUe nor. discouraie peofclc who understand human reactions and hop* for an oiMered vvorld economy. ___________ _____r That tlie Russians are placing first emphasls upon nationalism has duced" in court during a two-weeks been apparent for a long vvhile. U is a trend that became an Issue when trial in Providence, R. I. Poor wire Lenin died and Stalin came to power. U Was mšhifested in the ostra-and cable marked defeetive by U. | clsm and hounding of Leon Trotsky. apoatle of internationallsm. In- A OHtOH M KAP Dt5tfe*S A UH KX HAT. -ttttf UMOrf IAML tOfUTlFCS A OH\OM'*AQL HAT- S. inspectors was later tagged O. K. and shipped to the armed forces. to be used for signaling at the front. Many employees testified about a carefully laid plot to fool Government inspeetors. The proseč u-tion has iutroduced confessions by three coinpany officials, including a forincr chicf cngineer, Robert L. VVright. Some of the wirc reached the front before its dcfects were dls-eovered. The indietment chargcs that the Anaconda Corp.. which was flncd $31.000 for similar fraud-ulcnt practices at its Marion, Ind., plant, defrauded the Government of more than $1 million and ob-siructed the war by manufacturing dcfectlvc wirc The officials knew that the Paw-tucket plant was not equippcd to satisfy Government specifications, but vvent ahead and accepted the prof i table contracts, plottlng to get the wire past inspectofs by elaborate technical trickcry.—The Leader. HERRIDGE TRIES TO SCARE CANADA c vitably, it has been firmly established by a war in which Russians werc given conclusive proof that they must Wom out their own salva- t i on, In ceasing to sing The International" and substituttng a nationalistic anthem the Russian rulcrs are puttlng facts before ideals There is another comment that should be madc on this matter: If« this: ' . J ' V . , There is none more conscrvativc thpui the successlul rebcl. We have an cxamplc in this fact in the bigotry of our o*n founc^tei fathers who, hevlng braved the elcments and suffcred hardshJp to esUblish their own ficedom of worship in America, hounded and persecutOd Whocvcr cxer-eised the right to freedom of disšent. The Russian leadcrs have now iiaen to powcr. They are satisfied. The status quo ifc**ns much to them. Russia. not tlie workcrs of the world. is whaj i i nOW impOrtant, • Who should now blamc Russia? Did not th« work©rs of capitalist nations go down the line with capitallam untll thty agaln teund them telvcs in another bloody war? Do not tht workers of America stili ucccpt the reservations against pošt-War coo<>cration w|th fliissil that Aincricaaexploiters inakc? m «; - , But there is another side to the story. H'« thi^-Never before has InterttaUMiallaai 10» so w rt a i aad so necessary a. H is Uday. DisUsees kave btrn tradir»le4 iclaoca and interasU have been amalgamated by war. Lend iease 1s onlv one ca« crete fact ta »rove that there no longer fts Meh i tklng as a purely na-tional eeonomy. t,«.> Nothing that Russia or any other nitfon may siry or do can possiblv New i iil ter the necessity for an intornational arrangement whon the presen t vvar ends. There will be an internaUonil party. it may Itot be the human race. But it wi» be either that or a loague of etploitera who wlll parti-tion and use thc'world to furthef their own ends The future will be international democrocjr;.. » .,, . Or :ntcrnational serfdom.—Reading Labor Advocate. W. D. Herridge, once Canadian, minister to Washington. is calling on Canadians "to produce a plan for the regoneration of democracy." If sueh a plan is not forthcomlng. hc prediets the "imperialisUc" United States will absorb her north-ern ne if h bor r We do not know much about Mr. Herridge s ideas concerning the 'regeneration of democracy,M but do know something about the ( way the people of the United States WHAT THE B0YS DONTTHINK " * * ' * What are American boys, from farm and factory and office, fight-ing for? Does the familiar and cynical answcr, 'TU settle for a piecc of apple pie," represent the typical viewpoint or are our sol-diers conscious of a need for a world federation of free deVnocrat-ic nations cooperating to ensurc peaccful progress? Is the fact that veterans of World War II will be a powerful politicaf forcc the cxplonation of the failurc of the Army to providc a stimul-ating. progressive education that M0W' CALLS FOR FREE AFRICA Mussolini has disappeared. but fascism under Badoglio and the Housc of Savoy remains. and des-pite the surrender of Italy to the United Nations. the people of the world could not be deceived as to the imperialistic designs of the present Italian political setup. Every Negro and lover of liberty throughout the world should de rnand that: 1. The territories which former-ly composed the Italian-Afričan Empirc, be not returned to Italy. 2. That thesc territories bc not What#s the Italian Policy? Allied judgement as to how much democracy is safe in lUly maj have rcached another turmng point. Public gatherings recently have been banned. but a large mass meeting, in which the participants called for the abdicatlon of the King. was held recently with Alličd permission Two davs earlier this meeting.had been specifically forbidden by the Allied Military Government The Italian Committee of National Liberation. representing some six pro-democratic political parties. from mildly liberal to the communist left. vigorous!y protested and won a reversal. The political parties promised to maintain order—and did so. Demand« for Victor s abdication were vociferous but there were no dis . fee, about the ijominion of Canada. orders. ' It may thus be more difficult to turn down future mass meeting i m the contention that they might destroy order and impair milltary i securtty Hence the Naples affair is bad news for the King. Badoglio and the "Blue" party of aristocraU and army officers. They have worked hard. during the period of "suppressipn" of politics ^ to propagandize politically for the Xing. They realize that the only way they can succeed in their own campaign is to keep democrats cowed and quiet. If there are enough mass meetings, the King will have to step aside and, by doing so, clcar the wa> for a liberal government. The aid the Allies have given to the royal party is incompatible vvith the Moscow pact which promised democracy for Italjr. The Bado-ylio-Emanuel government, reactionary and weak. stands only by reason of Allied props. If 'iaw and order" in Italjr depended on it, we would have chaos there today. The Allies would remove the props and per-init the'formation of a democratic coalition regime at once.—The Chi-cago Sun. - N. A. M. Steals Tax Plan will translate the vague principles transferred to* any other imperial- of the Atlantic Charter into living, concrcte terms which have signi-ficance for the common soldicr? Thcrcsa Wolfson says we have failed to present our war aims to the Army and Navy in terms that will arouse enthusiasm; that there is not enough honest discussion of currcnt events and political issucs in the armed forces. Brltain's sys-tem of education in the army is superior to ours. Our education of soldiers is formal, stultified, and conscrvative —• because the brass hats fcar to cncouragc thinking. "He thinks too much—such men are dangerous," seems to be the at-titude of the burcaucrats in chargc of army educational programs. Thcresa Wolfson is Profcssor of Economic* at Brooklyn Collegc and an authority on the labor movc-ment.—From the Ncw Leader. istic power. 3. That the principlc of self-dc-termination bc applicd to these territories. 4. That complcte indcpcndcncc bc restored to Ethiopia. These should bc the minimum demands of the peoples of color and the civilized Christian peoples of the world, stated A. Philip Ran-dolph, National Dirčctor of the March On Washiry|ton Movcment. CLASS DOMINATION REMAINS BASIS 0F P0ST-WAR PLANS DerlsioiiK of I,eader?» llffers No Change From I.alnir Kiploitation # By SCOIT NKAHING United Nations policy was de-cidcd at Casablanco and Qucbcc by two men—Prime Minister Churchill and Prcsidcnt Rooscvelt. Gen-eralissimo Chiang Kai shek joined the Cairo discussions. A t Teheran Marshal Stalin participatcd. These four Icaders, representing the four woalthicst ilitical unit on Uic Eur-Asian land mass. Furthermore. its fronticrs will be protccted by Germany on the west and China on the east Since the nation members of the proposed world federalion will rc-tain their sovrreignty and their prewar dimensions, tiw world market vvill be divided roughly as it was before the war. with the shores of Germany, Japttn and Italy somc-vvhat smallcr and thosc of Britain and the U, S. considerably largcr. The struuglc for resources, ship-plng and trade wlll therefore con- Not one American in 10,000 has the slightest idea of absorbing the Dominion. We queslion if any member of Congress would dane plače sueh a proposal before his constituenta—that is. if hc desired to be re-eiected. It is unfortunate Mr. Herridge in-dulges those "scarc** talks, and we hope the people of Canada realize jic does not accuratcly present American sentiment. — Labor. THE W0RLD ISNT EASY Did any cver cxpect to live long anough to see the National Associa-tion of Manufacturers purloin Dr Townsond,s ideas on taxation? Prob tjblv not. but'that is what happened attheN. A« conv^ntion in Ncw York the other day. 1 The qucstion before the gatherii>g^vas,*4'How can Unclt Sam poy the enormous debt which vvill tonfronl him ffter the war?'' 4. Cheever Cowdin. a high-priced "authorityM selected to exprcss the views of the H. A. M declared that, in ordef to get along, out countr> would have lo have an annual budget of about J22,000,000,000. He proiKjaed "a 1 per *ent tax on ali transactions" to raise |9,000,000,000 of that enormous sum. -••V-' When be first brought forth his old-IU^ pension program, Dr. Town-send advocatcd just sueh a "transaction tax " Of čourse, ali the metropol i tan newspapers ridiculed him. Later on the doetor modified his proposal somcwhat. The papers are not rldiculing Cowdin. Thcy nevor question a »chemc put out by a spokesmah for Blg Business, So we frcquently flnd thesc editorial pundlts advocating today what thcy condemned ycstcr-clay—Labor. This thing of fetehin^ pese*", li» berty and equality to ali tha tvor M is not as sitnplc as Sonic peofUe ima* gine. Iran, or Pcrsia, is a good examplf. It's a thrce-comcre«! fight. Th« British wouM like to control thr eiitirt nation. Our oil moguls think they have a right to claim a part of tht inimen»cly rich oil depoxit», and the Russians have taken over a large slice of the country and ehow no disposition to surrender au ineh. While British and Ameriean sol* dicrs are fighting shoulder to shoul* der for tho "Four Frcedoros/* Brt« tish and Ameriean oil men are glar* Ing at cach other and appealing to their hotue govcrnmcnts for i>acking — and fetting it. Whcn the pcace confercnce opena, DONT PAV TAXES, BUT POCKET SLUM RENTS jjmon« the UnUcd Nations, to] tinuc tn the posVw»r world iindcr ^^ c011 flirtin« intcrcsU wiU b* And Who Wouldn't? The soldicr on patrol at a North Afričan desert oasis strollcd bc-ncath the vbroiling tropical sun. He saw a camel walking toward him. i The camel was foaming furiously at the mouth. The soldicr ran to the corporal of the guard and cricd out to him in great excitemcnt: "There is a mad camel wtflking out thereV' "What do you mean?" asked the corporal. "Mad camel," repcatcd the sol-dier, "like mad dog." The two men called the Arab who took care of the animals and he conducted an Investigation. What he cventually founf) out was this: The camel had broken into a erate of newly arrived soap, con-sumed about a doeen pfeces. and then rushed to tho oasie for a drink. The animal foamed continously for n wt*ck. NEW HOPE FOR A "GH0ST" CAMP Seventy ycars ago, Leadville was one of the glamorous procious-metal mining camps of the inter-mountain West. IU population ex-coeded that of Denver, the capitol of Colorado. The streets were lined wlth saloons, gambling houses and dancc halls Prospectors, who had little more than a donky and a pick, bccame mllllonaires* almost over night. Then the tide turned, and Leadville withcred until only a few hundred lived in the ghost town." Por a while, in prohlbition days, it was known as the "bootleggers dc-light"—a safe plače to operatc illi-cit stills. Tho war brought ncw life to Leadville, and now the Federal government propoaes to birtld tun-nels which wlll drain the flooded mineš and make possible the pro-duetion of zine, lead, manganese, as well as gold and allvef, and per-haps add $200,000,000 to the na-tlon s wealth —Labor Loss of rpan hours per worker, duc to industrlat disputes. is only one d have reoelM^d aeveral important de ctsions concerning the »x>stwar world: 1. The J a pa nese empirc is to be shorn of aH territory taken by "greed and violence," from the days of the Sino-Japancse war (1894-95) down to the qccupation of the Philippines, Indo China. Ma-laya, Burma and Indonesia (1941-42). Korca, which under Chinese suvcranity enjoyed semi-independ-enco, is to bc made a sovereign nation.) The propertics wrested from Japan are to be returned to the nations and empires that controllcd them at the time of their selzure by Japan. 2. Fluropean nations occupied by tho Nazi will agaln become sovereign states. Cermany is to be the strong neutrallzed buffer state of central Europe Soviet diplomacy has consistently called for a strong Gcrmany. Anglo-American insist-ence upon unconditional surrender is in no way incompatible with sueh a demand. 3. A world federation of sovereign nations is to be established nround tho United Nations as a nuekui. Peaee loving, democratic nations, both large and small, may qual!fy ns members. These declsions. if carried out, wlll leavc the U. S. supreme in the Americas. The British empire wiU be restor^ to Its^prft^ar magni-tude. China, greally inereasrd in the uuidnme groupings allianccs that will constituto new balance of powcr. and the! International cartcls will play a somevvhat largcr part in direeting postwar economy and policy than they xlid after World War I, but the title role In the world power strug-glc will bc held by international frecbooting, masquerading as free entefprise Outside of the Soviet arcas, the entire »uper-strueture of post vvar cconomy will rest upon a socinl systcm In which owners will continur to say to workers: "You vvork and oarn bread aru wc II eat it." This out line of t^he postvar vvorld is clrarlv envisoned in the com-muniques from Casablanca. Que-bec, Cairo and Teheran. It will bc modified only in so far as the masscs of mankind throw off the yoke of imperialism, monopoly, ex-ploitation and povert.v in the midst of potential plenty. učil represented. Thcy may finally agreo to (Uvide the loot, but that won't dispose of the Russians. Thejr will hang on to what thcy have In | Persia and prol»«l>ly demand mor«. What's happcning in Persia is hap. pening in a dosen other countries. Bitter clashes >between great busi-ness have caused most of the vvari of the last 160 years, and tod«y they eonutitutc the greatest threst to tho J future peace of the vvorld.—Labor. DONT MISS A SINGLE ISSUE NAM C0NVENTI0N GEMS . NEW YORK. — Exccrpts from spcechcs at the recent National As-soclation of Manufacturers con ven-tion: > t NAM Vice-President Weisenbur-ger ' We ali want the age of the common man. but we don't want him to age too fast or get too common." Pres. H. W Prentis of Armstrong Cork Co.: "The best frlendi busi-nessmen have today is congress.** Whilc rcal estate owncis iind re-aJtors and tlieir lobhyists are mov-ing heavcn and earth in Washhig' ton to dcfeat any large scale publie' building program after the war, some interesting facts have deve* loped concerning the mlserable slums vvhich disgrace tlic nation^ capi ta K The District of Columbia ass«*ssor admits that on seores of these shacks no tax has been paid for 20 years, and yet the ovvners continuc to collect cxorbitant rentals from the unfortunates who are compel-led to occupy them. Of coursc, thai mcans that the taxpaycrs who do not own slum property are forccd tc providc fire and pollcc proteetion and other publie facilitics for the slum arcas, whilc those who ovvn tlic slums do nothing but pockct the rents. The alibi offered by Washington authorities is that thcy have been unablc to d i.s pose of slum proper-tlos at tax sales. This sounds mighty "fishy." The Icast the city should do is to take over the propertics and collect the rents. In other cltics, owners of slums pay some taxcs. but in no casc vvith vvhich wc are familiar are these taxcs sufficicnt to mcet the slums' just sharc of the coat of municipal government. Thus, for financial reasons, as vvcll as for manyv many more reasons, slums should be vviped out. The real estate )obby : is detormined that shall not happen. It won't happen unioss the pooplo get busy wfth their Congressmen.—rLabor. 'TEXT BOOK TRUSr IN TROUBLE AGAIN Down in Oklahoma a grand jury has unearthed an ancient graft. and eight prominent citizrn^. including the slate suprrintendent of puhlic instruetion. the presldcnt of Oklahoma A. and M. Collegc. and a for-mer speaker of tho state House of Representatlves, ha\^e been indi-cated. * The accused are aaid to have accepted lprge bribes (|om companirs vvhich prlnt tcxt .books for the schools of the stato. The same thing has been happcned in any number of states for any number of years. The text book trust" has not only eorrupted publlc officials. knit the books it turns out are general 1> low grade. The Province of Ontario, in Canada. prints Its own text books. saves a lot of moiioy and unqucs-tionably produco« tcxt books of greater valuc to rta students That s the only effectlvo way to doal wlth tbc "triiat."—Labor. i .. ■. : WISE AN* OTHKEWISE , wit4 could go for a glrl who can take a )okc. Nit—That's tlie only kind you'll cver get! Bewarc of the twry of a vatient man.—Drydcn. Subicriber« ar« n»tifiW »k*« lliftlr »ubicripliont ar« about t« M* pir«. Tkat you mmj not niu a »iafl« iuue, »end in four ronowal provipt. If. Ev«rytkin« witl bo d«no at tfcU oad t* ••• thero'« nA intorraptioa ia •oeetao. No important questlons eettle thcmachres; vvhen we dodgo them, the unaettlod problema only become potential cntry polnts for ncw infeetions. Animals feed, man nd ,Mg man of Intelloct an< knows how to eat.—Savarin y the gment ul ADAMICS NEW BOOK MY N ATI VE LAN D Based upon the author's exclusive material, this inoredible story of YUGOSLAVIA — the country of the Croatlan«, tho Sorbians and the Slovcnians — and hor heroic strugle liolds a tigmfi.-ant lesson for the domocracics Order Your Copy Now $1.75 a eopy PROLKTARKC BOOK 8HOf 2301 So. Lawndalo Ave , Chicago 23, IU. i i ■