CENA 40 din Poštnina plačana ▼ gotovini (I URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leio XI V LJUBLJANI, dne 11. decembra 1954 Številka 48 VSEBINA: 174. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem planu LRS za leto 1954. 175. Odlok o doloeltvi števila sodnikov pri Vrhovnem so-dišCu LRS in okrožnih sodiščih LRS. 176. Odlok o določitvi števila sodnikov pri Višjem gospodarskem sodišču LRS, števila občasnih sodnikov pri Višjem gospodarskem sodišču LRS ter števila sodnikov okrožnih gospodarskih sodišč LRS, 177. Sklep o izvolitvi predsednika in sodnikov Višjega gospodarskega sodišča LRS. 178- Sklep o izvolltvi__2p£flsaüi_ sodnikov Višjega gospodarskega sodišča LRS. 119, U1 s »V •S’TTvüTiTvT predsednikov in sodnikov okrožnih gospodarskih sodišč LRS. ISO. Sklep o izvolitvi sodnikov okrožnih sodišč v Gorici In Ljubljani. 181. Sklep o razrešitvi sodnikov okrožnih sodišč v Celju In Gorici. 182. Odlok o spremembi odloka o dopolnilni dohodnini od višjega dohodka, ki ga dosežejo pridelovalci hmelja. 183. Odlok o znižanju kreditov, dodeljenih iz republiškega kreditnega sklada za investicije v letu 1954. 184. Odlok o rokih za zamenjavo oziroma Izdajo delovnih knjižic. Odloki ljudskih odborov: 725. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 2. In 6. volilni enoti mesta Ljubljane. 726. Odlok o ustanovitvi okrajne tržne Inšpekcije v okraju Celje. 727. Odlok o ustanovitvi finančne inšpekcije v okraju Celje 728. Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom in dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih v okraju Črnomelj. 729. Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Kranj za leto 1953. 730. Odločba o razglasitvi deškega vzgajališča v Logatcu za finančno samostojen zavod. 731. Odločba o razglasitvi dekliškega vzgajališča v Višnji gori za finančno samostojen zavod. 732. Odločba o razglasitvi Zavoda za rehabUitacijo invalidne mladine v Kamniku za finančno samostojen zvod. 733. Odlok o kategorizaciji stanovanj in najemnin v okraju Maribor okolica. 734. Odlok o spremembi odloka o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v okraju Maribor okolica. 735. Odlok ( najvlšjl tarifi za dimnikarske storitve v okraju Murska Sobota. 736. Odlok o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o volitvah in delu hišnih svetov in svetov stanovanjske skupnosti in o kategorizaciji stanovanj v okraju Novo mesto. 737. Odlok o sejmih in sejemskem "redu v okraju Novo mesto. 738. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v 10. volilni enoti okraja Postojna. 739. Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih v okraju Ptuj. 740. Odlok o izvajanju uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš v okraju Radovljica. 741. Odlok o opravljanju gostinskih storitev Izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij In gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom. In turistom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih v mestni občini Idrija. 742. Odlok o oddajanju opremljenih sob potnikom In turistom v mestni občini Tržič. 174. UKAZ Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1954, ki ga je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 4. decembra 1934 in ki se glasi: ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1954 1. člen V XV. poglavju zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1954 (Uradni list LRS, št. 14-43754) in zakona o spremembah in dopolnitvah tega zakona (Uradni list LRS, št. 43-157/54) se spremenita 1. in 3. razdelek tako, da se glasita: 1. Prvi razdelek se glasi: »Ljudski republiki Sloveniji pripada določen delež od dohodkov tistih okrajev in mest, katerih skupni dohodki, s katerimi razpolagajo, presegajo letno 8.000 dinarjev na enega prebivalca.< 2. Tretji razdelek se glasi: »Prispevek za kritje potreb Ljudske republike Slovenije se izračunava in vplačuje od skupnih dohodkov okrajev in mest po tejle lestvici: Dohodki na enega Stopnja prebivalca prispevka: (v din) od do 8.000—10.000 15% 10.000—11.000 19% 11.000—12.000 23% 12.000—13.000 27% 13.000—14.000 51% 14.000—15.000 35% 15.000—16.000 38% 16.000—17.000* 41% 17.000—18.000 44% 18.000—19.000 47% 19.000—20.000 50% 20.000—21.000 53% 21.000—22.000 55% 22.000—23.000 5'6% 23.000—24.000 57% 24.000—25.000 58% 25.000—26.000 59% Dohodki na enega prebivalca (v din) od do Stopnja prispevka: 26.000—27.000 60% 27.000—28.000 61% 28.000—29.000 62% 29.000—30.000 63% 30.000—31.000 64% 31.000—32.000 65% 32.000—53.000 66% 33.000—34.000 66,5% 34.000—55.000 67% 35.000—36.000 67.5% 36.000—37.000 68% 57.000—38.000 68,5% 38.000—39.000 69% 39.000—40.000 69,5% nad 40.000 70% Ljubljana-mesto 45% 2. člen V 1. razdelku XIX. poglavja se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Izvršni svet se pooblašča, da lahko zniža kredite, ki so bili že dovoljeni iz republiškega kreditnega sklada za investicije.« 3. člen T§ zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1954 dalje. Štev. U-154/2-54 Ljubljana, dne 4. decembra 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS: Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 175. Na podlagi 54. člena zakona o sodiščih (Uradni List FLRJ, št. 30/54) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na skupni seji Republiškega zibora in Zbora proizvajalcev dne 4. decembra 1954 sprejela ODLOK o določitvi števila sodnikov pri Vrhovnem sodišču Ljudske republike Slovenije in okrožnih sodiščih Ljudske republike Slovenije I Za Vrhovno sodišče Ljudske republike Slovenije se določi 18 sodnikov. II iZa okrožna sodišča v območju Ljudske republike Slovenije se določi tole število sodnikov: za okrožno sodišče v Ljubljani 24 sodnikov, za okrožno sodišče v Mariboru 21 sodnikov, za okrožno sodišče v Celju 10 sodnikov, za okrožno sodišče v Novem mestu 9 sodnikov, za okrožno sodišče v Gorici 9 sodnikov. III Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. LS 170/1-54 Ljubljana, dne 4. decembra 1954. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Ma.inko 1. r. Republiškega zbora: Josip Rur, 1. r. Predsednik Zbora proizvajalcev: Mavrici] Bore 1. r. 176. Na podlagi 30. in 35. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 31/54) je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 4. decembra 1954 sprejela ODLOK o določitvi števila sodnikov pri Višjem gospodarskem sodišču Ljudske republike Slovenije, števila občasnih sodnikov pri Višjem gospodarskem sodišču Ljudske republike Slovenije ter števila sodnikov okrožnih gospodarskih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji. I Za Višje gospodarsko sodišče Ljudske republike Slovenije se določi 12 sodnikov. II Za občasne sodnike pri Višjem gospodarskem sodišču Ljudske republike Slovenije se določi 150 občasnih sodnikov. III Za okrožna gospodarska sodišča v Ljudski republiki Slovenija se določi tole število sodnikov: za okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani 9 sodnikov, za okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru 8 sodnikov, za okrožno gospodarsko sodišče v Celju 6 sodnikov, za okrožno gospodarsko sodišče v Kopru 6 sodnikov. IV Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. LS 171/1-54 Ljubljana, dne 4. decembra 1954. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Marinko 1. r. Republiškega zbora: Josip Rus L r. Predsednik Zbora proizvajalcev: Mavricij Bore 1. r. 177. SKLEP o izvolitvi predsednika in sodnikov Višjega gospodarskega sodišča Ljudske republike Slovenije Na podlagi 30. in 36. člena v zvezi s 108. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ-št. 31/54) so bili na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 4. decembra 1954 izvoljeni: I. za predsednika Višjega gospodarskega sodišča LRS: Staute Jernej, v. d. predsednika Višjega gospodarskega sodišča LRS II. za sodnike Višjega gospodarskega sodišča: 1. Dougan dr. Ivan, v. d. predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Celju; 2. Jaklič Dušan, v. d. sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS; 3. Jakopič Anton, v. d. sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS; 4. Juhart dr. Joiže, v. d. sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS; 5. Jurca dr. Ciril, v. d. sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS; 6. Kobler Franc, v. d. sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS; ?. Kovač Stane, v. d. sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS; 8. Mehle dr. Marjan, v. d. sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS: V. Muc Viljem, v. d. sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS; 10 Spendal Franc, v. d. sodnika Višjega gospodarskega sodišča LRS; St. LS 164/1-54 Ljubljana, dne 4. decembra 1934. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Marinko 1. r. Republiškega zbora: Josip Rus 1. r. Predsednik Zbora proizvajalcev: Mavricij Bore 1. r. 178. SKLEP o izvolitvi občasnih sodnikov Višjega gospodarskega sodišča LRS Na podlagi 30. člena v zvezi s 108. členom zakona O g n r 1 i r n i 1> (t-Lrn(lni list FLH1. jLl_ .'L54) SO Bili na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 4. decembra 1954 izvoljeni: za občasne sodnike Višjega gospodarskega sodišča Ljudske republike Slovenije 1. Adamčič Jožica, računovodja v podjetju »TEOL« v Ljubljani; 2. Avčin dr. inž. Franc, izredni profesor tehniške fakultete v Ljubljani; 3. Bartl Henrik, načelnik oddelka za proračun na Državnem sekretariatu za splošno upravo in proračun LRS; 4. Bore Ivan, šef lesne proizvodnje v Lesnoindustrijskem podjetju v Ljubljani; 5. Bricelj Franc, višji referent pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS; 6 Ceferin dr. Emil, višji referent pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani; 7. Černe dr. Marjan, referent v Državnem zavarovalnem zavodu v Ljubljani; 8. Čopič inž. Henrik, redni profesor na tehniški fakulteti v Ljubljani; 9. Da Damos inž. Kosta, strojni inženir v Litostroju v Ljubljani; 10. Debeljak inž. Alojz, inšpektor ua Direkciji JZ v Ljubljani; 11. Delpin dr. Cvetko, referent na Direkciji JZ v Ljubljani; 12. Doinicelj Bogdan, višji komercialist v Kemo-farmaciji v Ljubljani; 13. Dovjak Dane, načelnik TT oddelka na Direkciji PTT v Ljubljani; 14. Duh Janko, strojni stavec in tehnični vodja v tiskarni »Ljudske pravice« v Ljubljani; 15. Duhovnik dr. ing. Jože, izredni profesor tehniške fakultete v Ljubljani; 16. Eleršek inž. Vladislav, inšpektor na Direkciji JZ v Ljubljani; 17. Eržen Franc, knjigovodja na Direkciji PTT v Ljubljani; 18. Fetlh Mirko, višji referent pri Trgovski zbornici LRS v Ljubljani; 19. Finžgar dr. Alojz, redni profesor pravno-eko-uomske fakultete v Ljubljani; 20. Fuutek inž. Venčeslav, inšpektor na Direkciji JZ v Ljubljani; 21. Glas Stanko, industrijski nadzornik, tajnik Republiškega odbora sindikata tekstilnih delavcev v Ljubljani; 22. Gombač inž. Bruno, docent pravno-ekouom-ske fakultete v Ljubljani; 23. Grebenšek Edvard, inšpektor na Direkciji JZ v Ljubljani; 24. Gregorič inž. Fedor, elektroinženir v Elektrogospodarski skupnosti Slovenije v Ljubljani; 25. Grzinič Davorin, knjigovodja v Lesno-indu-strijskem podjetju v Ljubljani; 26. Hartman Kamilo, višji referent pri Svetu za zdravstvo in socialno politiko LRS; 27. Hočevar Jakob, gradbeni delovodja Uprave za ceste^pri MLO Ljubljana; 2$. Homan Ljudske pravice« v Ljubljani; 96. Zadnik Ljubam, geometer v Geodetskem zavodu LRS v Ljubljani. St. LS 165/1-54 Ljubljana, dne 4. decembra 1954. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Marinko 1. r. Republiškega zbora: Josip Rus 1. r. Predsednik Zbora proizvajalcev: Mavricij Bore 1. r. SKLEP o izvolitvi predsednikov in sodnikov okrožnih gospodarskih sotlišč Ljudske republike Slovenije Na podlagi 30. in 36. člena v zvezi s 108. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 31/54) so bili na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 4. decembra 1954 izvoljeni: za predsednike in sodnike okrožnih gospodarskih sodišč Ljudske republike Slovenije: L pri okrožnem gospodarskem sodišču v Celju: 1. za predsednika Sever Ivan, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani 2. za sodnike: a) Bele Marjan, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Celju; b) Lesjak Ivan, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodnika v Celju; c) Skobir Anton, uslužbenec tajništva za notranje zadeve OLO Celje. «. pri okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru: 1. za predsednika Polič dr. Svetozar, predsednik okrajnega sodišča v Kopru; 2. za sodnike: a) Vovk dr. Viktor, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru; b) Lužnik Zvonimir, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru. III. pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani: 1. za predsednika Zupan Anton, v. d. predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; 2. za sodnike: a) Bele Anton, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; b) Jug Milan, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; * c) Kovač Ciril, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; d) Vidic dr. Anton, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani. IV. pri okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru: 1. za predsednika Kostanjevec Bogomir, v. d. predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru; 2. za sodnike: a) Brečko Bogomir, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru; b) Brolih dr. Mirko, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru; c) Ogrizek Slavko, v. d. sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru. St. LS 166/1-54 Ljubljana, dne 4. decembra 1954. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Marinko 1. r. Republiškega zbora: Josip Rus 1. r. Predsednik Zbora proizvajalcev: Mavricij Bore 1. r. 180. SKLEP o izvolitvi sodnikov okrožnih sodišč v Gorici in Ljubljani I Na podlagi 49. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 3(V54) so bili na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 4. decembra 1954 izvoljeni: za sodnike okrožnih sodišč v Gorici in Ljubljani I. pri okrožnem sodišču v Gorici: 1. Škarabot Kazimir, sodnik okrajnega sodišča v Gorici. II. pri okrožnem sodišču v Ljubljani: 1. Dobrajc Albin, sodnik okrožnega sodišča v Celju; 2. Pogačar Niko, sodnik okrajnega sodišča II v Ljubljani; 3. Testen Anton, sodnik okrajnega sodišča I v Ljubljani. St. LS 168/1-54 Ljubljana, dne 4. decembra 1954. Ljndska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Marinko 1. r. Republiškega zbora: Josip Rus 1. r. Predsednik Zbora proizvajalcev: Mavricij Bore 1. r. 181. SKLEP o razrešitvi sodnikov okrožnih sodišč v Celju in Gorici Na podlagi 77. in 78. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, št. 30/54) sta bila na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije dne 4. decembra 1954 razrešena Dobrajc Albin kot sodnik okrožnega sodišča v Celju, in Prohinar Viktor kot sodn-k okrožnega sodišča v Gorici. St. LS 167/1-54 Ljubljana, dne 4. decembra 1954. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik Ljudske skupščine LRS: Predsednik Miha Marinko 1. r. Republiškega zbora: Josip Rus 1. r. Predsednik Zbora proizvajalcev: Mavricij Bore 1. r. 182. Na podlagi 4, točke XXVI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1954 (Uradni list FLRJ, št. 13-146/54) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS O D L O K o spremembi odloka o dopolnilni dohodnini od višjega dohodku, ki ga dosežejo pridelovalci hmelja I I. točka odloka o dopolnilni dohodnini bd višjega dohodka, ki ga dosežejo pridelovalci hmelja (Uradni list LRS, št. 40-144/54) se spremeni tako, da se glasi: »Dopolnilna dohodnina od višjega dohodka, ki ga dosežejo pridelovalci hmelja v ravninskih prede- lih v primerjavi s svojim obračunanim dohodkom na bazi žit se za leto 1954 odmeri tako, da se za vsak hektar površine pod hmeljem določi dodatna davčna osnova po 30.000 din in da se za to dodatno davčno osnovo posebej uporabi ustrezna davčna stopnja za dopolnilno dohodnino.« II Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U 149/2-54 Ljubljana, dne 8. decembra 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 183. Na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1954 (Uradni list LRS, štev. 48-174/54) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ODLOK o znižanju kreditov, dodeljenih iz republiškega kreditnega sklada za investicije v letu 1954 I Narodna banka FLRJ, centrala za Slovenijo zniža kreditne pogodbe s koristniki kreditov iz republiškega kreditnega sklada za investicije v letu 1954 za vsote, navedene v posebnem seznamu, ki je sestavni del tega odloka. II Koristniki kreditov, ki so do izdaje tega odloka že črpali kredite v višini, ki presega vsoto, določeno s tem odlokom, morajo razliko vrniti iz svojih sredstev v republiški kreditni sklad za investicije do 10. januarja 1955. III Ta odlok velja takoj. St U-160/54 Ljubljana, dne 7. decembra 1954. Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. 184. Na podlagi 1. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi z odlokom o rokih za izdajo delovnih knjižic (Uradni list FLRJ,* št. 43-535/54) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOK o rokih za zamenjavo oziroma izdajo delovnih knjižic 1 Delovne knjižice, predpisane z uredbo o delovnih knjižicah (Uradni list FLRJ. št. 7-65/52), morajo biti zamenjane oziroma izdane do 1. aprila 1955, iz-vzemši v okraju Koper, kjer morajo biti zamenjane oziroma izdane do 1. januarja 1956. 2 V mejah rokov iz 1. toöke tega odloka lahko pristojni okrajni in mestni ljudski odbori s svojimi odredbami določijo roke: a) gospodarskim in družbenim organizacijam, uradom in zavodom ter zasebnim delodajalcem na svojem območju za vložitev prijav za izdajo delovnih knjižic; b) posredovalnicam za delo za predložitev prijav pristojnim komisijam za priznanje delovne dobe; c) pristojnim komisijam za priznanje delovne dobe za izdajanje odločb o priznanju delovne dobe. Gospodarskim in družbenim organizacijam, uradom in zavodom ter zasebnim delodajalcem na območju mestne občine s posebnimi pravicami lahko določi rok za vložitev prijav za izdajo delovnih knjižic v mejah rokov iz 1. točke tega odloka s svojo odredbo ljudski odbor mestne občine. 3 Ce pristojna komisija za priznanje delovne dobe ne more izdati odločbe o priznanju delovne dobe za celotno zatrjevano zaposlitev, ker delavec ali uslužbenec za določen čas zaposlitve še ni predložil po- trebnih dokazil, izda odločbo o priznanju delovne dobe za tisti čas zaposlitve, za katerega so dokazila predložena, s pripombo, da bo o priznanju ostale delovne dobe odločila, ko bodo predložena dokazila. 4 Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek direktor gospodarske organizacije oziroma druga odgovorna oseba gospodarske ali družbene organizacije, urada ali zavoda oziroma zasebni delodajalec, ki ne izvrši opravil iz 2. točke tega odloka v določenem roku. 5 Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U 161/1-54 Ljubljana, dne 8. decembra 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. Odloki ljudskih odborov 725. Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, številka 31-102/53) ter 6. točke 68. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) v zvezi s sklepom mestnega zbora je mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane na 49. skupni seji mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 3. decembra 1954 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpisujejo se nadomestne volitve v 2. in 6. volilni enoti za volitve v mestni zbor mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane. 2. volilna enota obsega spodnji del Miklošičevega terena, 6. volilna enota pa del terena Poljane I. 2. člen Ker sta se odbornika mestnega zbora za 2. in 6. volilno enoto dr. Zadnik Zvezdana iz Ljubljane, Tavčarjeva ulica št. 3, in Repinc Ivan iz Ljubljane, Ulica 34 talcev št. 23/1, odpovedala mandatu in je mestni zbor njuno odpoved sprejel, jima je mandat prenehal. Nadomestne volitve bodo v nedeljo, dne 30. januarja 1955. 3. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS«, v niestnem »Glasniku«, na oglasni deski MLO v Ljubljani in na krajevno običajni način v 2. in 6. volilni enoti. 4. člen Odlok začne veljati takoj po objavi. Predsednik MLO: Dr. Marjan Dermastja 1. r. 726, Na podlagi drugega odstavka 15 člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) ter drugega odstavka 3. člena uredbe o tržni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 45-368/53) je okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 3. novembra 1954 sprejel ODLOK o ustanovitvi okrajne tržne inšpekcije 1. člen Ustanovi se okrajna tržna inšpekcija. Inšpekcija je v sestavu tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Celje. 2. člen Okrajna tržna inšpekcija neposredno nadzoruje izvajanje zveznih, republiških in okrajnih predpisov, s katerimi se urejajo trgovski blagovni promet in storitve na območju okrajnega ljudskega odbora Celje, razen na območjih tistih mestnih občin s posebnimi pravicami, ki imajo svojo tržno inšpekcijo. 3. člen Okrajna tržna inšpekcija opravlja svoje naloge po inšpektorjih. Inšpektorje imenuje okrajni ljudski odbor v sporazumu z republiškim državnim sekretarjem za gospodarstvo. 4. člen Inšpektorji tržne inšpekcije so za svoje delo odgovorni svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Celje. Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora ima pravico, dajati tržni inšpekciji smernice in navodila glede opravljanja zadev iz njene pristojnosti. Načelnik tajništva za gospodarstvo nadzoruje delo tržne inšpekcije ter ji lahko daje naloge v zvezi z opravljanjem inšpekcije. 5. člen Ta odlok velja takoj. St. 1/1-12037/1 Celje, dne 3. novembra 1934. Predsednik OLO: * Riko Jerman 1. r. 727. • Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/32) ter drugega odstavka 3. člena uredbe o finančni inšpekciji (Uradni list FLRJ, št. 43-367/53, 5-52/54, 32-396/54) je okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 3. novembra 1954 sprejel ODLOK o ustanovitvi finančne inšpekcije okrajnega ljudskega odbora Celje 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Celje se ustanovi okrajna finančna inšpekcija. Inšpekcija je v sestavu tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Celje. 2. člen Okrajna finančna inšpekcija opravlja: a) nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o finančnem poslovanju gospodarskih organizacij, združb gospodarskih organizacij in finančno samostojnih zavodov, razen nadzorstva nad izvajanjem predračuna dohodkov in izdatkov teh zavodov; b) nadzorstvo nad izvajanjem predpisov, ki urejajo finančne obveznosti fizičnih in pravnih oseb, ki se ukvarjajo s samostojno gospodarsko delavnostjo; c) nadzorstvo nad delom organov državne uprave glede izvajanja predipisov o ugotavljanju, obračunavanju in pobiranju dohodkov iz gospodarstva dn prebivalstva; # č) nadzorstvo nad finančnim poslovanjem družbenih organizacij, ki imajo poleg mesečnih vlog svojih članov tudi še druge dohodke. 3. člen Finančna inšpekcija opravlja svoje naloge po inšpektorjih. Inšpektorje imenuje okrajni ljudski odbor v sporazumu z republiškim državnim sekretarjem za gospodarstvo. 4. člen Inšpektorji finančne inšpekcije so za svoje delo odgovorni svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora ima pravico, dajali smernice, navodila in naloge finančni inšpekciji glede opravljanja zadev iz njene pristojnosti. Načelnik tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora neposredno nadzoruje delo inšpekcije ter ji lahlko daje naloge v zvezi z 'opravljanjem inšpekcije. 5. člen Ta odlok velja takoj. St. 1/1-12243/54 Celje, dne 3. novembra 1954. Predsednik OLO; Riko Jerman 1. r. 728. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), v zvezi s 57., 58. in 59. členom uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ. št. 6/54) je okrajni ljudski odbor Črnomelj na skupni seji obeh zborov dne 7. septembra 1954 sprejel ODLOK o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom in dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih 1. člen Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na sejmih, priložnostnih shodih in prireditvah, na ulicah in prometnih krajih in ob podobnih priložnostih je potrebno dovoljenje. Dovoljenje se izda samo za postrežbo z jedili in pijačami in le za določen čas oziroma najdlje, dokler traja prireditev, za katero je dovoljenje izdano. 2. člen Dovoljenje iz 1. člena izda tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora, na prošnjo gospodarske, zadružne ali družbene organizacije oziroma tistega, ki namerava opravljati take storitve, po zaslišanju pristojne okrajne gostinske zbornice. Tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora lahko ob izdaj; dovoljenja iz 1. člena tega odloka predpiše določene higienske, sanitarne in druge pogoje v zvezi s kulturno postrežbo. Dovoljenje se ne izda, če prosilec ne daje zadostnega poroštva, da bodo ti pogoji izpolrijeni. Gostinske storitve izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč se smejo opravljati samo pod nadzorstvom oziroma vodstvom osebe, ki ima strokovno izobrazbo vsaj polkvalificiranega gostin-sikega delavca. Izjeme za manjše prireditve (plesi maturantov, športnikov in podobno) dovoljuje tajništvo za gospodarstvo. 3. člen Ob izdaji dovoljenja iz i. člena tega odloka mora prosilec plačati predpisano zvezno in lokalno takso ter obvezno priglasiti, koliko alkoholnih pijač, slaščic in drugih davku zavezanih stvari namerava dati v promet. V dveh dneh po končani prireditvi mora prosilec obvezno predložiti obračun organom finančne uprave, ki imajo pravico, kontrolirati promet na prireditvi sami. 4. člen Zasebna gospodinjstva lakko ob turistični sezoni ali ob večjih slavnostih, zletih, shodih, taborih in podobnih proslavah, kakor tudi, če so vse sobe v gostinskih prenočiščih zasedene, oddajo potnikom in turistom opremljene sobe v okviru svojega zasebnega stanovanja. Zasebno stanovanje obsega prostore, v katerih stanovalec običajno stanuje. 5. člen Za oddajanje opremljenih sob po 4. členu tega odtoka je potrebno dovoljenje; izda ga pristojni ljudski odbor, kjer zasebnik, ki oddaja sobe, biva. Oddajanje sob v podnajem, za čas daljši od 15 dni, se ne šteje za oddajanje sob po 4. členu tega odloka. 6. člen Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko delavnost in mora zasebnik zanj imeti dovoljenje po uredbi o zasebnih gostiščih. 7. člen Zasebniki, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, morajo priglasiti pristojnemu ljudskemu odboru število in opis teh opremljenih sob. Hkrati s prijavo sob sporočijo višino najemnine. 8. člen Na podlagi prijave po prejšnjem členu odredi občinski ljudski odbor komisijski ogled prijavljenih sob, da se ugotovi, ali so glede na splošne predpise primerne in uporabne za sprejem gostov. Ce ugotovi komisija pri pregledu pomanjkljivosti, odredi pristojni ljudski odbor, da se te odpravijo in šele potem izda dovoljenje. N komisiji za pregled sob morata biti zdravnik in zastopnik turistične organizacije oziroma zastopnik pristojne okrajne gostinske zbornice. 9. člen Lastnikom opremljenih sob, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, izda pristojni okrajni ljudski odbor dovoljenje, hkrati pa vpiše sobe v seznam opremljenih sob. Seznam mora obsegati: lastnikovo ime in priimek, poklic, stalno bivališče, število sob, število postelj in ceno za vsako sobo. Po en izvod seznama pošlje ljudski odbor že pred pričetkom sezone turističnemu društvu, če tako društvo v okraju obstoji, sicer pa gostinski zbornici. 10. člen Potniki in turisti se smejo sprejemati samo v tiste sobe, za katere je pristojni ljudski odbor izdal dovoljenje in ki so vpisane v seznam turističnih sob po 9. členu tega odloka. Opremljene sobe se lahko oddajajo potnikom in turistom z zajtrkom ali brez njega. Dajanje drugih jedil in pijač ni dovoljeno. 11. člen Če zasebna gospodinjstva oddajajo hrano več kot pet abonentom, se šteje to za gostinsko delavnost, za katero je potrebno dovoljenje po predpisih uredbe o zasebnih gostiščih. 12. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev: 1. kdor brez dovoljenja opravlja gostinske storitve izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč (člen 1.); 2. kdor oddaja potnikom in turistom opremljene sobe v nasprotju s 4. in 5. členom tega odtoka; 3. če opravljajo gostinska podjetja ali gostišča gostinske storitve izven poslovnih prostorov brez do-dovoljenja, se kaznujejo po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih. 13. člen s Z denarno kaznijo do 1000 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor v roku, predpisanem po členu 7. tega odtoka, ne priglasi vseh opremljenih sob, ki jih oddaja potnikom in turistom; 2. kdor daje potnikom ali turistom razen zajtrka še drugo hrano ali pijače (drugi odstavek 10. člena); 3. kdor zaračunava za oddane opremljene sobe višjo ceno, kot jo je navedel v prijavi (drugi odstavek 9. člena); 4. imetnik dovoljenja po 5. členu tega odtoka, ki ne izpolnjuje pri svojem poslovanju higienskih in zdravstvenih predpisov ali drugače nekulturno posluje, kolikor za tako dejanje ni z drugimi predpisi določena kazen (2. člen). 14. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1-5325/1-54 Črnomelj, dne 20. novembra 1954. Predsednik OLO: Janez Zunič 1. r. 729. Na podlagi 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-99/52) in 48. ter 49. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54) je okrajni ljudski odbor Kranj na skupni seji obeh zborov dne 29. oktobra 1954 sprejel ODLOK o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okrajnega ljudskega odbora Kranj za leto t953 1. člen Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna OLO Kranj za leto 1953, sestavljen po predpisih 48. člena temeljnega zakona o proračunih in 39. člena uredbe o izvajanju proračuna. 2. člen Okrajni sklepni račun za leto 1953 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1953 je sestavni del tega odtoka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrajnem proračunu v letu 1953; I. po okrajnem proračunu: dohodki 353,424.837 din izdatki 312,091.618 din II. po sklepnih računih okrajnih finančno samostojnih zavodov: dohodki izdatki presežek dohodkov presežek izdatkov 344,055.057 din 346,206.142 din 4,296.728 din 6,447.833 din 4. člen Presežek dohodkov okrajnih finančno samostojnih zavodov se razdeli tako: v okrajni proračun se odda — za razdelitev na sklade se prepusti finančno samostojnim zavodom 4,296.728 din 5. člen Primanjkljaj oziroma presežek izdatkov okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj v znesku 6,447.83l3 din se krije iz doseženega presežka proračuna okrajnega ljudskega odbora Kranj za leto 1953. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 7639/1-54 Kranj, dne 29. oktobra 1954. Predsednik OLO: Miran Košnrelj 1. r. 730. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 2. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26-91/54) v zvezi z 2. in 10. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XX. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1954 sprejel ODLOČBO o razglasilvi Deškega vzgajališča v Logatcu za finančno samostojen zavod 1 Deško vzgajališče s sedežem v Logatcu, ki je bilo doslej proračunski zavod, se razglasi za finančno samostojen social no-vzgojni zavod. 2 Deško vzgajališče oskrbuje dn vzgaja mladoletnike brez staršev ter moralno in socialno ogrožene mladoletnike ter jih usposablja za ustrezne poklice. 3 Za opravljanje svojih nalog ima zavod: internat, osnovno šolo, nižjo strokovno šolo z učnimi delavnicami in ekonomijo. Zavod ima pravico gospodariti s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej kot proračunski zavod. 4 Zavod ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, b) sklad za lastne investicije, c) amortizacijski sklad. 5 Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje skupaj z upravnikom zavoda 9 članov. Clane upravnega odbora imenuje svet za prosveto in kulturo OLO Ljubljana okolica. Upravnika zavoda imenuje okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica. 6 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto in kulturo OLO Ljubljana okolica. 7 Ta odločba velja od 1. januarja 1955. St. 11714/2-54 Ljubljana, dne 6. novembra 1954. Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r. 731. Na podlagi 22. člena in 6. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 2. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26-91/54) v zvezi z 2. in 10. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajna ljudski odbor Ljubljana okolica na XX. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1954 sprejel ODLOČBO o razglasitvi Dekliškega vzgajališča v Višnji gori za finančno samostojen zavod 1 Dekliško vzgajališče s sedežem v Višnji gori, ki je bilo 'doslej proračunski zavod, se razglasi za finančno samostojen socialno-vzgojni zavod. 2 Dekliško vzgajališče oskrbuje in vzgaja mladoletnice brez staršev ter moralno in socialno ogrožene mladoletnice ter jih usposablja za ustrezne poklice. 3 Za opravljanje svojih nalog ima zavod: internat, osnovno šolo, nižjo strokovno šolo z učnimi delavnicami in ekonomijo. Zavod ima pravico, gospodariti s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej kot proračunski zavod. 4 Zavod ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, b) sklad za lastne investicije, c) amortizacijski sklad. 5 Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje skupaj z upravnikom zavoda 9 članov. Clane upravnega odbora imenuje svet za prosveto in kulturo OLO Ljubljana okolica. Upravnika zavoda imenuje okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica. 6 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto in kulturo OLO Ljubljana okolica. 7 Ta odločba velja od 1. januarja 1935. St. 12312/1-54. Ljubljana, dne 6. novembra 1954. Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r. 732. Na podlagi 22. člena in 6. točke &4. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52) ter 2. člena zakona o socialnih zavodih (Uradni List LRS,'št. 26-91/54) v zvezi z 2. in 10. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XX. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. novembra 1954 sprejel ODLOČBO o razglasitvi Zavoda za rehabilitacijo invalidne mladine v Kamniku za finančno samostojen zavod člane upravnega odbora kaeinuje svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Ljubljana okolica. Upravnika zavoda imenuje okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica. 6 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Ljubljana okolica. ’ 7 Ta odločba velja takoj, uporablja pa se od 1. marca 1954. St. 1-4516/4-54 Ljubljana, dne 6. novembra 1954. Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r. 733. Na podlagi določb uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29/1954), 15. in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 29/53) ter 7, in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46/195*1) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica izdal 1 Zavod za rehabilitacijo invalidne mladine s sedežem v Kamniku, ki je bil doslej proračunski zavod, se razglasi za finančno samostojen socialno-zdrav-stveni zavod. 2 (Zavod skrbi za rehabilitacijo invalidne mladine od 14. do 18. leta starosti ter jo usposablja za ustrezne poklice. 3 Zavod ima pravico, gospodariti s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej kot proračunski zavod. 4 Zavod ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, b) sklad za lastne investicije, c) amortizacijski sklad. 5 Zavod upravlja upravni odbor, ki šteje skupaj z upravnikom zavoda 7 članov. ODLOK o kategorizaciji stanovanj in najemninah L Kategorizacija stanovanj in najemnine 1. člen Stanovanja v okraju Maribor okolica se po kakovosti razvrstijo v 7 kategorij: I. kategorija stanovanja II. kategorija stanovanja III. kategorija stanovanja IV. kategorija stanovanja V. kategorija stanovanja VI. kategorija stanovanja VII. kategorija stanovanja nad 100 točk od 86 do 99 točk 71 do 85 točk 56 do 70 točk 41 do 55 točk 26 do 40 točk 23 točk od od od od do 2. člen Stanovanja se razporedijo v kategorije s točkovanjem posameznih prvin, ki so obsežene v 34 postavkah razpredelnice v 3. členu tega odloka. 3. Člen Razpredelnica za točkovanje stanovanj Opis vrednot, ki se točkujejo Ocena točke 1. Lega hiše: zazidalni ustroj, obsončenje. razgledi neugodna 1 srednja 2 dobra 3 2. Vplivi okolice: dim, smrad, ropot, prah itd. močan 0 srednji 2 brez 4 3. Razvid (orieDtafcija) stanovaofskiih prostorov neugoden 1 srednji 2 dober 4 4. Dostop do stanovanja In ureditev vhodnega okolja neugoden 0.5 srednji t ugoden 1.5 5. Dovoz do kleti, drvarnice in dvorišča z vozom nedostopen 0 teže dostopen 0,5 dober 1 Zap St. Opis vrednosti, ki se točkujejo Ocena točke 6. Uporabnost dvorišča, vrta In parka ne 0,5 deloma 1,5 v celoti 1 7. Odtoki (kanalizacija) brez 0 pomanjkljiva 0.5 sodobna 1 8. Starost stavbe (stanovanja) zgrajena do 1895 1 zgrajena 1895—1914 2 zgrajena 1915—1940 4 zgrajena pu 1940 3 9. Zasnova stanovanja nepraktična 0 zadovoljiva 3 sodobna 5 10. Električna napeljave brez 0 nad ometom 1 pod ometom 2 a. Ogrevanje prostorov brez peči 0 železna peč 1 lončene patentne • 2 central. kurjava 5 12. Sestava (konstrukcija) stropa neustrezen strop 0 lesen strop 3 masiven strop 3 13. Obvarovanje (izolacija) proti vlagi vlažno 2 mestoma vlažno 0 suho stanovanje 2 14. Toplotna osamitev (izolacija) mrzlo stanovanje 0 delno pomanjkljivo 2 zadovoljivo 4 15. Obloge sten v kuhinji in pritiklinah brez 0 oljnati plesk 1 lesene obloge 2 keram. plošče kamen 2.5 16. Okenski zasloni brez 0 platneni zastori, polknice 1 lesene rebrače (rolete) 2 17. Kakovost mizarskih izdelkov slaba 1 pomanjkljiva 3 zadovoljiva 6 18. Lega (položaj) stanovanja kletno, tla 1 m pod nivojem 0 visoko pritličje 5 kletno, tla od 0—1 m pod nivojem 1 L nadstr. 7 podstrešno stanovanje 1,5 pritličje 3 19. Višina prostorov do 2,4 m 0.5 2,4—2,8 id 3 2.8—3,2 m 2 nad 3,2 ro 1 20. Dnevna razsvetljava slaba 0 ‘ pomanjkljiva 1 dobra 2 21. Oskrba z vodo rodin jak 0.5 vodovod izven sta nov an ja 2 vodovod 1 iztok v stanovanju 4 več iztokov v stanovanju 5 22. Stranišče suho izven hiše 0 WC T stanovanju 4 •uho, za več stanovanj v hiši 0.5 WC za več stanovanj v hiši 3 suho v stanovanju 1 23 Kakovost tal v sobah in kuhinji cement, opeka 0,5 mehki les 1 park. lin. 2 plošč, terac, 1.5 25. Kakovost tal v pritiklinah cement opeka 0 mehki les 2 parket, linolej 4 plošče teraco 1 Zap Opis vrednot ki se točkujejo Ocena št. točke ' 26. Kakovost tal v sobah cement, opeka mehki les 0 2 parket, linolej 4 pl ošče te raco 1 26. Vpliv nadstropij, če ni dvigala pritličje ob zemlji 1.5 dvignjeno pritličje 3 IV.. III., II., I. nadstropje 1 1,5 2 2,5 27. Razmerje površin sob in kuhinje površina površina 1:1 2:1 0 1 površina 3:1 3 površina 4:1 5 28. Kvadratura kletnih prostorov, za katere se ne plačuje najemnina brez takih . - , , pritiklin do,m 0 1 2 * 10—15 m* 15—20 m* 20—25 m> 3 4 5 29. Pralnica brez 0 s pralnico, brez vode 1 pralnica 1 z vodo 3 30. Kopalnica brez kad in peč kopalnice ali prha 0 5 kopalnica in umival. 6 moderna kopalnica 8 31. Štedilnik . zidan zidan brez slab dober 0 • • 2 4 zidan železen železen moderen slab dober 5 1 4 32. Ce je delilna stena med stanovanji tanjša od 25 cm, se odbijejo tri t- 'ke 33. Pri stanovanjih, ki so v lesenih zgradbah a) za neometano 10 točk; b) za v notranjosti ometano 6 točk. z značajem barak, se odbije: % 34. Ce je voda oddaljena več kot 50 metrov, se odbijeta 2 točki, nad 200 m pa 4 točke Gospodariti svet Oikrajnega ljudskega odbora Maribor okolica se pooblašča, da izda za uporabo te razpredelnice potrebna navodila. 4. člen Okoliš vpliva na ceno stanovanja tako, da bo cena v vsakem bolj oddaljenem in manj razvitem okolišu (coni) nižja. Glede na krajevno lego stanovanja se okraj razdeli na 3 okoliše (cone). 5. člen Prvi okoliš (cona) obsega tale strnjena naselja: Lenart v Slov. goricah, Oplotnica, Podvelka, Poljčane, Pekel, Pragrsko, Rače, Ruše, Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica, Spodnje Hoče, Lovrenc na Pohorju, Šentilj v Slov. goricah, Bohova, Rogoza. Drugi okoliš (cona) obsega tale strnjena naselja: Brestrnica, Cerkvenjak, Ceršak, Cadram, Črešnjevec, Drvanja, Fram. Gradišče, Jareninski dol. Jurov-ski dol, Limbuš, Martin p. V., Malečnik, Miklavž, Ožbalt ob Dravi, Ranca, Pekre, Ribnica na Pohorju, Slivnica, Svečina, Spodnji Duplek, Spodnji Jakobski dol, Spodnja in Zgornja Selnica ob Dravi, Spodnja Voličina, Sp. Polskava, Šmartno na Pohorju, Sladki vrh. Zg. Polskava, Zgornja Velka, Zgornja Ščavnica, Zgornja Korena, Zgornja Kungota, Zgornji Duplek, Je-lenče, Jurij ob Pesnici, Sp. Kungota, Bistrica. Tretji okoliš (cona) obsega vsa naselja, ki niso navedena v prvem in drugem okolišu. 6. člen Vsi organi za upravljanje hiš, ki so splošno ljudsko premoženje, last zadružnih in družbenih organi--zacij in zasebnih lastnikov, in vsi stanovalci morajo omogočiti uradnim osebam kategorizacijo stanovanjskih prostorov in jim dati za tb vse potrebne popolne in resnične podatke in zaradi njih preveritve omogočiti dostop v vse hiše in vse stanovanjske prostore. 7. člen Višina najemnine za stanovanjske prostore se izračuna na podlagi površine, števila točk in tarife. Tarifa se določi po vrednosti točke za l m* po okoliših (conah), in sicer: I. okoliš (cona) 0.30 din za t m1, II. okoliš (cona) 0.23 din za 1 ms, III. 'okoliš (cona) 0.18 din za Im*. 8. člen ■ Pri izračunavanju najemnine se skupna najemnina zaokroži na 10 din, in sicer tako, da se do 5 din zaokroži navzdol, od 5 din pa navzgor. 9. člen Najemne pogodbe za poslovne prostore se sklepajo po prostem dogovoru po odloku OLO Maribor okolica o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list LRS, št. 19/5(3). 10. člen Zasebni lastmik hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, prejme za stanovanjske prostore 10<% od najemnine, ki je bila pobrana v njegovi hiši, od poslovnih prostorov pa prejme zasebni lastnik 5% pobrane najemnine. Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora se pooblašča, da v izjemnih primerih na predlog občinskega ljudskega odbora po 45. členu uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš zviša ta odstotek. Od prednjih predpisov so izvzeti lastniki zasebnih hiš, omenjeni v 18. členu tega odloka. 11. ölen Uživalci stanovanja in sostanovalci morajo plačati odškodnino za škodo, ki so jo napravili sami ali kdo drug v njihovem stanovanju ali na svoje stroške poskrbeti za popravilo.. Višino odškodnine oziroma način odškodnine določa hišni svet. 12. člen Za vrtove in parke, ki pripadajo posameznim hišam, plačujejo stanovalci poseben prispevek. Višino, način razdelitve in uporabo tega prispevka predpiše občinski ljudski odbor. 13. člen Občinski ljudski odbori se pooblaščajo, da predpišejo splošni hišni red za območje občine in upravne kazni za kršitev predpisov o hišnem redu. 14. člen Občinski ljudski odbori se pooblaščajo, da določijo s svojimi predpisi, katere hiše morajo imeti hišnika in kako mora ta opravljati svojo službo. .1. Delitev najemnin 15. člen Sklad za amortizacijo in sklad za vzdrževanje hiše se združita v en sklad, in sicer v sklad za vzdrževanje hiše. 16. člen Iz najemnin hiš splošnega ljudskega premoženja, ki so pod upravo stanovanjske skupnosti, se odvede v sklad za vzdrževanje hiš 70% najemnine. Ta sklad je namenjen za velika, srednja in manjša popravila. Iz najemnin v hišah zasebnih lastnikov je treba od skupne pobrane najemnine odbiti najprej znesek iz 10. člena tega odloka in nato še dospele obveznosti v zvezi s posojili, ki so bila najeta in uporabljena za obnovitev, vzdrževanje in zidanje hiše, če upnik'ni zasebnik (1. in 2. točka uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš). Od vse te najemnine, ki preostane, je treba odvesti 70% v sklad za vzdrževanje hiše. Od prispevkov v sklad za vzdrževanje hiše je treba odvesti 15% v sklad občinskega ljudskega odbora za zidanje stanovanjskih hiš oziroma stanovanj. Od tega so izvzeti prispevki, ki izvirajo od stanovanj, ki so ocenjena z manj kot 50 točkami. 17. člen V sklad za hišno upravo se plačuje 30% najemnine po morebitnih odbitkih po drugem odstavku prejšnjega člena. Ta znesek se uporabi za hišne upravne stroške. Kot hišni upravni stroški so mišljeni stroški uprave stanovanjske skupnosti (za hiše, ki so pod upravo), stroški za hišnika, stroški za čiščenje in vzdrževanje skupnih prostorov, razsvetljavo skupnih prostorov, odnašanje smeti, čiščenje dimnikov, zavarovanje hiše pred požarom, vzdrževanje kanalizacije in podobno. 18. člen Lastniki zasebnih hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, ne odvajajo dela najemnine za sklade, navedene v 16. in 17. členu tega odloka. Lastniki prejemajo celotno najemnino za del hiše, ki ga dajo v najem. Od te najemnine pa morajo odvajah 15% najemnine za stanovanjske prostore in 50% najemnine za poslovne prostore v sklad občinskega ljudskega odbora za zidanje stanovanjskih hiš oziroma stanovanj po morebitnih odbitkih po 2. odstavku 16. člena tega odloka. III. Sklepanje najemnih pogodb 19. člen Stanovanjske pogodbe z uživalci stanovanj oziroma sostanovalci za stanovanjske prostore v hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, sklepa ter sprejema in daje odpovedi pogodb hišni svet na podlagi odločbe stanovanjske uprave. Uživalci stanovanj in sostanovalci lahko oddajajo podstanovalcem prazne ali opremljene stanovanjske prostore s pismeno pogodbo. V podnajem oddani stanovanjski prostori se uživalcem stanovanj oziroma sostanovalcem ne morejo vzeti, če imajo pravico do njih po veljavnih predpisih. 20. člen Stanovanjske pogodbe za stanovanja v hišah zasebnih lastnikov, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, sklepa hišni svet na podlagi odločbe stanovanjske uprave. Pogodbo v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem teh hiš pa sklepajo hišni sveti po svojem predsedniku, oziroma za to pooblaščenem članu. Po pogodbah iz prejšnjega odstavka sta zavezana hišni svet oziroma stanovanjska skupnost v mejah sredstev ustreznih skladov hiše, na katero se pogodba nanaša. Pogodbe o stanovanjih in stanovanjskih prostorih v hišah zasebnih lastnikov, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, sklepajo lastniki sargj na podlagi odločbe stanovanjske uprave in predpisov stanovanjske tarife. Pogodbe v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem takih hiš sklepajo sami lastniki. 21. člen Stanovanjske prostore v stanovanjskih hišah, ki jjh ob uveljavitvi tega odloka zasedajo vojaške osebe JLA. oddajajo uprave stanovanjske skupnosti na predlog komande vojaške organizacije ali od nje pooblaščenega organa. Sezname teh hiš potrdijo uprave stanovanjske skupnosti na predlog komande vojaške garnizije v tistem kraju. 22. člen V stanovanjskih hišah, ki so jih gospodarske organizacije in zavodi sezidali za svoje delavce in uslužbence, lahko pridobijo pravico do stanovanja samo delavci in uslužbenci, ki jih določijo te organizacije oziroma zavodi in s katerimi sklenejo uprave stanovanjske skupnosti najemne pogodbe. Seznam teh hiš potrdi uprava stanovanjske skupnosti na predlog1 gospodarske organizacije oziroma zavoda, kolikor jih te organizacije in zavodi pogodbeno ne oddajo stanovanjski skupnosti, ki razpolaga nadalje z njimi. Isto velja tudi za stanovanjske hiše, ki so pod upravo gospodarskih organizacij in zavodov in jih ti uporabljajo za svoje delavce na dan, ko je začela veljati uredba o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29/54). 23. člen Pri dodelitvi stanovanjskih prostorov imajo prednost prosilci s stalnim bivališčem in zaposlitvijo v občini. V prvi vrsti pa je treba upoštevati vojaške vojne invalide, družine z bolnimi člani in invalide dela. IV. Kazni 24. člen Kolikor ni podan dejanski stan kaznivega dejanja po kazenskem zakonu, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 3.000din: a) stanovalec ali hišni lastnik, ki onemogoča uradnim osebam kategorizacijo stanovanja ali jim namenoma daje napačne oziroma netočne podatke, da bi s tem dosegel nepravilno kategorizacijo; b) prosilec za stanovanje, ki da lažnive podatke za pridobitev prednosti, omenjenih v 23. členu tega odloka; . c) zasebni lastnik hiše, ki na podlagi nakazila stanovanjske skupnosti noče skleniti najemne pogodbe; č) zasebni lastnik hiše, ki ne odvaja dela najemnine v sklad po 18. členu tega odloka. V. Predhodne in končne odločbe 2'5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka se prenesejo sredstva iz sklada za vzdrževanje hiš, ki se je izoblikoval po uredbi o zvišanju najemnine zn stanovanjske in poslovne prostore (Uradni list FLRJ, št. 54/52) ter po uredbi o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št. 12/53) in na podlagi odloka OLO Maribor okolica o delitvi sredstev za vzdrževanje hiš ter odloka OLO Maribor okolica o dajanju prostorov v najem (Uradni list LRS, št. 18/53 in 19/53) v sklad za zidanje stanovanjskih hiš (18. člen tega vdloka). Za hiše zasebnih lastnikov, ki po tem odloku nimajo sklada za vzdrževanje hiš (16. člen tega odloka), se 1. odstavek tega člena ne uporablja, temveč imajo lastniki pravico črpati omenjene sklade po predpisih odloka o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš na območju OLO Maribor okolica (Uradni list LRS, št. 18/53). 26. člen Določbe odloka OLO Maribor okolica o organiza-zaciji hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti ter o kategorizaciji stanovanj (Uradni list LRS, št. 13/54) se razveljavijo, kolikor nasprotujejo določbam tega odloka. 27. člen Nove stanovanjske pogodbe oziroma pogodbe o stanovanjskih prostorih se morajo skleniti do 1. X./ 1954 in vpisati v register pri upravi stanovanjske skupnosti. 28. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«, najemnina po novi tarifi pa velja od 1. avgusta 1954. St. I 3263/6-54 Maribor, dne 20. avgusta 1954. Podpredsednik OLO: Ing. Karmelo Budihna 1.1. Stanovanjsko tarifo je potrdil Izvršni svet Ljudske skupščine LRS z odločbo št. 992/5-54 z dne 22. XI. 1954. 734. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi s 1. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 53-462/53) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na XX. skupni seji obeh zborov dne 5. novembra 1954 sprejel odlok o spremembi odloka o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Maribor okolica Odlok o določitvi višine dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Maribor okolica z dne 15. avgusta 1953, št. 1-6661/1-53 (Uradni list LRS, štev. 34-404/53 in št. 2-32/54) se spremeni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o višini dnevnic za uradna potovanja v mejah okraj® Maribor okolica 1. člen Dnevnica za uradna potovanja v mejah okraja Maribor okolica znaša: 1. za uslužbence od V. plačilnega razreda navzgor 900 din 2. za uslužbence od IX. do VI. plačilne- ga razreda in za visoko kvalificirane delavce 890 din 3. za druge uslužbence in delavce 700 din 2. člen Ta odlok velja za uradna potovanja, ki jih v mejah okraja Maribor okolica opravljajo uslužbenci in delavci uradov in zavodov, katerih službeno mesto je v okraju Maribor okolica oziroma v mestu Maribor in katerih' delavnost je omejena na območje okraja Maribor okolica. 3. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. novembra 1954. St. 1-159/3-54 Maribor, dne 5. novembra 1954. Predsednik OLO: Stane Škof 1. r. 735. Na ,podlagi 2. odstavka 15. člena, 5. točke 64. člena in 108 člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), v zvezi s 4. točko odločbe o državnih organih, ki smejo predpisovati cene in tarife (Uradni list FLRJ, št. 39-486/32) ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-824/511 je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na XVIII. skupni seji zbora proizvajalcev in okrajnega zbora dne 20. oktobra 1954 sprejel ODLOK o najvišji tarifi za dimnikarske storitve 1. člen £a okraj Murska Sobota se predpisuje tale najvišja tarifa, do katere lahko dimnikarji določajo cene za vse vrste dimnikarskih storitev: din 1. Odprto kuhinjsko ognjišče 33 2. Kmečka kuhinja z dvojnim stropom 60 din 3. Plezalni dimnik vseh kurilnih naprav, navedenih pod 6. točko: a) v pritlični hiši 30 b) v hiši z več nadstropji za vsako na- naljnje nadstropje 5 4. Ruski ali valjasti dimnik: a) v pritlični hiši 15 b) v hiši z več nadstropji za vsako nadaljnje nadstropje 3 5. Dimna cev do 2 m 5 a) za vsak nadaljnji meter 2 6. Dimnik centralne ogrevalne naprave ali pekovske parne peči: a) do vštetega prvega nadstropja 30 b) za vsako nadaljnje nadstropje 8 i c) od etažnih peči vseh vrst gostinskih in zavodskih štedilnikov do prvega nadstropja 15 d) za vsako nadaljnje nadstropje 7 7. Kanal centralne ogrejevalne naprave, pekovske parne peči in zavodskih peči: a) do 5 metrov 40 b) velikih od 6 m naprej 80 8. Gospodinjski štedilnik, vštevši dimno cev do 1 metra 15 a) z dvema pečema in kotlićem 20 b) s tremi pečmi in kotlićem 30 9. Štedilnik v gospodarskih obratih in zavodih: a) mizni, prosto stoječi ali z nastavkom, v srednjem gostinskem obratu, javni kuhinji in podobno 40 b) mizni, veliki prosto stoječi ali z na- stavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah, zavodih in podobno 60 10. Ogreval ec vode (bojler) 12 11. Grelci posod 20 12. Pralni kotel, kanalizacija za odvod dinja 12 13. Običajna železna peč, do 2 m cevi 14 14. Peč sistema »Lutz« in podobno: a) brez pečice 14 b) z eno pečico 20 c) z dvema ali več pečicami 24 č) izredno velika 35 15. Pekovska peč na premog ali drva: a) navadna, vštevši dimnik, kanal in duške 50 b) dimnik peči za vsako nadaljnje nadstropje 12 16. Pekovska parna peč: a) z eno etažo 76 b) z dvema ali več etažami 100 17. Etažna peč za centralno gretje, vštevši dimne odvode 30 18. Centralna ogrevalna naprava, vštevši odvode: a) z majhnim kotlom do 8 m! ogrevne površine (do 9 členov) 60 b) s srednje velikim kotlom do 12 m5 ogrevne površine (do 14 členov) 100 c) z velikim kotlom nad 15 m* ogrevne površine (nad 14 členov) 125 19. Odpiranje, izžiganje in čiščenje lončenih peči: din a) brez zamazanja peči 175 b) z zamazan jem 200 c) za izžiganje 60—80 20. Struganje novih dimnikov v surovem stanju 50 za vsako nadaljnje nadstropje 10 21. Za kontrolni pregled dimne naprave po . naročilu kontrolnega organa in za kolav-daoijo . 50 '2. člen Za dimnikarska dela, ki so združena s posebno nevarnostjo ali ki se opravljajo po posebnem naročilu strank, se sme zaračunati največ do 20% pribitka na veljavno tarifo. Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih, kakor tudi za nočno delo, t. j. v času od 22.—6. ure, in nadurno delo se sme zaračunati do 50% pribitka na veljavno tarifo. Dimnikarske storitve, ki niso obsežene v tarifi, se zaračunajo sporazumno med strankama na podlagi zamude časa. Plačilo za storitve s.: pobira polletno. Ob plačilu mora inkasant izdati potrdilo o plačanem znesku. Dimnikarske storitve plača gospodar, lastnik ali uprava stanovanjske skupnosti. Notranja dela v stanovanju, kot so čiščenje štedilnikov, peči ali podobno, plačajo stanovalci. Tisti, ki opravlja dimnikarske storitve, mora voditi dnevnik dela oziroma seznam opravljenih storitev. Opravljeno storitev mora vsakokrat potrditi stranka, ki ji je bila storitev opravljena. Vsak nov dimnik mora pred uporabo pregledati dimnikar, ki opravlja v tem okolišu dimnikarske storitve. Vse kurilne naprave in dimni odvodi, ki so v uporabi, se morajo obvezno vsak mesec čistiti. Kdor bi oviral dimnikarjevo delo, se kaznuje po uredbi o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe. Če dimnikar ne opravi dela ali kontrolnega pregleda, ni upravičen zahtevati pristojbine. v 3. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje: a) dimnikar, če zahteva pristojbino, čeprav ni izvršil določenega dela; b) dimnikar, ki na plačnikovo zahtevo ne izda potrdilo o plačilu. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. novembra 1954. Murska Sobota, dne 20. oktobra 1954. St. 9908/1-54 Predsednik OLO: Bela Brglez 1. r. ?36. Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na podlagi 2. odstavka 15. člena 15. točke 64. člena in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89t/52), 4., 14., 19., 32., 33„ 43. in 93. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29-344/54) na 13. seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 5. oktobra 1954 sprejel ODLOK o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o volitvah in delu hišnih svetov in svetov stanovanjske skupnosti in o kategorizaciji stanovanj Stanovanjske skupnosti 1. člen Za upravljanje stanovanjskih hiš s pripadajočimi zemljišči, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružna last ali last družbenih organizacij, ter zasebnih hiš, ki se vključujejo v stanovanjske skupnosti, ustanovi vsak občinski ljudski oubor eno stanovanjsko skupnost. 2. člen Kolikor jih lastniki sami s pogodbo ne izročijo, se zasebne hiše z dvema stanovanjema ali s tremi manjšimi stanovanji, katerih stanovanjska površina znaša z morebitnimi poslovnimi prostori največ 220 m*, ne vključijo v stanovanjsko skupnost. Kot stanovanje se ne štejejo: 1. kletna in podstrešna stanovanja, 2. stanovanje 7. kategorije, 3. stanovanja, ki jih sanitarna inšpekcija izloči kot neprimerna za prebivanje. Pri določanju števila stanovanj v posamezni hiši je treba upoštevati prvotni gradbeni načrt, poznejše preureditye pa se upoštevajo, če so bile izvršene na podlagi gradbenega načrta ali z dovoljenjem ljudskega odbora ali če jih je lastnik sam preuredil tako, da je napravil zaključeno stanovanjsko enoto. Vse druge samovoljne zasilne preureditve po najemnikih se ne upoštevajo. 1 3. člen Samski domovi podjetij, zadružnih in družbenih organizacij ter zavodov, internati in poslopja, namenjena za prenočišče delavcev, se ne vključijo v stanovanjsko skupnost. Stanovanjske hiše, ki so v sestavu gospodarskih organizacij (obratov, tovarn), ne pre’idejo v stanovanjsko skupnost, če so v območju ograjenega prostora tovarne oziroma obrata. 4. člen Upravni organi stanovanjskih hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadrug, zadružnih in družbenih organizacij, ter zasebni lastniki hiš, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost, morajo stanovanjske hiše izročiti pristojnim stanovanjskim skupnostim v upravljanje z vsemi potrebnimi listinami in podatki. Izročiti jih morajo v takem stanju in obsegu, v kakršnem so bile, ko je začela veljati uredba o upravljanju stanovanjskih hiš. 5. člen O vključitvi hiše v stanovanjsko skupnost izda odločbo občinski ljudski odbor. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na okrajni ljudski odbor. 6. člen Po pravnomočnosti odločbe o vključitvi prevzame hišo ob navzočnosti lastnika ali zastopnika organa upravljanja v stanovanjsko skupnost tričlanska komisija, ki jo določi občinski ljudski odbor in v kateri je tudi šef stanovanjske uprave. O prevzemu se sestavi zapisnik, ki mora obsegati popis hiše in opis stanja, v katerem je hiša. Zapisnik podpiše tudi navzoči lastnik ali zastopnik organa upravljanja. Ce ta noče prisostvovati ali noče podpisati zapisnika, se to zapiše v zapisnik. Hišni sveti 7. člen Hišni sveti imajo v hišah z več kot 6 stanovanji 5 članov, v hišah z manj kot 6 stanovanji pa 3 člane. V stanovanjskih hišah, ki imajo poslovne prostore, pridejo v hišni svet tudi predstavniki uživalcev teh prostorov. V majhnih hišah z enim ali dvema stanovanjema sestavljajo hišni svet vsi uživalci stanovanj in polnoletni stanovalci. 8. člen Olane hišnega sveta izvolijo v mesecu januarju vsi polnoletni uživalci stanovanj in sostanovalci ter predstavniki uživalcev poslovnih prostorov z navadno večino glasov na sestanku, na katerem je navzočih vsaj Vs volilnih upravičencev. Ce se ugotovi, da na sestanku za izvolitev članov hišnega sveta ni zadostnega števila volilnih upravičencev, se opravijo volitve ne glede na število navzočih volilnih upravičencev na ponovnem sestanku, ki mora biti najpozneje v 8 dneh po prvem sestanku. 9. člen Volilni upravičenci posamezne hiše odločijo sami o tem, ali naj bodo volitve članov hišnega sveta javne ali tajne. Javno se voli z dvigom roke za posameznega kandidata, tajno pa z listki na podlagi razmnoženega seznama kandidatov, na katerem podčrtajo volilni upravičenci imena kandidatov, ki jih želijo izvoliti. Enako se izvolita tudi zastopnik hišnega sveta za svet stanovanjske skupnosti in predsednik hišnega sveta. 10. člen Hišni sveti se sestajajo po potrebi, najmanj pa vsaj enkrat v dveh mesecih. Sestanek skliče predsednik oziroma tretjina članov hišnega sveta. Hišni svet odloča z večino glasov vseh na sestanku navzočih članov. O sestanku se piše v posebno knjigo kratek zapisnik z navedbo sklepov. Knjigo hrani predsednik hišnega sveta, ki skrbi, da se izvajajo sklepi in da je o njih obveščena tudi stanovanjska uprava. Sveti stanovanjske skupnosti 11. čl en Svet stanovanjske skupnosti sestavljajo zastopniki vseh hišnih svetov. Svet stanovanjske skupnosti se mora prvič zbrati najkasneje v 15 dneh po izvolitvi vseh hišnih svetov. Na prvem sestanku izvolijo člani predsednika, podpredsednika, tajnika ter tri člane poravnalnega sveta. Izvolitev in odpoklic poravnalnega sveta potrdi ljudski odbor. Način volitev je isti kot za volitve članov hišnih svetov, volitve pa vodi tričlanska volilna komisija. Pri volitvah mora biti navzočih Vs vseh članov sveta stanovanjske skupnosti. Ce na prvem se- Stanku za izvolitev ni navzočih !/a članov, se opravijo volitve ponovno v 10 dneh ne glede na število takrat navzočih članov sveta stanovanjske skupnosti. mesto, se popišejo in razvrstijo vsa stanovanja na območju občin po kakovosti v 7 kategorij z ustreznim številom točk za vsako kategorijo, in sicer: 12. člen Sestanki sveta stanovanjske skupnosti so po potrebi, najmanj pa na tri mesece. Sklicuje jih predsednik ali pa najmanj petina članov sveta stanovanjske skupnosti. O vsakem sestanku se piše zapisnik, ki obsega podatke o datumu, kraju sestanka, številu navzočih in sprejete sklepe ter imena oseb, če so bile na sestanku opravljene volitve. Po 1 izvod zapisnika se mora poslati stanovanjski upravi. Svet stanovanjske skupnosti sprejema sklepe in odloča z večino glasov vseh navzočih članov. I. kategorija stanovanj od 100—110 točk II. kategorija stanovanj od 86— 99 točk III. kategorija stanovanj od 71— 85 točk IV. kategorija stanovanj od 56— 70 točk V. kategorija stanovanj od 41— 55 točk VI. kategorija stanovanj od 26— 40 točk VII. kategorija stanovanj do 26 točk V VII. kategorijo spadajo tudi stanovanja, ki jih sanitarna inšpekcija šteje za neprimerna za prebivanje. Kategorizacija stanovanj 13. člen Za določitev novih najemnim po stanovanjski tarifi, ki jo bo predpisal okrajni ljudski odbor Novo 14. člen Stanovanja se razvrstijo v kategorijo s točkovanjem posameznih prvin, ki so obsežena v 52. postavkah razpredelnice 15. člena tega odloka: 15. člen Razpredelnica za točkovanje Opis vrednot, ki se točkujejo Ocena točke L Lega hiše: zazidalni nstroj, obsončenje, razgledi neugodna 1 sredn ja 2 dobra 3 2. Vplivi okolice: dim, smrad, ropot, prah itd. močan 0 srednji 3 brez 5 3. Razvid (orientacija) stanovanjskih prostorov neugoden 1 srednji 2 dober 4 4. Dostop do stanovanja in ureditev vhodnega okolja neugoden 0.5 srednji t ugoden 1,5 5. Dovoz do kleti, drvarnice in dvorišča z vozom nedostopen 0 teže dostopen 0.5 dober 1 6. Uporabnost dvorišča, vrta in parka - ne Q.5 deloma 1 v celoti 1,5 7. Odtoki (kanalizacija) brez 0 pomanjkljiva l dobra 1,5 8. Starost stavbe (ozir. stanovanja) zgrajena do 1900 0 zgrajena 1900—1914 2 zgrajena 1915—1940 4 zgrajena po 1940 5 9. Lega stanovanja (položaj) klet. stanov, tla nad 1 m pod nivojem 0 L nastropje 8 kletno stanov, tla 0—1.00 m pod nivojem 1 podstrešno stanovanje 2 navadno stanovanje 5 10. Zasnova (koncept) stanovanja nepraktična 1 zadovoljiva 4 sodobna 5 tl. Razmerje površin sob im kuhinje do pritiklin površina površine 1:1 2:1 0 1 i površina 3:1 3 površina 4:1 5 ,b£“ do 3 5—10 10—13 15—20 20—25 12. Kvadratura kletnih prostorov, za katere se . •?, m* m' m* m* m* ne plačuje najemnina pritjikl. , 0 l <2 3 4 5 za vsakih nadaljnjih 10 m* še ena točka 13. Dnevna razsvetljava brezoken pomanjkljiva dobra V primerih večje oddaljenosti pitne vode se za vsakih 100 metrov odbije 1 točka. Zap. št. Opis vrednot, ki se točkujejo * Ocena točke 14. Višina prostorov do 2.40 m 0.5 2.40—2.80 m 3 2.80— 3.20 m 2 preko 3.20 m 1 15. Oskrba z vodo vodnjak 0.5 vodovod zunaj stanov. 1 vodov od 1 iztok 2 vodovod več iztokov 4 16. Kopalnica brez kopalnice 0 kad in peč ali prha 5 kad, peč in umivalnica 6 bogato oprem, kompletna 8 17. Stranišče izven hiše WC suho 1 0.5 v hiši WC suho 3 2 v stanovanju WC suho 4 3 18. Električna napeljava brez l pomanjkljiva 1 zadovoljiva 2 sodobna 3 19. Ogrevanje prostorov brez peči 1 nezadovolj. ogrevanje 1 lončene pat. peči 2 centralna kurjava 5 20. Toplotna osamitev (izolacija) mrzlo stanovanje 0 delno poman jkljiva 2 zadovoljiva 4 21. Sestava (konstrukcija) stropa neustrezen (obokani) strop 0 lesen strop 2 masiven strop 4 22. Izolacija proti vlagi vlažno — 2 mestoma vlažno 0 suho stanovanje 2 23. Kakovost ometa, slik*arije in opleskov slaba in zanemarjena 0 no- .a&lna kakovost 2 zelo solidna in trpežna 3 24. Kakovost tal v kuhinji in sobah opeka beton mehki les 1 deščična tla, ksilolit 3 linolej, klobuč., parket plošče 4 25. Kakovost tlakov v pritiklinah opeka beton 0.5 te raco tlak ksitoldt bet. plošče 1.5 naravni kamen. keram., linolej 2 26. • Obloge sten, stranskih prostorov brez 0 oljnati plesk 1 lesene obloge keram. plošče nar. kamen, 2 27. Kakovost mizarskih izdelkov slaba 1 pomankljiva 3 zadovoljiva 6 28. Okenski zasloni brez 0 platneni zastori polknice 1 lesene rebrače (rolete) 2 29. Drvarnica brez izven hiše 2 v hiši 4 3 Štedilnik nezadovoljiv zadovol j iv zidan ali dober, zidan ali železen — 2 3 31. Pri stanovanjih, ki so v lesenih zgradbah z značajem barak, se odbije 10 točk 32. Ce je delilna stena med stanovanji tanjša od 25 cm, se odbijejo 3 točke Svet za gospodarstvo OLO Novo mesto se pooblašča, da izda za uporabo te razpredelnice potrebna navodila z razlago. 16. člen Glede na krajevno lego stanovanj se območje občin okrajnega ljudskega odbora razdeli na tri okoliše: a) prvi okoliš obsega kraje: Dol. Toplice — Dvor — Gotna vas — Mirna — Mirna peč — Mokronog — Prečna — Šentrupert — Straža — Šentjernej — Sko-cijan — Smarjeta. — Trebnje — Otočec ob Krki — Velika Loka — Zagradec in Žužemberk; h) drugi okoliš obsega kraje, ki leže ob vseh cestah prvega, drugega in tretjega reda; c) tretji okoliš obsega vse kraje, ki niso zajeti v 1. in II. okolišu. 17. člen Za popis stanovanj in izvedbo kategorizacije so pristojni sveti za gospodarstvo občinskih ljudskih odborov. 18. člen Vsi organi za upravljanje hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružnih ali družbenih organizacij, zasebni lastniki ter stanovalci morajo omogočiti uradnim osebam popis in kategorizacijo stanovanjskih prostorov in jim dati za to vse potrebne, popolne in resnične podatke in zaradi njih preveritve omogočiti dostop v vse hiše in vse stanovanjske prostore. Prehodne in končne določbe 19. člen Stanovanjske skupnosti prevzamejo najpozneje do 1. novembra 1934 upravljanje vseh stanovanjskih hiš, ki spadajo po 1. in 2. členu tega odloka v njihovo upravo. Prve volitve hišnih svetov se opravijo v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka. Sestanke zaradi izvolitve hišnih svetov in prve sestanke svetov stanovanjske skupnosti skličejo občinski ljudski odbori. Volitve hišnih svetov izvede ljudski odbornik v svoji volilni enoti po pooblaščencih, ki jih določi za vsako hišo. Prvi sestanek sveta stanovanjske skupnosti prične in vodi do izvolitve predsednika pooblaščeni član ljudskega odbora. Do organiziranja stanovanjske uprave vodijo tajništva občinskih ljudskih odborov administracijo stanovanjske skupnosti, kakor določa uredba o upravljanju stanovanjskih hiš. 20. člen Za izvajanje tega odloka, razen navodil za uporabo razpredelnice za točkovanje, lahko izdaja svet za gospodarstvo OLO Novo mesto po potrebi natančnejša navodila. 21. člen Zaradi prekrška se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din: t. kdor ob popisovanju stanovanjskih prostorov da netočne podatke; 2. kdor ovira popisovalca stanovanjskih prostorov pri zbiranju uradnih podatkov; 3. popisovalec, ki nevestno ali pomanjkljivo opravi poverjene mu popise stanovanjskih prostorov; 4. kdor odstrani ali namenoma pokvari in spremeni instalacijske naprave, pritiklime in vodnjake ali prikrije lastništvo teh pritiklin ter zataji njih uporabo po stanovalcih, kolikor ni dejanje kaznivo po drugih predpisih; 5. hišni lastnik, ki ovira prevzem hiše v upravo stanovanjske skupnosti; 6. kdor pred volitvami ali na samih volitvah onemogoča izvolitev hišnega sveta ali oseb, navedenih v 2. odstavku 11. člena, oziroma oseb, navedenih v 9. členu. 22. člen Ta odlok ne velja za območje ljudskega odbora mestne občine Novo mesto. 23. člen Ta odlok velja takoj. St. 1-6565/8-54 Novo nfesto, dne 5. oktobra 19'54, Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r. 737. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 78. do 80. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 55-483/53) ter 3. in 141. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 45-428/51) je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na 13. skupni seji obeh zborov dne 5. oktobra 1954 sprejel ODLOK o sejmih in sejemskem redu v okraju Novo mesto I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se urejajo sejmi v okraju Novo mesto. Sejmi so splošni. Na splošnih sejmih se prodaja živina, kmetijski pridelki in obrtni ter industrijski izdelki. II. Določitev sejmov in sejmišč 2. člen Ta odlok velja za vsa sejmišča v okraju Novo mesto, ki so v krajih, navedenih v tretjem členu tega odloka. 3. člen Sejmi so v spodaj navedenih krajih ob tehle dnevih: Brinje pri Šentrupertu: 12. marca, 27. aprila, sobota pred 8. septembrom in 27. oktobra. Dolenjske Toplice: puvo sredo v marcu, juniju, avgustu in novembru. Gotna vas: vsak četrtek po 15. v mesecu; če pade 15. dan v mesecu na četrtek je sejem ta dan. Mirna peč: 20. marca, 31. maja, 29. septembra in 28. decembra. Mokronog: vsak četrtek v mesecu; sejmi za prašiče, sejmi za govedo in konje so vsako tretjo soboto v mesecu. Če pade ta dan na državni praznik ali od države priznani praznik, je sejem en dan prej. Sentlovrenc: 10. avgusta in 23. novembra. Šentjernej: četrtek po 2. februarju, 12. aprila, 6. junija, 24. avgusta in ponedeljek po 2. novembru. Škocjan: 6. marca, 15. aprila, 5. junija, 15. jullija, 18. septembra in 18. decembra. Smarjeta: 17. februarja, 15. maja in 15. oktobra. Trebnje: prvi četrtek v marcu, avgustu in oktobru. Veliki Cirniik: drugi petek v marcu. Velika Loka: 9. marca, 12. maja, 21. junija, 25. julija, 30. avgusta in 16. decembra. Veliki Gaber: 30. aprila, 4. julija, 26. avgusta in 30. oktobra. Zagradec: 30. aprila in 1. septembra. Zubina: 24. februarja in 21. oktobra. Žužemberk: 3. februarja, 17. marca, 25. aprila, 20. maja, 9. junija, 9. avgusta, 14. septembra, 28. oktobra in 6. decembra. Če pade kateri od spredaj navedenih dnevov na državni ali od države priznani praznik, je sejem prihodnji delavnik, kolikor ni za posamezni sejem prej drugače določeno. III. Blago, prodajalci in kupci 4. člen Dovoljeno je prodajati nepredelane ali predelane kmetijske pridelke vseh vrst, domačo perutnino, kunce, drva, gozdne sadeže, razna semena, obrtne in industrijske izdelke ter izdelke domače obrti. Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač in starih že rabljenih predmetov. Prepovedano je kakor koli izpostavljati in prodajati blago iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene. 5. člen Prodajati smejo: a) kmetijski proizvajalci svoje lastne pridelke, rejci živino lastne prireje in rejci perutnine in malih živali svojo prirejo, b) obrtne organizacije in zasebni obrtniki svoje lastne izdelke, . c) prodajalci predmetov krajevne domače obrti svoje lastne izdelke domače obrti, č) trgovske organizacije industrijsko blago, ki je njihov poslovni predmet z dovoljenjem tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. Dovoljenje se lahko izda za posamezni sejem ali za več sejmov v določenem obdobju. Zasebni proizvajalci smejo prodajati svoje izdelke sami ali po svojih družinskih članih, ne pa z najeto delovno silo, gospodarske organizacije pa samo po svojih stalnih uslužbencih. 6. člen kupovati smejo: predmete, ki se prodajajo na sejmih, lahko kupuje vsak posameznik kakor tudi gospodarska organizacija za svoje potrebe. Za podjetja, katerih predmet poslovanja je trgovina z živino ali predelava mesa smejo kupovati 'živino njihovi posebej zato pooblaščeni stalni strokovnjaki. IV. Sejemski prostori 7. člen Sejemske prostore določijo, upravljajo in vzdržujejo občinski ljudski odbori, na katerih območju so. Sejemski prostori za živino morajo biti na urejenih zemljiščih, ki so razdeljena s pregradami na potrebno število predelov (n. pr. prostor za govejo živino, za prašiče, prazne vozove itd.). V. Način prodaje 8. člen Obrtni in industrijski izdelki se prodajajo na lastnih stojnicah ali na vozilih. Na tleh se blago ne sme prodajati. V vsakem primeru pa morajo prodajalci vse na sejem prineseno blago razložiti na vidnem mestu in na vsaki vrsti blaga natanko označiti ceno. Gospodarske organizacije, obrtniki in stalni prodajalci semen morajo imeti na vidnem mestu izobešeno svojo firmo oziroma naslov. 9. člen Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec Posebno pristojbino — stojnino. Stojnina se plača od površine zavzetega prostora al< pa od vrednosti predmeta, ki se prodaja. Stojnino mora plačati prodajalec takoj, ko zasede prostor. Višino stojnine določi pristojni občinski ljudski odbor. 10. člen Blago se sme prodajati le s predpisanimi merili. Uporabljati se smejo samo po veljavnih predpisih uradno preskušene in potrjene merilne naprave. 11. člen Pri vhodu na sejmišče pregleda okrajni veterinar živino, če ne kaže znakov kake živinske kužne bolezni. Sumljiva živina se ne pusti na sejmišče in jo mora rejec takoj odgnati domov. Dogon 'živine iz krajev, ki so uradno razglašeni za okužene, je prepovedan. 12. člen Pri vhodu na sejmišče mora rejec oddati službujočim občinskim kontrolnim organom živinski potni list in plačati v gotovini sejmiško pristojbino. 15. člen Živinski potni list mora rejcu izdati njegova domača občina in ne sme biti star nad 10 dni. 14. člen Na kupca preneseni ali kupcu izstavljeni novi živinski potni list mora sopodpisati tudi na sejmišču poslujoči okrajni veterinar v potrditev, da se je kupčija sklenila na sejmišču. Rejcu, ki ni prodal na sejmu živine, se živinski potni list vrne. 15. člen Občinski ljudski odbori se pooblaščajo, da s svojimi odloki predpišejo sejemske pristojbine za živino in drobnico. VI. Varstvo, čistoča in zdravje 16. člen Vsi obiskovalci sejmišča morajo skrbeti za snago in ravnati s predmeti, ki so na sejmu tako. da ni ogroženo szdravje ljudi. Psov ni dovoljeno voditi po sejemskem prostoru. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na sejemski prostor ni dovoljen. 17. člen Tisti,, ki prodajajo živila, morajo biti čisto in snažno oblečeni. Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena in čista, sadje pa zrelo. Za zavijanje živil se sme uporabiti le čisti papir. Živil ni dovoljeno otipavati in jih pokušavati. VII. Nadzorstvo sejmišča 18. člen Poleg organov občinskih ljudskih odborov izvajajo na sejemskih prostorih v skladu z ustrezajočimi posebnimi zakonitimi predpisi nadzorstvo in inšpekcijo tudi tržna, sanitarna in veterinarska inšpekcija okrjnega ljudskega odbora Novo mesto po svojih stalnih inšpekcijskih organih, posebej določenih za opravljanje te službe. VIII. Prekrški in kazni 19. člen Kršitve predpisov tega odloka po 4., 5., 6., 8., 9. in 15. členu se kaznujejo z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev po predpisih temeljnega zakona o prekrških, kolikor niso predvidene kazni z drugimi zakonitimi predpisi. 20. člen Tržni inšpektorji okrajnega ljudskega odbora Novo mesto smejo brez zaslišanja in brez posebne od- ločbe o kaznovanju predpisati in izterjati denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri storitvi lažjih prekrškov, določenih s tem odlokom. Tržni inšpektorji morajo za predpisovanje in izterjevanje teh denarnih kazni imeti posebno pooblastilo tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. 0 plačani denarni kazni se izda potrdilo. Zoper izterjanje denarne kazni ni pritožbe. Za lažje prekrške, ki se kaznujejo po poprejšnjem odstavku, veljajo tiste prekršitve predpisov tega odloka, zaradi katerih ni bilo škodljivih posledic ali pa so bile posledice neznatne. Denarne kazni po prvem odstavku tega člena se smejo odmeriti in izterjati takoj na mestu za tele prekrške v znesku po 100 din, in sicer: a) za prodajo in kupovanje ter zadrževanje živine na javnem prostoru izven sejemskega prostora, b) za prikrivanje blaga za prodajo, c) za vodenje psov po sejemskem prostoru, Č) za pohajanje v pijanem stanju po sejemskem prostoru, d) za prodajalce iz 8. člena, kj vidno ne označijo svojega blaga s cenami. IX. Cas veljavnosti 21. člen Ta odlok ne velja za območje ljudskega odbora mestne občine Novo mesto in začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1-8734/18-54 Novo mesto, dne 5. oktobra 1954. Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r. 738. Na podlagi 20. in 117. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, številka 51-102/53) v zvezi z 12. točko 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/32) je okrajni ljudski odbor Postojna na skupni seji obeh zborov dne 16. novembra 1954 «prejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev I V 10. volilni enoti za volitve v okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora Postojna se razpišejo nadomestne volitve, ker se je ljudski odbornik Debevec Herman, izvoljen v tej enoti za odbornika okrajnega zbora, odpovedal mandatu in je okrajni rbor na seji dne 16. novembra 1954 njegovo odpoved sprejel. 10. volilna enota obsega naselja Hrenovice, Studenec, Goriče, Landol in Šmihel. II Volitve bodo v nedeljo, dne 23. januarja 1955. III Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na oglasni deski občine Hruševje. St. 657/85 Postojna, dne 16. novembra 1954. Predsednik OLO: Miro Jelerčič 1. r. 739. Na podlagi 15. člena in 15. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52), 57., 58. in 59. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) ter 4. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, Št. 46/51) je okrajni ljudski odbor Ptuj na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. avgusta 1954 sprejel ODLOK o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij In gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih v okraju Ptuj L Opravljanje gostinskih storitev izven gostinskih prostorov 1. člen Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov podjetij in gostišč na sejmih, priložnostnih shodih in prireditvah (zabavah, veselicah) ter na gospodarskih razstavah in podobno je potrebno dovoljenje. Dovoljenje se izda samo za postrežbo z jedili in pijačami in le za določen čas oziroma najdalje, dokler traja prireditev, za katero je dovoljenje izdano. 2. člen Dovoljenje po 1. členu tega odloka izda tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora na prošnjo gospodarske organizacije ali tistega, ki namerava opravljati take storitve. Dovoljenje se ne more izdati: 1. če prosilec ne nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo; 2. če prireditveni prostor v nočnem času ni zadosti razsvetljen. Tajništvo ža gospodarstvo bo ob izdaji dovoljenja predpisalo higienske in sanitarne pogoje, po katerih se bodo morale opravljati gostinske storitve. 3. člen Za vsako izdano dovoljenje se mora plačati razen taks po zakonu o taksah tudi občinska taksa v znesku 1000 dinarjev. IL Oddajanje sob turistom in potnikom 4. člen Zasebna gospodinjstva lahko v turistični sezoni ali ob večjih svečanostih, izletih, shodih in podobnih proslavah kakor tudi takrat, ko so vse sobe v gostinskih prenočiščih zasedene, oddajajo potnikom in turistom proti plačilu opremljene sobe v okviru svojega zasebnega stanovanja. Zasebno stanovanje obsega prostore, v katerih stanovalec običajno stanuje. 5. člen Za oddajanje opremljenih sob po prejšnjem členu je potrebno dovoljenje, ki ga izda občinski ljudski odbor zasebnikovega prebivališča. Oddajanje sob v podnajem, za daljši čas od 30 dni, se ne šteje za oddajanje opremljenih sob po prejšnjem členu. 6. člen Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko delavnost, za katero mora imeti zasebnik dovoljenje po uredbi o zasebnih gostiščih. 7. člen Zasebniki, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, morajo 14 dni prej, preden nameravajo oddajati opremljene sobe, priglasiti pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru Število in opis opremljenih sob in pa cone, po katerih bodo sobe oddajali. 8. člen Na podlag'i prijave po 7. členu odredi občinski ljudski odbor komisijski pregled priglašenih sob, da se ugotovi, ali so sobe glede na splošne predpise neoporečne in primerne za sprejem gostov. V komisiji za pregled sob mora biti član sveta za gospodarstvo pristojnega občinskega ljudskega odbora, član okrajne sanitarne inšpekcije, zastopnik turistične organizacije, če obstoji v kraju oziroma zastopnik okrajne gostinske zbornice. 9. člen Lastnikom opremljenih sob, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, izda občinski ljudski odbor dovoljenje, hkrati pa vpiše sobe v seznam opremljenih sob. Seznam mora obsegati lastnikovo ime, priimek, poklic in stalno bivališče, število sob, število postelj in ceno vsake sobe. Po en izvod seznama pošlje občinski ljudski odbor Se pred pričetkom sezone turističnemu društvu, če tako društvo obstoji, in pa pristojni okrajni gostinski zbornici. 10. člen Ce ugotovi komisija pri pregledu sob kakšne pomanjkljivosti, odredi občinski ljudski odbor, da se morajo te odpraviti in šele, ko so odpravljene, izda dovoljenje. 11. člen Potniki in turisti, se smejo sprejemati samo v tiste sobe, za katere je pristojni občinski ljudski odbor izdal dovoljenje in ki so vpisane v seznam opremljenih sob po 9. členu tega odloka. Opremljene sobe se lahko oddajajo potnikom in turistom z zajtrkom ali brez njega, dajanje drugih jedil in pijač pa ni dovoljeno. III. Dajanje hrane abonentom 12. člen Če zasebna gospodinjstva dajejo hrano več kot petim abonentom, se šteje to za gostinsko dejavnost, za katero je potrebno dovoljenje po uredbi o zasebnih gostiščih. IV. Kazenske sankcije 13. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dinarjev: 1. kdor opravlja brez dovoljenja gostinske storitve izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč (1. člen). Če opravljajo gostinske storitve izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in- gostišč brez dovoljenja gostinska podjetja oziroma gostišča. se kaznujejo po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih; 2. kdor oddaja potnikom in turistom opremljene sobe v nasprotju s 4. in 5. členom tega odloka. 14. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 dinarjev: 1. kdor v roku, predpisanem po 7. členu, ne priglasi vseh opremljenih sob, ki jih oddaja potnikom in turistom; 2. kdor zaračunava za oddane opremljene sobe višje cene, kot jih je navedel v prijavi; 3. kdor nudi potnikom in turistom razen zajtrka tudi drugo hrano in pijačo (11. člen); 4. imetnik dovpfljenja po 2. in 5. členu tega odloka,* ki ne izpolnjuje pri svojem poslovanju higienskih in zdravstvenih predpisov ali drugače nekullur-no posluje, kolikor za tako dejanje ni z drugimi predpisi določena kazen. Upravni kazenski postopek vodi in izreka kazni sodnik za prekrške OLO. - 15. člen Ta odlok velja od dneva objave v >Urudnem listu LRS<. St. 1-6324/1-54 Ptuj, dne 9. avgusta 1954. Predsednik OLO: Lojze Frangež 1. r. 740. Okrajni ljudski odbor Radovljica je na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi z določbami uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29-344/54) na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. avgusta 1954 sprejel ODLOK za izvajanje uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš I. Stanovanjska tarifa, razdelitev najemnine in skladi 1. člen Najemnina za stanovanjske prostore se določi glede na število točk, površino in naselje, v katerem jo stanovanje. Cena za posamezno točko na kvadratni meter stanovanjske površine se določi: a) v naseljih Radovljica, Lesce, Bohinjska Bistrica in Kranjska gora na 0,13 din b) v vseh drugih naseljih okraja Radovljica na 0,12 din Najemnina za posamezno stanovanje se izračuna tako, da se število točk, dobljenih s kategorizacijo 'Ynovanja, pomnoži s ceno za posamezno točko iz prejšnjega odstavka, ta zmnožek pa s stanovanjsko površino po 2. odstavku 18. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. 2. člen Pri izračunavanju najemnine po prejšnjem členu se ne upošteva površina sob preko 30 m*. 3. člen Najemnina se razdeli: a) v amortizacijski sklad: najmanj b0% v mestni občini Radovljica in najmanj 60% v drugih občinah. b) v sklad za vzdrževanje: 20%, c) v sklad za hišno upravo: največ 20 % v mestni občini Radovljica in največ 15% v drugih občinah. Občinski Ij -dski odbori laliko zmanjšajo delež sklada za hišno upravo in s tem zvečajo delež sklada za amortizacijo. 4. člen 'Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine na sklade izplača od mesečne najemnine: a) do 10.000 dir, 10%, b) od 10.000 din do 50.000 din 7%, toda ne manj kot 1.000 din. Zasebnemu Lastniku hiše, ki nima drugih sredstev za preživljanje, lahko svet sanovanjske skupnosfi določi v okviru donosa hiše višji znesek po predlogu sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko občinskega ljudskega odbora, vendar ne preko 50% najemnine. 5. člen Stanovanjska uprava oziroma občinski ljudski odbori odvajajo mesečno iz amortizacijskega sklada v sklad za zidanje stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora 20% tistega dela dobička najemnine, ki se plačuje v amortizacijski sklad. 6. člen Od najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah, ki so last splošnega ljudskega premoženja ali družbene organizacije, ter v zasebnih hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja stanovanjska uprava v sklad za zidanje stanovanjskih hiš 50%, ostalih 50% pa se razdeli na Sklade po določbah 3. člena. 7. člen Zasebni lastnik hiše, v kateri so poslovni prostori in ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, odvaja y sklad za zidanje hiš 70% najemnine za poslovne prostore. 8. člen Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v kateri njih lastniki stanujejo, imajo pravico do celotne najemnine. Z najemnino morajo vzdrževati stanovanjsko hišo v skladu z veljavnimi predpisi. Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v katerih lastniki ne stanujejo, morajo odvajati 80% najemnine v sklad za vzdrževanje stanovanjskih hiš, 10% pa v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Najemnina se odvede do 10. v mesecu. S sredstvi sklada za vzdrževanje zasebni lastniki v celoti razpolagajo za večja popravila in vzdrževanja hiše po odloku okrajnega ljudskega odbora Radovljica o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list LRS, št. 20-210/93). Sklad za vzdrževanje se vodi za take hiše p’ stanovanjski upravi oziroma občinskem ljudske odboru ločeno od skladov za vzdrževanje iz 3. člen« Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko slkupnost in v kateri lastniki kljub sodni odpovedi ne morejo dobiti stanovanja, imajo pravico do celotne najemnine po 1. odstavku tega člena. 9. člen Dosedanji sklad za vzdrževanje hiš se za hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, razdeli: a) 60% v amortizacijski sklad, b) 20% v sklad za vzdrževanje, c) 20% pa se odvede v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. 10. člen Lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, črpajo še nadalje razpoložljiva sredstva dosedanjega sklada za vzdrževanje hiš po določbah odloka okrajnega ljudskega odbora Radovljica o delitvi sredstev skladov za vzdrževanje hiš. 11. člen Razpoložljiva sredstva amortizacijskega sklada posamezne hiše se smejo z dovoljenjem hišnega sveta uporabljati kot kredit za investicijsko vzdrževanje drugih stanovanjskih hiš, ki so v stanovanjski skupnosti in za zidanje novih hiš. II. Kategorizacija stanovanj 12. člen Za določitev najemnin po 1. členu se razvrstijo vsa stanovanja, ki se oddajajo v najem v okraju Radovljica v 7 kategorij z ustreznim številom točk za vsako kategorijo, in sicer glede na gradivo, iz katerega je hiša zidana, glede na stanovanjske naprave (udobnost), razvrstitev prostorov, zdravstvene razmere stanovanja, lego stanovanja v hiši in glede na druge pogoje, ki vplivajo na kakovost stanovanja, tako da šteje: I. kategorija od 180 do 222 točk II. kategorija od 100 do 180 točk III. kategorija od 140 do 160 točk IV. kategorija od 120 do 140 točk V. kategorija od 100 do 120 točk VI. kategorija od 60 do 100 točk VII. kategorija do 60 točk 13. člen Stanovanja se razvrstijo v kategorije po točkovnem sistemu na ta način, da se s točkami oceni lega, sestava, higienska in tehnična ureditev, opremljenost in izdelava stanovanj po tejle tabeli: Okolnosti, ki se -ocenijo ^ wkt0 Lega stanovanja 1. Oddaljenost od trgovin" za preskrbo, osnovne šole, kolodvora, avtobusa: a) do 500 m 3 b) od 500—1500 m 2 c) nad 1500 m 1 2. Zazidalni sistem: a) samostojna hiša v vrtu (do 4 strank) 6 b) samostojna hiša v vrtu (od 4 do 12 strank) 5 c) strnjen sistem z obojestransko ulično zazidavo 1 3. Obsončenje stanovanja: a) V« stanovanjskih prostorov, orientiranih od lege VZ — J (m*) 6 b) V» stanovanjskih prostorov, orientiranih S — Z 3 c) Vt stanovanjskih prostorov, orientiranih Z + S in S + VZ 1 Če padejo sorazmerja med točkami a—b, b—c, se interpolira. 4. Dostop do stanovanja: a) dober (utrjena pot, ugodno stopnišče, vetrolov, svetili hodniki, stopnišča, vestibuli 5 Okolnosti, ki se ocenijo Število točk b) srednji (ozke ali zavite stopnice, do- stopi preko skupnih dvorišč, majhni vestibuli ali vetrolovi, slabo osvetljeni hodniki in stopnišča 3 c) slab (slabo utrjeni dostopi, strmi do- stopi, ozka stopnišča brez vetrolova, temni hodniki) 1 5. Dovoz do kleti, dvorišča ali drvarnice: a) dober (z vozom ali avtom) 3 b) delno dostopen 2 c) nedostopen 1 6. Vplivi etaž, če ni dvigala: a) nad 5 etaž 1 b) 5 etaž 2 c) 4 etaže 3 č) 3 etaže 4 d) 2 etaži 5 e) 1 etaža 6 f) pritličja 8 7. Položaj stanovanja: a) v normalni etaži 8 b) v podstrešju (mansarda) 3 c) od 0—50 cm od tal, če je oddaljeno manj kot 2 m od javne poti ali ceste, pri tem pa več kot ‘/s stanovanjskih prostorov orientiranih na pot 2 č) do 1 m pod terenom 2 dl nad Im pod terenom 1 8. Razgledi: a) odprti razgledi na lepe gorske ali jezerske panorame iz */• stanovanjskih prostorov 3 b) odprti razgledi iz Vs prostorov 1 c) slabi razgledi v sosednje hiše ali zaprta dvorišča 0 Sestava stanovanja 9. Razmerje površin sob in kuhinje do pritiklin: a) 1 : 1 1 b) 2 : 1 2 c) 3 : 1 6 č) 4 : 1 4 10. Višina prostorov: a) do 2,40 m 1 b) od 2,40 do 2,80 m 5 c) od 2.80 do 3,20 m 4 č) nad 3,20 m 2 11. Kopalnica: a) peč, kad, umivalnik, bido, WC 8 b) peč, kad, umivalnik 6 c) peč, kad 5 č) peč, prha 4 d) kopalnica, samo z mrzlo vodo 2 e) brez kopalnice 0 12. Stranišča: a) stranišče v stanovanju z umivalnikom 8 b) stranišče (WQ v stanovanju 6 c) stranišče izven stanovanja, za eno stranko 3 5) stranišče izven stanovanja, za več strank 2 d) suho stranišče izven stanovanja 1 Okolnosti, ki se ocenijo 13. Pralnica: a) lastna v zgradbi b) lastna izven zgradbe c) souporaba v zgradbi č) souporaba izven zgradbe d) brez pralnice 14. Shramba v stanovanju: a) v stanovanju b) izven stanovanja c) brez shrambe 15. Klet: a) nad 20 m* b) od 15 do 20 m* c) od 10 do 15 m* č) od 5 do 10 ms d) do 5 m* 16. Drvarnica: a) nad 20 m* 7 b) od 15 do 20 m2 6 c) od 10 do 15 m2 4 č) od 5 do 10 m2 2 d) do 5 m2 1 f) brez drvarnice 0 17. Balkoni, terase: a) nad 10 m2 8 b) od 5 do 10 m2 6 c) do 5 m2 3 č) brez balkona in teras 0 18. Koncepcija stanovanja: a) sodobna in praktična povezanost prostorov s kompletnimi pomožnimi prostori 7 b) zadovoljiva povezanost prostorov 5 c) nepraktična povezanost prostorov 1 19. Uporabnost dvorišča: a) lastno dvorišče 6 . b) skupno dvorjišče do 4 strank 3 c) skupno dvorišče za več kot štiri stranke 1 č) brez dvorišča 0 20. Uporabnost vrta: a) vrt nad 60 m2 površine 6 b) vrt od 20 do 60 m1 4 c) vrt do 20 m2 2 č) brez vrta 0 21. Uporabnost prostorov za sušenje perila: a) lastna ali skupna sušilnica (do štiri stranke) v etaži ali pod streho 6 b) skupna pokrita sušilnica pod streho od 4 do 8 strank 3 c) Skupna sušilnica za več kot osem strank 1 č) brez sušilnice 0 22. Uporaba smetiščnice: a) jašek za odmetavanje smeti v skupno jamo 5 b) skupna smetiščna betonirana jama 2 c) provizorna smetiščna jama 1 č) brez smetiščne jame 0 6 3 0 7 6 4 2 1 število točk 4 3 3 1 0 Okolnosti, ki se ocenijo C. Higienska ureditev 23. Dnevna razsvetljava: a) velikost oken nad 10% površine stanovanjskih prostorov 7 b) velikost oken od 8 do 10% površine stanovanjskih prostorov 4 c) velikost oken pod 8% stanovanjske površine 2 č) za pritikline brez dnevne svetlobe od 3 do 6 m* navzgor se odbije od a) do c) po 0,5 točk, nad 6 ras pa 1 točka 24. Vpliv okolice (dim, smrad, ropot, prah): a) brez navedenih vplivov 6 b) delni vpliv (eden od navedenih) 3 c) močan vpliv (več od navedenih) 1 25. Toplotna izolacija: a) zadovoljiva 4 b) delno pomanjkljiva (enojna zasteklitev, delno neizolirane zunanje stene ali delno pretanke opečne stene) 2 c) mrzlo stanovanje (zaradi mrzlega materiala - kamen ali prešibkih zunanjih sten in nezadostno izoliranih) 1 26. Izolacija proti vlagi: a) suho stanovanje 5 b) delno vlažno stanovanje 3 c) vlažno stanovanje 1 27. Zvočna izolacija sten: a) dobra 6 b) delno slaba (stene) 4 c) slaba (strop) 1 D. Tehnična ureditev, opremljenost izdelava 28. Kanalizacija: a) dobra kanalizacija 3 b) delno pomanjkljiva (greznica) 2 c) slaba kanalizacija 1 č) brez kanalizacije 0 29. Preskrba z vodo: a) brezhibna instalacija, dobro zavarovana pred zmrzovanjem, z najmanj enim iztokom v stanovanju 7 b) slaba instalacija z enim iztokom v stanovanju 6 c) vodovodni iztok izven stanovanja 2 č) vodnjak (izven stanovanja 1 d) za nestalno oskrbo z vodo sfe zmanjšajo posamezne postavke za 2 točki e) za vgrajeni bojler in najmanj enim toplovodnim iztokom se povečata postavki a) in b) za 4 točke 30. Električna instalacija: a) dobra napeljava pod ometom 5 b) pomanjkljiva napeljava pod ome- tom (pomanjkanje Vtikalnih puš ali slab material) 3 c) slaba napeljava pod ali nad ometom 1 č) brez električne napeljave 0 51. Ogrevanje stanovanja: a) centralno ogrevanje prostorov 6 b) lončene ali železne peči v več kot Vi stanovanjskih prostorih 4 Okolnosti, kd se ocenijo Število točk c) lončene ali železne peči v Vi stano- vanjskih prostorih 2 č) brez peči 0 32. Telefon: a) telefonska napeljava 5 b) brez telefona 0 33. Kvaliteta ometa, slikarskih in pleskarskih del: a) zelo solidno izdelani ometi, mavčni, z ostrimi robovi, solidno slikani v kredi, oplesk nerazpokan, čist in svetel 5 b) vsa dela v normalni kvaliteti 3 c) slaba kvaliteta 1 54. Kvaliteta tal v stanovanjskih prostorih: a) v sobah hrastov la parket, v kuhinji ksilolit in keramit 7 b) v sobah parket slabše kvalitete ali iztrošen, v kuhinji ksilolit ali teraco ali mehki les 5 c) 50 % lesenega poda, 50 % parketa 3 č) lesen pod v vseh stanovanjskih prostorih 1 55. Kvaliteta tal v stranskih prostorih: a) kamen, keramit, linolej 3 b) teraco, ksilolit 2 c) opeka, betonski estrih 1 36. Obloga sten v kuhinji in stranskih prostorih: a) lamberija ali keramična obloga v kuhinji in keramična obloga v kopalnici in WC • 6 b) 50% obloge v prostorih navedenih v točki a) 4 c) oljnati plesk v naštetih prostorih 2 č) navadna pleskanja 1 37. Kakovost mizarskih izdelkov: a) dobra dvojna okna, z odpiranjem navznoter, solidna vrata, z dobrimi pripirami, nerjaveče okovje 4 b) pomanjkljiva in nesolidna izdelava s preprostim okovjem 2 c) slaba izdelava, zviti okviri ali krila, netočne pripire, slabe ključavnice, izrabljen les itd. 1 38. Zasloni oken: a) lesene rolete 5 b) platneni zasloni, rolete med kriloma 2 c) brez zaslona 1 39. Splošna karakteristika: a) na podlagi splošne ocene se lahko: doda 1—7 odbije 1—7 Splošna karakteristika Pri oceni stanovanja kot celote je treba upoštevati morebitne dobre ali slabe okoliščine, ki niso upoštevane v tabeli, n. pr. izredna lega ob jezeru, v sklopu javnega parka, direktni dostop do kopališča, tenis igrišče, vrtni bazen, izredno idealna lega glede na razdalje do trgovin, prometa, šol, pa vendar izolirano z bogatim zelenjem, luksuzna zunanja iz- delava hiše ter njenega neposrednega okolja, uporabnost garaže itd. Negativni vplivi so lahko v tem, da sta kljub splošnemu komforhi dve stanovanji pod enim ključem ali da je kopalnica v souporabi ali da kakršnikoli tehtni vzroki vplivajo na manjvrednost stanovanja, pa niso bili v gornjih točkah upoštevani. Če bi bila pri točkovanju vsota točk pod B (sestava stanovanja) manjša kot 20 točk, se vsota pod A zmanjša za 20%. Točkuje se z dodajanjem točk od 1 do 7 ali z odbijanjem točk 1 do 7. 14. člen Kategorizacijo stanovanj po tem odloku izpeljejo občinski ljudski odbori, ki za to imenujejo eno ali več tričlanskih komisij. 15. člen Stanovanjska uprava oziroma občinski ljudski odbor sestavi posebno kartoteko o opravljeni kategorizaciji stanovanj, ki spadajo v njeno stanovanjsko skupnost. Obvezna navodila za sestavo in uporabo te kartoteke izda svet za komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora. 16. člen Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik hiše pa tudi stanovalci morajo uradnim osebam (komisijam) omogočiti kategorizacijo stanovanjskih prostorov in jim dati za to vse potrebne popolne in resnične podatke ter jim dovoliti vstop v vse stanovanjske prostore. 17. člen ‘V pritožbi proti višini stanovanjske najemnine lahko uživalci oziroma lastniki stanovanj izpodbijajo tudi pravilnost izvedene kategorizacije. III. Hišni sveti 18. člen Za upravljanje stanovanjskih hiš s pripadajočimi zemljišči, ki so splošno ljudsko premoženje, zadružna last ali last družbenih organizacij, in zasebnih hiš, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost, ustanovijo občinski ljudski odbori hišne svete in stanovanjske skupnosti. 19. člen Pravico, voliti in biti izvoljen v hišni svet. imajo vsi uživalci stanovanj, ki imajo splošno volilno pravico. 20. člen Hišni svet izvolijo uživalci stanovanj na sestanku, na katerem mora biti navzočih najmanj s/i volilnih upravičencev. Voli se posamično. Izvoljen je tisti, za katerega je glasovala večina navzočih. Ce se sestanka ni udeležilo najmanj V« volilnih upravičencev, so volitve pol ure pozneje, če je navzočih vsaj polovica upravičencev. Voli se tako, kot določijo upravičenci, in sicer z dviganjem rok ali pa tajno z listki. Ob volitvah hišnega sveta se izvoli na enak način tudi zastopnik v svet stanovanjske skupnosti. O volitvah se piše zapisnik: prepis zapisnika se Pošlje stanovanjski upravi. Iz zapisnika mora biti fazviden datum sestanka, število volilnih upravičen-cev, število navzočih, imena izvoljenih članov hiš-uega sveta, njegovega predsednika ter izvoljenega Zastopnika v svet stanovanjske skupnosti. 21. člen Uživalci stanovanj v stanovanjskih hišah, ki imajo nad 10 stanovanj, izvolijo 7-članski hišni svet, v hišah, ki imajo 5 do 10 stanovanj 5-članski hišni svet, v hišah, ki imajo 2 do 3 stanovanj 3-članski hišni svet, v hišah, ki imajo največ dve stanovanji, pa sestavljajo hišni svet vsi uživalci in polnoletni stanovalci. 22. člen Hišni svet opravlja zadeve, ki spadajo po 31. členu uredbe o opravljanju stanovanjskih hiš v njegovo pristojnost, na sestankih. Sestanki so po potrebi, najmanj pa enkrat na mesec. Sestanek skliče in vodi predsednik sveta. Sestanek se mora sklicati tudi, ako to zahteva tretjina članov sveta stanovanjske skupnosti, stanovanjska uprava ali občinski ljudski odbor, kjer ni stanovanjske uprave. Hišni svet je sklepčen, če se sestanka udeleži večina članov, in odloča z večino glasov vseh članov. Sklepi, ki jih sprejme hišni svet na sestanku, se vpišejo v knjigo sklepov, ki jo obvezno vodi in hrani predsednik hišnega sveta. Sklepe, ki jih hišni svet sprejme, mora predsednik najpozneje v treh dneh sporočiti vsem uživalcem in skrbeti, da se sklepi izvajajo. Sklepe mora sporočiti tudi stanovanjski upravi.' 23. člen Na vsake tri mesece skliče hišni svet sestanek vseh uživalcev, na njem poroča o svojem delu in rešuje predloge uživalcev ter morebitne spore. 24. člen Prve volitve hišnih svetov morajo občinski ljudski odbori izvesti takoj, najpozneje pa v 14 dneh po uveljavitvi tega odloka. 25. člen Ce posameznim članom hišnega sveta preneha mandat zaradi smrti, izselitve, odpoklica ali ostavke, se opravijo nadomestne volitve na enak način, kakor je določeno v 20. členu. IV. Svet stanovanjske skupnosti in stanovanjska uprava i 26. člen Izvoljeni zastopniki vseh hišnih svetov stanovanjske skupnosti sestavljajo svet stanovanjske slkupnosti, ki voli izmed sebe predsednika, podpredsednika in tajnika. Volitve se opravijo tako kakor volitve hišnih svetov, lahko pa se opravijo tudi z listami. Praviloma se v vsaki občini ustanovi ena stanovanjska Skupnost, v mestni občini Radovljica pa sta lahko tudi dve ali več; o tem odloči pristojni ljudski odbor. Stanovanjska uprava se ustanovi samo v mestni občini Radovljica, v drugih občinah pa opravlja zadeve stanovanjske uprave administracija ljudskega odbora. 27. člen Svet stanovanjske skupnosti ima največ 50 članov. Če število hišnih svetov presega to število, se izvoli za dva ali več hišnih svetov po en zastopnik po razporedu, ki ga določi občinski ljudski odbor tako, da skupno število članov sveta stanovanjske skupnosti ne presega števila 50. 28. člen Svet stanovanjske skupnosti opravlja zadeve, ki spadajo po 39. členu uredbe o upravljan ju stanovanj-skih hiš v njegovo pristojnost, na sejah. Svet stanovanjske skupnosti sklepa veljavno, če je navzočih nad polovico članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih. Pri volitvah predsednika, podpredsednika in tajnika sveta ter pri volitvah članov poravnalnega sveta mora biti navzočih najmanj */s članov sveta stanovanjske skupnosti. 29. člen O vsaki seji sveta stanovanjske skupnosti se piše zapisnik; iz njega morajo biti razvidni: datum in kraj sestanka, število navzočih in sprejeti sklepi. Zapisnik prve seje sveta stanovanjske skupnosti mora obsegati tudi ime predsednika, podpredsednika, tajnika in treh članov poravnalnega sveta. Svet stanovanjske skupnosti se sestaja na seje po potrebi, najmanj pa enkrat na tri mesece. Seje sveta stanovanjske skupnosti se mora obvezno udeležiti tudi šef stanovanjske uprave. Na zahtevo sveta stanovanjske skupnosti se mora seje udeležiti tudi predsednik hišnega sveta, predsednik poravnalnega sveta ali hišnik zaradi dajanja pojasnil. En izvod sejnih zapisnikov je treba najpozneje v treh dneh poslati stanovanjski upravi zaradi izvršitve sklepov ter nadzornemu organu ljudskega odbora in občinskemu ljudskemu odboru. 30. člen Svet stanovanjske skupnosti se prvič sestane in konstituira najpozneje v 8 dneh po izvolitvi zastopnikov hišnih svetov. Prvi sestanek sveta stanovanjske skupnosti skliče občinski ljudski odbor in sodeluje pri volitvah po svojem zastopniku. 31. člen Svet za komunalne zadeve okrajnega ljudskega odbora predpiše po zaslišanju bank, pri katerih se nalagajo finaična sredstva stanovanjskih hiš, navodilo o finančnem in drugem poslovanju hišnih svetov in uprav stanovanjske skupnosti oziroma občinskih ljudskih odborov. 32. člen Spore v zvezi z upravljanjem stanovanjskih hiš med hišnim svetom in stanovanjsko upravo rešuje organ občinskega ljudskega odbora, pristojen za komunalne zadeve po načelih občega upravnega postopka. V. Prevzem stanovanjskih hiš 33. člen Svet stanovanjske skupnosti mora najpozneje v 30 dneh po konstituiranju prevzeti v upravljanje vse stanovanjske hiše, ki pridejo v stanovanjsko skupnost. 34. člen Svet stanovanjske skupnosti prevzame v upravljanje vse stanovanjske hiše po 1. členu uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš in vse tiste stanovanjske hiše zasebnih lastnikov, ki se po sklepu občinskega ljudskega odbora vključijo v stanovanjsko skupnost. 35. člen V stanovanjsko skupnost se vključijo vse tiste zasebne stanovanjske hiše, ki so bile sezidane za pridobivanje dohodkov z oddajanjem stanovanj v najem, Kot take se štejejo stanovanjske hiše, ki imajo najmanj tri dvosobna stanovanja. Kot stanovanju po tem členu se ne štejejo: 1. kletna in podstrešna stanovanja, 2. stanovanja, ki jih sanitarna inšpekcija ne šteje za primerne za bivanje, 3. stanovanja, ki so razporejena v Vil. kategorijo. Pri določanju števila stanovanj v taki hiši je tBteba upoštevati gradbeni načrt in ne poznejše zasilne preureditve stanovanja. 36. člen Predlog za določitev, katere hiše zasebne lastnine se vključijo v stanovanjsko skupnost, poda občinskemu ljudskemu odboru posebna tričlanska komisija. Odločbo o vključitvi hiš v stanovanjsko skupnost, tako last splošnega ljudskega premoženja, zadružnih in družbenih organizacij kot zasebnih lastnikov, izda občinski ljudski odbor. Zoper odločbo občinskega ljudskega odbora je dopustna pritožba na okrajni ljudski odbor, in sicer v 8 dneh po prejemu odločbe. 37. člen Upravni organi stanovanjskih hiš, ki so last splošnega ljudskega premoženja, zadružnih in družbenih organizacij, ter zasebni lastniki hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, morajo izročiti stanovanjski skupnosti stanovanjske hiše v upravljanje z vsemi potrebnimi listinami in podatki. 38. člen Hiše prevzame v stanovanjsko skupnost tričlanska komisija; komisijo imenuje svet stanovanjske skupnosti. Prevzem se opravi zapisniško ob navzočnosti lastnika ali organa upravljanja; zapisnik mora obsegati opis stanja hiše. Z dnevom prevzema hiše preidejo na stanovanjsko skupnost pravice hišnega lastnika, pobirati najemnino, sklepati stanovanjske pogodbe in dajati odpovedi najemnega razmerja, ter dolžnosti, vzdrževati hišo in odplačevati morebitne obveznosti, ki so nastale zaradi obnovitve, vzdrževanja ali zidanja hiše. 39. člen •V mestni občini Radovljica, kjer se ustanovita dve ali več stanovanjskih skupnosti, določi ljudski odbor mestne občine, v katero stanovanjsko skupnost spadajo posamezne hiše. VI. Stanovanjska pogodba 40. Člen Hišni sveti in zasebni lastniki hiš, ki niso vključeni v stanovanjsko skupnost, morajo skleniti z uživalci stanovanj za stanovanje pogodbo. Stanovanjske pogodbe se sklepajo na podlagi odločbe stanovanjske uprave oziroma občinskega ljudskega odbora. 41. člen Stanovanjska pogodba mora obsegati navedbo pogodbenih strank, označbo stanovanja, površino stanovanjskih prostorov, kategorijo, število točk, dobljeno ob kategorizaciji stanovanja, ceno točke po stanovanjski tarifi, mesečno najemnino za stanovanje in za skupne hišne naprave, odpovedni rok in čas, rok za plačevanje najemnine ter druge pogoje za uporabo stanovanja. 42. ölen Pri določanju o sklepanju pogodb je treba obravnavati morebitne predloge hišnih svetov in upoštevati mnenje sveta stanovanjske skupnosti. Pri razpolaganju s stanovanji v hišah, ki so jih gospodarske organizacije ali zavodi zidali za svoje delavce in uslužbence, je .treba upoštevati določbe 26. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. Za prvo zasedbo stanovanj v novih hišah, ki jih je zidal ljudski odbor, je mnenje tega odbora za stanovanjsko upravo obvezno. Kadar mora ljudski odbor po obstoječih predpisih stranki preskrbeti drugo stanovanje, je predlog ljudskega odbora za stanovanjsko upravo obvezen, kolikor gre za nakazilo izpraznjenega stanovanja talki stranki. 43. člen Stanovanjska uprava mora potrditi sporazumno zamenjavo stanovanj med strankami, kolikor obe stranki izpolnjujeta za to potrebne pogoje in so za zamenjavo podani utemeljeni razlogi. 44. člen Pravilnost in zakonitost stanovanjskih pogodb nadzira nadzorni organ, ustanovljen po tem odloku. 45. člen Prošnje in predloge za sklenitev stanovanjskih pogodb sprejema in vodi o njih evidenco stanovanjska uprava. 46. člen Zasebni lastniki hiji, ki niso v stanovanjski skupnosti, morajo stanovanjske pogodbe priglasiti in registrirati v treh dneh pri stanovanjski upravi oziroma občinskem ljudskem odboru. 47. člen Stanovanjske uprave oziroma občinski ljudski odbori morajo skleniti nove stanovanjske pogodbe za stanovanja v hišah, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost, po določbah tega odloka najpozneje v enem mesecu po konstituiranju sveta stanovanjske skupnosti. Te pogodbe se sklepajo glede na zasedbo stanovanj v času sklepanja pogodb in se za sklepanje pogodb ne izdajajo odločbe stanovanjske uprave oziroma občinskega ljudskega odbora po 40. členu tega odloka. 48. člen Stanovanjska pogodba se sklene za določen ali nedoločen čas. Ce je sklenjena za določen čas, preneha z zadnjim dnem, sicer pa z odpovedjo. Stanovanjska pogodba se lahko odpove iz razlogov, navedenih v 60. členu uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. Tudi za uživalce stanovanj velja dvomesečni odpovedni rok. Stanovanjske pogodbe se ne smejo odpovedati tako, da bi pogodba potekla v zimskem času, t. j. od *• oktobra do 51. marca. Stanovanjska uprava oziro-‘ ma zasebni lastnik stanovanjske hiše, ki ni v stano-vanjski skupnosti, in uživalci stanovanj lahko spo-razumno razvežejo stanovanjsko pogodbo ne glede na odpovedni čas in rok. VII. Sostanovalci in podstanovalci 49. člen Za sostanovalce se štejejo uživalci takih stano-Vanj, ki po odločitvi ljudskega odbora veljajo za ^snovanja po 7. odstavku 14. člena uredbe o uprav-tjanju stanovanjskih hiš in imajo določene skupne prostore in naprave. Za taka stanovanja se sklene posebna stanovanjska pogodba z vsakim sostanovalcem posebej. V pogodbah se podrobno določijo pogoji in način uporabe skupnih prostorov in naprav. 50. člen Podstanovalci so uživalci posameznih opremljenih ali neopremljenih štanovanjskih prostorov določenega stanovanja. Način uporabe in razmerja med uživalci stanovanj oziroma lastniki in podstanovalci se uredi s posebno medsebojno pogodbo. Odpoved stanovanjske pogodbe, ki jo da uživalec ali lastnik stanovanja, velja tudi za podstano-valca. VIII. Splošni hišni red 51. člen Pred vselitvijo v stanovanje mora najemnik z zastopnikom stanovanjske uprave oziroma hišnim lastnikom ali njegovim pooblaščencem zapisniško ugotoviti .stanje prostorov, naprav in pritiklin. Pri tem je treba zlasti podrobno opisati tista popravila, ki jih mora v stanovanju izvršiti stanovanjska uprava oziroma lastnik. 52. člen Skupni prostori v stanovanjski hiši morajo biti na razpolago vsem stanovalcem in podstanovalcem. Cas. način uporabe in čiščenje teh prostorov določi hišni svet oziroma hišni lastnik sporazumno s stanovalci. ' 53. člen Stanovalci morajo uporabljati v najem vzete in skupne prostore in se vesti v njih tako, da ne motijo dela in počitka stanovalcev, da pazijo na čistočo in da ne delajo škode. Zlasti je prepovedano: 1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni; 2. uporabljati stroje ali naprave, ki povzročajo prekomeren hrup ali ropot; 3. nadlegovati, smešiti, izzivati ali ogrožati sostanovalce; 4. metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesna-žiti poslopje; 5. iztepati predmete ali odlagati odpadke na mestih, ki niso za to določena; 6. prati ali sušiti perilo v stanovanjih, če je na razpolago pralnica ali prostor za sušenje perila; 7. opuščati nujno potrebno zračenje stanovanjskih prostorov; 8. metati odpadke in druge predmete v straniščne in vodovodne školjke ali odtočne kanale; 9. s pisanjem ali na kakršen koli drug način zamazati ali poškodovati poslopje; 10. zastavljati veže, hodnike, stopnišča ali dvorišče s kakršnimi koli predmeti; kolesa in otroške vozičke je dovoljeno postavljati samo na mesta, ki jih določi hišni svet oziroma hišni lastnik; 11. prekomerno močiti tla; 12. brez dovoljenja stanovanjske uprave oziroma lastnika spreminjati namen prostorov; 13. puščati v času od 21. do 5. ure vežna ali vrtna vrata odklenjena; 14. brez potrebe pustiti teči vodo ali v skupnih prostorih pustiti prižgano luč; 15. storiti kakršno koli dejanje, ki bi utegnilo napraviti škodo v stanovanju ali na poslopju. 54. člen V okviru splošnih določi) tega poglavja predpišejo stanovanjsike uprave hišne rede za stanovanjske hiše, ki jih upravljajo. Splošni hišni red, določen v tem poglavju, velja tudi za zasebne hiše, ki niso v stanovanjski skupnosti, pa se v njih oddajajo stanovanja. IX. Popravila in obnovitvena dela 55. ölen Kot popravila oziroma obnovitvena dela, ki so v zvezi z redno uporabo stanovanja in ki jih mora na svoje stroške izvršiti stanovanjska skupnost ozirom, lastnik hiše, se štejejo: 1. zidarska dela: obnovitev in popravilo fasad, stropov, nosilcev, preklad, izolacije, greznic, poniko-valnic, kanalizacije, balkonov, dimnikov in ravnih streh; 2. tesarska dela: naprava, obnovitev in popravilo podov, stropov, ostrešja, lesenih stopnic in balkonov; 3. mizarska dela: obnovitev in popravila oken in vrat; 4. krovska dela: prekritje, obnovitev in popravilo kritine; 5. kleparska dela: obnovitev in popravilo žlebov, odtočnih cevi, obrobne pločevine in kapu; 6. pleskarska dela: pleskanje stavbnega pohištva, balkonskih ograj, slikanje stopnišč, vež in drugih skupnih prostorov; 7. pečarska dela: izmenjava in popravilo zidanih peči in štedilnikov; 8. vodovodna instalacija: izmenjava in popravilo umivalnikov, kopalnih peči, zarjavelih cevi, vodovodnih pip in nabava novih školjk v straniščih; 9. električna instalacija: izmenjava obstoječih napeljav in nova napeljava. O tem, katera popravila se izvršijo na stroške stanovanjske skupnosti, odloči ob nesoglasju organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za komunalne zadeve. X. Nadzorstvo 56. člen Upravo in vzdrževanje stanovanjskih hiš nadzorujejo občinski ljudski odbori po stanovanjski inšpekciji. XI. Prekrški 57. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje za prekršek: 1. zasebni hišni lastnik, ki po pravnomočni odločitvi kakor koli ovira vključitev njegove hiše v stanovanjsko skupnost; 2. zasebni lastnik hiše, ki ni vključena v stanovanjsko skupnost, če sklene stanovanjsko pogodbo v nasprotju z odločbo stanovanjske uprave; 3. uživalec stanovanja oziroma stanovalec, ki namenoma ali po grobi malomarnosti poškoduje stanovanjske prostore ali skupne naprave; 4. uživalec stanovanja, ki v nasprotju s stanovanjsko pogodbo uporablja stanovanje v druge kakor stanovanjske namene; 5. kdor ob kategorizaciji stanovanja da netočne ali neresnične podatke o okoliščinah, ki so važne za kategorizacijo, ali sicer ovira uradne osebe (komisije) pri delu v zvezi s kategorizacijo; 6. odgovorna oseba ali zasebni lastnik, ki ne od-- vaja pravočasno najemnine v določene sklade; 7. odgovorna oseba ali zasebni lastnik, ki se no drži določene stanovanjske tarife; 8. kdor krši prepovedi splošnega hišnega reda iz 53. člena tega odloka; 9. kdor ovira stanovalce pri uporabi skuonih stanovanjskih prostorov in naprav. Kazni izreka sodnik za prekrške. XII. Končne določbe 58. člen Občinski ljudski odbori izdajo za svoje območje v okviru določb temeljne uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš in tega odloka natančnejše predpise oziroma odločajo: 1. o tem, katere hiše morajo imeti hišnike in kako morajo ti opravljati svojo službo; 2. koliko predstavnikov delavskih svetov oziroma kolektivov zavodov sodeluje v svetu stanovanjske skupnosti glede hiš, ki so bile zidane za stanovanja delavcev in uslužbencev določenega podjetja ali zavoda; 3. katere zadeve iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora opravlja stanovanjska uprava; 4. o razdeljevanju stanovanj v okviru splošnih predpisov LRS; 5. o določitvi števila stanovanj v hišah, ki niso razdeljene na stanovanja kot gradbene celote; 6. o prenosu zadev investitorja za hiše, ki jih zida občinski ljudski odbor iz svojih sredstev, in o prenosu sklada za zidanje stanovanjskih hiš na stanovanjsko skupnost; 7. o pristojnosti hišnih svetov za opravljanje drugih zadev, ražen tistih iz 31. člena ureSbe o upravljanju stanovanjskih hiš; 8. o tem, v katerih primerih se za dve ali več manjših stanovanjskih hiš izvoli en hišni svet; 9. o določitvi števila uslužbencev stanovanjske uprave. 59. člen Stanovanjska tarifa iz 1. člena tega odloka velja, ko jo potrdi Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Najemnina po tem odloku se plačuje od 1. januarja 1935. 60. člen Ta odlok velja za okraj Radovljica, razen za mestni občini Bled in Jesenice. 61. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 4704/1-54 Radovljica, dne 30. avgusta 1954. Predsednik OLO: Milan Kristan: 1. r. Stanovanjsko tarifo je potrdil Izvršni svet Ljudske skupščine LRS z odločbo z dne 19. oktobra 1954, št. 1030/4-34. Na podlagi 2. odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) ter 57., 58. in 59. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, štev. 6-63/54) je ljudski odbor mestne občine Idrija na seji dne 7. oktobra 1954 sprejel ODLOK o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom ter oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih 1. člen Za opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na sejmih, priložnostnih shodih in prireditvah, na ulicah in prometnih krajih in v podobnih primerih je potrebno dovoljenje. Dovoljenje se izda samo za postrežbo z jedili in pijačami in le za določen čas oziroma najdalje, dokler traja prireditev, za katero je dovoljenje izdano. 2. člen Dovoljenje po 1. členu izda tajništvo za gospodarstvo ljudskega odbora mestne občine na prošnjo gospodarske organizacije ali tistega, ki namerava opravljati take storitve. Dovoljenje se ne more izdati: 1. če prosilec ne nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo: 2. če ni dovolj poroštta, da bodo izpolnjeni higienski pogoji, ki jih ob izdaji dovoljenja predpiše tajništvo za gospodarstvo LO MO. Gostinske storitve izven poslovnih prostorov se lahko opravljajo samo pod nadzorstvom oziroma vodstvom osebe, ki ima strokovno izobrazbo polkvalifici-ranega ali kvalificiranega gostinskega delavca. Pri manjših prireditvah lahko tajništvo za gospodarstvo obveznost iz prejšnjega odstavka spregleda. 3. člen Zasebna gostinstva lahko v turistični sezoni ali ob večjih slovesnostih, izletih, shodih in podobnih proslavah kakor tudi, kadar so vse sobe gostinskih prenočišč zasedene, oddajajo potnikom in turistom opremljene sobe v svojih zasebnih stanovanjih. Zasebno stanovanje obsega prostore, v katerih stanovalec običajno stanuje. 4. člen iZa oddajanje opremljenih sob po 3. členu tega odloka je potrebno dovoljenje, ki ga izda tajništvo za gospodarstvo LO MO na prošnjo zasebnika, ki oddaja sobe. Oddajanje sobe v podnajem za čas, daljši od 15 dni, se ne šteje za oddajanje sob po 3. členu. 5. člen Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko delavnost in mora zasebnik zanj imeti dovoljenje za prenočišče po uredbi o zasebnih gostiščih. 6. člen Zasebniki, ki oddajajo opremljene sobe potnikom ■n turistom, morajo v roku, ki ga določi LO MO. pri- glasiti tajništvu za gospodarstvo število in opis opremljenih sob, ki jih nameravajo oddajati, in pa cene, po katerih bodo oddajali te sobe. 7. člen Na podlagi prijave po prejšnjem členu odloči gospodarski svet LO MO komisijski pregled prijavljenih sob, da se ugotovi, ali so glede na splošne predpise neoporečne in primerne za sprejem gostov oziroma ob kakšnih pogojih. V komisiji za pregled sob morata biti zdravnik in zastopnik turistične organizacije. 8. člen Lastnikom opremljenih sob, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, izda gospodarski svet LO MO dovoljenje, hkrati pa vpiše priglašene sobe v seznam opremljenih sob Seznam mora obsegati lastnikovo ime in priimek, poklic in stalno bivališče, število sob, število postelj in ceno za vsako sobo. Po en izvod seznama pošlje tajništvo za gospodarstvo še pred sezono turističnemu uradu in pristojni okrajni gostinski zbornici. 9. člen Ce ugotovi komisija pri pregledu kakšne pomanjkljivosti, odloči gospodarski svet, da se odpravijo in šele potem izda dovoljenje. 10. člen Potniki in turisti se smejo sprejemati samo v tiste sobe, za katere je pristojni gospodarski svet izdal dovoljenje in ki so vpisane v seznam opremljenih sob po 8. členu tega odloka. Opremljene sobe se lahko oddajajo potnikom in turistom z zajtrkom ali brez njega, dajanje drugih jedil in pijač ni dovoljeno. 11. člen Ce zasebna gospodinjstva dajejo hrano več kot 5 abonentom, ki niso njihovi stalni člani, se šteje to za gostinsko delavnost, za katero je potrebno dovoljenje po predpisih uredbe o zasebnih gostiščih. 12. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 dinarjev: 1. kdor brez dovoljenja opravlja gostinske storitve izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč (1. člen). Če opravljajo gostinska podjetja ali gostišča gostinske storitve izven poslovnih prostorov brez dovoljenja, se kaznujejo po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih; 2. kdor oddaja potnikom in turistom opremljene sobe v nasprotju s 3. in 4. členom. 13. člen Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 dinarjev: 1. kdor v predpisanem roku, po 6. členu, ne priglasi vseh opremljenih sob, ki jih oddaja potnikom in turistom; 2. kdor ima dovoljenje za oddajanje sob v zasebnem stanovanju in nudi potnikom in turistom razen zajtrka tudi še drugo hrano in pijačo (10. člen); 3. kdor zaračunava za oddane opremljene sobe višjo ceno, kot jo je navedel v prijavi; 4. imetnik dovoljenja po 1. in 4. členu, ki ne izpolnjuje pri svojem poslovanju higienskih in zdravstvenih. predpisov ali drugače nekulturno posluje, kolikor za tako dejanje ni z drugimi predpisi določena kazen. 14. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRŠ«. St. 5/9-54 Idrija, dne 7. oktobra 1954. Predsednik LO MO: Franc Mohorič 1. r. 742. iNa podlagi drugega odstavka 25. člena in 78. ter 117. člena zakona o ljudskih odborih mest ih mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/32) in 58. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6-63/54) je ljudski odbor mestne občine Tržič na seji dne 13. oktobra 1954 sprejel ODLOK o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom 1. člen Zasebna gospodinjstva lahko med turistično sezono ali ob večjih slavnostih in prireditvah oddajajo potnikom in turistom opremljene sobe v okviru svojega zasebnega stanovanja. Zasebno stanovanje obsega prostore, v katerih stanovalec običajno stanuje. Oddajanje opremljenih sob oziroma prenočišč, ki ne spadajo k rednemu stanovanju, se šteje za gostinsko delavnost in mora zasebnik zanjo imeti dovoljenje za oddajanje prenočišč po uredbi o zasebnih gostiščih. 2. člen Za oddajanje opremljenih sob po 1. členu tega odloka je potrebno dovoljenje, ki ga izda ljudski odbor mestne občine Tržič. 3. člen Zasebniki, ki oddajajo opremljene sobe potnikom in turistom, morajo v roku, ki ga določi ljudski odbor mestne občine Tržič, priglasiti temu odboru število in opis opremljenih sob, ki jih nameravajo oddati, in ceno, po kateri bodo oddajali sobe. 4. člen Na podlagi priglasitve po prejšnjem členu odredi ljudski odbor mestne občine Tržič komisijski pregled priglašenih sob, da se ugotovi, ali so glede na splošne predpise neoporečne in primerne za sprejem gostov oziroma ob kakšnih pogojih. V komisiji za pregled sob mora biti zastopnik sveta za gospodarstvo LO MO Tržič, ki vodi komisijo. Pozvati je treba tudi zastopnika gostinske zbornice da poda svoje mnenje o primernosti sob in cen. 5. člen Lastnikom opremljenih sob, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, izda LO MO Tržič dovoljenje, hkrati pa vpiše priglašene sobe v seznam opremljenih sob. Seznam mora obsegati: lastnikov priimek in ime, poklic in stalno bivališče, število sob, število postelj in ceno vsake sobe. Po en izvod seznama- pošlje LO MO Tržič še pred pričetkom turistične sezone turističnemu društvu in okrajni gostinski zbornici. Ce ugotovi komisija pri pregledu kakšne pomanjkljivosti, odredi LO MO, da se odpravijo in šele potem izda dovoljenje. 6. člen Priglašene sobe, ki se oddajajo potnikom in turistom, lahko LO MO Tržič obremeni s turistično takso, če je taksa po odloku o mestnih taksah in mestnem prometnem davku sploh predpisana v mestni občini Potniki in turisti se smejo sprejemati samo v tiste sobe, za katere je pristojni LO MO izdal dovoljenje in ki so vpisane v seznam opremljenih sob iz 5. člena tega odloka. • " 8. člen Opremljene sobe se lajiko oddajajo potnikom in turistoih z zajtrkom ali brez njega, izdajanje drugih obrokov n pijač za plačilo pa se šteje za gostinsko delavnost. 9. člen Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje za prekršek, kdor oddaja potnikom in turistom opremljene sobe brez dovoljenja ljudskega odbora mestne občine Tržič. Kazni izreka komisija za prekrške pri LO MO Tržič. Kdor ne izpolnjuje pri svojem poslovanju higienskih in zdravstvenih predpisov ali drugače nekulturno posluje, se mu dovoljenje za oddajanje sob lahko odvzame. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 135-1738/31 Tržič, dne 13. oktobra 1954. Predsednik LÖ MO: Lovro Cerar 1. r. Izdaj« »Uradni list LRS« — Direktor tn odgovorni urednik: Ivo Lapajne - tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 800 din — Posamezna številka: 8 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica lla, poštni predal 836 — Telefon uprave 23-579 - Čekovni račun: 601-»2«-157 Letnik XI URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Priloga k 48. kosu z dne 11. decembra 1954 Štev. 47-48 Opozorilo naročnikom Zaradi izredno velikega obsega lista v tem letu, ki daleč presega obseg prejšnjih letnikov, bo znašala celoletna naročnina «Uradnega lista LRS« v letu 1955 1000 dinarjev za en izvod. Prosimo naročnike in druge interesente za naš list, naj poravnajo letno naročnino zn prihodnje leto najpozneje do 15. januarja 1955. Položnice smo priložili! * * * Vse naročnike in druge interesente obveščamo, da je ..BCBAJEVMI lEKSIKOIt HRS»» že v knjigoveznici in da bomo začeli z razpošiljanjem prvih izvodov še v tem mesecu. Knjiga, ki bo obsegala nad 1000 strani, ima blizu 250 lepih pokrajinskih slik, 22 krasnih celostranskih umetniških prilog, fotografij naših planinskih postojank ter 21 zemljevidov. Glede na število prebivalstva, socialno strukturo, zdravstvo, šolstvo, železniške postaje, pošto, nadmorsko višino itd. bo v knjigi prikazanih nad 8000 naselij in zaselkov v sestavu naših občin, predvsem pa bo leksikon pridobil na vrednosti tudi zato, ker bo prvič v zgodovini enotne slovenske samouprave opisana v njem v besedi in sliki tudi naša obmorska zemlja, okraj Koper. In ker je bil ta okraj priključen Sloveniji šele v oktobru, smo morali zaradi popolnosti izdaje počakati še na statistične podatke za ta del slovenske Istre, ki bo kot poseben dodatek priložen leksikonu. Interesenti, posebno še tisti, ki so se na leksikon naročili že prej, naj to zamudo oproste; imeli bodo zato — sicer zaradi nepredvidenih stroškov za omenjeno izpopolnitev knjige za nekoliko zvišano ceno — zbrano gradivo vsega slovenskega ozemlja v naši republiki, od severnih mej do Jadrana. Vezava tako obsežnega dela gre zaradi vlaganja zemljevidov in umetniških prilog počasneje od rok, vendar pa bodo do kraja leta, predvsem pa v januarju prejeli interesenti eno najobsežnejših, glede na to pa tudi eno najcenejših knjižnih izdaj po osvoboditvi. Uprava »Uradnega lista LRS« Register gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: t931. Besedilo: »Gostilna«, Velika Pi-rešica. Poslovni predmet: Nabava in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter topla in hladna hrana. Ustanovitelj: Obč. LO Žalec. Poslovodja: Rizmal Franc. Celje, 30. septembra 1954. iZt 134/54 3348 •1932. Besedilo: Zadružno obrtno podjetje, »Agroservis«, Brežice. Poslovni predmet: Popravilo traktorjev, kmetijslkih strojev in motornih vozil, proizvodnja kmetijskih strojev, orodja in kmetijske strojne opreme, servisna služba, izvrševanje kmetijske strojne silužbe. Ustanovitelj:’ Delavski svet podjetja »Agrotehnika«, Ljubljana, sklep z dne 20. I. 1934, št. 135/54. Upravnik: Vučajnik Lojze, Brežice, Černeljčeva 13; računovodja: Molan Slavko. Brežice, Starci pravde 18; mojster: Lorber Stanko, Brežice, Cankarjeva 10, podpisuje v odsotnosti enega izmed gornjih dveh podpisnikov. Celje, 15. novembra 1954. Fi 10/54 3762 1933. Besedilo: Gostišče »Struga«, Raduha 1. Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, na drobno, ter mrzlih in toplih jedil. Ustanovitelj: OLO Šoštanj. Poslovodja: Škrubej Marija. Fi 5/54 3832 Besedilo: Pridelki kmetijskega gospodarstva. Slov. Konjice. Poslovni predmet: Prodaja lastnih pridelkov na drobno, in sicer: zelenjave, sadja in sadnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov in alkoholnih pijač. Direktor: ing. Tavčar Adolf, poleg njega podpisuje še za poslovalnico Kmetijskega gospodarstva Slov. Konjice Gramc Mirjan, nižji knjigovodja. Rgo II 11/3 3833 Celje, 22. novembra 1954. 1934. Besedilo: »Tolmex« — import — export, Tolmin. Poslovni predmet: Trgovina na debelo, izvoz in uvoz: tekstilno blago, kratko in pleteno blago, konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago; igrače; krznarsko blago; vr-varski izdelki, izdelki iz konoplje in jute, obutev, usnje, sedlarsko in j e ritten a rs ko blago in potrebščine; izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas; železnima in kovinski izdelki .kolesa, šivalni stroji in potrebščine; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin; naf-tini derivati, mazivna olja in masti; fotografski in optični aparati, inštrumenti in potrebščine, medicinski, zdravstveni in znanstveni aparati ter instrumenti in potrebščine; glasbila, radijski aparati in potrebščine; ribiški material in potrebščine; čebelarski material in potrebščine; športne potrebščine; elektrotehnični material, ure in izdelki iz plemenitih kovin; barve, laki, kemikalije in potrebščine; parfume-rijsko in kozmetično blago; gradbeni material; drva in premog; sanb tarni in inštalacijski material, steklo, porcelan in keramika; pohištvo; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; živina in krma, meso in mesni izdelki; žito in mlevski izdelki, semensko blago; živila in gospodinjske potrebščine; delikatese; izdelki s sladkorjem in kakaom; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; semensko blago; mleko, mlečni izdelki, pecivo; ribe; alkoholne in brezalkoholne pijače; tobačni izdelki; vžigalice in potrebščine, surove kože, volna krzno, živalski odpadki in dlaka, industrijske rastline; zdravilna zelišča; perutnina, jajca, perje, divjačina; izdelki iz domače obrti; gasilne priprave, material in potrebščine; mešano industrijsko blago; drogerijsko blago; odpadki; stare stvari; tehnično blago za proizvajalna podjetja in obrt in sicer vse blago, ki ga našteva odredba o trgovskih strokah (Uradni list FLRJ, št. 15/54). Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo OLO Tolmin z dne 29. X. 1954. 'Vodja podjetja: Fili Janko, Tolmin, Gregorčičeva ulica l/a, podpisuje po pooblastilih, danih v 20. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov. Gorica, 4. novembra 1954. Zt 3501/54-2 3673 1935. Besedilo: Trgovina »Stražišče«, Kranj (Stražišče 90). Poslovni predmet: Nakup in prodaja živil in gospodarskih potrebščin, tobaka, njegovih izdelkov in vžigalic, sadja in zelenjave, na drobno. Ustanovitelj: Delavski svet Tr- govskega podjetja »Prehrana«, Kranj, sklep z dne 18. VI. 1954. Trgovina je bila že konstituirana. Upravnik: Grzetič Edvard, Kranj, Smarjetna gora 15, samostojno podpisuje oz. po kolektivu pooblaščeni nameščenec. Listine finančnega pomena sopodpisuje knjigovodja. Zt 182/54 Rg II 170/1 3718 Besedilo: Trgovina »Špecerija«, Kranj (Titov trg 16). Poslovni predmet: Nakup in prodaja živil in gospodarskih potrebščin. Ustanovitelj: Delavski svet Trgovskega podjetja »Prehrana«, Kranj, sklep z dne 18. VI. 1954. Trgovina je že bila konstituirana. Upravnik: Kunčič Marica, Kranj, Gregorčičeva 7, podpisnic samostojno oz. po kolektivu pooblaščeni nameščenec. Listine finančnega pomena sopodpisuje upravnik. Zt 179/54 Rg II 167/1 3721 Ljubljana, 5. novembra 1954. 1936. Besedilo: Gostišče »Pri Markotu«, Jesenice (Prešernova cesta 35). Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja toplih in mrzlih jedil ter tobaka in tobačnih izdelkov. Ustanovitelj: LO MO Jesenice, odločba št. 1770/1-54 z dne 9. VIII. 1954. Gostišče je bilo že konstituirano. Poslovodja: Vilman Pavla, Jesenice, Prešernova c. 35. Zt 348/54 Rg I 85/1 3769 Besedilo: Gostilna »Rožnik«, Ljubljana (Cankarjev vrh 1). Poslovni predmet: Gostinske storitve. Ustanovitelj: MLO Ljubljana, odločba št. G 6402/54 z dne 23. X. 1954. S podpisom pravil po delovnem kolektivu je bilo gostišče konstituirano. Poslovodja: Obersne Alojzij, Ljubljana, Cankarjev vrh 1. Zt 355/54 Rg III 799/1 3771 Ljubljana, 13. novembra 1954. 1937. Besedilo: Gostišče »Strelska družina«, Jesenice (Savsko nabrežje. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja toplih in mrzlih jedil ter prodaja tobaka in tobačnih izdelkov. Ustanovitelj: Upravni odbor Strelske družine heroja Matija Verdnika-Tomaša na Jesenicah, odločba št. 1 z dne 26. avgusta 1954. S podpisom pravil po delovnem kolektivu je bilo gostišče konstituirano. Poslovodja: Celeisnik Alojzija, Jesenice, Gosposvetska cesta 22. f Zt 354/54 Rg I 86/1 3793 Besedilo: Trgovsko podjetje »Pri Kekcu«, Ljubljana, (Celovška cesta št. 30a). Poslovni predmet: Trgovina s kolonialnim blagom, živili, alkoholom v zaprtih steklenicah, tobakom in tobačnimi izdelki, vžigalicami in gospodinjskimi potrebščinami. Ustanovitelj: Delavski svet Tr- govskega podjetja »Koloniale«, Ljubljana, sklep z dne 2. VIL 1954. Direktor do konstituiranja: Marolt Janez, Ljubljana, Slomškova 5. Zt 313/54 Rg III 800/1 3788 Besedilo: Trgovsko podjetje »Kosovo«, Ljubljana (Celovška 144). Poslovni predmet: Trgovina s kolonialnim blagom, živili, alkoliolom v zaprtih steklenicah, tobakom in tobačnimi izdelki in gospodinjskimi potrebščinami. Ustanovitelj: Delavski svet Trgovskega podjetja »Koloniale«, Ljubljana, sklep z dne 2. VII. 1954. Poslovodja do konstituiranja: Simončič Karel, Ljubljana, Djakovi-čeva ulica 4. Zt 314/54 Rg III 801/1 3789 Besedilo: Trgovsko podjetje »Dravlje«, Ljubljana (Vodnikova cesta 277). Poslovni predmet: Trgovina s kolonialnim blagom, živili, alkoholom v zaprtih steklenicah, tobakom in tobačnimi izdelki, vžigalicami in go spod i n j skim i pot r ebš č i n a m i. Ustanovitelj: Delavski svet Trgovskega podjetja »Koloniale«, Ljubljana, sklep z dne 2. VII. 1954. Direktor do konstituiranja: Pečar Filip, Ljubljana, Celovška 250. Zt 315/54 Rg III 802/1 3790 Besedilo: »Elektromonter«, elek- troni ehanična delavnica, Ljubljana (Stari trg 19). Poslovni predmet: Delavnost elektromehanike, montaža fluorescenčnih in drugih svetlobnih teles, in popravilo električnih naprav. Ustanovitelj: Delavski svet Trgovskega podjetja »Jugotehnika«, Ljubljana, sklep z dne 28. X. 1954. Upravnik do konstituiranja: Vovk Milan, Ljubljana, Rožna dolina, cesta 11/14. Ljubljana, 22. novembra 1954. iZt 372/54 Rg III 807/1 3850 Okrožna sodišča razglašajo: 1938. Besedilo: »Modni salon«, Jesenice (Obrtniška cesta 31). Gospodarska delavnost: Šivanje vseh vrst ženskih oblek, plaščev, perila in ostala dela, ki spadajo v šiviljsko stroko. Ustanovitelj: LO MO Jesenice, odločba št. 11/1-1291/1 z dne 20. V. 1934. Delavnica se je že konsti-tuiirala. Poslovodja: Mlakar Francka, Je-senice Zt 148/54 Rg I 73/1 2309 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Kranj (Kranj, Tavčarjeva 3'2). Gospodarska delavnost: Nakup, prodaja, distribucija tobačnih izdelkov cigaretnega papirja, vžigalic, taksnih in poštnih vrednotnic, na debelo in drobno. Ustanovitelj: Glavni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije, odločba št. 11/40-38-54 z dne 18. VI. 1954. Direktor do konstituiranja: Resman Edvard, Kranj, Korošika 14. Zt 113/54 Rg II 129/1 2307 Ljubljana, 9. julija 1934. 1939. Besedilo: Trgovina »Pragersko«, Pragersko 18. Poslovni predmet: Trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami, z mešanim industrijskim blagom, tobačnimi izdelki, vžigalicami in potrebščinami, vse na drobno. Trgovina ima pravico samostojno nabavljati blago. Ustanovitelj: Trgovsko podjetje »Železničar« v Mariboru, odločba z dne 26. V. 1954. Poslovodja: Štruc Albin. Maribor, 22. decembra 1954. Reg št. 46/11 5598 1940. Besedilo: Trgovinsko predstavništvo zemljoradničke zadruge z o. j.. Ravno selo, Maribor, Meljska 85. Poslovni predmet: Zbiranje naročil, sklepanje pogodb ter posli, ki jih predvideva 48. člen uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah. Ustanovitelj: »Jugounikumt proizvodi, zemljoradnička zadruga, Ravno selo, Bačka. Poslovodja: Resnik Jože. Maribor, 23. oktobra 1934. Reg št. 148/11 5609 1941. Besedilo: Kovačija, Dolenjske Toplice. Poslovni predmet: Kovaška obrt in podkovska dela. Ustanovitelj: Občinski LO Dol. Toplice, odločba št. 458/4-54 z dne 30. VII 1954. Podjetje je bilo že konstituirano. Novo mesto, 8. oktobra 1954. Zt 76/54 Rg III 61/1 3444 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 1942. Besedilo: »Fotolik«, Celje. Poslovni predmet se razširi še na prodajo fotografskih aparatov in fotografskih potrebščin. Celje, 29. oktobra 1954. Rgo III 92/3 5662 1943. Besedilo: Trgovski dom«. Slov. Konjice. V zvezi s sklepom delavskega sveta podjetja z dne 26. VI. 1934 ter odločbe OLO Celje, št. 1/1-7625/1 z dna. 22. VI. 1934 se vpišejo spremembe: Trgovina »Trgovski dom«, Slov. Konjice. Trgovina prodaja tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcijo, galanterijsko in bazarsko blago, igrače, naftne derivate, mazivna olja in masti, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine, mešano industrijsko blago, živila in gospodinjske potrebščine, na drobno. Poslovodja: Mlinarič Leo. Trgovina »Skala«, Slov. Konjice. Trgovina prodaja tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcijo, galanterijsko in bazarsko blago, igrače, mešano industrijsko blago, živila in gospodinjske potrebščine, na drobno. Poslovodja: Bučar Anton. Trgovina »Gozrlnj magazin«, Slov. Konjice. Trgovina prodaja kratko in pleteno blago ter konfekcijo, naftine derivate, mazivna olja in masti, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine, mešano industrijsko blago, živila in gospodinjske potrebščine, žito in mlevske izdelke, na drobno. Poslovodja: Slapnik Mihael. Trgovina »Železnina-Kemikali je«, Slov. Konjice. Trgovina prodaja železnino in kovinske izdelke, kolesa, šivalne stroje in potrebščine, barve, lake, kemikalije in potrebščine, steklo, porcelan in keramiko, tehnično blago za proizvajalna podjetja in obrt, na drobno. Poslovodja: Čater Zvonko. Trgovina »Pri Konusu«, Slovenske Konjice. Trgovina prodaja tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcijo, obutev, usnje, sedlarsko in jer-menarsko blago in potrebščine, živila in gospodinjske potrebščine tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine, mešano industrijsko blago, na drobno. Poslovodja: Hudales Martin. Trgovina »Špecerija«, Slovenske Konjice. Trgovina prodaja živila in gospodinjske potrebščine, meso in mesne izdelke, delikatese, alkoholne in brezalkoholne pijače, na drobno. Poslovodja: Skerbinek Franc. Vse trgovine opravljajo manjše nabave samostojno, vendar v povezavi s podjetjem. Celje, 22. novembra t934. Rgo II 19/2 3864 1944. Besedilo: Savinjsko trgovsko podjetje, Polzela. Izbriše se Šketa Martin in vpiše Gaberšek Marjetka, knjigovodja. Celje, 25. novembra 1954. Rgo II 384/5 3872 1945. Besedilo: Pekarna, Tržič. Z odločbo ljudskega odbora mestne občine v Tržiču, št. 1617/1-54 z dne 28. IX. 1934 je prešlo podjetje v prisilno upravo. Prisilni upravnik: Snedic Peter, Tržič, Cankarjeva 19, samostojno zastopa podjetje in zanj podpisuje. Ljubljana, 29, oktobra 1954. Rg I 28/4 3654 1946. Besedilo: Invalidsko podjetje »Udarnik«, predelovanje metalov, Vižmarje, Šentvid nad Ljubljano, Besedilo odslej: Obrtno podjetje »Galvann«, Ljubljana, Vižmarje Ljubljana, 2. novembra 1954 Rg I 16/11 3664 1947. Besedilo: Kombinat lesno-predc- lovalne industrije, Logatec. Izbrišeta se Petkovšek Anton in Renčelj Emilija in vpišejo Petkovšek Anton, direktor, Malus Branko, namestnik direktorja, in Tupy Otmar, računovodja, vsi v Logatcu. Rg II 82/2 3778 Besedilo: Mlin-testcnine, Škofja Loka. Z odločbo LO MO Škofja Loika, Št. 951/11-54 z dne 21. X. 1954 je podjetje prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom, »v likvidaciji«. Likvidacijska komisija: Pibernik Janko, Pečar Stane, Jeras Ciril vsi uslužbenci LO MO Škofja Loka. Za likvidacijsko firmo podpisuje Pibernik Janko, samostojno. Rg I 1821/2 3751 Besedilo: Krajevna mesarija, Šmartno pri Litiji. Besedilo odslej: Mesarija, Šmartno pri Litiji. Rg I 186/2 3776 Besedilo: Mestno remontno podjetje, Kamnik. Besedilo odslej: Gradben» podjetje »Graditelj«, Kamnik (Kamnik,^ Mesto 24). Rg I 150/2 3775 Besedilo: Trgovsko podjetje za Gorenjsko, na veliko, »Kokra«, Kranj. Poslovni predmet odslej: Trgovina, na debelo, s tekstilnim, kratkim in pletenim blagom ter konfekcijo, galanterijskim in hazarskim blagom ter igračami. Izbrišeta se poslovalnici: Kranj, Titov trg 1 in Kranj, Titov trg 16. Rg II 35/6 3777 Besedilo: Trgovina z usnjem, Kranj. Na podlagi odločbe LO MO Kranj, št. 2229/1-54 z dne 28. VII. 1954 je bila trgovina konstituirana. Poslovni predmet odslej: Usnje, čevljarske, sedlarske in jermenar-ske potrebščine. Za trgovino samostojno podpisuje poslovodja oz. po kolektivu pobla-ščeni uslužbenci. Listine finančnega pomena sopodpisuje knjigovodja. Izbriše se Anzelc Peter- in vpiše Stern Jože, poslovodja, Kranj, Huje štev. 23. Rg II 143/2 3772 Besedilo: Mestno pečarstvo, Ljubljana. Besedilo odslej: Pečarstvo, Ljubljana. Izbriše se Brenčič Antonija in vpiše Cirman Ljudmila, računovodja, Ljubljana, Livarsika 3. lig I 142/12 3773 Ljubljana, 13. novembra 1954. 1948. Besedilo: Trgovina »Manufaktura«, Radovljica. Trgovina je bila konstituirana. Poslovni predmet odslej: Nabava in prodaja manufakturnega blaga in galanterijskega blaga, na drobno. Za trgovino samostojno podpisujeta poslovodja in po delovnem kolektivu pooblaščeni nameščenec. Listine finančnega pomena sopodpi-suje knjigovodja. Po. lovodja: Savnik Vinko, Ra- dovljica, Gorenjska cesta 2. Rg II 9/2 3803 Ljubljana, 15. novembra 1954. 1949. Besedilo: Gostinsko podjetje »Pri Nacetu«, Ljubljana. Izbrišeta se Gorenc Alojz in Cul-kar Tone ter vpišeta Gorenc Alojzij, upravnik, Smartinsfka 3 in Te-hovniik Jožefa, računovodja, Tomi-šelj 29. Ljubljana, 17. novembra 1954. Rg II 336/3 3802 1950. Besedilo: Trgovsko podjetje »Sadje-zelenjava«, Ljubljana. Na podlagi odločbe MLO Ljubljana št. G 4659 z dne 9. VIL 1954 se je odcepila detajlistična delavnost podjetja in je podjetje prešlo v poslovanje kot grosistično podjetje. Izbrišejo se stojnice 3—16 na Pogačarjevem trgu, 7 stojnic na tržnici Pogačarjev trg in 18 stojnic na Vodnikovem trgu, stojnica na Vogalu Tyrševe in Bežigrajske ulice, poslovalnica »Hruška«, Tyrševa 12, poslovalnica »Češnja«, Nabrežje XX. sept. 4, poslovalnica »Višnja«, Gradišče 7, poslovalnica »Jagoda«, Celovška 61, stojnica Bežigrad 1 in stojnica Šiška I in II ter pomožna naprava Transportni oddelek na Karlovški cesti in ribarnici na Pogačarjevem trgu in Linhartovi ulici, vse zaradi prenehanja poslovanja. Rg 1 63/22 _ 3820 Besedilo: Remont II, Ljubljana. Besedilo odslej: Gradbeno podjetje »Obok«, Ljubljana. Poslovni predmet odslej: Visoke gradnje. RLO II 47/11 3821 Besedilo: Pleskarstvo in sobosli-karstvo, Radovljica. Delovni kolektiv je na seji dne 3. 'Vlil. 1954 sprejel nova pravila. Besedilo odslej: Sobosliknrstvo in pleskarstvo, Radovljica. Poslovni predmet odslej: Sobosli-karska, pleskarska in črkoslikarska dela. Rg I 54/8 3824 Besedilo: Splošno mizarstvo, Radovljica. Delovni kolektiv je na seji dne 3. VITI. 1954 sprejel nova pravila. Poslovni predmet odslej: Mizarska, stavbena kot pohištvena dela. Rg I 43/9 3825 Besedilo: Krajevna čevljarna, Šmartno pri Litiji. Z odločbo OLO Ljubljana okolica, št. 1907/2-54 z dne 24. IH. 1954 je podjetje prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijsko besedilo: kakor doslej, s pristavkov »v likvidaciji«. Likvidacijska komisija: Gradišek Franc, prcus. gosp. sveta, Šmartno, Čemeč Rozi, Šmartno, Hostnik Franc, usluržbenec, Šmartno. Likvidator: Muljavec Anica, računo- vodja, Šmartno. Za likvidacijsko firmo podpisujeta černec Rozka in Muljavec Anica, kolektivno, v odsotnosti Černec Roizke pa sopodpisuje Gradišek Franc. Rg II 16/2 3822 Ljubljana, 18. novembra 1954. 1951. Besedilo: Avtomehanična delav- nica, Kamnik, Graben. Delovni kolektiv je dne 20. IX. 1954 sprejel nova pravila. Poslovni predmet odslej: Popravila vseh vrst motornih vozil, motorjev in motorne opreme. Rg II 32/2 3857 Besedilo: Remontno gradbeno podjetje, Moste, Ljubljana. B sedilo odslej: Gradbeno pod- jetje »Graditelj«, Ljubljana. RLO II16/6 3834 Besedilo: Trgovsko podjetje »Fo-tomuterial«, Ljubljana, Skrajšano besedilo: »Fotomoteri-al«, Ljubljana. Poslovni predmet' odslej: Nakup in prodaja vseh vrst fotoaparatov, fotografskih potrebščin, na drobno, ter komisijska prodaja navedenih predmetov. iZa podjetje podpisuje direktor, v njegovi odsotnosti pa po upravnem odboru nooblaščena oseba. Za podjetje podpisujeta: Bernik Vinko, direktor, Ljubljana, Stožice 10, in Malovima Ladislava, računovodja, Ljiubljana, Petkovškovo nabrežje 37, v direktorjevi odstotnosti pa po upravnem odboru pooblaščena oseba. Rg lil 716/2 3852 Ljubljana, 22. novembra 1954 Okrožna sodiSPa razglašajo: 1952. Besedilo: Gostinsko podjetje »Jadran«, Ilirska Bistrica. Izbriše se delovna enota: Gostilna, Koseze; Restavracija »Triglav«, Ilirska Bistrica; Kavarna »Jadran«, Ilirska Bistrica: Gostilna »Kolo- dvor«, Ilirska Bistrica; Bife »Bistrica«, Ilirska Bistrica. Gorica, 25. oktobra 1954. Zt 83/54-5 3621 1953. Besedilo: Kovinsko, elektromehn-nično podjetje, Radovljica. Z odločbo okrajnega ljudskega odbora Radovljica, št. 3634/2 z dne 23. VIL 1954 se je podjetje Avto-prevozništvo Radovljica spojilo s tem podjetjem. Ljubljana, 8 septembra 1954. Rg I 224/4 3010 1954. Besedilo: »Vajda-export«, Čakovec, odkupna postaja, Ključarovci št. 5 pri Ljutomeru. Vpišeta se dodatni poslovni predmet: Nakup surove kože, živalskih odpadkov in dlake, živine, divjačine, orehov, gob in polžev. Maribor, 23. septembra 1954. Reg št. 86/11 3236 1955. Besedilo: Letovišče, grad Bori Izbriše se Matjašič Martin in vpiše Ljubeč Ivo, blagajnik, ki bo so-podpisoval v vseh finančnih zadevah. Maribor, 25. oktobra 1954. Reg št. 93 ‘ 5689 Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 1956. •_ Besedilo: Moško in žensko kro-jaštvo, Celje, podružnica Teharje. Zaradi prenehanja poslovanja. Celje, 12. novembra 1954. Rgo III 36/2 3766 Okrožna sodišča razglašajo: 1957. Besedilo: Avtoprevozništvo, Radovljica. Ker se je spojilo s podjetjem Kovinsko-, elektro- in mehaničnim podjetjem v Radovljici (Rg I 224/4). Ljubljana, 8. septembra 1954. Rg I 175/4 3009 Register ustanov s samostojnim finansiranjem Vpisi Tajništva okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborov razglašajo: 1958. Besedilo: »Uprava stanovanjske skupnosti«, Braslovče. Poslovni predmet: Upravljanje s stanovanjskimi hišami, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, Braslovče. Ustanovitelj: Občinsici ljudski odbor Braslovče. Organ, pristojen za zadeve m naloge zavoda: Občinski ljudski odbor, Braslovče. Za zavod podpisujeta: Gaberšek Marica in Jezernik Franc. Št. 11-9-11698/1-54 3703 Besedilo: Mladinski tlom »Mihe Pintarja«, Dobrna. Poslovni predmet: Oskrbovati in vzgajati otroke v starosti od 7 do 14 let. Ustanovitelj: Okrajni LO Celje. Organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda: Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko 0L0 Celje. Za zavod podpisujejo: Seničar Jože, v. d. upravnika, Potočnik Marija, bolničarka, Šešelj Ivan, predsednik u. o. St. 11-10/435-54 3704 Besedilo: »Uprava stanovanjske skupnosti«, Prebold. Poslovni predmet: Upravljanje s stanovanjskimi hišami, ki so vključene v stanovanjsko skupnost. Prebold. Ustanovitelj: Občinski LO Prebold. Organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda: Občinski LO ‘Prebold. Za zavod podpisujeta: Zelič Zdravko, Kregar Angela. Št. II-9-3719-54 3699 Besedilo: »Industrijsko-steklarska šola«, Rogaška Slatina. Poslovni predmet: Vzgoja kvalificiranega kadra za steklarsko industrijo, teoretično in praktično. Ustanovitelj: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina. Organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina. Direktor: Gorišek Simon, računovodja: Rojnik Aleksander. St. II-9-8607/3-54 3708 Besedilo: »Dom onemoglih«, Slovenske Konjice. Poslovni predmet: Nuditi starim, bolnim in onemoglim oskrbovancem primerno preskrbo in zdravstveno varstvo. Ustanovitelj: Okrajni LO Celje. Organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda: Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Celje. Upravnik: Veber Ferdo; blagajnik: Pisanec Viktorija. Št 11-10442-54 3707 Besedilo: Uprava stanovanjske skupnosti«, Slov. Konjice. Poslovni predmet: Upravljanje s stanovanjskimi hišami, k; so vključene v stanovanjsko skupnost Slov. Konjice. Ustanovitelj: Občinski LO Slov. Konjice. Organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda: Občinski LO Slov. Konjice. Za zavod podpisuje: Pučnik rlcrv • št. II-9-6177/54 3700 Besedilo: Uprava stanovanjske skupnosti, Vojnik. Poslovni predmet: Upravljanje s stanovanji, ki so vpljučene v stanovanjsko skupnost, Vojnjkj Ustanovitelj: Obč. LO Vojnik. Organ, pristojen za zadeve in naloge zavoda: Občinski LO Vojnik. Za zavod podpisujeta: Trstenjak Franc in Matelič Anton. Št. II-9-9775/1-54 370‘1 Besedilo: »Komunalna ustanova«, Zreče. Poslovni predmet: Upravljanje in vzdrževanje pokopališč in občinskih zavodov v kraju Zreče, Kuni-gundi in Skomarjih. Ustanovitelj: Občinski LO Zreče. Organ, pristojdn za zadeve in naloge zavoda: Občinski LO Zreče. Upravnik: Pavlič Franc. Št. 11-9-10/59-10142/2-54 3709 OLO Celje, 2. nevembra 1934. t959. Besedilo: Lekarna »Zlatorog«, Bled. Delovno področje: Oskrbovanje z zdravili, sredstvi za zdravljenje, sanitarno higienskimi in higiensko kozmetičnimi sredstvi ter zdravstveno delo med ljudstvom. Ustanovitelj: LO MO Bled, odločba št. 1-667/1-54 z dne 2. V. 1954. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen LO MO Bled. Za zavod podpisuje: Zamida Marija, samostojno za upravne zadeve v mejah zakonitih pooblastil in pravil zavoda; Benedik Marjanca, nam. upravnika, v njegovi odsotnosti; Zupan Franc, računovodja, sopodpi-suje listine finančnega pomena. LO MO Bled, 8. novembra 1954. Št. 1-667/5-54 3736 Spremembe 1960. Besedilo: »Lekarna Ajdovščina«. Vpiše se, da je ustanova odslej finančno samostojen zavod (odločba OLO Gorica, št. 2969/1-54 z dne 3. Vili. 1954). Št. 11/3-3257/1-54 3798 OLO Gorica, 15. novembra 1954. 1961. Besedilo: Tržaška zavarovalnica d. d. v Piranu. Na podlagi zapisnika o redni in izredni skupščini delničarjev družbe z dne 8. XI. 1954 preide družba s 1. XII. 1954 v likvidacijo. Za likvidatorja je Peternelj Lado, nameščenec v Piranu, podpisuje samostojno. Koper, 10. novembra 1954. Soc 34/19 ' 3743 Razglasi sodišč Op. št. R 467/54 7405 DRA2BENI OKLIC IN POZIV K NAPOVEDI V razdružitveni in razdelitveni zadevi predlagateljice Kovačec Marije, zdaj v Dol. Bistrici 21, pošta Ctensovoi, zoper nasprotno stranko nedl. škof Antonijo in Franca, zastopani po Škofu Martinu, tesarju v Pišecih 83, p. Brežice, bo dne 20. januarja 1955 ob 8. uri pri tem sodišču, soba št. 13/1 na podlagi s tem odobrenih pogojev dražba nepremičnin, in sicer:- zemlj. knjiga Velika Nedelja, vi. št. 335, pare. št. 229 hiša št. 12, št. 205 dvorišče, št. 486/3 in št. 487/3 vrt; cenilna vrednost 864.192 din, najmanjši pon ud ek 684.192 din, ter zemilj. knjiga. Vel. Nedelja, vi. št. 85, pare. št. 78/1 njiva, cenilna vrednost 69,200 din, najmanjši ponudek 69.200 din, skupaj 933.392 oziroma 933.392 din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Okrajno sodišče v Ptuju dne 18. novembra 1954. Amortizacije Uvede se postopanje ®a amortizacijo vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne. 1 R 197/34-7 7459 Narodna banka FLRJ, podružnica Novo mesto, prosi za amortizacijo izgubljenega bariranega čeka št. A/J 451073, z zneskom 9.597 din, izdanega od Kmetijskega gospodarstva Poljane, Soteska. Priglasitvcni rok: en mesec po tej objavi. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 20. novembra 1954. Razne objave Št. 28077/P-54 7480 Sprememba poštnega okoliša Dne 30. novembra t. 1. je bila ukinjena pomožna pošta, Rakitna. Okoliš te pomožne pošte bo s 1. decembrom t. 1. priključen k pošti Preserje. Direktija za PTT promet v Ljubljani Št. 384/54 7626 Razpis Fa' ilteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani razpisuje mesto strokovnega sodelavca za predmet »Kmetijsko strojništvo«. Kandidat naj bo inženir agronomije. Prošnje je treba poslati 14 dni po objavi v »Uradnem listu LRS« na fakulteto, Ljubljana, Krekov trg 1. Dekan: Pros. Ivan Jelačin 1. r. Poziv upnikom in dolžnikom naj v danem raku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali. Št. 3/1-54 ^ 6885 Podjetje »Mlinotest«, Škofja Loka, je prešlo z odločbo LO MO Škofja Loka, št. 951/11-54 z dne 21. oktobra 1954 v likvidacijo. Priglasi tveni rok: 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija 7102 »Ekonomija«, Nova Gorica je z odločbo LO MO Nova Gorica, štev. 1409/2 z dne 13. X. 1954 s 1. novembrom prešla v likvidacijo. Prigla-sitveni rok: 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija 7383 Z odlokom OLO Ljubljana okolica, št. 11-2-2634/2-1954 z dne 24. marca 1954, je prešlo podjetje Gostinstvo »'Vodice* v Vodicah v likvidacijo. Priig'lasitveni rok: 15 dm od te objave. Qbe. LO Vodice Izgubljene listine preklicujejo Ajdišek Alojz, Goreljce, p. Radeče pri Zidanem mostu, osebno izkaznico, reg. štev. 55497, ser. številka F-0736607. 4230 Ambrožič Zdravko, dentist, Grad 47, Bled, člansko sindikalno izkaznico. 7422 Andreuca Aleksapder, Strmec 2, p. Ormož, osebno izkaznico, reg. št. 12, ser. št., K-012662. 7481 Ausec Anica, Loke 19, Trbovlje II, osobno izkaznico, reg. št. !03l59, ser. št. 0393082. 7578 »Autoprevozniško podjetje Tolmin, evidenčni tablici tovornih pri-klopnikov znamke »Adige* in »Neri *, št. S-7620. 7103 Bagari Alojz, Ljubljana, Ziherlova 7, osebno izkaznico, reg. št. 5802, ser. št. 0087512 (Murska Sobota) in spričevalo o izpitu za železokrivca (Celje). 7474 Bager Jožef, Janžev vrh 81, pošta Slatina Radenci, osebno izkaznico, reg. št. 12>69, ser. št. G-0057968 (Radgona). 7128 Bajec Vera, Ljubljana, Podutik 10, osebno izkaznico, rog. številka 80896/51, ser. štev. F-0103206 (Ljubljana). . 7520 Bartol Jelka, Ljubljana, Puharjeva 12, osebno izkaznico, reg. štev. 36170/51, ser. štev. F-0038480 (Ljubljana). 7521 Batista Stefan, Mala Bukovica 33, 11. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 9872 (Ilirska Bistrica). 7479 Beznik Anton, Koprivnik 14, pošta Boh. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 14651, ser. št. 0806561. 5475 Boh Jože, Ljubljana, Sojerjeva,-osebno izkaznico, reg. št. 111051/54, ser. št. F-0138341 (Ljubljana). 7522 Bojanič Tatjana, Postojna, Tržaška 15, osebno izkaznico, reg. številka 20059, ser. št. F-0630349 . 7552 Bole Rudolf, Zalog 23 pr j Postojni, osebno izkaznico, reg. št. 19532, ser. št. 0629842. 7199 Boltin Ivan, Studenec 87, Hrastnik, osebno izkaznico, reg. št. 23413, ser. št. F-0724723 (Trbovlje). 7406 Bračem Anton, Posestvo, OZZ, Brest 26, osebno izkaznico, reg. št. 34104, ser. št. F-0140134 (Ljubljana okolica). 7561 Brajer Ciril, Ljubljana, Zrinjskega 5/iI, osebno izkaznico, reg. štev. 13528, ser. št. F-003'3838, oficirsko izkaznico, ser. PU 000!, R štev. 5237, orožni list, reg. št. 4 (Ljubljana), vozniško izkaznico, št. 45501 (Ljubljana). 7593 Breznik Barbara, Zg. Duplek 4 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. številka 6092, ser. številka 0577501 (Maribor). 7448 Bukovec Marija, Hosta 8, Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. številka 53105, ser. številka 0212019 (Kranj). 7562 Bukvič Jožef, Gruškovje 92, pošta Podlehnik, osebno izkaznico, reg. številka 45599, ser. št. 0289836 (Ptuj). ^ 7580 Cizi Avgust, Stanetinci 41, pošta Videm ob Ščavnici, orožni list, reg. št. 94 (Ljutomer). 7514 Cof Ivanka, Srednje Bitnje št. 44, p. Žabnica pri Kranju, osebno izkaznico, reg. št. 18459, ser. številka 0220169 (Kranj). 7539 Čuček Frančiška, Maribor, Cankarjeva 15, osebno izkaznico, reg. številka 13866, ser. številka 0070876 (Radgona). 7437 Černe Pavla, Krnica 40, p. Gorje pri Bledu, osebno izkaznico, reg. št. 18893, ser. št. 0809803. 6958 Černe Alojz, Gabrovnik 26, vojaško knjižico in orožni list za lovsko puško, registrska št. 2075, ser. št. 2228 (Celje). _ 7224 Černe Vladimir, Ljubljana, Poljanska 28, osebno izkaznico, reg. štev. 14878, ser. številka G-0330615 (Gorica). 7563 Dugarin Franc (Helena), Puštal 43, Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. štev. 50776, ser. št. F-0210086 (Kranj. 7492 Dolar Franc, Želeče 57, Bled, osebno izkaznico, reg. št. 21475, ser. št. 0812385 (Radovljica). 7387 Drevenšek Janez, Ljubljana, Robičeva 8, osebno izkaznico, reg. štev. 44927, ser. štev. F-0289164 (Ptuj). 7540 Drnovšek Lipe, Selo, kolonija F. Farčnika, Zagorje, osebno izkaznico, reg. št. 14351, ser. št. F-0727861, in invalidsko izkaznico številka 34001. • 7408 Drolc Jože, Tacen 68, osebno izkaznico, reg. številka 9677 (Celje okolica). 7504 Duh Janez, Kicar 120 pri Ptuju, voj. invalid X sk., izvalidsko izplačilno knjižico, št. 7573, pfežigosano na tok. rač. podr. NB v Ptuju. 7238 Duh Kristina, Ravenjska vas 63, Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. št. 24694, ser. št. F-0737004. 7318 Dular Karl, rojen v Karelčah 3, občina Podbočje, osebno izkaznico, reg. št. 17972, ser. št. 0396282. 7460 Flega Nevenka, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 101699/53, ser. št. F-O47609 (Ljubljana). 7523 Glavan Stane, Ljubljana, Poljska pot 37, pomočniško spričevalo kovi-nostrugarske stroko iz 1. 1949. 7599 Gliha Leopold, Ljubljana, Karlovška 11, osebno izkaznico, reg. štev. 61804/54, ser. Številka F-0084114 (Ljubljana). 7564 Goli Frančiška, Ljubljana, Rudnik, osebno izkaznico, reg. številka 68321/51, ser. štev. F-0090631 (Ljubljana). 7524 Golob Janez, Prerad, Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 242340, ser. št. 0267550 (Ptuj). 7388 Golob Janez, Ljubljana, Roška 23, osebno izkaznico, reg. št. 24785/54, ser. št. F-0047095 (Ljubljana). 7541 Graziani Alojz, Solkan, Ulica IX. korpusa 65, osebno izkaznico, reg. št. 25, ser. št. 037025 (Solkan) in vozno knjižico P 808. 6925 Guček Ema, Dornava 1, p. Moskau jci pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. /Štev. 9769, ser. številka 0723097 (Trbovlje). 7482 Habe Katarina, Mrzli log, Crni vrh nad Idrijo, osebno izkaznico, reg. številka 2109, ser. štev. 0532119 (Idrija). . . 7565 Hafner Kristina, Ljubljana, Vodnikova 126, osebno izkaznico, reg. Številka 34105/54, ser. št. F-0056415 (Ljubljana). 7645 Hajdinjak Martin, Ljubljana, Linhartova 2, osebno izkaznico, štev. 17644, ser. št. 0241954. 7542 Himelrajh Ivan, Slatina Radenci 78/a, osebno izkaznico, reg. št. 449/1, ser. št. G-0057159 (Radgona). 7553 Hočevar por. Žužek Cecilija, Vel. Lašče 9, osebno izkaznico, reg. št. 12006, ser. številka F-0012316 (Grosuplje). 7566 Ilolcer Neža, Skoke pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 11523, ser. št. 0586306 (Maribor okol.). 7440 Horvat Ivan, Lipa 107, p. Beltinci, osebno izkaznico, reg. št. 11523, ser. št. G-0234232 (Lendava). 7581 Hren Anton, Borovnica, Dražica 16, osebno izkaznico, reg. št. 46489 (Ljubljana okolica). 7567 Hribar Marija, Križ 64, p. Komenda, delovno knjižico, št. 32981/S-299706 (Ljubljana). 7464 Hribar Valentina, Goričica 20, pošta Domžale, osebno izkaznico, reg. št. 5917/51, ser. št. F-0452227 (Ljubljana okolica). 7594 Hrovat Marija, Ljubljana, delavsko knjižico, številka 142247 (Ljubljana). . Humek Draga, Maribor, Kajuhova 41, osebno izkaznico, reg. št. 9601, ser. št. 13811 (Maribor). 7433 Javornik por. Brglez, Ljubljana, Mihov Stradon 14, osebno izkaznico, reg. št. 99653/51, ser. št. F-0121963 (Ljubljana). 7423 Jelovčan Pavel, Ljubno 6, pošta Podnart, osebno .izkaznico, št. 30235 (Kranj)). Jenčič Alojz, Škofja Loka, Stan dvor, »Gradis«, osebno izkaznico, reg. št. 4663/54, ser. štev. F-0717973 (Trbovlje), železniško mesečno vozno karto, smer Škofja Loka—Ljubljana, sindikalno izkaznico in poklicno vozniško dovoljenje IT. raz-rndn (Trlvivvl i p 1 7453 Jurca Slavka, Kladje 5, p. Gorenja vas nad Škof jo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 27658, ser. številka 0206768 (Kranj). 7554 Jurenec Štefka, Ljubljana, Gradišče 10, osebno izkaznico, reg. »tev. 46322, ser. št. F-290339 (Ptuj). 7568 Jurič Marija, Sp. Nova vas 25, osebno izkaznico, reg. št. 31177, ser. št. F-07660S7 (Poljčane). 7106 Kajzer Marija, Kočice,, p. Žetale, osebno izkaznico, reg. št. 30870, ser. št. 0074180. 6980 Kambič Bogomir, Ljubljana, Prešernov trg 4, osebno izkaznico, reg. številka 83769/50, ser. št. F-0106079 (Ljubljana). 7569 Kerin Martin, Zenje 6, p. Krško, osebno izkaznico, reg. št. 15417, ser. št. 0393727. 7560 Kavčič Stanislav, Rubije 1, p. Komen, osebno izkaznico, reg. št. 5056, ser. št. 0201253 (Sežana). 7014 Klačnik Marta, Ljubljana, Siska, osebno izkaznico, reg. št. 50576, ser. št. F-0051106 (Maribor) in ne reg. št. 54513/51, ser. št. 0029432, kakor je bilo pomotoma objavljeno v »Uradnem listu LRS«, št. 43/54. Klampfer Jože, Brezje pri Mariboru, Št. Peterslka 8, osebno izkaznico, reg. št. 14417, ser. št. 0005126 (Maribor). 7446 Knavs Alojz, Brezje 72, Gor., osebno izkaznico, reg. št. 5999, ser. št. 0552309 (Kočevje). 7429 Knez Marija, osebno izkaznico, reg. št. 30998, ser. št. 0373708 (Slovenj Gradec). 7046 Kodelja Franc, Duplje 16, osebno izkaznico, reg. št. 16749, ser. številka 0335368 (Gorica). 7485 Kolkolj Roza por. Hrašovec, Maribor, Kopališka 8, osebno izkaznico, reg. št. 7626, ser. št. 0249939 (Maribor okolica). 7432 Kolar Roman, Ljubljana, Rozmanova 15, osebno izkaznico, reg. št. 1626, ser. številka 0298336 (Radovljica). 7508 Kolar Ivana, Ljubljana, Rozmanova 15, osebno izkaznico, reg. štev. 1608, ser. številka 0298318 (Radovljica) . 7509 Kolar Maks, Selovec 7, p. Dravograd, osebno izkaznico, reg. številka 10594, ser. številka 0275304 (Slovenj Gradec). 7486 Kolarič Terezija, Grajena 26, osebno izkaznico, reg. št. 13767, ser. št. 0255081 (Ptuj). 7369 Konjar Franc, Smlednik 46, osebno izkaznico, reg. 101152, ser. štev. 0199260 (Kranj). 7543 Kores Jožef, Čermožiše 41, p. Žetale, osebno izkaznico, reg. številka 33674, ser. št. 0257337. 7548 Kos Jože, Češnjice 5 pri Moravčah, osebno izkaznico, reg. št. 19902, ser. št. F-0468812 (Kamnik). 7570 Košir Rudolf, Retje 129, Trbovlje I, zdaj Nasipi 3, osebno izkaznico, reg. št. 9395, ser. št. 0702703 (Trbovlje). 7410 Kovačič Alojz, Brunška gora 3, p. Radeče pri Zidanem mostu, osebno izkaznico, reg. št. 33205, ser. štev. 0746515 (Radeče). 7015 Kovačič Alma, Tovarna pletenin, Sežana, osebno izkaznico, reg. štev. 9352, ser. št. 0010062 (Sežana). 7135 Kovačič Simon, Ptuj, Jadranska ulica 9, delovno knjižico, reg. štev. 6642, ser. št. 68212 (Ptuj). 6960 Kozel Ivan, Sp. Hajdina 154, vojaško knjižico. 7086 Kozmus Rudolf, Stržišče 10, p. Za-bukovje, osebno izkaznico, reg. številka 44445, ser. številka F-0388755 (Krško). 7487 Krajnc Adolf, Poljčane 1, osebno izkaznico, reg. št. 19145, ser. štev. F-058712'1 (Maribor okolica). 6514 Kralj Jakob, Ljubljana, Prijat-Ijeva 1, osebno izkaznico, reg. štev. 51248/51, ser. št. F-0073558 (Ljubljana) in sindikalno izkaznico sindikata gradbenikov. 7510 Kralj Jožef, Žigarski vrh 46, pošta Sevnica, osebno izkaznico, reg. številka 43542, ser. številka 0387652 (Krško). 7584 Krivograd Ivan, Ravne na Koroškem, Cečevje, blok 3, osebno izkaznico, reg. številka 9507, ser. številka 0274217. 7411 Kruder Alojz, Zg. Bistrica 8, pošta Slov. Bistrica, osebno izkaznico, reg. Številka 31936, ser. št. 0167706 (Maribor). 7443 Kržičnik Ermina, Ljubljana, osobno izkaznico, reg. št. 108071/54, ser. št. F-0851381 (Ljubljana). 7424 Kržišnik ing. Marko, Maribor,. Tezno, Štrekljeva II. blok, osebno izkaznico, reg. št. 29402, ser. številka 0208512 (Kranj). 7452 Kurnik Olga, Ljubljana, Študentsko naselje, Levčeva 1, osebno izkaznico, reg. št. 100601/52, ser. št. F-0404911 (Ljubljana). 7595 Lebar Ljudmila, Predoslje 85, osebno izkaznico, reg. št. 14190 (Kranj). 75» Leben Jakob, Velika Ligonja 26, delovno knjižico, številka 72667 (Ljubljana). 7506 Lovič Mina, Javornik na Gor., Kidričeva 41, osebno izkaznico, reg. št. 3968, ser. št. 0191186 (B. Gradi-šlka). v 7457 Lovšin Leopold, Sajevec 4, osebno izkaznico, reg. št. 10640, ser. št. F-0556950 (Kočevje). 7202 Ložak roj. Hraste! Ivana, Zlatek 38, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 58378/51, ser. št. F-00SO688 (Ljubljana). 7425 Ložar Jože, Vimol 4, p. Nova sela, osebno izkaznico, reg. št. 13914, ser. št. F-056224 (Kočevje). 7556 Lukanovič Silvo, Ljubljana, Trubarjeva 21, spričevalo Usnjarskega tehnikuma (Visoko) in diplomo. 7527 Lukežič Radivoj, Ljubljana, Lepo-dvorsika 28, osebno izkaznico, reg. št. 47094, ser. št. S-0069404 (Ljubljana). 7544 Luthar Janez, Gornji Petrovci 48, p. Petrovci, osebno izkaznico, reg. št. 41426, ser. št. G-0123436 (Murska Sobota). 7203 Luznar Jožefa, Ljubljana, Karlovška Ib, delovno knjižico številka 2197/53 (Uprava za delovno silo, Reka). 7596 Lužar Nada, Krška vas 60, osebno izkaznico, reg. št. 15094, ser. številka 0395404 (Krško). 7430 Maček Mihael, Rogašovci 49, osebno izkaznico, reg. št. 27193, ser. št. 0108905 (M. Sobota). 6983 Mal ing. Vojan, Ljubljana, potni list, št. 062761 (Ljubljana). 7475 Martini Ivan, Brezovica 5, Bizeljsko, osebno izkaznico, reg. št. 5924, ser. št. 0371254 (Krško). 7412 Manko Terezija roj. Cigiit, Čren-šovci, osebno izkaznico, reg. številka 3794, ser. številka 0060493 (Ljutomer). 7465 Merjasec Vera, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. štev. 21385 (Radovljica). 7493 Metelko Štefan, Vižmarje 206, osebno izkaznico, reg. št. 37396, ser. št. F-0381706 (Ljubljana). 7597 Mihevc Nasta, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. številka 48121 (Ljubljana). 7591 Miklavc Angela, Ljubljana, Zupančičeva 5, knjižico »Partizanske spomenice 1941«, št. 20936 in knjižico Narodnega heroja, št. 166, na ime Vladimir Miklavc. 7454 Miložič Martin, Vrhpolje (Miklavž), osebno izkaznico, reg. štev. 6317, ser. številka 0577728 (Maribor okolica). 7438 Mlakar Anton, Igavas 39, p. Stari trg pri Rakeku, osebno izkaznico. reg. št. 14983. ser. štev. 0625293 (Postojna). 7322 Mlakar Franc, Kočevje, osebno izkaznico, reg. št. 4499, ser. številka F-O35O808 (Kočevje). 7494 Molan Martin, Okilukova gora 21, Sromlje, osebno izkaznico, reg. št. 9595, ser. št. 0374905. 7413 Mušič Ana, Trzin, osebno izkaznico, reg. št. 51231, ser. št. F-0173832 (Ljubljana okolica). 7453 Mužan Pavla, Ribno 57 pri Bledu, osebno izkaznico. 6963 Nemec Anton, Šafarsko št. 8, pošta Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 9269, ser. št. F-0233579 (Ljutomer). 7517 Nipič Ivan Maribor, Pušnikova 18, osebro izkaznico, reg. št. 35407, ser. št. 0044777 (Maribor).' 7431 Obran Angela, Zabovci 18, p. Markovci pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. štev. 6891, ser. štev. 0240202 (Ptuj). 7030 Osenjak Franc, Draženci pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 6170, ser. številka 0248483, in voj. knjižico. 7414 Pavšič Cvetka, Ljubljana, Povše-tova 1, osebno izkaznico, reg. številka 107694/54, ser. štev. F-0483004 (Ljubljana). 7426 Pavšin Jože, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 104599/54, ser. št. F-0478909 (Ljubljana). 7476 Pažek Edvard, Sp. Vižinga 27, p. Radlje ob Dravi, osebno iZkaiznioo, reg. št. 1876, ser. št. 0280016 (Slovenj Gradec). 7336 Pelc Jože, Ribnica na Dolenjskem 41, osebno izkaznico, reg. št. 11580, ser. številka F-0557890 (Kočevje). 7074 Pertot Jožica, Maribor, Smetanova 56, osebno izkaznico, reg. št. 5143, »er. št. 0010854 (Maribor). 7442 Peterca Anton, Sadinja vas 16, pošta Dobrunje, osebno izkaznico, reg. št. 1835 (Ljubljana okol.). 7328 Petrič Hermina, Tušev dol 3, p. Črnomelj, osebno izkaznico, reg. št. 13779, ser. številka 04970089 (Črnomelj). 7537 Planko Tinca, Velenje (Novo) 18, osebno izkaznico, reg. št. 3977, ser. št. F-0407287 (Šoštanj). 7037 Pleterski Albin, Pleterje 16, pošta Zdole, Videm-Krško. osebno izkaznico, reg. številka 33082. ser. štev. 0411392 (Krško). 7392 Plohl Jožefa, Moravci 87, p. Buč-kovci pri Ljutomeru, osebno izkaznico, reg. številka 0844394, ser. štev. 10884 (Ljutomer). 6077 Podržaj Jože, vas Gaberje, osebno izkaznico, reg. št. 4110/51, ser. št. F-0004422 (Ljubljana okol.). 7495 Pokrivač Marjeta, Ljutomer, Prešernova 3, osebno izkaznico, reg. št. 49. ser. št. 0224359 (Ljutomer). 7393 Potočnik Nežika, Maribor, Bet-navska 82, osebno izkaznico, reg. št. 99129, ser. številka 271430 (Beograd). 7447 Požun Nada, Kalce, Naklo 6, osebno izkaznico, reg. št. 16616, ser. št. 0394926 (Krško). 7415 Prašnikar Drago, Globušak 1, Trbovlje I, osebno izkaznico, reg. št. 25058, ser. številka F-0737368 (Trbovlje). 7305 Pučko Ana, Grajenščak 88, pošta Grajena pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 33820, ser. štev. 0057486 (Ptuj). 7243 Pukšič Terezjja, Maribor, Dravska 8, osebno izkaznico, reg. številka 50867, ser. številka 0480974 (Maribor). 7441 Resnik Stanislav, Ljubljana, Prečna 4, osebno izkaznico reg. št. 47272, ser. št. F-0156974 (Kamnik). 7529 Rudnik kremenčevega peska, »Kremen«, Novo mesto, evid. tablico motornega vozila, št. 3520. 7321 Rues Slava, Maribor, Smetanova 48, osebno izkaznico, reg. št. 43410, ser. št. 0043395 (Maribor). 7445 Rupnik Julij, Izola, ulica Fr. Prešerna 17, šofersko knjižico I. razreda, reg. št. 956 (Ljubljana). 7477 Sila Judita, Divača 99, osebno izkaznico, reg. št. 8908, ser. številka 0207618 (Sežana). 7546 Skornšek Mihael. Lokovica 137, p. Šoštanj, osebno izkaznico, reg. številka 20570, ser. številka F-0443781 (Šoštanj). 7417 Sluga Ivana, Vrhnika, Ob potoku 4, osebno izkaznico, reg. številka 39890, ser. številka 0147900 (Ljubljana okolica). 7572 Sočan Baldomir, Ljubljana, Štefanova 16, osebno izkaznico, reg. št. 57198, ser. številka F-0079508 (Ljubljana). 7496 Splošno gradbeno podjetje, »So-grad«. Murska Sobota, evid. tablico za osebni avtomobil »Opel-Olympia«, št. S-7125. 7087 Strniša Franc, Pristava 15, p. Križe, Gorenjsko, osebno izkaznico, re^. št. 0254 (Kranj). 7547 Struna Dominik, Dom žel. ind. šole, Ljubljanu, Šišku, dijaško knjižico, izdano od Uprave žel. ind. šole v Ljubljani. 7598 Stuler Milan, Ljubljana, študentsko izkaznico, Železniške industrijske šole v Ljubljani. 7497 Stupan Elizabeta, Skoke 17 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 2503, ser. številka 0589213 (Maribor). 7449 Šarčevič Miloš, Slape 15, p. Polje pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 95342/51, ser. štev, F-0117652 (Ljubljana). 7573 Senko Karel, Ljubljana, Jeranoma 14, osebno izkaznico, reg. štev. 15607, ser. številka 0096317 (Murska Sobota). 7478 Šiška Alfred, Oplotnica 26, osebno izkaznico, reg. št. 17856, ser. št. 0773176 (Poljčane). 7136 Škrjanc roj. Petrič Angela, Ljubljana, Prisojna 1, spričevalo 2 razr. meščanske šole, Ljubljana, Sv. Jakob iz leta 1934. ' 7545 Štebih Tončka, Ptuj, Cankarjeva ulica, osebno izkaznico, reg. številka 14158, ser. št. 0256472. 7431 Štefanič Ana, Brvi 5, p. Cerklje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 28333, ser. št. 0406643 (Krško). 7491 Štiftar Silva, Maribor, Koseskega 36, osebno izkaznico, reg. št, 50327, ser. št. 0053245 (Maribor). 7439 Šuštar Frančiška, Ljubljana, Bičevje 21, osebno izkaznico, ser. štev. F-0079936 (Ljubljana) 7574 Telkeš Marjeta, Petanjci, osebno izkaznico, reg. 15847, ser. števika 0096557 (Murska Sobota). 7499 Tomšič Stanislav, Koritnica 35, p. Knežak, osebno izkaznico, reg. štev. 4883, ser. št. F-0352193. 7549 Tomšič Janez, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 14, osebno izkaznico, reg. št. 86004/52, ser. št. F-0106314 (Ljubljana). 7575 Trišič Dušan, Niš, LR Srbija, osebno izkaznico, reg. št. 69593/51, ser. št. F-0091903 (Ljubljana). 7466 Turk Stanislav, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 88019/51, ser. št. F-0120329 (Ljubljana). 7512 Ulbl Marija, Marjeta ob 'Pesnici 9, osebno izkaznico, reg. št. 10748, ser. št. 0583458 (Maribor). 7435 Umek Josipina, Komen 43, osebno izkaznico, reg. številka 911 (Sežana). 7395 Usenik Anton, Krvava peč pri Kočevju, osebno izkaznico, reg. številka 18680, ser. številka 0018990 (Grosuplje). 7530 •Verk Karolina por. Hržica, Ljubljana, Slomškova 3, osebno izkaznico, reg. št. 87750/51 ser. številka F-0110060 (Ljubljana). 7427 Verneker Albina, Libeliče 33, osebno izkaznico, reg, številka 14457, 7000 Yertnik Franc, Maribor, Praprot-nikova 21, osebno izkaznico, reg. številka 10613, ~ser. štev. F-0583397 (Maribor). 7774 Vidmar Frančiška, Kozarje, Tržaška 139, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 5636 (Ljubljaia). 7576 Vidovič Marija, Gerečja vas 16, p. Hajdina pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 32090, ser. številka 0275800 (Ptuj). 7592 Vintar Antonija, Trebelnilk 4, osebno izkaznico, reg. št. 26798, ser. št. 0405108 (Krško). 7416 Virnik Andrej, Silap 19, p. Tržič, voj. knjižico. 7420 Vojna pošta št. 2143, Ljubljana, Št. Vid, vojne objave za privatno potovanje št. 97866, 97867 in 97868, serija L. 7577 Vončina Rafaela, Čekovnik 13, p. Idrija, osebno izkaznico, reg. štev. 4314, ser. št. F-0334524. 7458 Voršič Alojz, p. Bučkovci pri Ljutomeru, osebno izkaznico, reg. štev. 11124, ser. št. 0844634. 7421 Vovk Vincenc, Ilirska Bistrica, Bazoviška 19, osebno izkaznico, reg. štev. 11752 (Postojna). 7500 Vrabel Niko, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 7487/51, ser. številka F-O096897 (Ljubljana). 7428 Vučko Stanislav, Gaberje 142, pošta Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 50035, ser. št. G-0151745 (Murska Sobota). 7049 Vujevič Boja. zdaj Sv. Ana nad Tržičem, osebno izkaznico, reg. št. 793, ser. št. 0461503. 7473 Zelenko Cecilija, Voličina 92, osebno izkaznico, reg. št. 45515, ser. št. F-0878717 (Maribor okol.). 7436 Zemljič Alojzija, Voličina, osebno izkaznico, reg. št. 50874, ser. št. F-0480981 (Maribor okolica). 7434 Zerdin Andrej, Velika Polana 195, osebno izkaznico, reg. št. 21955, ser. št. 0246265 (Lendava). 6858 Zver Marija, Otovci 64, p. Mačkovci, osebno izkaznico, reg. številka 39206, ser. številka 0120916 (Murska Sobota). 7111 Železnik Marjeta, Sv. Duh na Ostrem vrhu, osebno izkaznico, reg. št. 36407, ser. številka 0198229 (Maribor okolica). 7450 Žnidaršič Rudi, Radgona, Jurkovičeva 13, vozniško dovoljenje, št. 278 (Ljutomer). 7001 Žinič Josip, Bršljin 26, p. Novo mesto, osebno izkaznico, ser. številka 0834137. 7498 Žunkovič Ivan, Prepolje 16, pošta Starše pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 37474, ser. št. 0281712. 7088 Izdala »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Ivo Lapajne - Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani