Leto XXIV« št. 106 L pravništvo: ijubljana, Puccinijeva iriica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Jrscmni oddelek: Ljubljana, Poccmijeva *rff- ca 5 - Telefon št. 31-25, 31-26 p, ^riržnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 izključno zastopstvo za oglase a Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO_ J-Ucuni; za Ljubljansko pokrajino pri poštoo-čekovnem zavodu št. 17.7-49, za ostale kraje Italije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 W 8wral Postgebnhr bar bezahlt Preb — Cena 1- £ Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana -— Pucclnijeva ulica SL & Telefon St 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Ver iauf iger Abschluss der Abwehrschladit zvvischen Pruth und Moldau Der erstrebte bolschewistische Dnrchbruch gescheitert — Hofie Verluste des Feindes — Das Ringen bei Sewastopol — 130 sowje-tische Flugzeuge gestern abgesch ossen — Aus dem Fuhrerhapuptquartier, 8. Mai. DNI3. Das Oberkommando der Wehrmacht _ibt bekannt: Vor Sevvastopol griff der Feind auch ge-ritiska in so bili s pravo delno blo-... >os'ieli Španijo na rob katastrofe. V i . ,iko neenakem kakor tudi medna.rod-: . pmvno protizakonitem boju med boju-• se velesilami in nevtralno Španijo, ;e vedno trpi zaradi posledic Sletne dr-vljaaske vojne, je morala madridska vla-deloma popustiti, da je od naroda od-Ha najhujše posledice. Pomanjkanje pe-ieja in bencina je v tretjem mesecu po--.ni dovedlo že €o popolnega zastoja av--iiKfbžlskih prevozsov ter do zastoja ribi-va in železniških lokomotiv na pogon s k^jčim gorivom. Preskrba španskih mest bva z^to resno ogrožena. Kljub temu jr spat-jja dokaj trdna pri pogajanjih in ;rvo. da Anglcameričani niso mogli uve-; viti v celoti svojih zahtev glede izvoza trama v Nemčijo, ki jih najbolj zanima, azu je trdovratnost španskega zadrža-Na podlagi te pogodbe pa. je dana j.nij? možnost, da nadaljuje ohno-vo. ki jo pričela po državljanski vojni. Stockholm, 7. maja. Angloameriški pritisk na švedsko se sedaj očividno približuje višku, javlja newyoršiti dop'snik lista »Svanska Dagbladets v poročilu o poizkusih, ki naj prisilijo Švedsko k omejitvi trgovinskega prometa. Severnoameriško zunanje ministrstvo hoče s svojimi načrti, da po vojni proglasi gospodarske sankcije proti osebam ali družbam, ki nadaljujejo trgovino z Nemčijo, prizadeti švedsko ln Portugalsko. Med tem pa se z vso silo nadaljuje proti švedska agitacija. Po vtisu švedskega dopisnika je ta tiskovna kampanja vplivala tudi na javno mnenje. To je razvUfco med drugim tudi iz dejstva, da so bili švedski propagandni filmi, ki jih je razdelil švedski potovalni in informacijski urad v New Yorku, predvajani v preteklem mesecu, posebno pa v zadnjem tednu, v mnogo manjši meri m da so jih deloma z neprijaznimi komentarji vrnili švedskemu informacijskemu uradu v New Yorku. Ernest Lindley, ki ga newyorški dopisnik S venske Dagbladet« označuje za tro-b'"lo ameriškega zunanjega ministrstva, je te dni pisail v listu »Washington Post«, da morata švedska in Portugalska sedaj pokazati, da hočeta doprinesti za Skrajšanje vojne. V članku grozi švedski, da bodo kmalu morali ugotoviti, če ne bo takoj in v polnem obsegu izkoristila možnost, da ugodi zahtevana Angloameričanov, da bo njeno »dobroimetje« pri Angležih ki Američanih dokaj naglo izginilo. P$l©žaj Švice v petem letu vojne P.f-rn, 8. maja. Zvezna svetnik Etter je go-il nSeraj na zbc.rovanju švicarske kon-\atn\ne ljudske stranke o položaju Švice petam letu vojne. Pri tem je med drugim . aj al: -O n-ičeEh in smernicah naše velike sve-- ne polStike ne smejo biti in nastati ni-:o^ago za pomcič trpečemu človeštvu, olikor je to v naših močeh in n.aših mož-ostih. Mislim, da ni odveč poudariti, da ima in trdna volja vzdržanja in odpora, ki je naš narod clcslej s toliko učinkovito o-to očitovfl, danes in jutri ne bo nič ■ anjša, kakor jst, kar koli naj bi prinesla bodočnoet, izpolnjujemo do kanca vojne in še naprej na stari švicai'sT-j način in v popcilni zvestobi. Kvica bo tudi pripiavljena piispevati piipa-dajoči delež k stvarnemu in duhovnemu so-deloianju pii po\ojni obnovi nai'odov in skupnosti narodov.« Končno je omenil Etter kot nujne povedne probleme zagotovitev zdravega kmetske-ga stanu, dela, družine in starostno zavarovanje. Vsa ta vprašanja so notranije tesno povezana in moraijo biti oi'ganično rešena. Stetimlus o sv&fih pogajaisilli v LzMznu Nekaj točk je ostalo še vedno nerešenih Vigo, 7. maja. Namestnik severnoameriškega zunanjega ministra Stettinius je r-o stari navadi takoj po povratku iz Lon--:ona porlal na tiskovni konferenci v Wa-tiingtonu izjavo o svojih pogajanjih z me-redajnimi angleškimi krogi. Kakor ni b"lo arugače pričakovati, je poizkušal vzbuditi vtis, da je vse v najlepšem redu. Izjavil je, da je bilo izredno mnogo zadev rešenih v popolno zadovoljstvo obeh držav. Govoril je tudi o bleščečem optimizmu, ki vlada v Londonu, dokler ni končno prišel do jedra vse zadeve. Stettinius ne more namreč prikriti, da posvetovanja niso zavzela zaželenega po-teka. Za-to nkusa pojasniti nesj>orazume z otežko<'enimi pisraonimi in brzojavnimi zvezami in zatrjuje, da so v osebnih raz-^ovorili kr.iiuu izginili ti nesporazumi. Nato pa Stetiniua vendar ni utegnil prikriti, da je še nekaj težkoč in ovir in da je nekaj točk ostalo nerešenih. Takoj v prihodnjem stavku pa poizkuša zabrisati slab vtis, ki ga je izzval s svojim poročilom in izjavlja, da. se je vnvl čeprav ne bi bilo vse stooodsbotno popolno, s ponosnim srcem -n občutkom, da bodo Američani skozi vse j težave korakali skupaj ne glede oa to. J na koliko koncesij bi morali pristati v spodarskifa in političnih zadevah. Gotovo je ameriškim imperijalistom vseeno, koliko koncesij politične in gospodarske narave morajo napraviti Angieži, če pa so v Londonu tako navdušeni, kakor kaže Stettinius, je zelo dvomljivo. Vsekakor potrjuje Stettiir.iusova izjava prvi vtis, ki smo ga imeli o njegovih razgovori v Londonu. Morali so na dolgo in široko voditi posvetovanja, vendar pa niso v bistvenih točkah prišli do nikakega sporazuma in sicer brez dvoma zato ne, ker je Stettinius popolnoma jasno predložil zahteve Zedmjenih držav, katerih sprejem bi pomenil za Anglijo popolno podreditev severnoameriškemu imperijalizmu. Vojaške žrtve britanskih dctniiiljotjov ženeva, 5. maja. Na angleški imperijalni konferenci so objavili, da je Kanada postavila 750.000. Avstralija 870.000, Nova Zelandija 189.000, Južna Afrika 269.000 fn Indija nad 2 milijona mož za čete Velike Britanije. Berlin, 8. maja. Vrhovni povejjrrik vojne mornarice vefiki admiral DŠnttz je poslal japonskemu mornariškemu ministru naslednjo brzojavko: Vrhovni poveljnik japonske mornarice veliki admiral Koga je nalik nepozabnemu velikemu admiralu Yahamotn padel T boju za japonsko veličino. Nemška vojna mornarica poveša v spoštljivem žalovanju zastavo pred junaško smrtjo velikega admirala Koge. Njegova hrabra smrt bo za naše zavezniške vojne mornarice zgled in ponovni podžig za hud Ju aJav boj do končne zmage. Tokio, 8. maja. Žara s posmrtnimi ostanki velikega admirala Koge je prispela ▼ nedeljo v japonsko prestolnico, žaro so na kolodvora sprejeli cesarski odposlanec, min. predsednik Tojo, mornariški minister šimada in števifne druge vodilne osebnosti ter sorodstvo. čilski poslanik v Washing-tos&u hoče odstopiti VigO, 7. maja. Kakor javlja list »Washing-ton Evening SfcarAli bodo Zedinjene države nadzorovale francosko upravo?« priobcuje »Journal des Debats« značilno poročilo iz Lizbone, ki pravi, da je mairoikj sultan sporočil uradnikom francoskega področja, da bo francoska uprava v bodoče podrejena Zecunjemm državam. Predčasen konec obrambne bitke med Prutom in Moldavo Nameravan boljševiški prodor iaqaiovljen — Vefike izgube sovražnika — Boji prt Sevastopolfu — Včeraj sestreljenih l)o sovjetskih letal Fuhrerje glavni stan, 8. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sfl objavlja: Pred Sevastopoljem je tudi v6oraj napadel sovražnik po »lo>vitem topniškem ognju z močnimi silami. Medtem, ko mu je v jnžnem odseku uspel po ogow-enih bojih vdor, so naše čet« v severnem odseku odbile vse sovražnikove napade. Pri od hram-bi močnih napadov smražuikovih bojnih leade na mestno področje Bukarešte, kjer so povzroči« škod« Ju izgube med prebivalstvom- Nemške in romunske letalsko-obrambne sile so sestrelile 14 sovražnikovih letal. Pri strnjeni oblačni odeji so fcveiti št«-vihti savernoameriški '.K>mbniki straho-valen napad na prestolnico Rajhu in več krajev v zapadni NemčijL Posebno na mestnem področju BerEna je nastala, škoda na stanovanjskih poslopjih kulturnih napravah ter izgube med prebivalstvom. V pretekli noči so posamezna angleška, letala metala bombe na področje Ko I na in Diisseldorf a. Letalsko-obrambne sile so pri teh napadih ter nad zasedenim zapad-nim ozemljem zbile 26 sovražnikovih letal, med njimi 17 štirhnotomfli bombnikov. Finsko v^jno poročilo Helsinki, 8. maja. Finsko vojno poročite z <žne 7. maja se glasi: Z bojišč ne javljajo ničesar. Helsinki, 8. maja. Finsko vojno poro-čilo javlja: S suhozemskih in pomorskih bojišč ne javljajo ničesar posebnega. 20 sovražnikovih bombnikov je davi v zaščiti lovcev izvedlo letalski napad na pristanišče Kotko. Nastala je gmotna škoda. Terorističen letalski napad na Berlin Berlin, 8. maja. Severnoameriški bomb-niški oddelki so 7. maja dopoldne izrabili slabo vreme nad vso severno Evropo in izvedli ponoven strahov al ni napad na Berlin. Brez razgleda so odvrgli Številne bombe m a mestno področje Berlina. Povzročiti so škodo In izgube med civilnim prebivalstvom. Nemško letalsko obrambo je močno ovirala, ponekod zelo visoka odeja oblakov iz več plasti, ki se je raztegala nad vso severno Nemčijo. Bo ji na italijanskem bojišču Berlin. 7. moja Na južnoitai janskem bojišču je bilo v petek živahnejše obojestransko topniško delovanje. Zapadno cd Mntuma so nemški grenadirji presenetili močnejši sovražnikov udarniški oddelek, ga premagali in privedli štcvlne ujetnike. Tudi na področju Cdle de Macbine in Oreogne so razprši več udarniških oddelkov in prizadeli sovražniku občutne izgube. Scvemovzhodno od Grecchija in zapadno od Ville Ton maso so prodrli gre-nad rji sovražnikove črte in razstrelili več močno zgrajen h oporišč skupno s posadkam' vred. Pri tem ie zgubil nasprotnik mnopo padiih in ranjenih. Topništvo je uspešno ob-s^treljevalo sovražnikove premike sevemoza-padno od Tarante. Južno od Cassina so bili dan in noč nemšk- pionirji tik pred bojiščem in nola^al: mine t3c do sovražnikovih postojank. Na nettunskem predmostju je prišlo do živahnega obojesttanskeua delovanja izvidniskih in udarnih oddelkov. Padalski lovci so pognali v zrak številne sovražnkove obrambne naprave in porušili s st*mier«mi naboji povto-'anke mmometal na severnem robu globeli Micheie. Pcoovnc naonde proti nemškim oporiščem v gozdu ValJicelle Grandi in zapadno od Bia- Usodna pot britanskega imperija Berlin, 7. maja. Ped tem naslovom pr ebčuje »Berfncr Borsenzeitung« v svoji nedeljski izdaj: članek diplomatskega sodelavca dr. Karla Megerleja, ki razpravlja o ciljih sedanje impe-r jti«.e konference in sedanji poJožaj imperija. Me^erle opozarja da je konferenca posledica Churcbillove n Edenove vojne in zunanje politike ki jo morata Anglija in imperij drago plačevati. Anglija stoti prod vprašanjem, j kako »e bo mogia po zmagi zaveznikov, ki jo tako lahkomiselno napoveduje, uveljavit' nasproti 9evernoamerškemu kolosu s 1 V) milijon: ljudi in sovjetskemu kolosu s 100 milijoni ljudi. Zato poizkušajo prišteti k svoji malenkostni ljudski sili s »kupno 45 milijoni -c pr -bližno 25 milijonov prebivalcev dominijev, da b: se vsaj lahko uveljavili kot enaki med enakimi. Konferenca stoj torej pred vprašanjem. kako bi se moglo izvesti organizatorno taksno stmienje imperija, da bi nato na zunaj mogli nastopat kot celota. Dobesedno piše Megerle: »Vse je odvisno od tega, da Anglija s pomočjo domin jev predvsem poizkusi zaščititi i vso ostrostjo svoje koristi na gozdarskem porečju m da odstrani vse vdore severnoameriških držav in jih ▼ bodoče onemogoči. Zate so potrebni temeljiti sklepi, če ne solnb izprememba celotnega sestava imperija nrcch^sem pa izprememba neomejenega sodelovanja dominijev. Kako resen jc ta problem, dokazuje to, da je Church 11 dvakrat poudaril klavzulo, ki jo najdemo v atlantski list ni in v anglo-ameriški pogodbi od februarja leta 1942. naj namreč še vedno ostane v veljavi predmetni car;n^i siistem. sklenjen v Ottavvi. V tem pa je ranljiva točka za domi-nije. Ne samo zemljep:sna.«( poudarja Megerie, »remveč tudi polirična pot je zato vodila Kanadčane. Novozetandčane 'n Av ene ga izmed najvažnejših dogodkov po izbruhu vojne«, m jo je njegov sodelavec Smuts označi] kot »edinstveno zbiranje v zgodovini«, se vendar v Londonu očividno zavedajo, da pri posvetovanjih ne gre vse tako, kakor si je Churchill želel. Ker ima angleški min. predsednik posvetovanja za neprodušno zaprtimi vrati, je angleškemu tisku možno zgolj ugibati ln kombinirati. V Londonu upajo, da bo po končani konferenci daljša izjava cdgrmla ta tajimstveni pajčolan. Med tem pa si diplomatski dopisnik Fteu-terja prizadeva, da bi strnil doslej znana dejstva ▼ petrih točkah, v katerih govore mnogo o potrebi angleške solidarnosti, o »načrtih za bližnjo veliko ofenzivo«, o •»obravnavanju temeljnih zunar. jepo! itičn in problemov in o potrebi zboljšanja zvez med vladami Commonvveltha«, toda kak pozitivni izid pa tudi temu dopisniku ni poznan. Njegova izvajanja mnoge prej poudarjajo nezadovoljiv vtis, ki ga kažejo povsem očitno v Londonu nad dosedanjim potekom imperijske konference. Da pa tudi v dominionih z napetostjo zasledujejo londonska posvetovanja, dokazuje pisanje avstralskega lista »SHney Dai-ly Telegraph«, ki označuje Sovjetsko zve zo In Zedinjene države kot »prave sodnike za stran bodočnosti imperija«. Avstralski Hst presoja položaj angleške matične države m domin ionov po vsem videzu dokaj pesimistično in se zaveda, da je usoda, imperija odvisna zgolj od Washingtona 1n Moskve. Avstralski hst končuje svoj članek z bojaznijo, da je dana možnost, da utegne imperij lepega dne nadalje obstojati. daretta so nemški grenadirji kakor v prejšnjih dneh tud: tokrat cdbiii z velikimi izgubami za, nasprotnika. Daljnostrelne baterije so skupna s težkim pehotnim orožjem in protiletalskim topništvom uspešno nadaljevale obstreljevanje nasprotnikovih oskrbovaln h skladišč in iztovar-jališč na pristaniškem področju Anzaja ;n Nettuna. Ameriška kritika o bojevanju v Italiji ženeva, 7. maja. Dejstvo, da Angleži in Američani ne pridejo v Italiji nikamor naprej, zelo grize Američane, piše severnoameriški obzornik »News Week«, ki priobcuje obsežno kritiko. Mornariški strokovnjak Ssta bivši admirai] Pratt označuje načrt frorvtalne ofenzive kot zgrešen, ker ne bi bil niti v primeru, če bi uspel, nBa^i vodil do srca Nemčije. Po očiščenj« Sredozemskega in Jadranskega morja bi morali z bočnimi napadi in z izkoriščanjem jadranskih otokov poizkušati, da bi prodrli do konca Jadranskega morja. Severnoameriški vojaški list »Starš and Strites« in kanadski vojaški list >Maple Leaf« označujeta ofenzivo proti CassKvu kot velik neuspeh. Obzornik »Armyand Navy Journal« je istega mišljenja kakor admiral Pratt. V Washingtonu se pojavlja mnenje, da je bila odločitev za vkorakanje v Itaiijo ena izmed posledic italijanske kapitulacije, od Saierna naprej pa so se pričele težkoče in Anzio pomeni takisto zgrešen, udarec kakor Cassino. Predmostje pri Anziju je mnogo premajhno, da bi moglo tako hitro preskrbovati vojsko kakor zaroorejo to Nemci. Vrh tega je pod stalnim nemškim ognjem in zahteva mnogo izkrcevatnih ladij, ki bi bile drugod nujno potrebne. Tudi bodočnost se kaže dokaj črna. Uradni cilj invazije v Italiji je vendar bila osvojitev Rrma in sicer ne iz vojaških, temveč iz psiholoških razlogov, kakor pa govore kritiki, ni mogoče pridobiti si kako psihološko ali kakršnokoli drugo zmago, če se v boju razruši Rim in je Nemcem možno, da priselijo zaveznike v boj okoli Rima afi v Rimu. Kratice vesti z vsega sveta Ankara, 6. maja. Velik požar je izbruhnil včeraj v skladišču petroleja romunske petrolejske družbe Steaua Romana v Smir-ni. Vzrok požara, kakor tudi obseg velike škode še nista znana. Amsterdam, 6. maja. Reuter javlja Iz Wasliingtona, da je Rodolfo Mlehete Ca-vero, čilski poslanik v Washingtonu, odstopil in da se vrača v čile. Antakyja, 6. maja. V angioegiptskem Sudanu "je nastopila sedaj vročina, kakršne še sploh ne pomnijo. Bukarešta, 6. maja. Kakor je Ink) uradno obajvljeno, je dne 5. maja kralj Mihael obiskal poveljništva in edinioe romunskega letalstva. Bukareš1», 6. maja. »Navzlic bombnim napadom in letakom bomo nadaljevali horix>, ki naj brani našo pravico do svobodnega življenja.-« izjavlja ravnatelj lista »Curentul« ob angloameriškem poizkusu, da z letaki omajajo vojno moralo romunskega ne roda. Bukarešta, 6. maja. Na bukareštanskem pokopališču junakov je bilo te dn! pokopanih 6 romunskih bolniških sester, M so bile ubite med angloameriškim strahoval-nim napadam, ko so negovale težko ranjene. Bomba je bila vržena ni postajo Rdečega križa. ; očna manifestacija narodove volje Pomesn&na in veličastna prireditev na Vrhniki — Večtisocglava množica navdušeno pozdravlja prezidenta Rupnika in domobrance ter izpričuje trdno voljo do borbe za narodne svetinje proti komunizmu Vrhnika, 7. maja. Današnjo nedeljo so se zgrnile na Vrhniki množice ljudi, okoli 4000 po številu, in so s tem pokazale, da vedo ceniti prihod moža, ki si je nadel za svojo življenjsko nalogo rešiti slovenski narod rdeče kuge, ki se je vrgla na nas, da bi nas uničila in pripravila za plen komunističnemu iz-žemaniu. Vsa Vrhnika je bila praznično razpoložena, polna navdušenja in zmagoslavja, da je prišel čas, ko se bo neizprosno zsčelo z bojem in uničevanjem najhujšega zla, ki je moglo zajeti naš slovenski narod v vsej njegovi zgodovini. V ranih urah se je mesto odelo v slovenske narodne barve. Raz hiš so zaplapo. lale trobojke in pozdravljale praznično misel. ki je prevevala meščane in okoličane. Domovi so bili okrašeni z zelenjem in cvetjem, vse povezano z narodnimi trakovi. Ob spomeniku našega duhovnega velikana, ob spomeniku pisatelja in borca za slovenske pravice, ob pesniku Vrhnike in vse naše zemlje, Ivanu Cankarju, sta bila postavljena dva velika mlaja, kar je dajalo zborovalnemu prostoru poudarjeno lice praznične, veličastne slovesnosti. Domobranska godba je z udarnimi zvoki že v jutru dvignila razpoloženje prebivalcev, da so radostnega srca in samozavestno pričakovali začetek zborovanja. Naša narcdna vojska, naši hrabri in krepki domobranci, so se kot zid postrojili ob cesti, ki vodi na trg Ivana Cankarja. Prišli so iz vseh bližjih postojank in iz mesta samega v navdušenju, da pozdravijo svojega vodjo, kj jim je pripomogel, da kot organizirana vojska lahko maščujejo vse zlo. ki so ga njim, njihovim družinam in narodu pripravili narodni odpadniki, komunističnimi zločinci in morilca. Prigod prezidenta generala Rupnika Malo pred deseto uro je nastopil z veseljem pričakovani slavnostni trenutek. Ob stroju domobrancev se je avtomobil g. prezidenta počasi peljal do poslopja, kjer je nastanjeno poveljstvo domobranske posadke. Čim je prezident izstopil, so ga pozdravil; in mu želeli prisrčno dobrodošlico okrajni glavar g. Maršič, poveljnik bojne skupine g. major Lehman v imenu domobrancev in g. župan Hren v imenu Vrh-ničanov. G. prezident je bil vidno vzra-doščen po navdušenem in prisrčnem sprejemu. za katerega se je Vrhnika pripravila z vso ljubeznijo pod vodstvom svojega župana, ki uživa vse zaupanje in spoštovanje prebivalstva. Po prvi dobrodošlici, spremljanj od toplih pozdravnih ovacij množic, je g. prezident obšel postrojene domobranske edini-ce in jih pozdravil z ognjevitim in krepkim: »Domobranci, zdravo!« Vojaki so mu kot en sam glas odgovorili navdušeno in odmevajoče »Bog daj!« Med zvoki udarnih koračnic se ie obhod končal. Množice so vzklikale svojemu voditelju in dale duška svojemu gorečemu zaupanju v prepričanju, da bo- delo g. prezidenta povedlo narod k zmagam in uspehom. Tako sprejema naš rod Ob koncu postrojenih dornbranskih čet so g. prezidenta pričakovale slovenske mladenke, naša dekleta v lepih in slikovitih narodnih nošah. Ena od njih je g. pre-zidentu po prastarem slovenskem narodnem, nad vse lepem in simboličnem običaju ponudila kruha in soli ter mu na prsi pripela lep slovenski šopek. Kitico cvetja je izročilo g. prezidentu tudi malo dekletce. ljubko oblečeno v narodno nošo. Med viharnim, navdušenim vzklikanjem množice je g. prezident odšel s spremstvom na Čsstni oder pred spomenikom Ivana Cankarja. Na cdru so se ob priljubljenem. pogumnem in požrtvovalnem generalu zbrali zastopniki domobranskega poveljstva iz Ljubljane podpolkovnik Vizjak, vrhniški poveljnik major Lehman, nemški zvezni oficir stotnik ven Kamz, okrajni glavar Maršič, župan Hren, dekan Milavec in številni drugi predstavniki. Msnsoliod domobranskih oddelkov Mimo častnega odre se je nato pred g. prezidentom začel mimohod slovenskih domobrancev, ki jih je množica ves čas navdušeno pozdravljala in obsipala s cvetjem. Na čelu povorke so jezdili trije kranjski fantje v narodnih nošah in srednji je imel veliko slovensko trobojnico. Ganljivo je bilo srečanje in pozdravljanje našega generala z njegovimi vojaki, ki so v trdnem in strumnem koraku s pozdravom udanosti. spoštovanja in odločnosti stopali mimo njega. Vsa Vrhnika :n vsa okolica sta z vojsko praznovali in doživljali slovesne trenutke. Vzklikanja in viharnih ovacij ni hotelo biti konca. Odločno in prepričevalno sta se zopet enkrat manifestirala zdrav slovenski duh in prava protikornunistiena slovenska miselnost. Po k oncanem mimohodu, ki je minil v vsesplošnih ovacijah in neprestanem obsipan ju s cvetjem, se je prezident general Rupnik s svojim ožjim spremstvom odpeljal med ponovnimi navdušenimi ova-cijami zbranih množic, pred spomenikom našega velikega moža. Ivana Cankarja pa se je pričelo javno protikomunistično zborovanje. Veličastno zborovanje Zborovanje je otvoril in vodil vrhniški župan g. Ignacij Hren. Najprej je toplo pozdravil zastopnika g. prezidenta majorja Lehmana, zastopnika nemške vojske stotnika von Kamza in poročnika Mayreja. okrajnega glavarja Maršiča, v»e domobranske častnike, našo hrabro domobransko vojsko ter vso zbrano množico iz Vrhnike in okoliških krajev. Prvi govornik je bil dr. Ludvik Puš. Njegov govor, ki ga prinašamo posebej, je žel viharna odobravanja in izzival vedno na novo valove vsesplošnega navdušenja ter spontane medklice odobravanja in pritrjevanja. V navdušeno ploskanje in vzklikanje po govornikovih zaključnih besedah je mogočno zadonela veličastna narodna himna »Naprej, zastava slave!«, ki je dala najlepšega izraza razpoloženju množic. Kot drugi je nagovoril zborovalce g. Nikolaj Jelognik. Poudaril je velike zasluge slovenske mladine v boju, ki ga danes bije naš narod. Podčrtail je, da naša mladina ne bo dopustila nobene komsomolske nobene framasonske in tudi nobene beograjsko-čaršijske politike. Mladi govornik je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da boj zdravega dela slovenskega naroda zahteva življenje za narod in smrt za komunizem. Tudi govor g. Jeločnika je bil spremljan z navdušenjem in glasnim pritrjevanjem. . Slovenski nared je po številu majhen, po duhovni moči svoje kulture, po ljubezn do domovine in Boga ter po narodni zavednosti pa nikakor ni med najmanjšimi v Evropi. Iz slovenske zemlje in krvi so se nam rodili veliki možje, ki so v usodnih trenutkih narodu kazali pot. Med njimi je tudi vaš rojak Ivan Cankar, ki je v letih strahote med prvo svetovno vojno napisal svojemu narodu oporoko kakor bi je lepše in čistejše ne mogel zapustiti sin največjega naroda. Pred pesn'ka-preroka je stopila Smrt in ga z ostrim: besedami pozvala, naj pokaže sadove svojega življenja. V grozi je iztisnil iz svojega srca klic: »Mati«. Toda strogi sodnici ni bilo dovolj; še ga je srepo motrila in čakala odgovora. V drugo je odprl usta in vzkliknil: »Domovina«. Še vedno se sodnici Smrti obraz ni omehčal. Tedaj pa se je pesnikovo srce razklalo na dvoje in je dalo. kar je še imelo: »Bog«. In pri tisti priči se je Smrt spremenla \ dobrotno odrešenico, pesnik pa je vstal kakor iz dolgotrajne bolezni v novo življenje. Mati — Domovina — Bog . .. oporoka človeka, ki je svoj narod ljubil z vsem: utripi svojega srca. Naš narod se je pogreznil v težko, smrtno-nevarno bolezen. Tudi predenj je stopila božja poslanka Smrt in ga pozvala, naj izpriča svojo življenjsko moč. S čim bomo Slovenci strogi sodnici dokazali svojo nepremagljivo voljo do življenja? Z velikim pesn:kom bomo na ves glas povedali Smrti in vsemu svetu, da so nam bile, so in bodo naše vodnice tri ljubezni porojene iz enega srca: ljubezen d° naših mater, ki so rodile nas kot Slovence, kot sinove in hčere slovenskega naroda, ljubezen do naše prelepe zemlje, ki jo kličemo za svojo drago domovino in ljubezen do Boga. v čigar gospodovalni rek: leži usoda narodov. Slovenski narod, slovenska zemlja in vsemogočni Bog — so naše tn ljubezni in naše najvišje vrednote, za katere smo pripravljeni iti v boj do poslednje kaplje krvi. Silne čase doživljamo, kakor jih naši predniki nso doživeli nikoli v naš: 1500-letni zgodovini. Veliki časi so naše trpljenje pa tudi naš ponos. Zlato spoznaš v ognju, človeka in narod pa v nesreč: in stiski Al' smo zlato, danes ta dan, ko nas dogodki pehajo v ogenj, ko nas življenje po pesnikovi besedi strahotno kuje? Doživeli smo in doživljamo svojo narodno Kalvarijo. k; so nam jo pripravili sinuvi lastnega naroda. Ko smo v prejšnj;h letih spali — le nekater naši vodniki so bil: čuječi, a so nas zaman budil: — je prišel hudič in nasejal na našo narodno njivo satanskega žeHšča, ki se 'menuje komunizem. Da bi pa narod komunizmu ne mogel pogledati naravnost v obraz, so mu satanovi pomagač; nadejali vabljive krinke razmh ljudskih front, kmečkih slog in nazadnje najbolj lažnivo n prevarant-sko. kar jih pozna zgodovina Slovencev: krinko »osvobodilne fronte«. In se je začel krvavi ples, ki se še n končal. Da se bc pa čimprej končal, je predvsem in v odločilni meri odvisno od nas vseh, tudi od vas. Vi vsi morate zavzeti do usodnih dogodkov v naši domovini pravilno stališče in se jasno in določno opredeliti. Zato bo zelo umestno, če stvarne, brez predsodkov. premotrimo položaj in iz doseženih spoznanj napravimo logične zaključke in sklepe. nato pa po teh sklepih uravnamo svoje ravnanje. Narod Prva vrednota, za katero bijemo sedanj'" boj na življenje in smrt. je narod. Narod pa z vso svojo življenjskostjo kcTen:ni v družini. Družina je počelo našega telesnega ž vi jen ja, narod pa je tvorec in ohranjevalec naših duhovnih prvin. Brez naroda ni prave kulture, ni jezika, ne pesmi, ne izroč:!a. ne zavesti duhovne in krvne skupnosti ne žive notranje povezanost. Narodna zavest je ono mogočno gibalo, k: veže in združuje ljud: sorodne krvi v ne-razdružno skupnost; narodna zavest vžiga v poedincu ogenj 'ljubezni do narodnih vrednot in ga vsega prevzema z junaštvom in požrtvovalnostjo. kadar gre branit' narodu njegove pravice, zlasti njegovo prvo pravico do svobode. V imenu narodne svobode in prostora za kar moči ugodno življenje pod soncem so se bile in se tudi danes bijejo mlijonske vojske, v imenu svobode in lepše prihodnosti svojega naroda umirajo stotsoči. Dati življenje za svobodo svojega naroda je od starih časov do današnjega dne veljalo kot največje junaštvo in najvišja žrtev. To vemo mi, to vedo tudi komunist. In kaj so storili komunistični izvržkj slovenskega naroda? Svojo nečedno, nejunašk0 in nemoralno borbo za socialno revolucijo, ki naj jih privede na oblast, so oblekli v oblačilo »borbe za svobodo naroda«, še danes pritegujejo na Zbrana množica je nato odkritih glav zapela »Hej Slovenci« in je še dolgo vztrajala na prostoru zborovanja ob vzklikanju in petju. Današnji dan bo ostal vsem Vrhniča-nom in okoličanom kot spomin na veliko in slovesno narodno doživetje, ko je govorila in se očitovala naša slovenska duša in naša zdrava narodna miselnost. Naša vojska je dobila na ta veličastni dan manifestacije slovenske volje in slovenske odločnosti svoje zasluženo priznanje. V globoki in hvaležni zavesti, da je pošteni del naroda ob boku borečih se sinov, so se borci vračali na svoje postojanke. mitingih in s pisano besedo da bijejo boj edinole »za svobodo naroda in njegovo lepo bodočnost«. To je pa največja in najpodlejša laž, ki ji v zgodovini našega naroda ni primere. In v dejstvu, da je narod tej nesramni laži sprva verjel in ji deloma še danes verjame, leži vsa tragika naše usode, ki bi nas bila skoraj pogubi ia. Danes točno vemo — kar so nekateri vedeli že takoj spočetka, pa jim množice niso verjele — da vodijo to »osvobodilno borbo« partijci, komunisti, vse drugo je le stafaža in navlaka, Vsa vodilna mesta imajo v rekah partijci: oni so komandanti, politkomisarji. glavni tercnci itd. Kdor danes tega ne vidi. je duševno bolan. Komunistična partija je pa izrazito mednarodna in v bistvu protinarodna organizacija. To č:vkajo že vrabci na strehah. Ali ste morda slišali besedo Komintcrna. Poznajo jO' že otroci! Pomeni pa komunistično interna-cionalo, ki krepko deluje naprej, čeprav so jo na papirju razpustili, da nasujejo svetu peska v oči. Ta komunistična internacionala pozna samo dva razreda, proletariat in buržuje brez ozira na narodnost. Če bi komunisti zmagali, bi po svojem nauku narode sploh zatrli, ker zanje vrednota »narod« sploh ne obstoja; narodnost je namreč v prvi vrsti duhoven pojem. a duhovnost oni zametavajo. In proti narci !u in njegov.m elementarnim vrednotam je komunizem prav brezobzirno nastopil tudi pri nas. že 20 let pred sedanjo vojno je pri nas podtalna komunistična organizacija nsčitno razkrajala na:od in zastrupijala njegove duhovne prvine. Rovarila je p:oii državi in proti oblastvom, uprizarjala štra.ke, minirala solidarnost stanov, kužila umetnost in znanost, skratka pripravljala je teren za revolucijo. Zlasti je bilo vidno de'^ kominter-ne in partije mel vojaštvom. Ob prvi mobilizaciji L 1939. je paatija temeljito pripravila razoplciženje za dogodke v aprilu 1941. Kaj se je tokrat dogajalo? Komunisti in njihovi opričnikd v današnji OF so v trenutku, ko se je narod znašel v vojni, izdali parolo: »Cemu boj, odvržite orožje!« Tako smo po njihovi zaslugi sramotno izgubili vojno v nekaj dneh in — ker je še huje — omadeževali svojo čast. Jasno je s cer bilo, da vojno moramo izgubiti — ali izgubili bi jo bili častno. Toda komunistom je bilo do tega, da nared zaide v čim večjo r.es eoo, da bo tako čim bolj goden za namene revolucije po načelu: »čim siabše tem bo'.vše«. Niso pa minili trije meseci, že so isti partijci vrgli med narod parolo o oboroženem odporu za osvoboditev nareda. Isti ljuije, ki so z agitacijo za odmetavanje oiožja p. .tis-nili poštenemu slovenskemu naioiu sramoten pečat, da se noče boriti z i svo. o domovino, so nekaj tednov zatem začeli pozivati isti narod, da prime za orožje in se »tujim vojskam v deželi« nelegalno upre. Relno jugoslovansko armado so razkrojili in onesposobili za časten odpor, a neorg nziran in neoborečen narod so pozivali na odpor proti armadam, ki so imele možnost ve; narod streli na en sam migljaj. Saj so te armade bile in so sijajno tehnično opremljene in oborožene. Odpor slovenskega n-rediča — brez tehnične opreme in brez vojaškega vodstva — preti milijonskim armadam jc bil po zdravi pameti blaznost, moralno pa največji zločin, ki ga je mogoče nad narodom zagrešiti. In vendar so zagnali v svet geslo, da se mora narod boriti za svojo svobodo in ao zbegani narod, ki je ostal brez voritelja, prevarili z lažjo, da so partijci tisti, ld bodo Slovence »osvoboiili«. Tako se je začelo, Narod je bil razkosan in razbit, popolnoma nezmožen odpora in tako rekoč brez orožja — nekaj pušk in kakšna strojnica še ni orožje p oti topovom, tankom, letalom in drugemu medernemu orožju. — A ta za partijce ni bi'o prav nič važno! Osvoboditev izpod »okupatorjevega jarma« jim je bila le pretveza, da sQ vanjo lovili ljudi in jih z »osvobodilnim bojem« slepili V resnici jim jc šlo za izvedbo notranje revolucije, za poiastitev oblasti in za uvedbo boljševiške strahovlade. Ne verjamete? Le trezno razčlenjujte dogodite, ki so sledili — saj ne gre za bajke, marveč za najreahiejšo stvarnost! Proti komu so naperili orožje ? Mar proti »junaškim« savojcem? Kaj še? Njim so pošiljali svoje hčere in ljubice, da so z njimi ljubimkale in navezovale stike zaradi potrebnega sporazumevanja za skupne, v naprej dogovorjene akcije; svoje revolverje so pa obrnili proti poštenim Slovencem in Slovenkam. Da bi pa vse prav izgledalo, Sq morali ljudd, ki so jih pobijali, proglasiti za narodne izdajalce. Jasno! če brate po krvi in jeziku pobijaš, ko v isti sapi trd iS, da osvobajaš narod, jih moraš krstiti za izdajalce. To poglavje o »izdajalcih« je nam Slovencem v sramoto zlasti iz dveh ozirov: 1. nar°d, ki bi imel v mali Ljubljanski pokrajini toliko izdajalcev, kolikor so ko- munisti ta ljudi pofaftli, bi moral biti pred svetom ocenjen kot moralno in nacionalno povsem propadel in nevreden življenja v zboru naiouov; 2. izdajalci so bili — sodeč imena po likvidacijah —_ ljudje, ki so veljali v narodu za najboljše. Ali niso bili Natlačen, Ehnlich, Kikielj, Zupec, Brulc, Mravlje-tovi, Mavsarjevi, Nartnikova itd., itd. priznano odlični narodni ljudje, vodilni v svojem okolju? Ljudje tedaj, ki jih je narod cenil za najboljše, so svoj narod »izdajali«! Jasno je, da niti enemu teh »izdajalcev« niso mogli kaj izdajalskega očitati. Kaj je likvidiranju »izdajalcev« sledilo od strani savojske oblasti, je znano: talci in internacije, progoni in zapori, skratka trpljenje na trpljenje. Ali se tako rešuje in osvobaja narod? Ali se narod osvobaja. če na stotine in tisoče njegovih sinov umira pod kroglami »osvoboditeljev«, tisoči pa od gladu padajo po taboriščih in jetnišnicah? Samo trezno vse premislite, pa boste pravilno doumeli ono prečudno krilatico: »Žrtve monajo biti.« Seveda morajo biti, če hočeš uspeti z revolucijo po načrtu: Cim slabše tem boljše! Pa če tudi narod propade. Zdaj pa skromno vprašanje. Ko so padali po ljubljanskih ulicah vodilni slovenski možje in po deželi pravi ljudski predstavniki — odgovorite mi vsi, ki še verujete v osvobodilni namen OF: koliko je padlo badoljevskih veličin v ljubljanski pokrajini: Niti eden ne. In koliko savoj-skih vojakov? Niti 5% ne v primeri s slovenskimi žrtvami. Vse to pa. da se ne pozabi, preden je en sam Slovenec v Ljubljanski pokrajini prijel za orožje proti OF. To dejstvo je važno in se ne sme pozabiti. Nekateri prelivajo krokodilje solze nad bratomorno vojno, ki so jo — to se seveda lazume — povzročili »beli«? Kno celo leto so komunistični ofarji v množicah pobijali poštene slovenske ljudi, celo strahotno mučili so jih za zgled in opomin vsem onim, ki so obsojali komunistično revolucijo, za svarilno opozorilo, da se »osvoboditelji« pač ne plašijo poslužiti se vseh sredstev, da osvobodijo narod. Tako so se razvijal, dogodki, preden je bil sprožen en sam strel od »belih« proti OF. Kako so pa sploh »beli« nastali? Kdo jih je priklical v življenje? Savojski okupator, kaj ne ? Seveda! Kaj bi vi, ki tega do sedaj niste okusili, napravili, če bi živeli v gotovosti, da bodo k vam prišli v hišo komunistični tolovaji in z naperjenim petelinom na puški zahtevali od vas, da greste z njimi, sicer vas ubijejo, kakor so pobili že tisoče drugih, nato pa bi izropali vaše premoženje? Nekaj ur nato bi pa vdrli v vaš dom savojski vojaki in ga požgali. Slovenski kmet je po svoji naravni zdravi pameti spregledal zločinsko igro OF, sprevidel jc, da vse to vodi kmeta in narod v propast. V njem se je vzbudila elementarna volja po življenju in samoohranitvi. To hotenje je bilo tako močno, da je zavrglo vse ofarske »osvobodilne« čvekarije in se odločilo za samoobrambo. Tako so nastale vaške straže; rodilo jih je najstrahotnejše gorje in iz njega zrasla volja po samoohranitvi. Kdor trdi drugače, je lažnivec. Zdaj pa povejte, kdo je tu izdajalec? Ali tisti, ki za ceno lastnega življenja zagrabi za ponujeno puško, da prepreči najhujše in reši sebe in svoj dom uničenja in s tem obvaruje narod propada, ali t^sti, ki je to strahotno situacijo povzročil, da bi podžgal revolucijo in prišel na oblast za ceno narodove pogane" Ali je sramot nejše javno vzeti od savoj-skih lutk orožje za samoobrambo in ohranitev naroda, ali pa tajno prejemati ga od istih gluiuačev za to, da se narod pogublja in pogubi, kar je bilo določeno v skupnem dogovorjenem načrtu med badoljevci in komunisti t Dogodki 8. septembra in naslednjih dni so vse to do kraja potrdili Savojci so pustili vaške straže giadko na cedilu, jih izdali in se dokončno spajdašili z banditi. Kazalo je. da se bo komunistom načrt v celoti posrečil kljub temu, da so imeli ogromno večino naroda proti sebi. Toda s pomočjo nemške vojske se je nakana ponesrečila. V najhujša stiski je stopil na čelo naroda mož-vojak, ki si je postavil težko nalogo, da reši slovensko ljudstvo propada. Ta mož je general Kupnik, ki je na ruševinah slovenskih vaških straž priklical v življenje slovensko domobranstvo. In to domobran-stvo, ki je sprejelo v svoje vrste prostovoljne borce preti komunizmu — cvet naroda — je danes na zmagoslavnem pohodu. Komunisti vedo, da jim je šel up na revolucijo in prevzem oblasti po vodi. Zato z vso silo opletajo, kako bi naše domobrance omazali z narodnimi izdajalci. Zastonj je njihov trud! Mi gremo naprej, da maščujemo množične pokolje najidealnejših slovenskih ljudi na Turjaku, Grčaricah, Kočevju in drugod. Ti grobovi tulijo in naši domobranci slišijo glas grobov in so odločeni uničiti do zadnjega vse krvave povzročitelje te narodne katastrofe. Nobena sila jih več ustaviti ne more. Na svoj slovenski neomadeževani prapor so zapisali besede Ivana Cankarja; ki sem jih navedel v začetku: narod, domovina, Bog. Domovina »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti ... « poje pesnik, ves prevzet lepote in n.iiine, ko de vrne iz tujine v svojo rodno zemljo Naši kraji m pokrajine so znane sirom sveta kot eden najlepših delov v Evropi; vsaka pokrajina ima svoje posebnosti in svoje tare, vse skupaj so pa kakor krasen šopek najbolj žiahtnih cvetic. In tej naravni prelesti, s katero je Stvarnik bogato obdaroval slovensko zemljo, je vtisnil svoj pečat slovenski človek, ki živi tu že 1500 let; on to zemljo s trudom in znojem obdeluje; postavil si je na njej svoja prebivališča, naše slovenske vasi, prijetne očesu in ljube srcu. Po vaseh in po gričih se belijo ljubke cerkvice, ki dajejo deželi prav posebno značilno podobo. To zemljo imenuje svojo rod, ki je v svojem bistvu pošten, skrajno marljiv in delaven, ki ljubi red in mir, ljubi svojo zemljo in časti Boga nad njo. Slovenska mesta in trgi po svoje dopolnjujejo prijetno podobo naše zemlje, feaj so njih prebivalci od nekdaj tesno povezani z deželo, ker izhajajo iz nje. Taka je slovenska domovina. Preko nje, ki leži v osrčju evropskih potov, so se v zgodovini odigravali že težki dogodki. Vemo, koliko je naša zemlja trpela zaradi turških vpadov, koliko gorja so povzročile vojne raznih mogočnikov s Celjani in drugimi posestniki naše zemlje v minulih stoletjih; vemo, kako se je proti izkoriščanju graSčakov vzdignil kmet, da si pribori »staro pravdo«, in vemo, koliko so naši predniki trpeli zaradi raznih nesreč. Toda kaj takega, kar prestaja naša domovina v zadnjih letih, zgodovina teh krajev ne pomni. Naravnost v obraz so udarili to podobo raja mednarodni zločinci, ki so zavrgli svojo mater in svojo domovino, pa pravijo, da so Slovenci in da »rešujejo« slovenski narod. Slovenske vasi so zagorele in še gorijo. S krvavimi žulji pridnega slovenskega človeka prigarano skromno premoženje ližejo ognjeni zublji. Koder je nedavno tega vrvelo živo življenje pridnih ljudi, se danes vlačijo temne sence razcapanih in ostudnih postav z rdečo zvezdo in zločinskimi potezami. Mirni prebivalci so pa ali pomrli pod njihovimi kroglami ali po savojskih taboriščih ali pa se potikajo kot begunci po mestih. Domovi, oskrunjen; z nedolžno prelito krvjo. jokajo, neobdelana zemlja vzdihuje po ljubeči roki, ki bi vanjo zaorala globoke brazde za setev m za bogato žetev. Tak je danes del slovenske domovine, ki ji pravimo Ljubljanska pokrajina. Ostalim predelom naše zemlje grozi ista usoda če ne zaustavimo grozotnega razdejanja, ki zajema tudi že druge kraje. Kako je prišlo do tega. da je bilo samo v Ljubljanski pokrajini uničenega za več ko tri milijarde lir narodnega premoženja? Komu in cemu je to v korist? Kdo je kriv? Če je v normalnih razmerah kdo podtaknil ogenj. so požigalca prijeli in strogo kaznovali Ljudska sodba nad požigalcem je bila ne z-prosna in neusmiljena. Danes pa v imenu »narodne o&voboditve«. ki je — kakor smo vde-ii — nesramna laž, ležijo požgane in razrušena neštete slove, ske vasi in doma Ve. Naj nihče ne zagovarja komunistične OF. češ da ni vstb vasi požgala :n razde jala sama Če jih n: sama. je pa s svoj m zločinskim ravnanjem pr klicala nad vaške strehe badoljevske kultu-ronosce. Naša domovina je gorela in gori po krivdi komunističnih tolovajev. Škoda na premoženju je strahovita. Kdo nam jo bo povrnil? Ste si že kdaj stavili to vprašanje, ko ste slišali o nekakšnih bon:h OF, ki pravijo da jih bodo izplačali menda eno ali dve leti po osvoboditvi? Vprašajte se, kao bo plačal velikanske odprte bone požganih in razdejanih veči! In se ob tem vprašanju resno zamislite vy, ki kaj imate pod palcem, pa a<> maia ploskate razdejanju! Ofarj: so kmalu sprevideli, da jih narod odklanja. Saj so v nj:h vodstvu same ljudstvu nepoznane veličine in »voditeljske« figure, k so narodu v spominu iz prejšnjih časov le kot ljudje, ki so bili zaracF rovarjenia proti redu m miru javno obsojeni in so sedel, po r-čah. Vcvega reda. kj bi ga krojile zločinske kreature, narod noče. čeprav mu obljubljajo raj na zemlji. Ve namreč po svojem zdravero in-st nktu da je vse grda prevara. Ker ni šlo zlepa. so poskus li zgTda. Hote-i so sprav:ti narod na kolena z nasiljem, s poboji. mučeni", ropom in požigi. To je en razlog za njih divjanje. Drugi je pa ta. da je treba kmeta in dclavca »osvoboditi« d^nia. in domovine da bo tako postal biez-.lomec ;n pio-letarec. Kmečka domačija. čeprav še tako majhna, in proletarstvo sta si nasprotna ko ogenj in veda. Zato je treba imovino uničiti 'n lastnike pognati po svetu. In to so delali v množicah. Pa so se zlasti tu temeljito ušteli! Kakor lastavica obletava — po pesnikovi prispodobi — požgano poslopje, kjer je imela svoje gnezdo, tako kmečki ljudje s sv ojimi mislimi objemajo očrnc'a pogorišča in hrepene po novem domu in novi mirni sreč'. Niso pa postali proletariat in nikoli ne bodo! Komunistični kolovodje.' Preslabo ste poznali slovenskega kmeta. Čeprav je revež in težko živi, vendar ljubi svoj dom m s\'ojo zemljo tako iskreno, da so se zavoljo te ljubezni do temeliev podrli vaši načrti o njego^m sodelovanju za vaš Irlnjivi komunistični red. Brez kmetove pomoči pa pri nas nikdar in nikoli ne boste uspeh, zakaj kmet tvori veliko večino slovenskega naroda. Zato ste igro defi-nitivno zgubili. Na uho vsem njihovim skritim ali javn:m sodelavcem in simpatizerjem pa bodi povedano: z njimi ste zgubili igro tudi vi! Skrajni čas je. da se tega zaveste in svoje delo predkre-nete, da ne bo prepozno. Naša domovina joka v d:mu in pepelu. Toda iz ognja vstaja nov prekaljen slovenski človek. ki je oblekel vojaško suknjo in prijel za puško, da očisti svojo zemljo mednarodne boljševiško-judovske nesnage in iz trpljenja zleti v novo bodočnost kakor ptič fcn:ks. To je naš slovenski domobranec On čuje jok in drget svoje ljubljene domovine, v oči in nos mu udarja duh po ožganem tramovju. on sliši prošnje ubogih beguncev, pa pravi: »Ne bom odložil orožja prej. dokler ne bo očiščen zločincev' zadnji košček slovenske zemlie. Za to jamčim s svojim živi ien jem in srčno krvjo! Bog Slovenski človek je ves prežet žive ver^ v Bogi. Iz pristne slovenske duše je privrel Cankarju. k: sicer v življenju ni kazal svoje vernosti, on* čudoviti stavek: »In takrat se je srce razklalo na dvoje in je dalo. kar je še imelo: Bog«. Bog in vera ali nevera je osrednji element v življenju vsakega človeka in vsakega naroda ter njegovega gledanja na življenje in svet. V tem vprašanju ni nev tralnosti, ker je cd odgovora nanj odvisno celotno svetovno nazira-nje. Stališče komunizma do Boga :n vere je dovolj znano, čenrav s tem vprašanjem komunisti najbolj taktizirajo. Marksizem, ki ie za komuniste evangelij zanka človeško dušo in vse duhovne prvine, ki bi ne bile poledica snovnosti (materije); dosledno temu zanka Boga in vero vanj. Pa ne samo to. Komunizem Bo-ga preganja in vero vanj zasleduje kot nekaj, kar je razvoju komunizma bistveno nasprotno. To so znane stvari. Zato je resnično slovensko čutečemu človeku komunizem tuj zlasti v vprašanju vere v Boga. Naš narod se ima brez dvoma zahvaliti neomajni veri in globokemu verskemu življenju. da se je ohranil preko vseh nesreč v svoji zgodovini do današnjega dne Slovenski narod ne more zaupati v svojo fizično moč Zaupa pa z vso silo v svojo duhovno moč. a jedro te moč: je vprav neomajno zaupanje v Boga, čigar vsemogočna roka vodi in urejuje odnose med narodi ter ne dopušča, da bi bil brez lastne krivde ponižan in uničen tudi najmanjši narod pod soncem. Temu trdnemu zaupanju v Boga in božjo pravičnost je dal naš človek dovolj vidnih vnanjih znakov. Tujec, ki pride v naše kraje, je ves nrevzet nad religioznostjo nareda, ki trjd prebiva. Lep božji hrami po vaseh stolpi z ubranimi zvonovi, po gorah bele cerkvice, na križnotiih wet«i znamenia. po Konec na 3. strani Gsvor dr. Ptsša na nedelfskl proti komuni stični manifestaciji na Vrhniki V svojem govoru na Vrhniki je g. dr. L. Puš nadvse jasno in točno orisal razvoj dogodkov pri nas od leta 1941. dalje in naš današnji položaj. Postavil je, kakor pravimo, vsako stvar na njeno mesto, za vsakogar prepričljivo pribil v nebo vpijočo krivdo komunistov ter enako prepričljivo predočil dolžnosti, ki jih zgodovinski čas nalaga vsem zavednim Slovencem. Očrtal je smer poti k rešitvi in lepši bodočnosti, peti, na katero je naš narod povedel general Kupnik s svojim domobranstvom. Dr. Puš je izvajal: \ Veliko in lepo protikomunistično zborovanje na Lavrici Lavrlca, 7. maja V nedeljo, 7. t. m. je bilo na Lavrici ob 2. popoldne prvo javno protikomuni-stično zborovanje. Domobranci so postavili visk mlaj z mogočno zastavo na vrhu. Druga zastava je vihrala na stavbi, ki služi za domobransko vojašnico. Vse prebivalstvo je z veseljem priča kovalo-prire-ditve, na kateri bo moglo odločno pokazati svoje slovensko in protikomunistično mišljenje. Kljub deževnemu vremenu so se že kmalu po 1. popoldne začele zbirati množice kmečkega in delavskega prebivalstva iz Lavrice, Rudnika in okoliških naselij. Zborovanje se je radi slabega vremena vršilo v dvorani doma, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, mnogo ljudi pa je stalo še na dvoirišču in cesti ter tam poslušalo izvajanja govornikov. Točno ob 2. se je zborovanje pričelo s pesmijo slovenskih domobrancev, katero so vsi navzoči poslušali odkriti in jo sprejeli z navdušenimi ovacijami za domo-brenstvo. Zborovanje je otvoril in vodil g. Mokorel, prvi govornik pa je bil gosp. Mioks .Jan, referent propagandnega odseka Pokrajinske uprave. 2e takoj v začetku njegovih izvajanj, ko je omenil prezidenta generala Rupnika, so zborovalci priredili tople in živahne ovacije g. prezidentu, ki je Slovencem, pokazal edino pravo pot, po kateri bodo rešili sebe in svoj narod. V nadaljnjih izvajanjih je govornik najprej pohvalil vse tiste, ki so že razumeli klic sedanjega česa in stopili v domobranske vrste, od-nosno z domobranci na ta ali oni način aktivno sodelujejo. Nato se je obrnil na nevtralce ali takozvane sredince, rekoč, da oni s svojim cincanjem in omahovanjem vzbujajo videz, kakor da drže s komunisti in podpirajo komunistične zločine. Zaradi tega je skrajni čas, da se prav vsak prebivalec Lavrice in okolice odloči za ali proti. Končno je govornik omenil tudi slmpa-tizerje OF in komunistične terence, ki so verjetno poslali svoje vohune tudi na to zborovanje. Poudaril je, da noben terenec ne bo ušel pravični kazni, ker so vsi njihovi grehi dobro poznani. Ob teh izvajanjih je iz oči vseh narodno zavednih zbo-rovalcev zasijalo veselo upanje da bo tudj na Lavrici v najkrajšem času izvršena ločitev duhov in izvršena združitev vseh pozitivnih narodnih sil. Po odpetju domobranskih In narodnih pesmi je dobil besedo drugi govornik gosp. Maks Eršte, železničar iz Ljubljane. On se je kot delavec zlasti dotaknil razmerja komunizma do delovnih slojev. Prikazal je komunistično burko z razpustom komin-terne ter opozoril, da komunistični zločini pri nas in v svetu po razpustu kominterne ne le niso prenehali, ampak so se nasprotno še pomnožili. Komunizem ne prinaša niti delavcem, niti kmetom obljublje- javlja, da prejmejo potrošniki za maj predpisane količine bencina, petroleja in strojnega olja. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 79 letna Marija Hrovatin vdova Doljak, 25 letna Helena Ulčigra j-Procar, 77 letna Ivanka Komar, 64 letna Ana Komar vd. Canciani, 87 letna Marija štefe-Marsič. 32-letni Emil Flego in 17 letni Sergej Hrovatin. Razdeljevanje sira in paradižnika. Te dnj razdeljujejo v Gorici sir, ki ga dobijo potrošniki na določene odrezke živilske nakaznice. Cena siru je 23.50 lir oziroma 25 lir in 27.90 lir za kg. Razen tega razdeljujejo tudi paradižnikovo mezgo po 13.50 lir oz. po 26.50 lir kg. Razdeljevanje mezge. Pokrajinski pre-hranitveni odsek v Gorici objavlja, da prejmejo potrošniki v Gorici ssdno mezgo, in sicer otroci do 18. leta po 1000 gramov, nad 65 let stari pa po 500 gramov. Smrtna kosa. V Gorici so umrli te dni 44 letna gospodinja Marja Gantar, 44 letni kmetovalec Anton Kulot, 21 letna gospodinja Doroteja Devetak, 68 letni zidar Ivan Bresan, 65 letni železn čar Luka Suligij, 57 letni Ivan Pelicon, 52 letni poljski delavec Konstantin Zava, 70 letni kmetovalec Ivan Velikonja, 40 letna gospodinja Marija Zorzin, 58 letna zasebnlca Katarina Rob, 70 letni čevljar Anton Komel, 35-letna gospodinja Stanislava Volk, 7 letna Jolsnda Simšič, 64 letna gopodinja I. Bre-zovar, 70 letna gospodinja Ema Trevisan, 20 letni pek Ljubomil Simčič in 75 letna kuharica Ana Vuga. Smrt znanega goriškega gostilničarja. Nenadoma je umrl znani goriški gostilničar Mihael Franko, lastnik gostilne »Pri Sv. Justu«. Dcživel je lepo starost 77 let. Umrl je zaradi srčne kapi. nega paradiža, temveč jim ustvarja pekel neznosnega življenja. Tudi ta govornik je ostro obsodil pogubno delo terencev. žalostna priča njihovega delovanja na Lavrici je požgano šolsko poslopje, katerega so morali prebivalci zgraditi s trudom in znojem in katerega bodo morali spet postaviti. V očigled te vidne tvarne škode je govornik ponovno pozval vse navzoče, naj prav vsi do zadnjega obrnejo hrbet komunističnim morilcem in njihovim skrivnim prišepeto-valcem na terenu. Tudi njegova izvajanja so zborovalci sprejeli a toplimi simpatijami in živahnim odobravanjem. Po zaključnih besedah g. Mokorela Je nato ves zbor odpel pesem »Hej Slovenci«, s čimer je bilo zborovanje končano. To prvo protikomunjstično zborovanje na Lavrici je jasno pokazalo, da je komunizmu tudi v tej občini odklenkalo, ker je narod spoznal komunistične laži in prevare. Narodno zavedni zborovalci so se vrnili na svoje domove s toplimi simpatijami za slovenske domobrance in z vero v lepšo in srečnejšo bodočnost narod*. KOLEDAR: Torek, 9. maja: Gregor Nicianški. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Ešnapuiski tiger. Kino Sloga: Opereta. Kino Union: Romantična snubitev. Kino Moste: »Akrobat Sch-o-o-o-n«. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Dunajska cesta št. 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Šelen-burgova ulica 7. ZATEMNITEV Je strogo obvezna od 21.30 do 4*30! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 9. ma ja, ob 18: Ognjenik. Red Torek. Sreda, 10. maja, ob 18: Lepa Vida. Red A. * Veseloigra L. Fulde »Ognjenik« je prijetna, zabavna igrica, ki ima za snov spore iz zakonskega življenja. V tej salonski igri, ki se odlikuje z izvrstno napisanimi, hvaležnimi vlogami, so glavne osebe: arhitekt Henings — Nakerst, Sabina, njegova žena — V. Juvanova, njun hišni prijatelj in pravni svetovalec svetnik Blom — J. Kovič, vzrok za ločitev: Vera Vere-na — Gabrijelčičeva ter epizode: Kruse, stavbni vodja — Brezigar, Krescencija, Sabinina dojilja — Rakarjeva. Betka in Tona, služkinji — Pugljeva in Mazovčeva. Režiser: J. Kovič. OPERA Torek, 9. maja. ob 18: Gorenjski »lavčeK. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Sreda, 10. maja ob 18.: Sneguročka. Red Sreda. * A. Foerster: »Gorenjski s?av daji tržaškega radia je bila v glavnem posvečena šestdesetletnici slovenskega pisatelja, toilmiinskega rojaka prof. dr. Ivana Preglja. O slavljencu je govoril slovstveni kritik, urednik »Doma in sveta« in »Slovenca« dr. Tine Debeljak. V svojem predavanju je prikazal Preglja kot človeka in kot pesnika domače zemlje in njenega slovenskega ljudstva, se ustavil s kratkimi karakteristikami pri njegovih poglavitnih spds'h, kakor so »Tolminci«, »Štefan Golia in njegovi« in »Plebanus Joarmes«, posebno tople besede pa je povedal o Pregljevi ljubezni dO rodne Tolminske, ki je njen slavni rojak ni videl že trideset let s telesnimi očmi. Predavatelj je zaključil svoja izvajanja z željo, da bi Tolminci ostali taki, kakršne je videl v svojih opevih Pregelj ter je izročil Tolmincem pa sončni Goriški in Istri pisateljeve pozdrave. — Razen petja nekaterih narodnih pesmi je bdo na sporedu čitanje odlomka iz' Pregljevega zgodovinskega romana »Tolminci«. Tako je tudi Primorska počastila pisatelja, ki je spisal toliko lepih stran: o njenih krajih in njihovem slovenskem prebivalstvu. M3Kca Kitek, Prigode malega Murenčka. Knjigarna L. Schvventner (A. Erbežnik) je izdala slikanico, ki bo zaradi svoje pravljične vsebine in v nemali meri po zaslugi razkošne opreme in kolon ranih slik vzbudila veselje najmlajših bralcev. Milica K i t k o v a je vzela snov svoje pravljice iz živalskega sveta, in sicer je segla tja, kamor pravljičarji redkeje posegajo namreč med insekte Z ljubko naivnostjo pripoveduje prigode murna v svetu, kjer žive lubadarji. čmrlji, mravljinci, pika-polonce, metulji in drugi takj poosebljeni prebivalci gozdov in trat. Poglavitno mikavnost knjige pa tvorijo Ilustracije, ki jih je narisala v barvah inž arh. Marija Vogelnikov a. Ilustratorica je že znana iz mladinskih listov, te kolorirane ilustracije pa so doslej njeno največje delo na področju mladinskih ilustracij in jo kažejo v prav dobr. luči. Vsekako zasluži knjiga že s te strani pozornost in priznanje. življenjepis dirigenta Furtvvanglerja je Izšel pri založmlštvu J. P. Tothu v Hamburgu. Avtor spisa je znani hamburšiki pisatelj Hans Hauptman. • . Omejitev in nase gospodinje Ljubljana, 8. maja Ljubljanske gospodinje so skorajšnjo Omejitev porabe plina uvidevno vzele na znanje. To tem bolj, ker omejitev ni morda posledica pomanjkanja premoga, marveč, ker je treba popraviti sedanje peči, kar bo izvršeno v poldrugem mesecu. Poprava peči je seveda na mestu v sedanjem času, ko poraba plina zaradi toplejšega vremena itak upade in je znosnejša kakor v zimskem času. Rade volje se bomo uklonili novemu redu, ki nam bo poslej določen z natančno odmerjenimi obroki plma, saj nas mestna plinarna prepričuje, da bo popravilo naprav tako temeljito, da bo do postavitve neve peči zajamčena vsem dosedanjim in tudi bodočim odjemalcem red-ma dobava boljšega plina. Vendar pa je v objavi mestne pMnarne važen socialni moment, na katerega si dovoljujemo naslednjo opombo. Vsi eni odjemalci plina — je bilo zapisano — ki imajo poleg plinskega štedilnika ali kuhalnika še štedilnik na premog, naj za kuho in peko med tem časom uporabljajo le štedilnik na premog. E>a, to bi šlo če "bi bilo zadosti kuriva. Toda kje ga vzeti? Lastniki štedilnikov so bili že doslej deiežni tako maihn-h količin goriva, da so a celoletnim prihrankom komaj izhajali čez zimo. Seveda jim bo oporečeoo, da so tisti, ki sploh nimajo pMaa, še mnogo na slabšem. To je res, toda v ekonomiji mestne plinarne ti ne štejejo. Vsem, ki imajo plinske naprave, bo odslej dovoljeno porabiti samo 60ocLstotno množino plina, ki so jo porabiH lansko leto isti mesec. Mnogo gospodinj je že doslej skrajno štedilo s plinom, če že ne jz obzirnosti do mestne plinarne in do ostalih potrošnikov, pa iz obzirnosti do lastne demarnice in zavoljo skrajno skromnih kuhinjskih obrokov. Take gospodinje se ne morejo v potrošnji plina še bolj omejiti. In tako se naj bi torej poslej dogajalo, da bi prav te štedljive gospodinje morale plačevati plin, porabljen nad 60°/o lanske množine, po ceni 5 lir za kubni meter i« jim bo pri ponovitvi odvzet celo piinomer — medtem ko bo gospoda, ki se je doslej v kar najizdatnejši meri oko. riščala s plinom v novo nabavljenih štedil ni kih in kopalnicah, lahko brez skrbi omejila na 60®/, in še bo lahko kuhfcla in pekla po mili volji! Tu je treba od strani mestne primarne uvidevnosti jn pravični« mere. Določen mora biti gotov maksimum, ki ga posamezna gospodinjstva smejo potrošiti brez nadaljnje omejitve in brez kazenskih obračunov, potem bodo zadovoljne tudf vse skromne in varčne gospodinje! SPOR T Namesto drobiža po svetu Pri vsej naši pazljivosti in kljub dobri volji domačiji nogometašev, da bi tej pi vi močno deževni majski nedelji dali nekoliko športnega videza in s tem tako ali tako obogatili tudi našo rubriko, smo danes glede tekočega športnega drobiža doma in po svetu le ostali prikrajšani na dva fckromna odstavka. Mars-Ljubljana prihodnjič Prvi odstavek veljaj domačemu dogodku, ki ga ni bilo. in sicer prijateljski tekmi med Marsom in Ljubljano, ki je bila napovedana — v znamenju prizadevanj, da bi naš nogomet čisto ne zc«s*pal — in brez obvestila širše javnost; odpovedana zaradi slabega vremena. Agihii prireditelji so sicer s svojo odpovedjo nekoliko pohiteli, kajti nebeške zatvornice so se v drugi polovici nedeljskega popoldneva spet za čilo zaprle, toda v splošnem jim gotovo ne gre šteti v zlo. če so spričo izrazito propagandnega značaja prireditve mislili tudi r.a že tako štednje potrebno opremo nogometnih moštev in neogibno majhen obisk na igrišču. Kakor so nam izjavili, bodo medsebojni dogovor izvedli prihodnjo nedeljo in se seveda že danes priporočajo za čim večjo udeležbo. Nad vhodom na igrišče so obesili na hitro sestavljeno afi-.šo, ki je že sama kazala dovolj zgovorno. c!a bi bili najrajši kar preskočili ves teden dni. Kdor je bil ozlovoljen zaradi nje — ne morda zaradi slovničnih napak — naj torej upošteva vse gornje okoliščine it) naj pride spet — v nedeljo 14. t. m. ob istem času. Sedem kandidatov za ožje odločitve Drugi odstavek donašnje športne kronike se nanaša na nogometne dogodke v nemškem prvenstvenem tekmovanju, ki prehaja v teh tednih v najbolj zanimivo obdobje. Preteklo nedeljo je bilo na vrsti drugo izločilno predkolo, ki se ni končalo brez vsahih presenečenj, kar je slednjič več ko opravičljivo, če se pomisli, da for. me teh nogomietnih enajstoric v sedanjih razmerah ni mogoče držati na trajni višini. Sicer pa sploh ni namen tega tekmovanja, da bi gojilo oni nekdanji tekmovalni duh med posameznimi udeleženci, temveč predvsem ta, da tudi šport prebrodi vojno s čim manjšo škodo, obenem pa dobavlja narodu v orožju nove sile na vseh področjih. Izidi so torej bolj ali manj postranskega pomena, ostali pa bodo zapise ni t športni zgodovini petega vojnega leta za minulo nedeljo takole; ("razvrščeni po učinkovitosti uspehov"): HSV Oro»s Borii. Konfgsberg 10 : 3, Dresdner SC-BOrussia-Fnlda 9 : 2. Vienna (Dunafj-STG Hirsch-bers 5 : o, KSG Saarl.riicken.FC 93 Miihf-hausen 5 : 3, Hertha BSC-Holstein Kiel t : 2, IFT' Nrimberg-Maraiheim 3:2, KSG Dui*bur-Seha!ke 04 t : 1 in Wil-liohnshaven 05-1.SV Hamburg 1 : 1 (po podaljšku). Slednja, tekma bo morala biti ponovljena, v ožje odločitve pa bodo za. enkrat posegli Gross Bora, Dresdner SC, Vienna. Saarbrucken, Herfha. IFC NOrn. berg in Duisbirrg. enkrat potrdila svoje znanje, časa 1:22.9 na 100 m prsno in 1:11.5 na 100 m prosto kažeta, da njeni najnovejši uspehi na poti do še večjih niso slučajni. s— Dekleta plavajo. Nemška prvakinja Erna Westhella pred dnevi tudi na drugi prireditvi v Amsterdamu ni pokazala svoje prave forme ter je prišla na 100 m hrbtno na cilj šele druga v 1 : 17. Zmagala je Hclanačanka Gaillardova. v 1:16.4. A. Velchuyzen je bila s časom 1:20.2 tretja. V plavanju na 200 m prsno je zmagala Tonnv Bijland v 3:00.4 pred Ha-verlagovo (3:01.5 min.) in van Vlietovo. Von Schaikova je bila prva na 100 m prosto v 1:09.7. druga Thea Snoks v 1:12.5. tretja pa W. Rends v 1:13. — Nemška rekorderka Gisela Grass je v nedeljo spet J Prijava psov Po določilu čl. 20 pravilnika o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1943 v v zvezi z določili pravilnika o občinski taksi na pse, pozivamo vse lastnike ali rednike, naj prijavijo svoje pse zaradi vpisa v pasji kataster za proračunsko 1. 1944. Lastniki ali redniki psov morajo prijavo, ki se nanaša na datum poleženja, spol, pasmo, barvo in uporabo psa (za čuvaja, navadnega itd.), napraviti ustno med uradnimi urami od 8 do 11.30 v izvršilnem odseku mestnega županstva v kresiji na stopnišču z Lingarjeve ulice št. 1, v I. nadstropju levo, v sobi št. 1, tako, da pridejo 15., 16., 17., 19. in 20. maja na vrsto lastniki z začetnicami A do F, 22., 23., 24., 25., 26. in 27. maja lastniki z začetnicami H do L, 30., 31. maja, 1., 2., 3. in 5. junija z začetnicami M do R, 6., 7., 9., 10., 12. in 13. junija z začetnicami S do W ter lastniki z začetnicami Z in ž ter morebitni zamudniki dne 14., 15., 16. in 17. junija. Pse, ki so bili nabavljeni ali so dosegli starost 3 mesecev po 30. januarju t. 1., morajo lastniki naznaniti v 10 dneh nato, ko so bili psi nabavljeni ali so dosegli starost 3 mesecev. Naznaniti je treba tudi vse pse, ki ostanejo samo začasno na ozemlju ljubljanske občine, in sicer najkasneje 15. dan, odkar se nahajajo v občini. Najkasneje v 3 dneh je treba mestnemu županstvu naznaniti tudi vsako spremembo, ki se tiče psa, posebno pa vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, zopetno vrnitev ter preselitev ali oddajo psa drugemu lastniku ali redniku. Psi so uvrščeni ▼ dve kategoriji, namreč v pse čuvaje in v vse druge pse. Značaj psa čuvaja se prizna le onemu psu. ki stalno na verigi priklenjen varuje gospodarska poslopja ali skladišča, ki so last gospodarja. Tak pes pa mora biti vedno izven imovinskih objektov, ki jih mora varovati, in izven stanovanjske hiše svojega gospodarja. Nadalje je značaj psa čuvaja priznan tudi onemu psu, ki stalno priklenjen na verigi varuje samotno ležečo nepremično imovino svojega gospodarja. Za samotno ležečo imovino se pa smatrajo le ona posestva ali hiše, ki so, merjeno od ograje do ograje ali če ograje ni, od stene do stene, oddaljene najmanj 50 m od sosednjih ljudskih bivališč. Za psa čuvaja se smatra samo pes, ki je vsaj 35 cm visok. Pri vseh navedenih pogojih pa je mogoče za vsako hišno številko priznati le po enega psa-čuvaja. Občinska taksa na pse, ki je nedeljiva, znaša za leto 1944 za pse-čuvaje 25 lir, za vsakega drugega psa pa 100 lir. Pasje znamke se dote pri izvršilnem odseku mestnega županstva v Lingarjevi ulici 1 za povračilo nabavnih stroškov. Tam sprejemajo tudi vse take prijave in naznanila. Lastniki ali redniki psov, ki ne bi o pravem času ali bi nepravilno naznanili pse ter bi se kakor koli skušali izogniti plačihi pasje takse ali bi si na protipraven način priskrbeli pasjo znamko, bodo poleg redne pasje takse morali po čl. 113 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni za kazen plačati tudi globo do 380 lir ali bodo pa kaznovani z zaporom do 30 dni. Prav tako bo kaznovan tisti, ki bi potrdilo o plačani pasji taksi ali pasjo znamko prepustil v uporabo drugemu. Zaklonišča so zadosti varna proti ruševinam in drobcem le tedaj, če so zunanje odprtine zadosti zavarovane. Kolikor .jo potrebno še posebno podpiranje kletnih prostorov, je odvisno od višine stavbe in načrpa gradnje. MALI OGLASI Kdor Iftč« službo plača » vnb> besedo L —JO, sa dA in prov. takao —.60. dajanje naslova ali filfro X> i—- Najmanjši iznos za te oglase je L T.—. — Za Ssenltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase U —.00 za besedo, za drž. in prav. takso —.60, za dajanje naslova ali Slfro L 3.—. Najmanj*) iznos za te oglase J» t . Službe išče Mesto POSTRE2NICE iščean proti oditopitvi mile sobice ali plačam najemnino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Čista, vestna, zmožna«. 11128-1 POSTRF.2NICA išče zaposlitev za vsak dan dopoldne od 8 do 12. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Poštena in čista« _11139-1 KffiriiTTflrtifi KROJAŠKEGA vaienca spieime takoj IIo-var, krojač, Zvezna 8. Zelena jama. 11161-44 'jjjfvm POSTREŽNICO, dekle, za popoldanske nre iščem za takoj. Vodovodna cesta 24. pritličje. 11141-1» MLAJŠE DEKLE. pošteno, ki se spozna v mestu, sprejmemo kot raa-naš?lko. Cvetličarna Horz-mansky, prehod nebotičnika. 11130-la ABSOLVENTKO trgovske akademij. ki obvlada nemščino, sprejme d.>m.iče pouietje. Pomidbe na ogl. <*ki. Jetra pod: »Absolventka«. 11137-la GOSPODINJSKO pomočnico. p<*steno, staro od 20 do 27 let. sprejmeta dva starejši zakonca. Ko-deijevo, Povšetova 72/1 I1155-ta SOBO. skromno opremljeno, s štedilnikom. poseben vbod. v bližini magistrata, in >00 li- mesečne plače dobi dobra kuharica, ki je zmožna vseh gospodiniskih del. od 7 do 12 in od 13 do 19. Po.-iodbe na ogl. odd. Jutra pod »Več ustmeno*. 11160-ta ,. LSUBLUANSKI M^liClNEMATOGRAFI hLNO SLOGA Telefon 27-30 Eden od najboljših dražestnih muzi-kalnih filmov, kar jih je mogla ustvariti filmska umetnost, je pač film valčkove opojnosti v Wiliy Forstovi OPERETI \VilIy Forst jo je kot režiser z neko očarujočo muzikalnostjo in minucijoz-no intenzivnostjo osvojil za film, ki je žel in žanje povsod največje uspehe. — Sodelujejo odlični umetniki: Maria Holst, Dara Komar, Paul Horbiger, Lco Slezak* Dunajska filharmonija in Zbor dunajske državne opere Predstave ob 16. in 19. uri Predprodaja vstopnic od 11. do 12. ter od 15. ure dalje Zaslužek NA DOM ODDAM večio količino steklenic za pomivanje. Naslov v ogL odd. Jutra. 11162-3 Prodam PODGANE m,'"5 in voluharje pokonča Ing. Prezljcva »MIKRO-TAN«-pasta. Za pripraro običajne količine je prinesti s dkg (lahko de+no pokvar-jenej masti. inž. Prezdj. WoJf0 cc-m, zadnji model, v novem stanja, nosilnost 100 kg, prodam za 15.000 lir. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Motorni tricikel«. 41150-6 RADIOAPARAT. Sestcevni, brezhiben, prodam. Naslov ▼ ogi. odi-Jutra. 11151-6 Poste! ran PREGRINJALO ročno delo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. l i r v-6 OHRAJILNO OBLEKO, belo. skoraj nerabljeno, za 7—9 letnega dečka, prodam. Scliwiger, Httdovjr-nikova 37. 11157-6 OTROŠKI VOZIČEK, športni, malo rabljen, iwo-daoi. Brtičeva ulica 36. HI 56-6 Koncertne CITRE ugodno prodam. Naslov r ogi. odd. Jutra. 11129-6 JAJCA za valjenje prodam. N:ijlo» v ofias. odd. Jutra. 11131-6 PRAŠIČKA, tri mesece tfareea pro dsm. Poizve se v gostilni Majcen. Ižanska cesta 1 tm4-6 FROI.OVr PREKLE naprodaj. Vič. P'Aljul;i*-jeva 41. 11140-6 MOŠKO KOLO novo. prodam. Naslov t ogl. odd. Jutra. 11118-6 PRODAM: mizo. sto|alo dežnrke. umival no garnituro, vrč, lavor in lavaho za stranišče. Ulica 3. maja ~7I. lern. tl'rtl-6 FTTOT.OVF PRFKTK naprodaj. Lasič. I^.ifta 11164-6 OTROSKJ BICTKEI. za 4—5 let stareca. Hrorai nov. prodam ali zamemam za maniše-ga, do 3 let «ta-nega. Zaloška 18, priti fč-je. levo. 11172-6 KOMPLETNO politirano postetio in mizo prodam. Naslov v odaS. odd. hitra. 11171-6 SPALNICO iz trdega lesa. kompletno, z žunnicami, prodiam. Na-slov v ogl. odd. Tutra. 11170-6 RJUHE prvovrstno ohranjene, zelo močne, ugodno naprodaj. I.>fcot*m se proda šivalni stroj, sepo-grezljiv, z okroglim 6ol-n ('kom. Naslov r odd. Jutra. 11007-6 VIOLINO, vigrano. dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Ogled predpoldne. Naifov v oel. odd. Jutra. lllrt8-6 Kupim KUPUJEM: moške obleke, perilo, čer. lje, pohištvo, visoke omare, otomane, iimnice in druge predmete. — Drame Alojzija. GallDsos>o nabr. št. 23. 10-93-7 LJUBLJANSKI ZVON. tudi posamezne knjige, kn-pim. Ponudbe n« odd. lutra pod »Lmbljanski Zvon«. 10650-7 STEKLENICE različnih vrst. kupuiemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Gušttn. Vodnikov trg 2. J-318-N-7 VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuie PETRO-NAFTA, Ciril-Mctodova cesti št. 35a. J-380-7 ŠPORTNI VOZIČEK kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep 7c. 10609-7 KOZE DIVJA<3N£ in domačih Šivali Icupnje krznarstvo Roc. Mestni trg k. 5. 1—371—7 ZNAMKE kompletno zbirko tli pou. mezne partije, h«E preko-morske, razen potraiinskih. kupim. Pooodfoe na ogl. odd. l«tra pod »Znamke«. 10O34-7 MOTORNO KOLO 4o 125 ccin, tudi v nerabnem stanja, ali brez gum. kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Mali motot«. 11149-7 ZEMLJO ZA VRT kupim, 10 m. Ponudbe na Vavpetič. Dunajska 35. 11155-7 PUNČKO (igračo). 40—»5 cm veliko, najraje celuloidno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl odd. Jutra pod »Punčka«. 11132-7 KOLO ia 10 letnega dečka, dobro ohranj eno, tudi novo. kupim. Ponucifce na oglas, odd. Jutra pod »Deček« 11133-7 DVE ZIMNTCI. volneoji, kupim. Ponudbena ogl. odd. Jntra pod' »Dobro ohranjeni«. 11136-7 DEŽNI PLAŠČ. moški, dobro ohranjen, za vi«oko pc>.fai«o. kupim. — Pomidbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod r »Plašč«. 11144-7 5TVALNT STROJ, oziroma e?*J stro). dobro ohranjen, kopim. Ponudbe na AER, Novi trg 5. 11119-7 STAVBNO PARCELO. v sevt-tnem delu mesta tn-di ižven bloka, r vrednosti do 61.000 lir. kupim. Po nudbe na opl. odd. Jutra pod »Lepa pa-terfa« 11143-30 Sobo odda OPREMLJENO SOBO takoj oddam slaroiSemn gospodu, upokojencu. z vso oskrbo. Naslov v o^I. odd lutra. 11166-23 SOBO i dvema pn^tirfjama oddam takoj. Naslov v o«l. odd. Jutra. 11163-J3 Zapustil nas je naš najdražji, srčno ljubljeni mož, sin, brat, svak in stric, gospod ravnik rudi BIVŠI AKTIVNI POROČNIK Pogreb blagega pokojnika bo v torek 9. maja 1944 ob uri popoldne z ZaL, iz kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, 7. roaja 1944. Žatajoči: LOJZKA, žena; MIHAEL, oče: LJUDMILA, mati; LJUBO in EVGEN, brata; NADA, ZDENKA, sestri; ALOJZIJA D'PURAH, tašča in ostalo sorodstvo Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob bridki izgubi naše ljubljene žene, mame, sestre, tete in tašče, gospe HIRŠMAN KATARINE ji lajšali trpljenje, poklonili vence in cvetja ter jo spremili na njeni poslednji poti, naša najpri-srčnejša zahvala. Ljubljana, Železniki. 8. V. 1944. DRFŽINA HTRSMAN in o*>tak> sorodstvo r UJ. OPREMLJENO SOBO. boljše, išče v okolici Vr tače za tairoi »li s 1. jv-n«'icni »o!.'d< n gospod-dorr,.'. J čin. Porut/jlie na ogl. odd. j Jutra ped »Domačin«. 10779-25a LOČ F NO SOBO s v.oporabo kopalnice išče solidna gospodična. Po- j nitJbe nu ogi. ,,Jd. Jatri pod »Dobro pla-čam«. ZAHVALA Za vse dokaze iskrenepa sočustvovanja oh tožki izgubi mojega ljubljenega soproga Stojala Flasitariča OBČINSKEGA TAJNIKA se vsem najtoptpje zahvaljujem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 10. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Jožefa. Ljubljana, dne 7. maja 1914. ŽALUJOČA SOPROGA Mlad INTELEKTUALEC ieli spoznati go^odično, med 18. in 20. letom, mu-zikalno m vrtelo, zaradi poznejše žerutve. Zaželena i« piavolaska ali kos ta nit-va. Cenj. resne ponucfbe s f.^grnlrfo. katera se diskretno vrne, in pranim ftaslovom n.i ogl. odd. Jutra p,«i »Želim si liirbe/-ni«. 11167-25 Pozor 1 ZNANSTVENIK psiholog — Moder — se nahaja » Ljobljam. Trste-makova oirca levo, poleg kavarne Majcen, iz save vam pove rnačii in crfhoHnost. R ar loži vam astrološka in biromantela vprašania. PKite mu ali pn se osebno um te dnevno od 14 do 17: ob nsde';ah tudi od 10 do 12 M-336-"7 VASE ROKAVICE m nsejene čevlje, »se izdelke iz oania barvamo m semiS čevlie čistimo po natniž)! ceni. Džcooaj Ha>-rula. Mestns trg 11. I—340—M—37 LASTNIKI GLASOVIRJEV! Poslnžtttte se teiefoaslic ste. vilke 39-23, ti pokliče Špeciielno tvrdko za ugla Jevanja ter popravila glaso- virjev in harmonijev Jurasek. Zriniskega 7/TI., Liubljana. 1-337-37 KRZNENE PLAŠČE in drtieo kužuhovuio spre iemamo v popravilo po znižanih cenah in v shrambo čez poletje. Ne odlašajte, prinesite čimprej! Rot, krznarstvo. Mestni trg. T—386—*7 Del zlate ZAPTSTNICF sem našla prejšnji teden v Tivoliju. Naslov v oglas, odd. Jutra. 11138-37 ŠOP KLJUČEV ie po/abil dijak v soboto na klopi na Kongresnem trgu. Najditelj se napro*.,. da |ih odda v ogl. odd. Jutra. 11145-37 ZA VRNJENO rokavico. izgubljeno dne 6. maja ob Gradaščici, dam pol kile masti. Rokavica jc modra, usnjena, desna. Gradaška ulica 14. 11143-37 Zahvala Ob bridki izgubi naše ljubljene Mimice Hočevar roj. BARTOL se zahvaljujemo vsem. ki so ji v dolgotrajni bolezni lajšal; njero trpljenje, nadalje vsem daroval- * cem poklonjenega krasnega cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili nien spomin. Za izrečeno sožalje in vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. bodi izreče- A na naša iskrena hvala. Maša zadušnica za drago po-kojnico bo v četrtek 11. t. m. ob 7. uri pri sv. Frančišku v šiški. Ljubljana, dne 8. maja 1944. ŽALUJOČI OSTALI - v--'" -*im ■ ,rv' -EfMBi Zahvala p^^ vsem, ki ste spremili k poslednjemu počitku našega predragega in očeta nepozabnega soproga in Rek&rfa Simona preglednika finančne kontrole Posebno zahvalo dolgujemo čč. duhovščini, njegm'im stanovskim tovarišem, pevskemu in čebelarskemu društvu. Dalje izrekamo toplo zahvalo vsem njegovim ro-jakom, prijateljem in znancem, Ku ki so obsuli krsto in njegov prezgodnji grob s cvetjem. — Maša zadušnica se bo darovala v žopni cekvi v Trnovem v soboto 13. t. m. ob 7. uri zjutraj. Ljubljana, dne 8. maja 1944. Žalujoči: Ivanka, soproga; .Marica, Iva, Miikn, Ciril in Rezi-ka, otroci ter ostalo sorodstvo A. E. Weirauch: VELIKI GOSLAČ 48 Roman »Ali bi mogoče lahko govorila z milost ivo?« je z razbijajočim srcem vprašala Inge. Nekaj trenutkov je trajala globoka tišina. od katere so se ji hoteli živci raztrgati. ;Mi1ostiva je na potovanju!« je nato dostojanstveno in odločno zaaverelo iz telefona. »Smem morda kaj sporočiti?« Na potovanja... torej je bila vendar tn ta mah ne ... a vendarle ... >Ne. hvala... a gospod pl. HoTvay je menda doma?« »Gospod je v tem trenutku doma, vendar mislim, da ne sprejema.« »Samo po pismeni napovedi, vem.« Pre-šernost jo je obšla. »Hvala lepa « Obesila je slušalo. Cez pet minut je pozvonila pri -vratih. NekoFko zasopla je bila, kajti čeprav je zdaj dobro vedela, 'da, je v hiši dvigalo, se ga vendar ni bila poslužila. Vesela je bila, da je mogla z napol odvrnjenim obrazom smukniti mimo vratarievega okenca, ne da M jo bfl kdo spoznal m osuplo pozdravil. Pozvonila je dokaj burno in z nagnjeno glavo vlekla korake na uho — korake, ki so že s svojo počasnostjo razločno protestirali proti takemu nesramnemu zvonje-nju. Bil je Jožef v belem platnenem jopiču z modrimi progami. Zelo j>onosno se je držal in obrvi je imel visoko dvignjene. Prizanesljivo vljudno vprašanje: »želite, prosim?« mu je bila zap'sano na obrazu, toda čez ustnice mu ni prišlo. Prepadeno je z as trme L vanjo. Niti spomnil se ni, cia bi jo radostno in spoštljivo pozdravil. Storil je nekaj, kar je dobro vzgojenega sJužabn:ka povsem nevredno: ko je nekaj trenutkov bolščal vanjo ter kakor hrestač odpiral in zapiral čeljusti, ne da bi spravil iz grla kak glas. ji je kratko in malo obrnil hrbet, jo pustil med odprtimi vrati in nekam acfirjal. Odpiral je vrata, ne 0 tem. zakaj si se oženil z menoj, rajši ne razpravijajva. To je zdaj tako in tako m;nuk> in končano; bolje je, da se pomeniva o tem, kaj je treba, za prihodnost, kakor da bi zapravljaia čas z jalovimi besedami o preteklosti.« Zelo napeto in ravno je sedela v globokem naslanjaču, zakaj niti v tem pogledu se ni hotela predati popustljivi zložnosU. Marjo se je sklonil naprej, noke so mu visele med kotama, in na gibkem obrazu sta se mu vrstila svetloba in mrak kakor nočna bliskavica: »Kaj je treba za prihodnost! Seveda to je najvažnejše! A vendar se bova težko ognila razpravljanja o tem, kar je bilo, čeprav se zdi tebi jalovo.. .< »Ničesar nočem slišati!« Inge se je zdrznila, kakor da hoče poskočiti in si zatis-niti ušesa. Kar iznenada se je začutila te-leisno izmučeno in na koncu svoje živčne moči. Noče, da bi jo spominjal časov njenega gorja in njene sreče, noče in ne sme se razburjati, gledati mora. da pride čim prej do zadovoljivega dogovora, Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravfjen. — FOr dm Konsortium »Jutro« ate Verlag • Za tiskarnarja: Fran Jeraa. — Fitr den konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko V Iran V — F tu »Narodna tiskarna A O.« Inseratentefl verantvrartDdi - Za taseratn! oddelek odgovarja: Ljubomk Volčič als Oruckstelle • Za »Narodno tiskarno d. dA. brt