Poštnin« platana v gotovini.
PoMm«m številka Din 1.-
LETO IV
trnom mm
vMk dan opoldn®, Izvzem šl sedel]# bi praznike.
Me—čna naročnina: V Ljubljani bi po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80’—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopiai m ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj m priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.083.
ta
Mandat g. Uzu, .
Pet vlad je že sestavil g. Uzunovič in vselej se je javnost oddahnila, ko je mo-ral podati g. Uzunovič demisijo svoje vlade, ker tako zelo negativne so bile po vrsti. v§e njegove vlade. Sedaj pa sestavlja g. Uzunovič še svojo šesto vlado, kakor da še ne bi bil popoln dokaz o nesposobnosti njegovih vlad.
Verjetno je, da bo g. Uzunovič kljub vsem teni petim dokazom sestavil še svojo šesto vlado, ampak jasno je, da tudi ta njegova šesta vlada ne bo končala prav nič boljše od vseh njegovih prejšnjih. Zakaj značilnost vseh Uzunovičevih vlad je njih neopredeljenost. Imenovale S<J se sicer vse te vlade kot vlade narodnega sporazuma in sem pa tam se je tudi malo poparadiralo s tem sporazumom, ampak dejansko je od vsega tega sporazuma ostalo samo to, da so se sporazumeli, da ostane sporazum le na papirju. In kakor s sporazumom, tako je šlo z ';e,mi d^fmi vprašanji. V zunanji politiki m bilo nobene smeri in niti po katastrofalni izjavi dr. NinfSiča, da je bila njegova politika zidana na napačni podlagi, nismo prišli do preokreta. V notranji politiki se je sicer mnogo govorilo o štedenju, o izenačenju davkov, o znižanju proračuna, o svobodnih volitvah ter o boju proti korupciji, toda ko je bilo treba pokazati dejanje, je ostalo vse pri starem. štedenje se je klavrno kazalo v redukciji izdatkov za najbolj potrebne kulturne namene in v odtegljajih uradniških plač, dočim so ostale vse drage komisije in vsi dispozicijski fondi. Izenačenje davkov ije kljub Častni besedi finančnega ministra ostalo le Obljuba in nobenega jamstva ni, da bi sedanja obljuba o izenačenju davkov bila le za paro več vredna. Novi proračun je ravno tako fiktiven ko prejšnji in če sprašujemo po zaključnih računih, potem sprašujemo lavnotako brezuspešno ko vsa prejšnja leta. Koliko pa so bile vredne besede o volivni svobodi, pa smo videli °b priliki oblastnih volitev, ko je Radič zavoljo votivnega terorja razbil vladno koalicijo in povzročil padec pete Uzuno-vičeve vlade.
Razočaranja torej na vseh poljih in kljub vsem tem razočaranjem naj jugoslovanski volivec sedaj upa na zboljšanje. Kar odkrito bedi povedano, da mi v to zboljšanje ne verujemo. Zboljšanje bi moglo nastati, če bi bila vidna dobra volja, da se namerava kreniti na novo pot in da se bo pričelo z energičnim čiščenjem vseh napak. Toda tudi največji jptimist t^ volje ne more nikjer zaslediti. y Zunanja politika ne more postati boljša, če se ne osnuje zunanji odbor skupščine. To se pa ne bo zgodilo. Korupcije ite more biti konec, če ne bo anketni odbor naravnost rigorozno izvršil svoje dolžnosti. Ali kako se naj to zgodi, če se vrše pogajanja za sestavo nove vlade v znaku sporazuma med pašičevci in drugimi radikali. In niti od slavnega Predikata vlade narodnega sporazuma ue bo ostalo nič, ker izjavlja Radič, da ne more delati z g. Uzunovičem. Le ena strar bo ostala in to je ona slavna »fort-vvurštlerija«. Ravno v njej pa je največje zlo in največja ovira za konsolidacijo države.
Hoteli bi, da je naš pesimizem neupravičen in da bodo slabe izkušnje petih vlad g. Uzunoviča opomin šesti vladi, da ne bo ponavljala prejšnjih napak. Hoteli bi to verjeti, ampak tudi pri najboljši volji nam to ni mogoče. In nismo niti osamljeni, temveč z nami je večina jugoslovanskih volivcev, jkakor so dokazale oblastne volitve, ko ije 52 odstotkov volivcev ostalo doma. Teh 52 od-
Slabi izgledi za vlado Uzunoviča.
UZUNOVIČ MORA DO DANES SESTAVITI VLADO.
Beograd, 31. januarja. Doznava se, da je mandat g. Uzunoviča vezan v tolika, da mera mandatar krone do danes večer sestaviti vlado ali pa vrniti mandat. Včeraj dopoldne je bil parastos za pokojnim Nikolo Pašičem, zato se niso vršili nikaki razgovori (!). Uzunovič je prišel v predsedstvo vlade ob pol 12., ob 12. pa je že odšel domov in izjavil pri tem, da bo popoldne začel z razgovori. Ob 4. popoldne je prišel k Uzunoviču na konferenco dr. Spaho v imenu Demokratske zajednice. Davidovič namreč ni imel časa. Dr. Spaho je ostal pri Uzunoviču pol ure. Uzunovič je povedal dr. Spahu, kakšen je njegov mandat, in ga prosil, naj mu pove, kakšni so pogoji Demokratske zajednice za vstop v vlado.
Dr. Spaho je novinarjem izjavil, da mu
je Uzunovič povedal, kakšen je njegov mandat ter da je pozval Demokratsko zajednico k sodelovanju.
Nato je dr. Spaho odšel v klub, kjer so ga že čakali prvaki Demokratske zajednice. Kmalu potem je prišel tudi Davi-doVič. Spaho je povedal, kaj je govoril z Uzunovičem. Nato se je vršila konferenca, na kateri so se določili pogoji za vstop v vlado. Ti pogoji so isti, kakor so bili pri prejšnji krizi, samo da demokrat-je zdaj ne vztrajajo brezpogojno na vseh zahtevah in so torej pogoje nekoliko ublažili.
Ob pol 7. je dr. Spaho znova šel k Uzunoviču, ostal pri njem le malo časa in ga 1 obvestil o zahtevah Demokratske zajed-I niee. Ko je Spaho odhajal od Uzunoviča, je rekel novinarjem: »Nič še ni.«
Zahteve demokratske gaiednice.
Beograd, 31. januarja. Da bo Uzunovič <iobil mandat, se je videlo že naprej, ko' je Ilija Mihajlcvid svetoval kralju, naj
poveri sestavo vlade Uzunoviču. Uzuno-vieev položaj pa je zelo težak. Težava je v tem, ker so po njegovih petih vladah vse stranke zavzele napram njemu neko določeno stališče. Sedaj mu je še HSS odpovedala sodelovanje. Pri sedanjem mandatu bi moral Uzunovič revidirati stališča, ki so jih stranke, napram njemu, zavzele. Splošno se sedi, da Uzunoviču ne bo uspelo, sestaviti vlado in da bo to pot rezultat popolnoma negativene, Uzunovič je včeraj skušal priti v stik z Demokratsko zajednico, toda demokratje nočejo odnehati od svojih zathtev, Jci so ; jih stavili včeraj. , ■	J
Demokratje zahtevajo: 1. štiri glavne,,, in en postranski portfelj, 2. da Uzunovič
razpiše občinske volitve v Bosni in Hercegovini; kjer ni občin, naj se postavijo komisarijati po strankarskerii ključu in po rezultatih zadnjih volitev. 3. Demokratje zahtevajo, da Boža Maksimovič odstopi kot notranji minister.
— Glede tega sc demokratje spremenili .svoje stališče v toliko, da ne zahtevajo, da bi se Boža Maksimovič sploli uniaknil iz vlade, temveč samo s položaja notranjega ministra. Zaradi tega se misli, da ie situacija za Uzunoviča zelo težka. Uzunovič je sporočil dr. Spahu, da mu bc do 8. zvečer odgovoril. Toda če bi mu do takrat ne dal odgovora, to še ne pomeni, da bi bila pogajanja prekinjena.
— Uzunovič res do te ure ni dal že odgovora, zato se sedi, da se bodo pogajanja danes nadaljevala.
ST. RADIČ ZA KONCENTRACIJSKO VLADO TER PROTI UZUNOVIČU.
Beograd, 31. januarja. Štefan Radič je včeraj v predsedstvu HS kluba dal novinarjem izjavo, v kateri je dejal med drugim:
Sedaj sestavljamo poročilo proti Boži Maksimoviču. Jutri pošljemo to poročilo vsem klubom, tudi radikalnemu. Preganjali ga bomo, dokler bomo živi. Videti čemo, kdo je za nasilje in kdo je proti njemu. On je v Vojvodini, v Črni gori, v Južni Srbiji uprizoril strašen teror.
Za tem je Štefan Radič navedel nekatere posamezne slučaje nasilja v Voj-vodini. Boža Maksimovič je bil na ta nasilja opozorjen ali napravil ni nič. Pavle Radič je Božo Maksimoviča nato 0P°z®.ril na n°va nasilja. Maksimovič je
o	ljubil, da bo poslal tja uradnika notranjega ministrstva, ki ga bo Pavle Ra-< ie sam izbral, da se o vsem uveri.
a afuCu,e na,° aovor'l o nekaterih odredbah srezkih poglavarjev. Nato je dodal: »Videli bomo, kdo bo našo obtožbo sopodpisal. Zato ostanem v pon-deljek še v Beogradu.«
Na vprašanje novinarjev, ali bodo radikali šli s HSS, je Radič dejal: »Mi ne gremo z njimi. Sicer pa naj radikalski klub sklene, da neče z nami. Obsioji klika, ki hoče imeti monopol v radikalni stranki. Uzunovič je razpoložen, da vrne mandat, ker se je prepričal, da ga Pribičevič odklanja in da ne bo tudi ler drugod našel naklonjenosti. Najsrečnejše bo, če se stvar reši brez njega. Podpirati bi bilo lreba Marka Trif-koviča.«
Radič je govoril nato o pismu, ki mu ga je poslala Uzunovičeva snaha. V tem jaismu je opisano vse Uzunovičevo življenje. Snaha g. Uzunoviča opisuje tu, kako je bila vržena iz stanovanja. Radič je obljubil, da bo to pismo ponatisnil v »Domu«.
ST. RADIČ SE NOČE Z UZUNOVIČEM NITI POGAJATI.
Beograd, 31. januarja. Včeraj popoldne je Štefan Radič prebil v klubu. Zvečer je odšel iz kluba v spremstvu Pavla Radiča, dr. Krnjeviča in inž. Košutiea. Na vprašanje novinarjev, kaj je novega, je odgovoril: »Nič. Vse oslane pri starem.« »Ali bi Vi šli v vlado?«
*Ne gremo,« je odgovoril Pavle Radič, ne da bi čakal, paj poreče Štefan Radič. Štefan Radič je rekel nato: »Dejal sem že, da se z Uzunovičem niti ne razgovar-.« '
stotkov je najbolj viden efekt slabe in neopredeljene politike Uzunovičevih vlad in bojimo se, da bo pri prihodnjih volitvah kar 60 odstotkov volivnih ne-udeležencev efekt šeste vlade g. Uzunoviča. Ali naj bo mar to cilj nove vlade? jame Ne gre po starih potih in ne gre in do-	J	»Toda 011 Vas mora povabiti, ker ima
kler g. Uzunovič ne bo z dejanjem doka- i mandat za sestavo širše koncentracijske zal, dn misli res kreniti na nova pota, j vlade.«
tako dolgo bo tudi javnost od njegove	;	»Z njim se ne moremo razgovarjati,«
nove vlade ravno tako malo pričakovala,	i je edgvoril Krnjevič.
kakor je dobila od vseh prejšnjih petih	j	»Ali se boste z njim sploh pogajali?«'
vlad.	1	-'Ne bomo. Mi smo z njim končali.«
Konferenca zastopnikov mest.
Zagreb, 31. januarja. Včeraj dopoldne je bila iu predhodna konferenca zastopnikov mest. Po konferenci je bil izdan komunike, ki v glavnem pravi:
»Danes ob 10. dopoldne se je vršila konferenca zaradi ustanovitve zveze mest Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prisotni so bili zagrebški mesf-ni načelnik Vekoslav Heinzl, ki je predsedoval konferenci, predsednik beograjske občine dr. Kosta Kumanudi, ravnatelj ljubljanskega magistrata dr. Milju-tin Zarnik s tajnikof dr. Amoštom Brilejem, ravnatelj mariborskega magistrata Alojzij Kochler, dalje načelniki mesi Split, Zemun, Niš, Sušak, Sarajevo, Osijek, Subotica in Skoplje. Po pozdravu j^ sledila razprava. Sklenilo še je, da se osnuje zveza mest. Sprejet je bH osnutek pravilnika za to zvezo in izvoljen začasni odbor z mestnim načelnikom Heinzlom na čelu. Prečita! se je referat o zakonu o mestnih upravah in samoupravah. Dalje je bila sprejeta resolucija, s katero se zahteva od mini-slrskega sveta, da morajo oslafi nedotaknjene vse občinske davščine dotlej, da bo sprejet novi zakon o mestih. Potem je bil določen dnevni red kongresa, ki se bo vršil v aprilu. Na kongresu se bo razpravljalo o predlogu glede ustanovitve zveze mest, o pravilniku za to zvezo, o izvolitvi začasne uprave ter o zakonu o mestnih upravah in samoupravah.
UZUNOVIČU SE NE MUDI. Beograd, 31. januarja. Sinoči je Uzunovič, ko je prihajal z dvora, izjavil novinarjem, da bo nadaljeval razgovore šele drugi dan.
»Ali se sestanete z dr. Korošcem?« »To bomo videli jutri.««
Nato je Uzunovič odšel v predsedstvo vlade in se tam sestal s svojimi prijatelji. Potem pa je odšel.domov. Pred odhodom je rekel novinarjem: »Saj veste, da ne govorim, dokler so stvari še v teku.«
»Ali se boste še nocoj s kom sestali?««
»Ne. Grem domov.«
DR .KOROŠEC ODKLONIL SESTANEK S ST. RADIČEM.
Beograd, 31. januarja. Po nalogu Štefana Radiča je Neudorfer poselil Jugoslovanski klub in zaprosil dr. Korošca za se-ptanek. Dr. Korošec je odgovoril, da ne smatra, da bi bil tak sestanek potreben, ker se še ne vidijo obrisi za sestavo vlade.
DIJAŠKA STAVKA KONČANA.
Zagreb, 31. januarja. Včeraj ob 11. je bilo na zagrebški univerzi protestno zborovanje. Med drugimi je bila sprejeta resolucija, s katero se je sklenilo, da se konča stavka akademikov.
PRED ODPRAVO VOJAŠKE KONTROLE V NEMČIJI.
Pariz, 31. januarja. Včeraj je bila seja medzavezniškega vojaškega odbora, na kateri se je preciziralo stališče zaveznikov v vprašanju razorožitve. Danes dopoldne bo seja veleposlaniške konference. Na tej seji se bo proglasilo, da se mora začeti z odpravo vojaške kontrole v Nemčiji. Konferenca naj ugotovi, ali je Nemčija v celoti izvrišla obveznosti mirovne pogodbe.
»•stop NUS in lil proti iu Pirkmajerju.
MaHborski veliki župan dr. Pirkmajer je pozval te dni načelstva vseh strank, ki so po izidd nedeljskih volitev zastopane v oblastni skupščini, da imenujejo svojega zastopnika v poseben sosvet, ki naj pripravi vse potrebno za zasedanje in za proračun oblastne skupščine. Narodna Radikalna Stranka v Mariboru je ta poziv g. vel. župana odklonila in izjavila, da se njen zastopnik ne more vdeležiti dela v oblast, sosvetu, kateremu bo stal na čelu on kot intimus SDS, ki se nahaja v Beogradu v najostrejši
opoziciji napram vladi, v sami mariborski oblasti pa v ogromni manjšini proti zastopstvu ostalih slovenskih strank. Po načelih parlamentarizma in demokracije bi mogel biti veliki župan ali politično neutralen uradnik ali pa zaupnik vladne odnosno oblastne večine, nikakor pa ne more zavzemati tega mesta zaupnik opozicijonalne in manjšinske stranke, ki je poleg tega tudi najbolj osovražena med vsem poštenim slovenskim ljudstvom. Enako stališče je zavzelo tudi SLS.
Prisilno posojilo in vedno slabii gospodarski položaj v
Italiji.
(Dopis Italijana.)
Postali smo k svoji sreči ljudstvo pesnikov. Zadovoljili šfaib, samo da imamo malce slave, malce ljubezni in malce mineštre. Tudi za najbolj požrešne in najbolj slavne izmed nas se ta režim spreminja le kvantitativno. Za DAnnun-zia ha primer, je treba visoko slavo, veliko ljubezni in veliko mineštre.
Sicfer pa mirieštra, tudi kadar jo je treba veliko, ni draga. Ta mešanica nektarja in ambrozije, kajti v njej je pilo in jelo, je predvsem sestavljena iz vode izpod vodovodne pipe z nekoliko rižem, iz nekoliko testenin ali nekaj fižola. V dnevih velikega veselja se nadomesti vodo s paradižnikovim sokom; toda tudi id je voda. ,
Nas se torej lahko prehrani in treba je priznati, da služi nam vseni Duce za vzor. On sploh ne je. Na koncu dneva, ko se jte do dobrega napasel slave; se vsede nasproti doprsnemu kipu Julija Cezarja in pije kozarec mleka*
'Toda napravimo majhen račun, koliko stahe dosedaj Italijo revalorizacija lire. Vlada je hajprvo odvzela zakladnice: to je 21 milijard v denarju, ki 'jih je nadomestila s 25 milijardami v papirju. To da kot takojšnji rezultat 21 milijard izgube'.
vsied te merfe in dragih, katere se je moraio uporabljati, da je dosegla lira sedanjo višino, so bile vrednosti na borzi prizadete v sledečem razmerju: s 65.13 tekstilne vrednoti, z 39.59 ind-strijski, poljedelski in hipotečni papirji, s 37.75 kovinske industrije, s 3.3.40 živilske iiidustrijfc, s Š9.51 električne industrije, s 26. 53 batični papirji in s 25;99 transportne in brodarske vrednosti.
To pa niso, kakor bi se moglo na prvi pogled misliti, telefonske številke. To so koeficienti izgub, katere so utrpeli lastniki papirjev med 31. decembrom 1925 in Sl. decembrom 1926.
To se pravi, da so delničarji tekstilnih industrij: Snia Viscosa itd. »gabili več kakor 65% vrednosti njihovih delnic, delničarji tvornic Fiat itd. okoli 40 odstotkov, delničarji «Banke d’ Italiac in »Banche Commerciale« več kakor 26 odstotkov itd.
Skupna izguba znaša okrogla 10 milijard. Če se semkaj prišteje 21 milijard zakladnic, pomeni za italijanskega kapitalista, trgovca in industrijca revalorizacij* iiW izgub6 31 lrnfijjatrd v šestih me-»eeih — kajti v juliju je g. Mussolini začel revalorizirati liro.
Nato pa se zahteva od iste kategorije nfčroda — kajti drugi niso mogli nikdar ničesar izgubiti ker nikdar nič imeli niso — da podpiše liktorsko posojilo.
Podpisalo se je dve milijardi. To predstavlja strahovito svoto, če se pomisli, da jo dajo isti ljudje, ki sio malo prej izgubili 31 milijard.
Vse to pomeni torej izgubo 33 milijard, ne: vštevši davkov in drugih zelo težkih bremen, ki tišče italijansko poljedelstvo, industrijo in trgovino.
Podpisovanje liktorskega posojila je moralo biti definitivno končano 8. januarja in tega dne bi se morala oficijelno odpreti vrata v deželo, kjer lete ljudem pečena piščeta v usta.
Trdilo se je podpisovalcem:
»Prinesite vaš denar. Vrnili vam ga bomo ob sklepu posojila in oelo pooblaščamo italijansko banko že sedaj, .da Vam da 60% predujma na vrednost Vaših papirjev!«
• Ironična pripomba t ozirom na Mussolinijev članek, da je samo zato, da deta.
Majhen račun nam takoj pokaže, kako vsoto bi bilo moralo doseči liktorsko posojilo, da bi se moglo dati 60% pre-dujema, s katerim se je migljalo pred očmi podpisovalcev.
Zato bi bilo treba najnižjega zneska 85 milijard,
Ali je g. Mussolini kdaj resno verjel, da se mu bo lahko doneslo 35 milijard po prvem strahovitem puščanju krvi, katerega je bil izvršil nad italijanskim kapitalom.
Jaz tega ne mislim. Toda gotovo se je našlo med ljudstvom mnogo ljudi, ki so v resnici verjeli njegovim izjavam in ki so v resnici mislili, da se bo začelo 18. januarja s sprehodi med potoki mleka in medu Obljubljene Dežele.
Pričakovalo se je torej z razumljivo nepotrpežljivostjo jutranje zarje tega srečnega dne.
Jutranja zarja srečnega dne je naprvo donesla ljudstvu novico, da je podpisovanje posojila definitivno. ifi hepreklje-ljivo končano, kakor je bilo že spočetka določeno, toda da ostanejo podpisovalne pole še nezaključene v korist gotovih zamudnikov in vseh onih, ki si še niso pridobili prave posvedočbe o italijan-stvu. (Citiram dobesedno italijanske! časopise.)
Zarja srečnega dne je italijanskemu ljudstvu tudi donesla oficijelno vladno poročilo, datirano v noči od 17. janu-
ari*-
To poročilo pravi tole:
»Finančni minister in justični minister sta pripravila predlog zakona; ki izroča kazenskemu sodišču, da obsodi na zaporno kazen vsakega davčnega zavezanca, ki ne bi bil plačal naloženih davkov in čegar insolventnost bi bila uradno ugotovljena.«
To se pravi, da bodo davkoplačevalci,' ki niso mogli poravnati davkov, nastanjeni in hranjeni na državne stroške, kakor hitro bo njihovo nboStvo neavržno
dokazano-	,
fce bi bfl ta očetovski ukrep uzakonjen
pred 20 leti, je verjetno, da bi prebival Duce Že najmanj 19 let v državnih zaporih in da mi ne bi imeli mussolinizma; kajti v Italiji ni bilo takrat bolj insol-ventnega davkoplačevalca, kakor je bil oni, kateremu se imamo danes zahvaliti ža veličino naše domovine.
Srečna zarja 18. januarja je donesla tudi prevod izredno interesantnega in-tervjuva, katerega je dovolil Duce dopisniku »New-York Herald-a« o karakterističnih razločkih med goslimi in gla-sovirjem.
Na glasovirju more umetnik le nepopolno izraziti dušo godbe, ker ima ta inštrument kar vsak ve, le tipke. Medtem ko more virtuoz na goslih — Duce, ki na gosli igra, to fcftfi — pokazati ne samo komponistove duše, ampak tudi celo svojo dušo, ker imajo gosli strune in ker se inštrument naslanja »nad srcem«.
Oj, duša gosli, duša godbe, duša goslača!	..v	,
Jaz bi rad ponovil v svoji celoti ta tako oportun intervju, toda je malo dolg. Zelo obžalujem.
Srečna zarja i8’ januarja pa ni donesla obljubljenega denarja.
Popolnoma jasno je, da se ne more z dvemi milijardami podpisanega posojila dati 60% predujema lastnikom zadolžnic v višini 27 milijard. Ravno tako jasno je, da je od teh dveh milijard morala dvigniti vlada, ki je imela preteklega 81. oktobra popolnoma prazne blagajne, za svoje osebne potrebe najmanj eno milijardo. Ne ostane torej razpoložljive-
ga za predujme nič več kakor ena cela milijarda, to se pravi toliko, da se podpisovalcem posodi 500 lir na 10.000 lir zadolžnic v nominalu.
Petsto lir; pri cenah, katerd so dosegli makaroni* to se pravi toliko kakor nič.
To pa je natančno vse, kar se pbhuja ta čas.
In torej, boste vprašali, irako se je
mogoče rešiti iz zagate? Kajti končno je treba denarja!
Ko je nesrečna Marija Antoinette dospela v Francijo, je srečala v nekem hotelu g. de Cagliostra, ki ji je pokazal v
svoji kristalni krogli podobo giljotine. Mlada krdljia je izgubila zavest.
Če bi slučajno g. Mussolini-danes srečal g. de Cagliostra, ali bo mogel prenesti pogled na stroj, katerega bi mu pokazal vedeževifflčev kristal?
To bi bil za Duce-ja gotovo hud udarec, kati ta stroj bi bit natančno podoben, o tem smo lahko prepričani, strojem, ki so namenjeni za fabrikacijo nov-čanic.
Kajti treba bo, ali mar ne, v kratkem seči po tem stroju in tiskati iiove bankovce, če se več ne najde denarja v žepih davkoplačevalcev.	»Oeuvrue«.
Politične TMtL
= Vladna kriza. Konzultacije šefov strank so se pričele m niso še vidne konture nove vlade. Pozitivno je samo to, 3a je dobil Uzuhovic mandat za se-sitivo koncentracijske ali vsaj delovne viaoe. ce bi prišlo do prave koncentracijske v uide, potem bi morali vlado tvoriti vsaj radikali, radičevoi m SLS. Ker samo vlada, ki je sestavljena iz večinskih strank Srbov, hrvatov in Slovencev je prava koncentracijska vlada. Za taivu vlado pa je všled nasprotja med Radičem in Uzunovicem le malo upahja in zato še delajo v zadnjem času predvsem kombinacije d delovni viadi. To naj bi tvorili z jovanovicevci združeni radikali ter inanjše skupine. Pašičevci šd za zvezo s samostojnimi demokrati, niki-čevci in Nemci. Drugi radikali pa hi hoteli zvezo z Jugoslovanskim klubom iti SDS. Vsled nasprotja Jugoslovanskega kiiiba proti zvezi s SDS pa je ta kdihbi-nacija izključena. Zopet drugi govore o zvezi vseh radikalov z Demokratsko za-jednico in SLS. Ne da se tajiti, da bi taka kombinacija, če je nemogoča kombinacija vseh treh večinskih strank, še najbolj odgovarjala koncentracijski vladi. Toda demokrati stavijo za radikale prevelike zahteve in zato je tudi ta kombinacija le malo verjetna. Situracija je torej nadvse zapletena, kakor da bi bil namen vladne krize, da pokaže vso našo nezrelost z ozirom ha napeto zunanje politično situacijo.
= Konzultacije. Kot prvi je bil sprejet od kralja v zmišlu parlamentarnih običajev predsednik skupščine Marko T r 11 k o’ v i &. Trifkovič, ki je bil pri kralju nad eno uro, je po avdienci odšel takoj v radikalni klub. Takoj za njim je odšel na dvor Ilija M i h a j 1 o v i č, ki vrši sedaj dolžnost predsednika radikalnega kluba. Na dvoru je ostal do polnoči. Svetoval je kralju, da poveri mandat za sestavo vlade Marku Trifkoviču. —
V osboto je bil \cot prvi sprejet v avdien-,n Stjepari ftadič. Njegovi ttvdienca je tiajala poldrugo uro. Svetoval j® kralju, da se sestavi koncentracijska vlada, se-stcje.a iz radikalov, Demokratske za-jednice, HSS in SLS. Glede SLS pa da je potrebna previdnost vsled njenega oglasa za oblastne volitve. — Za St. Radičem je bil sprejet Ljuba D a v i d o v i č, ki je nasvetoval kralju koncentracijsko vlado, če so že volitve nemogoče. — Za njim je bil Sprejet v avdienci Svetozar P r i -bi če vič, ki je predlagal volitve. Ce sc p« te res nemogoče, potem naj se sestavi delovni,vlada. V tej delovni vladi bi bi1: tudi od pripravljen sodelovati Popoldne je bil kot prvi jx>zvan na dvor dr. K o r oš e c. 0 svoji avtdienci hi podal novinarjem nobene .izjave, ker bo itak
izšel poseben komunike. Po »Slovencu« pj. predlagal z ozirom na neizpreme-njeno situacijo isto kot pri zadnji krizi. -Nato je bil sprejet v avdienci dr. Spaho, ki je predlagal isto ko Ljuba Davidovič.
V parlamentarnih krogih se je precej poudarjala okolnost, da sta bila Spaho in Ljuba Davidovič posebej sprejeta, ker se je videlo v tem, ko da se z enotnostjo Demokratske Zajednice ne račiiha. Ta o demokrati ko muslimani pa to znikajo. - Kot zadnji je bil sprejet v avdienci za skupino Ljube	Qtj	•
H minister Velja V uk rč e v ič Ostal je
precej dolgo v avdienci m J? predlagal delovno koalicijsko vlado kakršna je mogoča v sedanjih razmerah Po avdienci se je dalj časa razgovarjal v prostorih Jugoslovanskega kluba z dr. Korošcem, kar »Slovenec« beleži z vidnim zadovoljstvom in z dostavkom, da velja Vukiče-vič kot zaupnik kralja. Od manjših skupin ni bil nihče pozvan na dvor in, z avdienco Vukičeviča so bile konzultacije zaključene.
koncentracijske ali vsaj delovne koalicijske vlade. Ko so bile konzultacije šefov strank zaključene, jfe bil znova pozvan na dvor predsednik skupščine Marko Trifkovič. Ko je odhajal po avdienci iz radikalnega kluba, je izjayil novinarjem, da dobi šie danes mandat za sestavo vlade Uzuriovič. To se je tudi zgodilo. Ob pol li. zvečer se je pripeljal ria dvor Uzunovič in izjavil po avdienci novinarjem, da mu je kralj po konzultaciji predsednika skupščine-in šefov parlamentarnih strank poveril mandat za sestavo koncentracijski ali delovne poalicijske vlade. Dodal je. da se bo potrudil, da sestavi vlado čim hitreje in sicer vlado; ki bo po svoji sestavi najbolj odgovarjala sedanjim nalogam. Izjavil je nadalje, da so konzultaciji pokazale delavoljnost všfett štrriiifc ih Je zato bn Optimističen. — Nato šo še pričele delati zopet najrazličnejše kombinacije, o katerih poročamo v drugi notici.
# ». t ■	,	i,'
= Anglija in Italija za ukinjjenje vojne kontrole na Madžarskem. Londonski »Daily Telegraph« piše na uvodnem mestu o ukinitvi vojne kontrole na Madjar-,i;em in priobčuje senzacionalne podrobnosti iz zakulisnih pogajanj. Kakor poroča omenjeni list, sta se Anglija ih Italija sporazumeli v tem, da bostf podpirali gibanje, da se vojna kontrola na Madjarskem ukine. Sporazum o tej stvari je bil dosežen ob priliki Čhurhillovega obiska v Rimu.	......
— Socialni program traneo.skc vlade. Francoski parlament je pričel razpravo o brezposelnosti. Poincarč je naročil gospodarskemu svetu, naj izdela program o pobijanju brezposelnosti in draginje, Prometni minister Tardieu je zahteval od železniških družb, da nastavijo novp delavce pri delu. Delovni minister Fal-lieres je zahteval od zvez delodajalcev, da dejansko izvajajo osemurnik, da bo čim več delavcev zaposienih. Delavske organizacije pa opozarja, naj skušajo zajeziti dotok delavcev z dežele v mesta. Trdijo tudi, da tio notranji minister otefc-
kočil dotok tujih delavcev v Francijo. Notranji minister je.to sicer zanikal, vendar pa se bodo sedaj zahtevali od tujih delavcev potni listi mesto delovnih pogodb, ki so do sedaj zadostovale.
— Otvoritev madjarskega državnega zbora. Otvoritvena seja madjarskega državnega zbora se je vršita v soboto. Ker je grof Apponyi odklonil starostno predsedstvo, je to prevzel poslanec Graeffl. Za predsednika poslanske zbornice je bil izvoljen5 dr. Trbor S2itvay, za podpredsednika pa Karl Huszat in Andreas Buky. Za predsednika magnatske zbornice je izvoljen baron Julij Vlašič, za podpredsednika pa grof Berthold Szehe-nyi in Franz Thaly. Za glavno nalogo si je državni zbor določil, kakor trdi grof Bethlen, znižanje davkov in dolo-čitev proračuna. Budimpeštanska poli-ctja je aretirala kakih 200 oseb, pri*«sev Vagijeve komunistične stranke, ki so no-teli demonstrirati pred parlamentom.
— Kantonska armada zmaguje. Kan-tonška armada maršira proti Šanghaju in je Hangčau že resno ogrožen. Sunčdn-fangove čete so popolnoma poražene m razbite. Kantonska armada je brez vsakega odpora zasedla 40 kilometrov od Hangčaua oddaljeni čučau. Glavna sila
— Angleško-kitajski spor. Kitajci so pričeli radi popustljive politike Japoncev in, Amerikancev čimdalje bolj smatrati Anglijo kot glavno njihovo nasprotnico. Angleški poslanik Y Pekingu Lap-son je zahteval od vseh poslanikov tujih držav vojaško pomoč pri skupni obrambi koncesij. Poslaniki čakajo na instru -cije svojih vlad. Prejšnji kitajski delega ^
- Ženevi Wang je predlagal,. se
* ' 1 «	_— - U — n 1 #4 /v f \ i\ rt
= Uzunovič dobil mandat *a
sestavo Šanghaj proglasi za nevttralno cono.
Glavne faze v razvoju angleškega parlamentarizma.
Domovina parlamentarizma je Anglija. Ustroj angleškega parlamentarizma pa je tipičen in se znatno razlikuje od drugih parlamentarnih držav, čemur pa so vzrok posebne politične prilike, ki se kažejo v tem, da je Anglija država maloštevilnega strankarskega sistema. Znano je, da sta v Angliji zavzemali dolga desetletja dominanten položaj le dve politični stranki — konservativci in liberalci. Volilna borba med tema strankama je bila vedno Ijuta in ostra, kajti zmago je morala odnesti ena izmed obeh.
Vsaka stranka ima svojega voditelja, ki uživa kot tak popolno in neomajno zaupanje vse stranke. Po končanih volitvah pozove kralj na vodstvo države ono stranko, ki je dobita večino za predsednika vlade voditelja dotične stranke. Ta imenuje nato po svoji volji in lastnem prevdarku ostale ministre iz vrst svojih poslancev. Angleško ministrstvo je sirogo parlamentarno in strogo strankarsko.
Kabinet je kompalftna enota, ker vlada med vsemi ministri popolna solidarnost. Nezaupnice poedinim ministrom so teoretično sicer mogoče, toda nezaupnica izrečena enemu ministru ima za posledico demisijo celokupne vlade.
Seje ministrskega sveta so načeloma tajne. O sklepih kabineta informira kralja predsednik vlade. Poedini ministri pa brez dovoljenja kralja in predsednika vlade ne smejo podajati o ministrskih sklepih nikakih izjav.
Angleški kabinet tudi nima z zakonom določenega števila čalnov in radi tega iudi število ministrov vedno vari-ici. Težnja pa gre za tem, da so kabineti čim številnejši. Običajno ima Angina 12 do 20 ministrov.
i-,m^°9en' ,<abine* se naslanja v parlamentu na ono stranko, iz čije srede je izšel. Zanimivo pa je, da vladni poslanci
sploh nimajo svojega parlamentarnega kluba. Kabinet je njihova edina in najvišja oblast. Edino kabinet je pristojen, da odloča o držanju svojih poslancev v parlamentu. Svojo oblast nad lastnimi poslanci pa izvršuje kabinet potom posebnega organa »vvhip«. Naloga tega organa je, da skrbi, da prihajajo vladni poslanci redno k parlamentarnim sejam
da glasujejo tako, kot želi kabinet, akraino sredstvo, s katerim drži kabinet svoie poslance v poslušnost, je pret-ma Z razpustom parlamenta. Strah pred
izgubo mandata odloča v večini slučajev kabinetu v prid.
Glavna naloga kabineta je ta, da sestavi zakonodajni program parlamenta. Zakonodajna inicijativa je skoraj izključno v rokah kabineta. Poslanci, pa čeprav pripadajo vladni stranki, imajo le redko priliko, da prodrejo s kakim lastnim zakonodajnim predlogom.
Parlament vodi načeloma tudi nadzorstvo nad celokupno upravo in ima Iudi pravico izreči vladi nezaupnico, čim se ne strinja z njenim delovanjem. Toda poslanci večine obračajo največjo pažnjo na to, da vlada v parlamentu ne ostane v manjšini, ker se pač dobro zavedajo, da je z usodo vlade združena tudi usoda parlamenta.
V Angliji so tudi močno razvite neposredne vezi med kabinetom in volil-ci. Iz navedenega je to tudi naravno, ker se usoda kabineta ne rešuje toliko v parlamentu, kot pri volitvah. Vsi ministri so vedno na agitacijskih zborovanjih, da čujejo mnenje volilcev in na
! podlagi tega tudi sestavljajo zakono-j dajni program, ki interesira cele soci-jalne grupe.
Običajna odgovornost kabineta pred parlamentom, prehaja tako vedno bolj v odgovornost pred volilci.
V zadnjem času pa se je tudi ustroj angleškega parlamentarizma nekoliko izpremenil, ker se je v Angliji pojavila nova močna politična stranka — delavci pod vodstvom Macdonalda. Homogeni kabineti niso več pravilo in pojavili so se tudi v Angliji koncentracijski kabineti. Posledica tega je, da je pričelo pojemati ministrska solidarnost in da je tudi delovanje težavnejše, ker je kontrola parlamenta večja in različna tudi politična interesna sfera vladnih grup.
Vsekakor pa ima angleški parlamentarizem veliko prednost. Pri nas ni tako velikih neposrednih vezi med vlado in volilci. Vlada je pri nas vedno v bojazni, da izgubi parlamentarno večino in zato se ne ozira v prvi vrsti na vb-lilce, ampak glede le na to, da zadovolji one grupe, iz katerih sestoji njena večina. Glavno delo naših vlad ni osredotočeno na velika zborovanja med narodom, ampak na sanacijske akcije v parlamentarnih vladnih klubih. 'Tudi pri nas bi bile prilike drugačne, če bi vlade črpale svojo moč neposredno pri volil-cih in usmerile svoje delovanje tudi v pravcu želj volilcev.
..Zagrebška policija in bolni aretiranci iz Slovenije.***
V	številki z dne 24. t. m. smo objavili notico:	»Zagrebška	policija	in bolni
aretiranci iz Sloveije«, v kateri poročamo, da bolnišnice v Zagrebu ne sprejemajo bolnikov iz Slovenije, če ne polo-že v naprej bolniških stroškov, ker ima zagrebška Zakladna bolnica v Sloveniji 1 milj. Din terjatev, občine v Sloveniji pa teh bolniških stroškov nočejo poravnati, vsled česar se bodo pošiljali odslej aretirani bolniki iz Slovenije od-gonskim potom v bolnice v Slovenijo. Z ozirom na to notico šmo prejeli sledeči dopis:
Po avstrijskih zakonih, ki veljajo za
Slovenijo še sedaj, občine niso dolžne plačati bolniških stroškov bolnišnicam, ampak plačilo teh stroškov, če se ne morejo izterjati od bolnika samega, ali od drugih obvezancev kakor n. pr. od službodajalca, ali bolniške blagajne ild. so dolžni plačati deželni zakladi (deželni odbori), ki so pobirali zato deželne davke. Deželne zaklade je po preobratu prevzela država SHS, ki pobira naprej deželne davke. Da se občine branijo prevzeti bremena, ki so po zakonu naložena drugim faktorjem, je pač samoobsebi umevno.
Oblastne skupščine bodo pač morale
tudi to pereče socialno vprašanje za bodoče povoljno uredili, dosedanje zaostanke pa od države izterjati.
V	vseh kulturnih državah imajo javne bolnice dolžnost, da sprejemajo v svojo oskrbo bolnike ne glede na vprašanje, ali je dotični zmožen plačila in ne glede na narodnost (državljanstvo) ali vero; pogoj za sprejem je samo ta, da je bolnik potreben bolniške oskrbe. Zato pa imajo bolnice privilegij, da se plačujejo neizterljivi stroški iz deželne oziroma državne blagajne. To je bilo urejeno mednarodno na podlagi reciprocitete, lo načelo pa je tudi veljalo med posameznimi deželami v bivši monarhiji. Občine v Sloveniji torej omenjenih terjatev nočejo plačati, ker tega niso dolž-
ne.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Pondeljek, 31. jan.: »Pri lepi krčmarici« — Red A.
Torek, 1. febr.: Zaprto.
Sreda, 2. febr. ob 15.: »Slaba veste. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven, ob. 20.: »Pegica mojega sroa«. — Izven.
Opera.
predstava po znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 31. jan.: Zaprto.
TURISTIKA.
Osrednji odbor Slov. plan. društva v Ljubljani opozarja svoje elane na planinska ples, katerega priredi Mariborska podružnica v torek, dne 1. februarja v Gotzovi dvorani v Mariboru. — Udeleženci tega plesa se lahko pridružijo izletnikom k Mariborski in Ruški koči na Pohorju.
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani sporoča: Ministrstvo trgovine in industrije, odsek za saobračaj putnika i turista v Beogradu, nas potom Saveza planinskih društev SHS obvešča, da se vrši meseca majnika t. 1. propagandni izlet v južno Srbijo. Tega izleta naj bi se udeležili turisti iz cele države. Povabljeni kot gostje so tudi čehoslovaški in poljski turisti. Po železnicah 75% popust.
Asocijacija slovanskih turistovskih društev v Pragi je nam poslala znamke, ki se nalepijo v članske legitimacije. Dobe se v društveni pisarni, Šelenbur-gova ulica 7-II; cena 2 Din komad. Člani SPD s takimi znamkami v legitimacijah uživajo po čeških turistovskih kočah razne ugodnosti.
Pri Osrednjem odboru Slov. plan. društva se je osnoval poseben odsek smučarjev. Gojilo in vežbalo se bo posebno smučanje po planinah, člani SPD, ki želijo vstopiti v ta cdsek, naj se prijavijo v društveni pisarni, Šelenburgova ulica 7-II.
KRATKE VESTI.
V	Southamptonu se je ukrcalo na ladjo
v četrtek 900 vojakov, v petek pa dva bataljona, ki štejeta 1400 mož. Vsi ti angleški vojaki so določeni za Kitajsko.
Novi sovjetski poslanik v Rimu Kornelijev je prispel v Berlin, odkoder odpotuje v Rim, kamor dospe najbrže že danes.
Ukrajinci so v poljskem parlamentu zahtevali samostojnost Ukrajine. Ukrajinci prebivajo samo v Poljski tia 143.000 kvadr. kilometrih zemlje.
Zakon o avtonomiji češkoslovaških pokrajin se prične danes razpravljati pred parlamentom.
Le nikakega strahu pred gripo
Španjolska
bolest
in nikakili pretiravanj z alkoholnimi pijačami! čistost, desinlekcijo in moč kljubovanja, to je glavno! Porabljajte parkrat na dan za grgranje za usta, vrat in grlo mešanico pravega Fellerjevega Elsailujda z mlačno vodo. Denite k vodi za umivanje nekoliko kapljic desinficirajočega Elsa-flujda. Umivajte si s tem posebno roke pogostokrat. Uporabljajte nerazredčen Elsaflujd za drgne nje in masaže celega telesa. Nekoliko kapljic Elsailujda na sladkorju ali v mleku \ as čuva tudi znotraj pred neprijetnostmi. Dnevno negovanje telesa z Klsaflujdom prinaša moč kljubovanja, gis(°s{, svežino i„ s ,o„,	prod	gripe’
Zahtevajte \ lekarnah ali v odgovarjajočih prodajalnicah tudi v najmanjšem kraju eno poizkusno stekleničico pravega Fellerjevega »Elsafluida« za G Din, ali eno dvojnato steklenico za 9 Din ali eno speeijalno steklenico za 62 dinarjev. Inače pišite direktno
lekarnarju:
E. V. Feller-ju v Doljni Stubici, Elsatrg 357, Hrvatska.
Oj koder dobite najmanjšo količino (9 poizkusnih ali 6 dvojnatih steklenic) za 26 Din, z e obe nem z zavojnino in poštnino. Pri večjih količinah cenejše, ker se prihrani na poštnini.
Ch. Lucieto:
44
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Ta ženska je bila sam hudič!
Zgodilo se mi je neki dan, da sem dobil ob isti uri 5 različnih raportov, ki so javljali njeno prisotnost v petih različnih krajih, čeprav so bili vsi ti kraji zelo oddaljeni drug od drugega.
V	trenutku, ko to pišem, imam pred seboj svojo beležnico iz leta 1917. Tu čitam pod datumom 17. junija:
—	Kaport agenta X.-23:«
rmo Staub so videli v Nancviu, v spremstvu kapetana letalca G,.. ja.. -
£r>o„^!a|J01 ta*enta	Irmo	Staub prihajajočo
F 12 680—-2 6 Za*)az*^ v ^endaye. Auto Mercedes štev.
a£enta S.-12: Irmo Staub, prihajajočo postopanje, da Je gospod A udre H., kontrolor Družbe
P°y.edal’ <ia Je spoznal med potniki eks-
i!> je eden'SdeteH Ce 3taU'b' Na njegovo Poročilo dcval	O''	avignonskega kolodvora zasle-
Ra.P°'t a£enta L.-5: Včeraj proti 5. popoldan sem zapazil Irmo Staub ua trgu pred poslopjem Fran-
coske komedije. Vsled množice voz mi ni bilo mogoče priti do nje in izginila je, predno sem jo mogel prijeti,
—	-Raport agenta N.-345: če se ne motim, sem spoznal v vlaku, na kolodvoru Meuton — Garavan, Irmo Staub. Javil sem njeno prisotnost ■specijalnemu italijanskemu komisarijatu v Ventimilleu ...
Od teh petih raportov pa ni bil uiti eden točen, toda naši agenti so vedeli, da je silno nevarna špi-jonka in zato so stremeli pred vsem za tem, da jo ujamejo. Zato se jim je povsod zdelo, da jo vidijo.
Dognano je, da je med vojno izvršila dve misiii v Frnaciji, toda kolikor jaz vem, ne več kot dve, in še te pod takimi pogoji, da jo je bilo nemogoče aretirali kajti priletela ,e preko naših meja v aeroplanu pri prihodu m odhodu.	F
Sicer je bila pa naravnost peklensko drzna.
Dovolite mi, da Vam o tem povem lepo povest:
Kot vam je znano, je Bern malo mestece, ki ne šteje več kot 90 tisoč prebivalcev, če stanujete mesec dni tam, vas poznajo vsi ljudje in vi njih.
Če je pa to mesto v mirnem času eno najmirnej-še na svetu, pa v vojnem času temu ni bilo tako, kajti nahaja se ravno na križišču potov, ki vodijo k voj- j skuječim se državam.
Bern je bil med vojsko preplavljen z nemškimi j špijcni, ki so od tu skušali prehajati preko naših ! meja. Zato smo bili prisiljeni prenesti svoje bojišče ' proti špijonom v to mesto,	i
t In tako se je tudi zgodilo, da sem jaz prišel v
Švico.
Nekega dne, ko sem obedoval v društvu enega svojih tovarišev v hotelu Beolevue, sem zapazil, da je stopila v dvorano, v kateri sva se nahajala, v spremstvu enega najboljših nemških špijonov, kapetana R ..., ki je samobsebi umevno bil v civilu. Irma Staub je bila kot po navadi zelo enostavno oblečena v svetlo-rujavo gabardino. Pogledala je okoli po dvorani in petem, ko je videla, da ni nikjer več prostora, ko edino pri naši mizi, je prišla čisto mirno, hladnokrvno k nam in me vprašala z ljubkim nasmehljajem:
»Ker sta dva prostora prazna pri Vaši mizi ali nama ne bi gospoda tajna francoska agenta dovolila da prisedeva?«	’
Staub?3' 'ad izkaŽem Prijaznost gospodični Irmi
je 4?1k^aLdndireC°“e<iela M **» *** B"
kdo	Vprasala> >V| me PMnate? Vi, ve»te,
... n Kd!;° *e£a ne bi vedeli?, saj niste samo najlepša -i a \ einu, temveč tudi stalna spremljevalka gospoda von R .. .5	8
Zasmejala se je prisiljeno ter dejala:
>Vidim, da so Francozi vedno galantni in da plemensko sovraštvo izgine, kjer se prikaže ženski upliv.c
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesli.
KLIC PO CENZURI.
Včerajšnji »Slovenec« je zopet enkrat zajahal moralnega konja, ker se predvaja v Ljubljani film, v katerem je videti mnogo razgaljenih ženskih teles. Vsled tega filma je začela od sobote dalje v Ljubljani morala silno padati, ker vsak dan se par sto Ljubljančanov temeljito pohujša, ko vidi v filmu to senzacionalno novost, da je ženska drugače ustvarjena ko moški. Zato je le prenaravno, če je »Slovenec« ogorčen in če je nastopil v obrambo težko ogrožene morale.
Manj naravno pa je, če kliče »Slovenec«, ki je vendar svobodomiseln list, na pomoč državnega pravdnika. Mislimo, da je ta klic čisto odveč, ker če bo treba, bo že državno pravdništvo samo nastopilo.
Še bolj čudno pa je, če je »Slovenec«, ki je vendar svobodomiseln list, ogorčen, če bi v /Ljubljani odpadla cenzura za filme, ki so bili že cenzurirani v Beogradu ali Zagrebu. Mislimo, da je tudi »Slovenec« tega mnenja, da je javna morala v Zagrebu čisto ista ko v Ljubljani in da je zato dvojna cenzura prav gotovo od-zeč.
Sicer pa smo mnenja, da je sploh vsa-Ka cenzura za odrasle odveč in da ima cenzura samo to nalogo, da zabrani ue-doletnim obisk »pohujšljivih« filmov. Da pa bi cenzura tudi odraslim ljudem predpisovala, kaj smejo in kaj ne smejo gledati, pa'smatramo za kršitev državljanskih svoboščin. Saj ni nihče prisiljen, da gre gledat film, ki se mu zdi pohujš-ljiv in ker kinematografi itak obešajo »najhujše« slike, ne more biti nihče v dvomu, kateri film je pohujšljiv in kateri ne. Zato klic po cenzuri odločno zavračamo, ker je cenzura v nasprotju z državljanskimi svoboščinami.
Prav nič pa seveda nimamo proti temu, če ima cerkvena oblast za svoje vernike svojo cenzuro in če jim prepove pod grožnjo smrtnega greha obisk »pohujšljivih« filmov. Toda če verniki ne bi hoteli poslušati povelja cferkvene oblasti, potem je to njihova stvar in državni organi nimajo asistirati cerkveni oblast!.
Še manj pa je dopustno, da bi morali tudi drugomisleči trpeti cenzuro cerkvene oblasti. In tudi vse grožnje z neredi ne morejo in ne smejo imeti nobenega učinka. Lepe razmere bi nastale, če°bi smel vsak obiskovalec z nemiri povedati svojo kritiko!
Ponavljamo še enkrat: Kdor se boji pohujšanja, naj ostane doma in naj se ne skrbi za ene, ki se pohujšanja ne boje. Saj bi bila njegova skrb itak čisto
brez haska.
Samo to je svobodoljubno stališče in samo reakcionarci kličejo po cenzuri!
— Cenjenim naročnikom sporočamo, da smo v svrho poravnave tekoče na-
.ročnine današnji številki priložili poštne položnice. One cenjene naročnike pa, ki so za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem in prijateljem, da se na naš list naroče.
— »Uradni lisi« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 11. številki natečaj za sprejem v strojno podčastniško šolo vojne mornarice.
— V ministrstvu pošte in brzojava je podpisan, kot javlja beograjsko >>Vr<j" me«, daljiš ukaz o napredovanju uradnikov poštne direkcije v Ljubljani.
— Izdelovanje predmetov za privatne osebe v državnih železniških delavnicah. Prometno ministrstvo je izdalo ponovno odredbo, s katero najstrožje pie-poveduje, da bi se izdelovali v delavnicah državnih železnic predmeti za privatne osebe, bodisi tudi, da so osebe v železniški službi. Prestopki prepovedi se bodo strogo kaznovali.
— Koliko se v Zagrebu poje in popije? Po uradni statistiki se je konsumi-ralo v Zagrebu tekom leta 1926: 24 tnilj. 800.000 kilogramov moke, 645.274 kg masti, 281.141 kg svežega in 45.373 kg suhega mesa, 235.000 litrov žganja, 3,646.33 litrov piva, 52.700 litrov likeriev ter 14.626 litrov šampanjca. Vsega skupaj so torej popili Zagrebčani v letu 1926 12,200.000 litrov alkoholnih pnac. Na vsakega prebivalca pride 60 litrov. Kisle vode se je potočilo v Zagrebu v istem času 1,500.000 litrov, soda vode 500.000 litrov, pokalic pa 246.944 steklenic.
— Razpisana služba. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na fiziološkem institutu medicinske fakultete mesto pogodbenega mehanika. Prošnje je vložiti do dne 7. febr. pri rektoratu univerze. Podrobnosti glej v Uradnem listu št. 11. z dne 28. januarja 1927.
— Nov kazenski zagovornik. V imenik kazenskih zagovornikov je sprejet odvetniški kandidat Vladimir Krištof v Radovljici.
— Napredovanje v sodni službi. V območju viš. dež. sodišča so pomaknjeni v višjo skupino nekateri zvanič-niki in pisarniški oficijanti, in sicer: iz 2. skupine v 1. skupino zvaničnikov Minka Weber pri deželnem sodišču v Ljubljani ter iz 3. skupine v 2. skupino zvaničnikov: Julka Krhne pri deželnem sodišču v Ljubljani, Antonija Fister, pri okr. sodišču v Radovljici, Stanko Kronabeth-vogel pri okr. sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Josip Miklič pri dež. sodišču v Ljubljani, Alojzij Sternad pri okrajnem sodišču v Šoštanju, Henrika Sinič pri okrožnem sodišču v Mariboru, Olga Schott pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, Marija Felser pri okrožnem sodišču v Mariboru, Angela Planer, istofam, Vida Andolšek pri okr. sodišču v Kranju in Josipina Perne pri okrožnem sodišču v Gornjem gradu.
— Pojasnilo. Z ozirom na različne članke, ki so bili objavljeni v zadnjem času glede razmer v invalidski organizaciji v Ljubljani, izjavlja podpisani bivši anketni odbor U. V. L, ki je bil izvoljen na zadnjem izrednem občnem zboru, da nima s to časopisno polemiko nikakih stikov ter se seveda podpisani z vsebino teh dopisov tudi ne strinjamo in odklanjamo vsako odgovornost. Anketni odbor ni sklical shoda, temveč le sestanek in tudi ni predlagal nikakih resolucij. Za vse delo od 16. januarja t. 1. dalje je odgovoren edinole nekak desetčlanski odbor, ki pa po našem mnenju nima za obstoj nobene pravne podlage, posebno ker sestoji tudi iz društvenih izobčencev ter baje celo tudi mozemcev. Podpisani bivši anketni
odbor nimci s Irm desolfrIonskim odbo-
lOITI nobene zveze. Redno izvoljeni anketni odbor je svoje funkcije iudi že odložil. — Christof Hinko, 1. r.; Tavčar Ciril, 1. r.; Vinko Hrovat, L r.; Zvonimir Satler, L r.
— Tuji avtomobili na Dunaju 30 dni davka prosti. Dunajska mestna občina je odredila, da bodo odslej tuji avtomobili na Dunaju po 30 dni davka prosti. Odredba je bila izdana zato, ker se je avtomobilski klub pritožil, da je moral plačati neki jugoslovenski avtomobilist, ki se je mudil s svojim avtomobilom na * Dunaju 10 dni, 1000 šilingov davka.
— Tudi na Madjarskem se odpravijo j javne hiše. Iz Budimpešte poročajo: i Anketa, ki jo je sklical notranji mini- ' ster v zadevi ureditve prostitucije, je j svoje delo končala. Na anketi se je pre-tresal načrt naredbe o postopni ukinitvi javnih hiš. Po določilih te naredbe se imajo javne hiše s 1. majem 1928 popolnoma ukiniti. S tem dnevom izgube vse licence veljavo. Dopuščeni bodo samo še javni in privatni lokali za sestanke. Prostitutkam se prepoveduje uživanje in posest opojnih strupov kot kokaina, morfija in sličnih.
— Zračni promet Dunaj — Rim se otvori dne 1. februarja. Promet se bo vršil zaenkrat samo trikrat na teden. Cena za vožnjo bo znašala: od Rima do Benetk 500 lir, od Benetk do Dunaja pa 400 lir.
— Viljem Hohenzollern 68 letnik. Iz
Doorna poročajo: Viljem Hohenzollern je proslavil svoj 68. rojstni dan zelo svečano. Proslave so se udeležili, bivši prestolonaslednik, Viljemova hčerka, njegova sestra in številni gosti. Divsi nemški cesar je prejel mnogo čestitk in
daril.	v
— Jugoslovenski parnik ponesrečil.
Kot poročajo iz Bukarešte, je obtičal jugoslovenski parnik »Sava« pri Konstanci na neki sipini. Na kraj nesreče je bila poslana rešilna ekspedicija.
— Umor v samostanu. Nedaleč od francoske vasice Chambery stoji že 200 let samostan usmiljenih sester. Ker so bile prvo leto po vojni vse sestre stare že preko 70 let, jim je oblast dovolila, da so opustile svoj samaritanski poklic. Od tedaj so živele v tihem samostanu mirno, bogu posvečeno življeme. Bilo
jih je 8. Tekom dveh let jih je pokosila smrt 6. Pred par meseci je umrla sedma, tako da je ostala samo še najstarejša,
82 letna Cezarina Michel in vratarica.
Te dni se je imela preseliti Cezarina v drug samostan. Toda prišlo je drugače: dan pred preselitvijo je postala žrtev zverinskega roparskega umora. Vratarica je bila odšla v vas, nakupit živila.
Ko se je vrnila, je našla staro ženico mrtvo, ležečo v p'osteiji v mlaki krvi', s težkimi ranami na glavi. Poleg postelje je ležal zlomljen in okrvavljen velik težak križ, ki je visel preje poleg postelje.
S tem križem je neznan lopov starko ubil. Oblasti domnevajo, da je izvriši morilec svoj čin, misleč, da bo odnesel bogat plen, ker je krožila v okolici ne-osnovana govorica, da je shranjen v samostanu izza prejšnjih stoletij velik zlat zaklad. Kot dejanja sumljiv je bil aretiran par ur po umoru neki brezposelni Italijan, ki sicer ne more dokazati svojega alibija, vendar pa doslej trdovratno taji.
— Tragedija bede. V Maszovviecki pri Minsku na Poljskem se je odigrala te dni krvava rodbinska drama. 43 letni agent Zaleski, ki je živel zadnje čase v silni bedi, je sklenil, da pomori vse člane svoje rodbine, nakar izvrši samomor. Prišel je domov — kjer je ležala njegova žena bolna v postelji, okrog nje pa so sedeli njeni trije sinovi v starosti 12, 9 in 7 lel — potegnil revolver ter ženo ustrelil. Nato je jel sireljati na otroke, ki.so se skrivali v smrtnem strahu za mobilijami, vsled česar jili je samo obstrelil. Zadnjo kroglo je pognal samemu sebi v sence ter obležal na mestu mrtev’.
— Ciničen morilec. Pred divizijskim sodiščem v Plznu se vrši te dni obravnava zoper vojaka Franca Sandnerja, ki je umoril lansko leto celo rodbino posestnika Dollerja. S sekiro je pobil kmeta, njegovo ženo, njegovega 9 letnega sina, njegovo štiriletno hčerko in njegovo služkinjo. Živega je pustil samo 5 letnega Gošperčka, ki je fingiral, da spi, ki pa je vse opazoval ter morilca izdal. Sandner je odnesel plen 800 Kč.
K obravnavi so ga privedli z močno es-korto, ker se je bilo bati, da ga občinstvo linča. Ko ga je vprašal predsednik, sodišča. v kakem redu je pomoril svoje žrlve, je odgovoril: »Saj je čisto vseeno, koga sem ubil preje, koga pa pozneje.« Izjavil je dalje, da bi otrok ne bil pomoril, da niso vpili. Gašperčku zato ni nič storil, ker je mislil, da spi, če pa bi bil vedel, da ga je opazoval, bi bil kresnil tudi njega po glavi.
— Krvav rendez-vous. Mladi,, v ljubezenskih stvareh podjetni trgovec Marcel Mona je prišel te dni z veselo vdovico lvonno Colombel v neki pariški restavranl. Komaj sta se vsedla, že je prišla za njima mlada devojka, se plasirala pri sosednji mizi ter jela trgovčevo spremljevalko ostro motriti, la ji je poglede začudena vračala, medtem ko je bil Mona v mučni zadregi. Nenadoma pa je odprla deklica svojo ročno torbico, vzela iz nje britev ter se vrgla na , gospo Columbel, hoteč ji prerezati vrat. 1 V zadnjem hipu, ko je bila vdovica že j precej obrezana, se je osokolil Mona ter se vrgel vmes. Zato pa je dobil od napadalke iudi on svoj del. Končno je hotela deklica prerezati tudi sama sebi vrat. Medtem je prihitela policija, ki je hudo deklico razorožila ter prepeljala vse tri v bolnico. Izkazalo se je, da je obljubil Mona deklici zakon ter imel na podlagi te obljube že več let ž njo intimno razmerje. Sedaj jo je hotel zapustiti ter se poročiti z bogato vdovico, kar je njegovo prvo nevesto tako razburilo, da je hotela z obema krvavo obračunati.
— Atentat na zdravnika. V Varšavi je bil izvršen te dni nezaslišan atentat na zdravnika dr. Kaminskega. Doslej neznan lopov je poklical zdravnika tele-fonično k neki bolni ženski. Zdravnik je sedel nemudoma v avtomobil ter se odpeljal na lice mesta. Komaj pa je plačal šoferja, je planilo iz temnega kota več z noži oboroženih moških, ki so ga napadli in pobili na tla. Pasanti so transportirali težko poškodovanega zdravnika v bolnico.
- Draguljar - goljuf. Juvehria Rubina, v Budimpešti splošno znano osebo, je vzela noč. Ogoljufal je razne madjar-ske, avstrijske in nemške stanovske kolege za več milijonov madjarskih kron. Ko je udrla policija v njegovo prodajalno, je našla samo stvari brez vrednosti. Za Rubinom je izdana tiralica.
— Ali kupite otroke? V raznih krajih na Moravskem je prodajala te dni neka ženska poldrugo leto stara dvojčka, dečka in deklico in triletnega dečka. Za vse tri otroke skupaj je zahtevala 1000 Kč, kar sicer ni mnogo, vendar pa doslej ni našla nobenega kupca.
— Kult nagote na Rivijeri. Iz Pariza poročajo: Državno pravdništvo v Nizzi je dvignilo zoper lastnika sanatorija na Rivijeri, Nemca dr. Goldberga in zoper dva njegova pacijenta Uhliga in Stockfischa obtožbo radi ustanovitve kolonije za kult nagote. Okoliški kmetje so se namreč pritožili, da srečavajo gole moške in ženske. Zdravnik zatrjuje, da gre samo za zračne in solnčne kopeli.
Ljubljana.
— 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Neimenovani Din 3000, neimenovani Din 20.000, neimenovani Din 1000, Paternoster Milan, rač. direktor del. min. fin. Din 1000; neimenovani Din 1000, Šturm Joško, trgovec Din 500, neimenovani Din 2000, neimenovani Din 1000, neimenovani Din
10.000, neimenovani Din 2000, neimenovani Din 3000, Belar Ivan, poštna činov-nica Din 10.000, Puc Rudolf, srezki tajnik v pokoju Din 3000, neimenovani Din 5000, neimenovani Din 3000, neimenovani Din 10.000, neimenovani Din 3000, Sešek Ivan, mag. ravnatelj v pokoju Din 1000, Jamnik Valentin, trgovski sluga Din 1000, neimenovani Din 1000, neimenovani Din 10.000, Mesina hranilnica
2.000.000, neimenovani 10.000. — Mestni magistrat, Ljubljana.
1— Število gostilen v Ljubljani. Ljubljansko policijsko ravnateljstvo je izdalo statistiko, iz katere posnemamo, da je v Ljubljani 305 javnih lokalov. Od teh je 229 gostiln, 13 kavarn, 28 vinotočev in kleti ter 35 zajtrkovalnic. — Z gostilnami smo torej pač dobro preskrbljeni, samo da bi bilo vino boljše!
1— Na občnem zboru akad. agr. kluba »Njiva« z dne 25. t. m. se je izvolil sledeči odbor: Predsednik Ivan Belle; podpredsednik Franc Štrajnar; tajnik Alojzij Gregorčič; blagajnik Marjan Belle; odbornik Anton Mišič; revizor Stan, ko Tomšič iri Jule Karadjole.
1— Društvo sodnih poduradnikov in slug v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor na dan 6. februarja 1927 ob 13. uri v justični palači, soba štev. 28 v Ljubljani. Pozivamo gospode tovoriše, da se občnega zbora zanesljivo in pol-noiševilno udeleže. — Odbor.
1— Prvi reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze nepreklicno 16. februarja 1927 v Unionu. Z razpošiljanjem vabil se prične iekom prihodnjega tedna.	(146)
|— Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani sporoča svojim članom sledeče sklepe sprejete na občnem zboru dne 16. januarja 1927. 1. Članarina za leto 1927 ostane neizpremenjena in se pobira dne 2. in 6. februarja v društvenih prostorih celodnevno. 2. Pristopnina znaša za nove člane sledeče: Od iO—20 let starosti znaaš Din 50, od 21 do 30 let starosti znaša Din 100, od 31—40 let starosti znaša Din 200, od 40 leta dalje po 50 Din več za vsako leto starosti od 40 let dalje do 50 leta. Nad 50 let stari se sprejmejo za člane, ako isli vplačajo celotne pogrebne stroške. Pristopnina se lahko plača v 6. obrokih tekom enega leta. Vabijo se novi člani k pristopu. — Odbor.
1— T. K. D. Atena. Pravljice pripovedujejo ga. Šaričeva in ga. Medvedova v torek 1. februarja ob 5. uri v Narodnem domu. Prostovoljni prispevki.
1— Aretacija cerkvenega tatu. V petek popoldne je opazil cerkveni Malovrh v cerkvi na Viču, da nekdo jemlje iz cerkvenega nabiralnika denar. Pričel je kričati nad njim, da krade, nakar je tat spustil zavitek šifona, ki ga )c imel pri sebi ter zbežal, vendar pa so ga ljudje ujeli in izročili policiji, lat se piše Karol čučmk, doma iz Čateža pri Krškem. Je že dolgo zasledovani cerkveni tat, ki je oplenil cerkvene nabiralnike v cerkvah sv. Jakoba, Srca Jezusovega, v Križankah, v stolnici in v Uršulinski cerkvi. Šifon je ukradel v petek opoldne iz izložbe »Produkcije« v koloniji »Stan in Dom«. Dalje je priznal Čučnik še več tatvin, med drugim tudi da je ukradel dvema ženskama na trgu iz ročnih torbic, eni 210 Din, eni pa 20 Din. Čučnik je bil izročen sodišču.
Obrt in industrija ned Slovenci
V	soboto zvečer je priredilo društvo >Soča« predavanje o obrti in industriji med Slovenci. Predavatelja g. prof. dr. P r 6 s s 1 a je Sočanom predstavil gosp. Šviligo j.
Predavatelj je uvodoma dokazal, da je sedanja gospodarska kriza le nujna zgodovinska posledica Vojne. Sedanji gospodarski krizi podobne krize so se pojavljale po vseh vojnah, vendar so drugi narodi n. pr. Angleži in Francozi, poskušali rešiti problem krize na ta način, da so vzgojili množino kvalificiranih delavcev in n ata način dvignili produkcijo.
Pri nas sedaj tega stremljenja ni. Stro-kovpb šolstvo je številčno šibko, slabo dotttfa&o, zapada šablonizaciji ter ne odgovarja’ več modernim zahtevam. Preti nan» nevarnost, da naša obrt propade.
Za rešitev gospodarske krize je tudi nujnb potrebna Ustanovitev gospodarskega sveta za Slovenijo. Člani tega gospodarskega sVeta naj bi bili V prvi vrsti gospodarski strokovnjaki, politiki pa samo, kolikor' je nujno potrebno. Ta gospodarski svet naj bi bil naša vrhovna instanca za vse gospodarske probleme! Gospodarski svet' naj: skii)i za strokovno šolstvo in ukrepa vse potrebno proti diskontinuiteti v gospodarskem življenju; ki je gospodarstvo ne more prenašati.
fealje je pbročal prdf. Pressl 6 stanju našega strokovnega* šdlstVa, katerega' sta-je prav obupno in' primerjal njegov Položaj z onim v drugih državah, zlasti P« v Češkoslovaški. Tako je' bilo v Češkoslovaški v letu 1925/26 1248 strokov-um sol, ki so imele 260.000 učenčev. Do-lrane pa so bile te strokovne šole skup-
mVšo?rn P« nas? 70 obrtmi*.	podpdto	čelih lOOiOOO di-
narjev. Naravno Je, da nam pttmanjkuje strokovno izobraženih delavcev in da’trpi naša industrija Vsled’ tuje konkurence; Tako stane na primer 1 kg železa v Kropi ravno toliko, kakor 1 kg dunajskih žebljev.
Absolutno je potrebno, da damo našemu naraščaju primerno strokovno iz-obrazbo s tem, da razširimo in moderni-«ramo naše obrtno šolstvo. Predavatelj Pr5v Pohvalno izrazil o umetnostno-° ™i šoli »Probudi«, ki more postati velikega pomena za razvoj slovenske umetnostne obrti.
Predavatelju se je za njegova izvajanja zahvalil prof. Bačič. Prihodnje .predavanje društva »Soče« se vrši dne 12. februarja. Predava dr. Oblak o potnih vtisih iz Nemčije.
-» > • _____________________
Sokolstvo.
BRATjE!
Preminul je naš dolgoletni in zvesti «lan brat Pavel Jero v ec, višji finančni svetnik v pok.
Naša dolgžnost je, da spremimo zvestega brata n anjegovi zadnji poti.
Budil® pismo,
leh weiss nicht, was soH es bedeu-ten... — Te besede bi utegnile biti najprimernejši vodilni motiv, letošnjih predpustnih kostimov. Prekipevajoča ni'hov karakteristični znak. tilizira se, kombinira, mečejo se barve semterffa, v&m6W£ namena, 9Š bi se ustvaril kostuitt rta potilateff Kbf&r Posebne ideje. In fo te dobro iako, zakaj večinoma šo svoboWn6: kbftV>6nirani predpustni kostumi iVinogo balf živahbi, amizantni in lepše prrslojajo kot oni, ki koketirajo v vzozrci iz (brejnšjih' časov. Kakor se fnoda na vseh jioljih izpremi-n>a. tako tudi predpustni kostum ne mo-^ ostati vedno enak. Ne slaga se z na-k'01 časom, da bi prišli na maŠkerado kot Rdeča kapica ali pa kot Ninon de Lenclos. Dirndlkostuma pa že sploh ni smatrati za kostum za maskerado, fcrnveč to je šala, ki si jo dovoli poleti' hdi najbolj korpulentna dama, če bi pa Prišli celo v športni obleki na maške-fa<Jo, bi se zdeli takorekoč bolj naivni «o| smešni. Torej si je treba glavico Nekoliko napenjati ter iznajti kaj1 novega. Labie zrtiaguje, lamč, kombiniran z vč1ours chif fonom, baržunom, brokati, vezenino, skratka, z vsem, kar pride v poštev pri večernih toaletah. Bubikopf e umakne pogosto barvasti baroki.
Zbirališče članstva danes, dne 31. januarja od pol štirih popoldne pred hišo žalosti, Resljeva cesta 13. kroj' civilni z znakom.
Odbor Ljubljanskega Sokola.
Šport.
Nedc jske a; a<iiue. tefcn.6 V L ubija l.
INŽ. BLOUDEK DRŽAVNI PRVAK V UMETNEM DRSANJU.
Tekma v umetnem drsanju za prvenstvo države, ki je bila radi nepovoljne-ga vremena že dvakrat odpovedana, se je vršila včeraj dopoldne na športnem drsališču SK Ilirije. Sporedno s tekmovanjem za državno prvenstvo se je vršilci tekma druge seniorske skupine z nekoliko lažjim programom. Za državno prvenstvo so slarlali inž. Bloudek, Schwab in Vodišek. Favorit za to tekmo je bil Bloudek, ki je absolviral svoj trening skupaj z Vodiškom na Dunaju. —
V drugi skupini so startali Avčin, Wizjak in Bleiweis.
Tekma je obsegala sledeči program: ob 8.30 obvezni liki seniorjev; ob 10. uri obvezni liki za prvenstvo; ob 11.30 pr6-sto drsanje obeh skupin:
Rezultat te številno obiskane tekme je bil sledeči:
Državno prvenstvo si je izvojeval inž. Bloudek Stanko, ki je dosegel mestno štev. 6, od 204 dosegljivih točk pa 181.4.
—	2. mesto je zasedel Polo Schwab, m. št. 9 in 176.5 točk. — 3. mesto pa Viktor Vodišek, m. št. 15 in 158.5 točk. - V drugi seniorski skupini* je bil prvi zmagovalec Fran Avčin, m. št. 3, ki je dosegel od J80 dosegljivih točk 150.8. — Drugi je bil Janko Bleiweis z m. št. 7 in 122.3 točkami. — Tretji pa Engelbert Wisjak z m. št. 8 jn 117.7 točkami.
Publike okoli' 300; Jed ni bil prvovr sten, ,ka¥ je tekmovalce precej' oviralo.
V splošnemje tb prireditev pokazala velik napredek v umetnem drscihiu; raz-ličnr tekmovalci pa niso rnbali' )šokci2&ti svojegaznanja, ker je jemubrsko dnevno vreme zelo oviralo trening.
Nov višinski uspeh Weissmiillerja. — 100 yardov preplavati v manj ko 50 sek., tega dbsedaj še ni dosegel noben plavač in se je zdel ta uspeh sploh nemogoč. Sedaj se je pa to Vendarle posrečilo ameriškemu plavaču J. Weiss-mullerjlu. PrečlaVbl’ je bajnte* |i6 progo v« m dolgem1 baširitf Illinois* A. C v Cfficagtr v 49V. sek. Vendar pa la uspeh na šteje kol svetovni rčktrfd, ličr mednarodni plavalni savčz pripozhš kot svetovne rekorde samb one, fti se napravijo v bazenu, ki je najmanj 22.5 m dolg, ter velja kot svetovni rekord še vedno Weissmiillerjev z dne 10. avgusta 1925 v San Franciscu v času 52 sekund.
Slavni nemški plavač Rademacher je dobil resnega tekmeca v osebi mladega Ernesta Budiga iz Kolna. Preplaval
je v prsnem stilu progo 200 m- v časy 1 2 : 53.7 in ga tedaj prekaša samo še Rademacher in pa neznatno Belgijec van Parys. Budig je v zadnjih mesecih tako redno napredoval, da se lahko z goiovosijo računa, da bo pri prvi priliki poskušal odvzeti naslov Rademacher ju.
$.500 dolarjev bi bil kmam zaslužil, naniieč augiesKi bokser okie t_i<jrk. Ncki Kiub v ioiemo mu je ponudil to čedno vsoto, če se v boksmaichu pomeri s Kanadčanom Aleksom Durue, ioaa samo pod pogojem, da premaga 22. januarja v Newyorku ameriškega prvaka ridel la Barba. lo se pa Clarku ni posiečno^ kaj tf Barba ga je neoporečno po točkah potolkel in ga je ceio dvakrat podri na tla. Clark pa se je v oben slučajih že po 8 Sekundah zopet postavil1 na noge.
Načrti managerja Pyle-ja. Znani teniški manager wyie namerava prirediti koncem februarja velikanski prolesio-naim turnir v Nbwyorku, ki ga bo doh-rai z nagradami v skupni višini 50.000 dolarjev. Za ta monstre-turnir bo porabil v prvi vrsti svojo staro trupo, sesto-ječo iz Suzane Lengienove m Mary brownave m gg. Vincnel Richards, Fe-ret, Kiii5ey in bundgraSs; toda lo Števno še ne zadostuje Za tak velikopelez-m turnir. Ndsiane vprašanje, odkod naj j dobi še ostaie udeležence. Atrakcijsko moč v Ameriki bi imeli gotovo francoski igrači, BorOtra, Lacoste, Cochef in brugnon; dvomljivo pa je, če se bo Py-lu posrečilo, tudi samo enega od leh odvrnili od amaterstva. Aiiienkanec \v linam Tilden bi bil gotovo prvovrstna privlačna sna in se pnncipijelno ne brani prestopili k profesionalizmu. Ostati pa hoče še amater do konca i, 1928, ker si hoče priborili še svetovno teniško prvenstvo v \Vindbledonu in pa Davisov pokal za Ameriko.
Na smučeh iz Moskve v Oslo. Da bi praktično preiskusil smuči ruskega izdelka, so napravili štirje ruski smučarji veleturo iz Rusije v Skandinavijo. Iz Moskve do Ljeningrada so rabili 9 dni, 3 dni pod starim rekordom. Tudi od tu do Helsingtorsa je šlo gladko, najdaljša dnevna eiapa je znašala 95 km, povprečna 80—90 km. V Helsingforsu so zamenjali ruske smuči s finskimi, ki so bolj odgovarjale terenu. Nemuchin, ki je s 35 Jeti najstarejši v tem kvartetu, je bil 12 let najhilrejši ruski smučar; sedaj vodi Vasiljev, ki je kakor ostala dva star 25 let. V Stockholmu so samo prenočevali in so se napotili drugo jutro v Oslo. kamor, upajo priti v 7 dneh. Iz Osla se vrnejo v Moskvo z ladjo in železnico. Cela pol od Moskve do Osla je dolga prilično 2000 km.
Dunajski težkoaileti v Parizu. V
Gvmnase Voltaire so se vršile 15. januarja v okviru športne akademije težko-atletske tekme med Dunajem in Parizom. Proti pričakovanju so zmagali Parižani v treh kategorijah. Samo Dunajčanu Haasu se je posrečilo, da je premagal v lahki teži Francoža Arnaulta1.
Dunajski rekorder v težki teži Schilberg ni dosegel v obojeročnem sunku sploh nobenega uspeha in je bil placiran ža Roletom. Ni sicer še-razjasnjeno, kako se je zgodil la neuspeh, verjetno pa je, da je Schilberg takoj iz početka vzel pri obojeročnem sunku jireveliko težo, čeravno se je kasneje izkazalo, da bi bilo zadostovalo 120 kg, pa bi bil prvi. Tako je pa poskusil dvigniti 150 kg, pri čemur je gladko odpovedal ter izgubil popolnoma sigurno zmago. Tekmovalo se je v novem olimpsKem troboju (obo-jeročrii tezni dvig, poteg in sunek). V naslednjem rezultati:	peresna teža:
**uvigny 272.5 kg 177.5, 82.5 m 112.5) pred Stadlerjem 262.5 (70, 82.5, 110). — Lahka teža: Hans Haaš s 303.5 kg (80, 95, 128.5) pred Arnaultom z 287.5 kg (82.5, 90, 115). — Lahka srednja teža: Roger Francois s 315 kg (95, 95, 125) pred Trefny-jem z 290 kg (80, 90, 120) in v težki leži Rolet s 305 kg (85, 95, 125) pred Schilbergom z 210 kg (110 100).
to in onib.
ULJUDNOŠT.
švedi so znani kot uljudni ljudje in jim ne pravijo zaman, da so severni Francozi, V času od Božiča do svetih Ireh kraljev pa so prebivalci Stockholma svojo uljudnosl podvojili, ysaj na cesti, v gledališču in v trgovinah, če že ne doma. V svesti so si bili, da jih opazuje uljudnostni kontrolor, ki je ta čas nadzoroval mesto po nalogu nekega stockholmskega časopisa. Ta časopis je hotel ugotoviti, če so tožbe o pojemanju uljudnosti upravičene. Uljudnostni kontrolor pa je bil jako strog in natančen in je prisodil nagrado le štirim osebam: mladi deklici, ki ftf ptotfajala v kolodvorskem kiosku cigarete in čokolado in ki je ohranila svojo prijaznost, čeprav jo je uljudnostni kontrolor mučil cel četrt ure in ni nazadnje ničesar kupil; dalje neukega delavca, ki je sneg kidal, pa je našel denarnico ter tekel po celi dolgi ulici za gospodom, ki jo je izgubil; kot tretja je dobila nagrado gledališka blagajničarka, ki je vztrajno in s stanovitno prijaznostjo odgovarjala na najbolj neumna vprašanja kmel^ z dežele, ki se je nazadnje Še spomnil, da je pozabil svoj denar v hotelu. Vse te uljiid-noslne rekorde pa je potolkel šofer, ki gaje poklicat kontrolor jz najhujšega vrvenja na glavnem trgu k trotoarju in mu pojasnil, da nima namena voziti se z avtom, marveč bi kot tujec v mestu le ^ad vedel, kod je riajbližja pot v mest-
-	Šofer ni samo odgovoril na vsa stavljena mu vpraašnja, temveč mil je pokazal celo pot na svojem načrtu ter mu nazadnfe še celo zmenjal' peldešel-kronski bankovec. - Da, če bi bili vsi šoferji faki, kakor nagrajeni vzor njihovega slnau, potem ne bi imeli ničesar proti mnenju grofa Keoserlinga, ki pravi, da je šofer tip bodočih človeških generacij.
POKONČAVANJE PODGAN.
Pred vojno se je večkrat pripetilo, da so podgane zanesle kugo v evropejska pristanišča. Trgovske ladje, ki. so prihajale iz Indije, so prinesle to nadlogo v Evropo. Okužene podgane so okužile ostale živali in tudi človeka z bolhami. Tako so opazili oktobra meseca 1. 1910 v angleškem mestu Suffolku, da mačke kar na debelo poginjajo za kugo, ki so se je Dalezle v svojem boju s podganami. Ker je obstojala nevarnost, da se nalezejo kuge tudi ljudje, so pričeli podgane sistematično pobijati. V vseh krajih na -polotoku Arv;ellu so se osnovali pod-ganske klube, ki so si stavili za glavno nalogo uničevanje podgan. Železnice so dale s pomočjo cele armade podganskih lovcev osnažiti svoje železniške nasipe, duhovniki so ob nedeljah s prižnic naznanjali boj proti podganam in v Suffolku se je priglasilo poleg štiridesetih poklicnih podganskih lovcev še na tisoče prostovoljcev. V nekaj dnevih se je posrečilo škodljivke uničiti. Oblasti so brezplačno oddajale zanesljivim osebam strup proti podgnam in mesto je bilo osvobojeno kuge.
Istočasno so opazili tudi v Odessi, da so se okužene podgane vtihotapile v mestne žitnice. Ker so sž bali, da bi se kuga razširila, so uničili dvajset milijonov pudov žita.
V	Trstu, Hamburgu, v Genovi in v drugih krajih so opazovali posamezne slučaje kuge, ki so jo zanetle tja podgane.
Mnogo bolj energično so nastopili proti podganam po velikem potresu v San Frančišku. Podgane so se zaredile v
vseh kotih in ker je bila Amerika vedno ogrožena iz Azije s kugo, je bilo nujno potrebno ,proti podganam kaj ukreniti. Ker je bilo mesto itak že v razvalinah, so se nove stavbe zavarovale proti podganam s primernimi zidovi. Preiskali so na tisoče hlevov. V eni mestnih četrti v San Frančišku, kjer so ugotdvili petnajst slučajev kuge, so ugotovili, da se nahaja v nekem tamkajšnjem hlevu gnezdo podgan, ki je bilo celo leglo kuge. Uničili so hlev in očistili bližino. Toda kuga se je še vedno širila. Šele ko so higijenično uredili trg in postavili za vse odpadke kositraste posode, je bil zadan podganam glavni udarec in z njim tudi kugi.
Prvi, ki je pred več kot tridesetimi leti propagiral boj proti podganam je bil civilni inženjer Zuschag v Kopen-hagnu. Dosegel je, da so na Danskem in v danskih kolonijah uvedli zakone proti podganam. Pisal je tudi knjige o nevarnosti podgan, te knjige pa se niso bogvekaj razširile. Zuschlag je ustanovil tudi internacionalno društvo za pokon-čavnje podgan. Za zahvalo je žel čast, da je bil zasmehovan v številnih danskih karikaturah, dosegel pa je, da so upe-ljali na Danskem posebne dneve, posvečene boju proti podganam. Tudi v Angliji so vpeljali boj proti podganam, katere cenijo, da jih je tam približno štirideset milijonov. V nekaterih krajih
I	marsikak kmet uniči do petnajststo ■ podgan na leto.
Podgane tvorijo po vsej zemlji nadlogo, ki.so je skušali premagati z različnimi sredstvi še v starem veku. Velika plodnost podgan jim omogoča brzo raz-
množevanje'. Po mestih so jim sedaj odvzeli z betonskimi kanali njihovo najljubše leglo. Treba pa bo povsod še mnogo ukreniti, preden se bo ta nadlega popolnoma iztrebila.
O	PODKOVANJU KONJ.
Podkve, ki jih pribijamo dandanes konjem ,v zaščito njihovih kopit, so iznajdba četrtega ali petega stoletja po Kristusu. Iz tega pa ne smemo sklepati, da so bila konjska kopita poprej nezavarovana. Iz neoporečnih zgodovinskih virov vemo, da so pritrjevali 'Egipčani že za časa faraonov Ramsesa 11. in Ramsesa III., torej približno poldrugo tisočletje pred Kristusom, voznim in tovornim konjem na kopita razne predmete v svrho zaščite. Večinoma se je uporabljala zato pletenina iz slame. V starem Rimu so nosili konji neke vrste sandale iz slame ali pa iz usnja. O Grkih pripoveduje Ksenofont, da so utrjevali konjem kopita s tem, da so jih pustili stati po cele dneve na s kameni-timi ploščami tlakovanem prostoru, kjer so si utrditi konji kopita s tem, da ko tolkli z njimi po trdem kamnu. Zdi se, da so bili podkovani s podkvami prvič pod kraljem Childerichom, ki je umrl I. 481 p. Kr. Kralj sam je jahal na takem konju. Te podkve so postale mogoče iz kopitnih čevljev, ki so jih nosili konji v Rimu v prvih Stoletjih p. Kr. Jezdni konj Nerona je nosil, kot poroča Plinij, srebrne čevlje, konj njegove soproge Po-peje pa zlate. Prve železne podkve pa so bile današnjim še malo podobne. Pokrivale so skoraj vse kopito. S časom je postalo železo ožje in dobilo je
luknje za žeblje. Imele pa so še precej drugačno obliko kot današnje. Viljem osvojevalec je uvedel navado podkova-nja konj v Angliji. Bistveno je napredovala umetnost podkovanja v 17. stoletju. Leta 1675 je izšla prva knjiga o podkovanju »Le parfait marechal«. Iz dal jo je francoski kovač Charle Buini. . Na Nemškem si je stekel grof Einsiedel za izboljšanje podkovnih metod velike zasluge s tem, da je opozoril na to,'da je treba delati razliko pri podkovanju jezdnih konj, lahkih in težkih tovornih konj itd. Najnovejša izboljšanja cest, asfaltiranje, makadamiziranje itd. cesf je zahtevalo zopet, da so se mu podkve prilagodile.
300 tiskovnih tožb škofa Zadrave-cza. Te dni se je obravnaval v Budimpešti zopet eden od 300 tiskovnih procesov, ki jih je naperil falzifikatorski škof Zadravecz zoper vse madjarske liste, ki so se pečali z njegovo osebo v zvezi s falzifikatorsko afero. Zagovarjal se je sotrudnik lista »Pesti Naplo«, profesor Ludvik Szabo. Szabo je bil obsojen na denarno globo 120 pen{^-Razven tega mora plačati bojevH««w škofu za omadeževano čast odškodnino 100 pengo.
POSLANO,
Za »Obzor« in za »Narodni Dnevnik« sem napisal po en članek o Zadnjih volitvah v Sloveniji.
Zapisal sem resnico, in če ne bodo
1	svinčniki predragi, jo bom še.
J. Petrič,
klevetnik (po slovensko: obrekovalec).
T. Schlieben:
Hillu.
Tu pa je v svojem sovraštvu obdolžil baronico, da je zakrivila vse to ona s svojim vedenjem. Ali ni ena razvadila tega pobalina Jurija? Ali si sme ta vse dovoliti? Ali naj brez kazni naprti sramoto hčeri najbogatejšega kmeta? In to on, ki je bil navaden hlapec, eden med zadnjimi. On, ki ne bi Smel nikdar stopiti v sobo bogatega Jana in ki je sedaj gospodaril na grajskem posestvu?	1
Jan se je oblekel v nedeljsko obleko, spil nekaj žganja in se napotil do baronice. Ta i vendar ne more dovoliti, da bi spravil Ju- • rij tako pošteno dekle v nesrečo. Žganje in razburjenje sta pognala kri v trdo kmetsko betico. Jan je pričel groziti- Tega pa baronica ni mogla trpeti. V drugih razmerah bi mogoče popustila in zapodila Jurija ali pa bi ga poročila s plavolaso Hanko. Toda njej je bilo nemogoče popuščati. Ali ni govorila vsa vas iz tega zblaznelega kmeta? Kako bi magnati triumfirali! Postalo ji je tesno in se je ustrašila. Tudi ona mora napraviti času svoje koncesije. O kaj še, potem jo slabo
poznajo. Ona ne popušča. Pokazala je kmetu vrata in ga zapodila, kakor kakega zadnje- j ga svojega hlapca. Kar pobere naj se! Jan je odšel, od tega dne pa je imela baronica drugega smrtnega sovražnika.	s
Dan po nesrečni slavnosti je kneginja ^la-lina zbolela. To je bilo njeno orožje. Kakor hitro je bila količkaj razburjena, je zbolela.
S tem je premagala vsak odpor. Ko je zjutraj prinesla strežkinja čokolado, je njena gospodarica tiho stokala in s komaj slišnim glasom zahtevala moža. Kneza so takoj obvestili o tem. Bil je še v pižami. Prišel ,_.je, debel in vznemirjen, ter poljubil iem roko
Dalije poklicati zdravnika. Sam pa je pričel po gradu begati kot splašen netopir in si očital, da je razžalil ženo ter svartl služinčad, naj ne dela hrupa. Otroke so premestili na drugi del gradu. Strezkmja je pr -pravljala obkladke. Halina je vsa utrujena ležala v postelji, preko posteljnega roba pa ji je visela nežna in drobna ročica. V^ake četrt ure je prišel knez, se vsedel za nekaj sekund, nato pa zopet odšel, gnan P^no-; trenjem nemiru. Popoldne je začula HaUna ropotati kolesa in ta ropot se je ponav ]<
Dezider, njen mož je planil v sobo: »Vojvodina Loriatska in Viniscewsky in vsi drugi te hočejo obiskati. Hočejo te prositi, da jim oprostiš, ker so včeraj tako nenadno izginili. Hočejo ti povedati, da te spoštujejo, da pa je vse veljalo le tvoji materi. Na vsak način te hočejo videti.« Desider ni mogel več govoriti od razburjenja. Halina pa se je počutila takoj zdravo, samo pokazala ni tega. Izgledala je še vedno izmučena in trpka poteza v njenem sladkem obrazku je postala še bolj vidna. Strežkinja jo je morala dvigniti, nakar je lepa in trpeča Halina pričela sprejemati goste. Spuščali so v sobo drugega za drugim. Vsaka dama je imela s seboj sladkorje, vsak gospod cvetlice. Pokrili so z njimi vse sedeže in mizice. Vsi obiskovalci so ji zagotavljali, kako zelo obžalujejo včerajšnji dogodek ter jo prosili, naj jim kneginja to oprosti. Ponovno so ji zagotavljali svojo vdanost, prijateljstvo in simpatije. Včerajšnje demonstracije pa so veljale le baronici Krollikovi. Halina ni niti z besedo branila svoje matere in se ni čutila prav me solidarno z njo. Grela se je na solncu splošnega češčenja in simpatij, ki jih je sama uživala.
DO
želtznat’ China-vino
vzbu a voljo do Jedi, okreol* živce, zboljša kri in Je REKONVALESCENTOM in MftlO-KRVNtM zelo priporočeno od zarav^lSMn avtoritet. IZBORNI OKUS. Nedioo«£ zdravniških prlporolil. Dobi se v vseh leksrna .
Or. Fran Kandare
od-vetnlkc v Ljubljani
»e Je preselil • svojo pisarno na Kr alf a Petra trg «ev. 2.
.GROM"
CAUMSKO POSMOjnSKI » SPM»I-CIJSK1 BUBKAU
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
Naslov braojsvkani 1 .ONOM-.	T1.«on	Int.	»«-	*»-*.	S
PODRUŽNICE: Maribor, ]eeenlce, BalceK.
Obavlja vse v to stroko spadajo«# posl# aa|hltr.|# la pod ko-lantnlml pogoji.
Zastopniki družbe spalnUj iros 9. O. M. mm ekspresne polUJke.
RaJboOS Smtat stroi h kote
lakotass platno! stroj DUBIBB
losip Peteline
Uubllana
VELESEJEM
najugodnejši kupčijski trg v Evropi!
Pomladanski velesejem od 6. do 12.
marca 1927.
1600 blagovnih skupin iz vseh slrok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte od Častnega zastopstva
Stegu in drugi, Ljubljana,
Gledališka ulica 8, telefon štev. 925.
Prva prijetne pa so se zdele njej in Desi-derju besede stare vojvodinje Loriatske, ki je bila cesarska princezinja in prva dama v deželi. Njeni poljubi so zlečili Halinine rane. Po odhodu gostov je bila Halina prav prijetno razpoložena. Dezider pa se je odpeljal z Loriatsko, poln ponosa in v svesti si tako obilnega spoštovanja.
Proti večeru je prišel Egmond Brossy, Ha-linin svak. Ta je imel vse lastnosti, ki jih Dezider ni imel. Bil je mlad, lep, vedna dobre volje, vedno lepo in okusno oble*®” ter sploh šarmanten v vsakem oziru. Ljubil je svojo ženo, toda bil je častilec svoje sva kinje. To so vedeli vsi, vendar se ni nad tem spodtaknil niti Dezider, niti lepa in hladna Helena, Brossyeva žena. Kajti krotka in sladica Helena je globoko ljubila le svojega moža, ki je bil vedno tako dober in skrben z njo. Vendar pa ji je ugajalo, da jo njen mladi svak tako castL Zadostovala pa ji je zavest, da lahko napravi iz tega flirta kaj več. Razmerje med Brossyem in njo je bilo razmerje med pažem in njegovo damo
(Dalje
Kurivo!
Pogačnik, Bohoričeva 5, (Tabor), Teleton 406.
0rtvtf8ivo, aiiKete
SITAR A SVETEK
LJUBLJANA
MALI OGLASI
Za vsako beeedo #e pl«*8
50 par. Za debelo tiskano pa Dim 1.—•
Koks - Čebin
W oltar a 1/11. - Teta«.
Kupujem
motorje
lamohodne ali prevozne, z ali brez dreš, sesalni plin, surovo olje aM bencin Prednost imajo Lancovi »Buldog«. Ponudbe je poslati z navedbo cene, starosti in tovarno na nartov: Mijo Kovačič, Rta star, pr«**#*.
Proda se ceao
kompletni nemSko-angte-Hd slovar im nekaj angleških knjig. - Na*h>v pove uprava Nar. Dnevnika.
AbsSr«»t
tre šole sprejme vsako
pisarniško delo. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra moč«._______
Oglašujte v Narodnem Dnevniku.
Isdajataljt Aleksander EabmUnr. - Urejuj* Vladimir Svetek.
od«™*«* Andrej Sev«. Val v Ljubljani