85. številka. Ljubljana, v petek 14. aprila. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan ».vefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. ■ DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Tržaške volitve. 7 [Izviren dopis.] V Trsta, dne 13. aprila 1893. La volpe perde la pelle, nia giuinmai il vizio , . . Nehote* Sinil mi je v glavo ta italijanski pregovor, ko sem »lifial od različnih stranij in strank slaviti razpust mestnega zbora kut sijajen dokaz, da so ae krmilarjeua avstrijske politike odprle oči. No, vodilni krogi Tržaških Slovencev so drugega mnenja ter bo ostali trezni in oprezni. .Edinost" in tudi „Slovenski Narod" sta nage stališče v principu skoro soglasno precizirala. Mi ostanemo slej ko prej pri prepričanji, da razpust Tržaškega municipija v tako nenavadnem času de ne pomenja toli potrebne radikalne pre-raembe političnega sistema ua Primorskem, vender pa ni brez zanimivosti, kajti toliko je za nas nedvomno, da gre zasluga za ta korak vlade v prvi vrsti tistim slovenskim in hrvatskim državnim poslancem, ki so razkrili v državnem zboru toli senzačne Tržaške zadeve. Poizvedeli smo iz prav zanesljivega vira, da so bili go spodje v rumeni hiši vsled stavljenih interpelacij, katere so podpisali celo nekateri nemSki poslanci, postali jako nervozni. Saj so pa bila navedena fakta tudi taka, da jih centralna vlada pri najboljši volji ni mogla popolnoma prezirati, zlasti ker se je Tržaški vladi po vsej pravici kar naravnost očitala popolna onemoglost nasproti vedno rastoči moči iredentizma. In kdo je kriv v prvi vrsti, da j\ Vf 'Xj daleč prišlo? Nihče drugi, nego gospod Rina. c, ki ni pravočasno spoznal, v katerem življu Tržaške,, pre bivalstva ima avstrijska vlada jedino trdno zaslotnbo. Et meminisse juvat! Pri zadnjih mestnih volitvah se je njegovemu posredovanju pusrečilo, dognati kompromis mej italijanskimi radikalci in tako zvano pa-trijotično stranko. Mi bo prav dobro spomiojamo, kako so se ta čas gonili odvisni volilci v volilni boj in kako se je nanje pritiskalo, da so volili kompromisne kandidate, kateri bi bili z avstrijskega stališča zaslužili, il i bi se jih poalalo veliko dalje, kakor v Tržaško mestno hišo. Tačas so vsi ofjcijozni in poluoficijozni listi slavo peli Tržaški vladi trdeč, da je izid volitev pomenjal sijajno zmago vlade. Slovenski listi pa so že takrat trdili, da so bili vsi kompromisi zgol pesek v oči, da so bili malo častni za Tržaško vlado in da niso pomenjali nič druzega, nego popolno zmugo italijanskih radikalcev. Da se nismo motili, to dokazali so poznejši dogodki v mestnem zboru, v katerem se je postopalo s „kompromisno" vlado tako, da je bil škandal. Gospodje v rumeni hiši bo pa vse mirno pretrpeli. Spominjamo le na zakon o šolskem nadzorstvu, za kateri se je vlada silno engažovala, kateri je zastopal gosp. vitez Rioaldini sam, a ne da bi bil zamogel zaprečiti sramotni propad svoje predloge. Takrat je bil čas za razpust f To je le jeden slučaj, a jeduakih in doličnih dokazov popolne onemoglosti Tržaške vlade nakopičilo se je v zadnjem času toliko, da je centralna vlada po zaslugi naših poslancev postala pozorna ter namignila Tržaški vladi, da tako ne gre več dalje — in facit bil je razpust mestnega zbora. Navzlic temu pa bo ostalo tudi po volitvah vse pri Btarem; saj tudi .Triester Zeitung", ki se ureduje v rumeni hiši, trdi, da bo sestava mestnega zastopa ostala najbrže stara Razpust bil je tedaj le dobrohoten migljaj italijanski stranki, da naj ne bo toli — glasna in odkritosrčna. Vitoz Rinaldiui iskal bo zaslombe in zaveznikov slej ko prej pri takozvani zmerni in patrijotični stranki, pri ljudeh a la Lu-zatto in Burgstaller, ki se razlikujejo od svojih radikalnih prijateljev le v tem, da so — previdoeji in da gledajo bolj na svoje materijalne interese, glede* mržnie do slovenskega življa pa prav nič ne zaostajajo za radikalci. O tej stranki se je vitez Rinaldini nekoč eam malo laskavo izrazil rekoč, da jo je moči pridobiti „con un puo di pugnoca". Ker je pa ta stranka ua sebi preslaba, zategadelj bodo dobrodošli g. vitezu kot zavezniki pri volitvah tudi Slovenci, kateri so mu v svoji dobroti že večkrat zlasti pri patrijotičmh slavnostih pomagali iz zadrege ter rešili avstrijski renome nase »citta fede-lissiraa". A sedaj bodo Tržaški Slovenci oprezni in ne bodo kar meni nič, tebi nič pomagali g. vitezu Ki iiu Mi ni j u iz Škripcev, v katere je prišel vsled in- terpelacij naših državnih poslancev. Ta sklep mani-festovalo je tudi že naše politično društvo a svojo resolucijo. Tržaški Slovenci imamo pač bridkega izkustva o vladni hvaležnosti dovelj in ako vlada hoče reflektovati na našo pomoč, tedaj nam mora pač dati zadostnih garancij, da bo radikalno spremenila svoj dosedanji siBtem, toli pogubeu za avstrijski Trst. Da bi g. vitez Rinaldini to storil, na tem pa po vsej pravici dvomimo. TržaSki Slovenci nimamo proti nikomur osobnega sovraštva in radi podpiramo vsako avstrijsko vlado, ki nam je količkaj pravična, a o Tržaški vladi tega ua moremo trditi. Slepo pa ne bomo pomagali na površje stranki, katera nam dosihdob Še nikdar ni priznala trobi :e pravice in tudi za prazne obljube take stranke imeli bomo le gluha ušesa, kajti — la volpe perde la pelle, nia giammai il vizio. Politični razgled. ftiotraiue dežele. V Ljubljani, 14. aprila. Punktacije. 2e včeraj smo zabeležili, da je odBek, kateremu bo bile odkazane punktaci|ske predloge, začel razpravo o njih iu da so zato glaBovali Nemci in veleposestniki vkupuo zoper združene Mladočehe iu Staročehe. To postopanje veleposestnikov je vzbudilo silno senzacijo, kakor je to vidno iz čeftkih listov. »Politik" pravi: češki narod pripisuie kooperaciji veleposestnikov z narodnimi strankami veliko važnost. To ne velja samo o Staručehih, ampak tudi o vseh politično mislečih Mladočehih. Ako bi veleposestniki nadaljevali postopanje, inavguy rirano pri zadnjem kritičnem glasovanju, bi bila ta kooperacija močno oškodovana in nastale bi naposled konsekvencije, katere bi spravile vso narodno organizacijo v največjo nevarnost. HIII a a Naroda" sodi, da se že pri površnem pregledovanji vladnih predlog glede razdelitve Hodnih okrajev usiljujejo priti nekaterim točkam prav resni in važni pomisleki. No da se pa tajiti, da je moči o nekaterih točkah mirno govoriti. Komisija za okrajne in občinske reči bo te predloge gotovo stvarno pretresala, ne oziraje se pri tem na Dunajske punktacije, zato bi ne bilo umestno po vzgledu Mladočehov že sedaj sejati nezaupanje proti tej ali oni stranki.— »Narodni Listy" pestijo veleposestnike neusmiljeno LISTEK. S sprehodov po Ferdinandovi cesti. (( Vski »piani li o g d 11 n K a m i n s k y. — Preložil V. Ji.) (Dalje.) »Ne, s to žensko, s katero gre danes iu katero je takrat izdala za svojo mater. A to ni njena mati, to vem za gotovo. Naj vam torej povem: hodila je k obedu, sedela pri soseduji mizi, in jaz, saj veste, sem se ozrl nanjo nekolikokrat. To ko-ketovanje z očmi je trajalo nekaj dnij, ona mi je poglede vračala ter se pogoBtem nasmejala. Potem Bem šel za njo. Prehodila je Ujezd, Karmelitansko ulico ter se niti ni ozrla. Najedeukrat mi je izginila — v istini ue vem, kam se je dejala. U/.rl sem jo, gledal iu hipno je izginila, kot bi se bila udrla pod zemljo. Drugi in naslednje dni ni prišla k obedu. Izginila je. Po naključji sem jo zopet ugledal v —ski ulici. Gledala je v pritlično okno, v katerem je bilo razstavljenih nekaj oljnatih slik. Deska, ki je bila pritrjena mej okni, spomnila me je neke afere, ki je bila v ivezi z imenom, napisanim na deski. O tej aferi se je pisalo po novicah. Ta slikar je bil razstavil v tem oknu sliko, h kateri je pripisal: ,Ni plačal.' Ta napis je takrat vzbujal senzacijo in okno so neprestano oblegali radovedneži. A portretovani je bil častnik in tako je vsa afera prišla pred generalno poveljništvo. Slikar pa je bil prisiljen odstraniti sliko." „1 jaz se spon i i n jam te afere," opomnim jaz. »Kaj pa dama?" »Stopila je k drugemu okuu, katero je zdajci odprla. Ozrl sem se, ona se ie nasmejala in nasme-bovala se je s tistim čudnim, bolestnim, mehkim u8inevom, dokler sem se oziral. Bilo je jeseni in na sebi sem imel uniformo eleva. Ko sem čel čez pol ure mimo tegu okna, bilo je zaprto in znotraj je nekdo igral na pianu nekovo žalostno peseu. Naslednje dni sem šel še nekolikokrat mimo tega okna, a neznanke nisem ugledal. Blizu tega okna je bila trafika, tam sem povpraSal po njej. »Ab, tista mučenica?" pravila mi je trahkantinja. »Ah, to vam je čudnu obitelj. Ona, tista uboga mučenica, hodi kot zamaknena. Staro imenuje mater, a govori se, da jo ima sturka pri sebi le kot gojenko. Njena prava mati jima je do lanskega leta pošiljala novcev za hrano, pravijo da mnogo novcev. Ta mučenica je hodila tudi v konservatorij, a sedaj je nekako bolna in slaba in kakor kaže, sila pri njiju trka na duri. In kreg je tam vsak dan, zimski se mej seboj tudi tepeta ." Vprašal sem, kaki ljudje so to. To je težko razvideti, odgovorila je tratikantinja. Starka privi časih, da je bil njen mož sodnik v nekem malem mestu, drugič je trgovčeva, potem pa zopet bivša koncertistovka. Gotovo pa je, da ju imela nekolikokrat z uradi sitnosti zaradi tega, ker je povedala napačnj ime." »A kaj je b:lo potem?" »Da vam povem resnico: dobil sem tisti čas nekoliko z jednako roko pisanih odkritij ljubezni in mislim, da je vse to piuala ona. V jednem mi je pisala, da nikdo drug ne sme biti njen mož kot jaz. Ako me ne dobi, se zastrupi. In glejte, to me je ohladilo. Potem pa še nekaj. Nekoč sem bil v pohodih pri obitelji, za koje hčer se jako zunimara. In gospodična mi poda list, pisan z isto roko, kot no bili tisti, ki so prihajali meni. — Poglejte, je li to resnica? — rekla mi je gdspodičua in — bila ava sama v salonu — spustila se je v jok. V listu je bilo pisano, naj se gospodična — midva sva že skoro zaročena — čuva, 8e dal|e trpeti moje laskanje in v/1 ti Ženina druge, ki ima do mene pravice dosti starše, od katerih pa nikakor ne odstopi . . . Lahko ■i mislite, kak prizor je bil to in koliko besed iu obljub me je stalo, predno sera jej dokazal, da je vse to rafinovana laž. S cer nisem imel nikakiLi in brezobzirno pišoč: Ne vemo, imamo li tu opraviti 8 politično slabostjo, a politično kratkovidnostjo ali pa že z jasnu izdajo. Ali veleposestniški politiki ne pojmijo, da se pripravljajo za pomoč Plenerju in da razdelitev okrajev nima drugega nomena, kakor da se napravi pripraven prehod mej Če Ako in prusko mejo. Danes, 6 let po tem, ko je nasvetoval knez Kari Sehwarzenberg, naj se razdelitvene predluge odklonijo a limine, danes so predloge zopet prišle kot vladne predloge pred zbornico, in sin tistega Schwarzeoberga ne vidi v njih nič političnega, nič kar bi moglo češki narod vznemiriti. V zadnjem hipu spominjamo historično plemstvo na njega dolžnosti proti domovini in proti češkemu narodu. Zave naj se popolnoma odgovornosti, katera ga zadene, ako se v tem hipu pridruži Nemcem. — Kakor potrjajo ti glasovi, se je bati, da bodo češki veleposestuiki zapustili češki tabor. Narodu češkemu to ne bo v posebno škodo, ker so veleposestniki že doslej bore malo upoštevali narodne interese in ker se bodo potem gotovo združili Mladočehi in Sta-ročehi. JJrčavni Jezik. Madjarščina v vojski — je bil glavni predmet vsem govornikom, kateri so se v ogerski zbornici oglasili pri debati o proračunu deželnobrambnega mini8terstva. Grof Apponvi je svoje tirjatve podpiral s tem, da je madiarščma državni jezik na Ogerskem. Minister Fejervarv je zavračal Apponyijeve tirjatve z argumentom, da bi mogli avstrijski narodi potem vsi zahtevati, da se njihovim jezikom da ista pravica kakor madjarščini, kar pa je ministerBki predsednik AVekerle sam odklonil rekši, da ima madjarščina večje pravice, kakor nemščina, ker je na Ogerskem državni jezik, dočim naša državna polovica sploh nima državnega jezika. Vera iti narodnost, Dobrovniški list „Crvena Hrvatska" opozarja na nevarnost, katera preti prebivalstvu BoBne in Hercegovine vsled verske propagande, naperjene zoper mohamedanski Živelj in začete po nekaterih posarnnih fanatikih. Ta propaganda sicer še ni posebno narasla, a vender so bili že viharni prizori v nekaterih krajih, zlasti v Skolci. Ako komu, — pravi imenovani list — tako je narodu jugoslovanskemu potrebno, da ro verska nasprotstva izravnajo z idejo narodnosti. Ako ae razdelimo v tri nasprotujoče si tabore, v pravoslavne, katolike iu moha-medance, nam to ne bo v nikako korist; odtujili se bomo drug od drugega in naposled popolnoma propadli. — To je popolnoma resnica; ako bi v Bosni iu Hercegovini katoliki, pravoslavni in mohamedanci trdili vsak zase, da jim je vera prva stvar, narodnost pa druga ali celo nič, bi v ti krasni deželi kmalu tuji elementi igrali prvo ulogo. Vnaatje il rž.«sve Srbska afcupičina. Zadnje dni se je mnogo govorilo in pisalo o nekakih pogajanjih mej liberalci in radikalci in vzlic rezkim protestom iu oklicem, vzlic vsemu srditemu pisanju po strankarskih glasilih se je miBldo, da bodo radikalci naposled venderle ustopili v skupščino. Ta nadeja se je sedaj izjalovila. Klub radikalnih poslancev se je razšel in poslanci z dežele so odpotovali iz Belega Gra la. Glavni nagib k temu je bilo baje to, da kmetski radikalni poslanci, ne dobivajoč nikakih dijet, niso imeli o čem živeti v stolnem mestu in da so ee zategadelj unemali za ustop v zbornico. Razhajajoči klub objavil je še v .Odjeku" slovesen protest zoper vse ukrepe skupščine in zajedno pozval radikalne volilce, naj neomahljivo vztrajajo v boju, kateri se je začel. Skupščina bo sedaj razveljavila radikalne mandate in pri novih volitvah tehtnih dokazov za domnevek, da je piHateljica anonimnih pisem tista nezuanka, koje pravega imena še nisem zvedel, a od tega trenotja sem jo jel smrtno črtiti in pogledal je nisem nikdar več. Srečavala sva se, a jaz kot bi je ne videl. Kar me nekoč ustavi pred kavarno Imperial. Čudna ženska! Pojavi se vam kot duh, ne vidite je in najedenkrat je pred vami." nTudi izginiti zna na tak način," Bežem jaz v besedo nPotem vam i jaz nekaj povem o njej. A kaj vam je hotela?" »Ah, gospod doktor, hvala Bogu, da niste bolni," rekla mi je. „Kako to, gospodična, jaz? bolau?" vprašal sem čudeč se. To je bila moja prva beseda ž njo, dotlej nisva izpregovorila niti besedice. „ Ah, to je dobro, da ste zdravi, hvala Bogu," — nadaljevala je. — „Toliko sem se bala za vas. Tudi mati bode vesela, ko jej povem, da ste zdravi. Moja mati, gospod doktor" — Bil sem prisiljen predstaviti se. — „Ne morete si misliti, gospod doktor — dejala je stara gospa — kako Bem bo bala za vas." — Jedna je bolj nora kot druga, mislil eem si in se čednlie bolj čudil, in da resnico govorim, bilo mi je mučno, da me ti dve ženski sami ogovarjata. — „Bali ste 86? kako to? zakaj? — vprašal sem ji. In mlada me je pogledala tako bolestno, tako žalostno, se bo morda odločila ali usoda radikalne stranke ali pa sedanje vlade. Nova francoska afera. Izumitelj melinita, obsojeni in pomiloščeni Turpio, je sedaj predmet, na kateri je koncentrirano javno zanimanje. Novinar Cardane dokazuje v „Figaro", da mu je bivši miniaterski predsednik Lagraoge de Langre naročil, naj zaprtemu Turpinu obljubi pomiloščenje, ako zagotovi, da bo o vseh dogodbah molčal. Turpinove izjave kompromitirajo ■dno bivšega vojnega ministra Freycin«ta, kateri se sicer zagovarja, pa se ne more oprati. Senator Magnier naznanil je vladi, da jo bo interpeliral v te i stvari, čim se snide parlament. Razburjenost v vseh krogih jako velika. Motna deliberante Saguntutn periit. Po pettedenski debati o reviziji ustave odklonila je belgijska zbornica vse stavljene predloge glede volilske pravice in sedaj se komisija znova posvetuje o tej stvari. Klerikalno ministerstvo se približuje radikalnim progreaistom, klerikalna stranka pa paktira z liberalnimi doktrinarji, tako da skoro ni upanja, da bo doseči porazumljenje in dobiti dvetretjinsko večino. Dočim pa poslanci debatirajo in intrigirajo, razburja se narod vse bolj in bolj. V Bruselju so izgredi delavcev in krvavi pretepi s policijo in vojaštvom na dnevnem redu; agitacija za splošni štrajk dobila je take dimenzije, da je ni moči več ustaviti. V nekaterih premogokopih so ustavili rudarji delo. V Iloniventu so anarhisti ukradli veliko kvantiteto dinamita, v nekem drugem kraju so naskočili tovarno in jo razrušili . . . Nehote oam prihaja na misel zgoraj zapisani rek. Dopisi. Iz Hovegtt Hlentn. 12. aprila. [Izv. dop.] Da bi se naše društveno življenje malo povzdignilo, ukrenil je odbor »Dolenjskega pevskega društva", prirediti pomladanski koncert. Ta misel je bila prav hvalevredna, že iz tega ozira, da naše vrlo društvo ne bi popolnoma zaspalo. To pa je bilo tem lažje mogoče, ko je dobilo društvo za pevovodjo mlado, ter čilo moč g. Hladnika, ki je tudi sicer poznan kot dober skladatelj. Njemu in pa trojici požrtvovalnih mož, na čelu jim g. O. Skale, se je torej zahvaliti za večer, ki smo ga zadnjo soboto tako prijetno preživeli. — Prva točka bila je Volaričev mešan zbor: „Pogovor z domom", ki se je pela v obče precizno, le malo več živahnosti bi bili želeli. Druga točka bila je samospev za sopran Abtova: „Prva pesem*. Zdi se nam, da bi bilo umestne je, da se v slovenski čitaluici — goji slovanska umetnost? Saj moči imamo; to nam je pač gospodičina solistioja dokazala; kajti pela je vzgledno. Iz vestna je ona prav uporabna moč. Nien zvonki glas, izvežban v šoli g. Gerbića donel jo posebno v visokih ležah — presenetljivo. — Istotako je tretja točka, Hell-mannov valček: »Pozdrav pomladi" nemška skladba. V ostalem moramo naše dame pohvaliti, da so to točko posebno marljivo študovalo, ter dobro pred-našale. — Bendlov dvospev za sopran in alt: „Žitno polje" uspel je prav dobro. Oba glasova gospodičin sta se krasno zlegala, zato je pa tudi ta točka prav dobro uspela. Z« konec pel je moški zbor Nedvedov: n Venec slovanskih pesni." Ta skladba je polna predi vinh biserov naše narodne glasbe. Ker je pa precej dolga, zahteva velikega zbora , da jo zamore kot zamaknena, da je težko povedati." (Meni so bili ti njeni pogledi znani.) Doktor umolkne ter nadaljuje čez nekaj časa. — „ Videla sem vas — nadaljevala je starka — bodečega v uniformi samo v suknji, ko je bilo že hladno, potem vas dolgo nisem videla in utepla sem Bi v glavo, da ste bolni, da ste se prehladili. Ona se tako boji, revica . . . Imela je ženina, lani bi se bila imela vzeti ... a ženin je umrl in gospod doktor ste mu tako podobni. — Pogledal sem neznanko in ta hip se mi je zdelo, da stoji pred mano blaznica. Stiskala mi je roko kot s kleščami, ustne so bo jej tresle in videlo se je, kot bi me hotela objeti na javni cesti vpričo vseh. Bil sem v grozni stiski, mimo so hodili znanci in ona je bila poleg tega videti, da mi vsak hip pade v naročje. Izgovoril sem se, kot sem vedel in znal, da me čaka prijatelj in odšel Bem. Nikdar ne pozabim, kako je gledala za mano in kako mi ni hotela pustiti roke." „In kaj je bilo potem?" »Bal sem se od tega časa srečati jo na cesti in videl sem jo samo skozi okno iz kavarne. Šla je mimo, zagledala me v oknu in potem je pol ure hodila pred kavarno. Jaz Bem sicer BĆJel proč, videl sem jo pa vender-le. To je bilo v „Slaviji" in potem, nekako čez jedno uro, videl sem jo znova skozi okno: stala je na bregu ob ograjo oprta, glavo ei je podpirala z levico ter gledala v Veltavo. brez truda do konca speti. Pohvalno je treba omeniti velike pridnosti, ki je potrebna, da se taka skladba precizno nauči. Pokazalo je torej naše društvo, da ima les dobro voljo, gojiti umetnost; pokazalo pa je tudi, da je to storilo — se svojimi m a-limi močmi. Pač pa se z nevoljo spominjamo, koliko gospodov bi lahko podpiralo naše društvo, ako bi hoteli; pa oni večer jih niti v Čitalnico ni bilo. Po pravici se tedaj pritožujejo gospodje društveniki, da društveno življenje hira. Taki mlačnosti je tudi pripisati, da ni mogoče nobene gledališke igre spraviti na oder. Imamo pač prostorno dvorano, oder, ki je za Ljubljanskim na Kranjskem najlepši; a kaj pomaga vse to pri taki nebrižnosti nekaterih gospodov. Naj še ob koncu zabilježim nek slučaj, ki je morda tudi otnene vreden: M^j nami velja kot merilo olikanosti znanje nemškega jezika. Ko bi pa Slovenci, vsaj omikanci, bo ohrabrili, ter se hoteli morda kacega druzega slovanskega jezika učiti, ne bi se pripetila tako neljuba stvar našemu društvu »Čitalnica", kot se je v istini; naročila se je namreč na krasni list: „Zlato Praho" in sicer v blaženi — nemščini. Uredništvo pak je odpisalo, naj v prihodnje le slovenski koreflponduje, kateri jezik „ Zlati Prahi" ljubši od nemškega. — Pač bi bilo tedaj lepo in umestno, da bi se hoteli omikani Slovenci raje še kacega druzega slovanskega jezika naučiti, kot pa z nemščino se ponašati. — L. Iz llll»uice, 11. aprila. [Izv. dop.] (Drobne novice.) Tamburica je sedaj moderna in kmalu ga ne bo na Slovenskem večjega kraja, da ne bi imel svojega tamburaškega zbora. Tudi v nas se je osnoval tamburaški zbor in vse ga je veselo, pričakujoč, da bo osvežd io pomladil naše društveno življenje. Naša izborno uspevajoča posojilnica je ob • ljubila novemu zboru precejšnjo podporo in mu na ta način zagotovila materijelni obstanek. Doslej se je oglasilo štirinajst spretnih tamburašev, kateri se vstrajno in z veseljem vadijo. Zgradba kočevske proge dolenjske železnice dobro napreduje. Dan na dan vozijo železniške relse. Tu v nas se vb6 veseli nove železnice, ker vsakdo pričakuje, da bo naši dolini v veliko gospodarsko korist, a čujejo se tudi glasovi gle le ravnopravnosti našega jezika pri tej bodoči železnici in sicer neprijetni glasovi. Stvar je vsa; tako važna, da bi se morali tudi za to vprašanje zanimati tisti možje, ki imajo kaj upliva. V zdravstvenem oziru so bo v nas razmere nekoliko zboljšale. Železniški zdravnik g. dr. Sehiffrer se je naselil v našem trgu in upamo, da se bo pri nas udomačil, ker se ljudstvo z zaupanjem do njega obrača. Romarski vlak, zapnstivši te dni belo Ljubljano, popeljal je tudi iz naše doline mnogo vernikov v večno mesto. Želimo, da bi vsaj iskra vele-duha Leonovega prekinila tudi naše romarje ter jn navdala z duhom bratoljubja. Nekateri so ga močno potrebni« Končno naj še omenim, da si ji* naš trg naposled venderle priboril lekarno, in če tudi ni ▼ narodnih rokah, Brno je vender veseli. Čudna ženska! Zanimala me je in pričel sera se bati zanjo. Bal sem se tudi tega, da bi ne skočila v vodo. Proti nama gre, ne poglejte je." Neznanka je šla v istini proti nama, a na doktorja že ni pofledala več. Glavo je povešala in oči upirala v tla. „A sedaj povem vam jaz nekaj," velim doktorju. »Povprašal sem po tej dami, ker zanima tudi mene. Tako kot z vami, doktor, šel sem nekako pred jednim mesecem z mojim prijateljem. Srečala naju je in njene oči bo se uprle v (imenoval sem prijatelja, ki je igralec z dežele in je bil posetil Prago) tako čudno in dolgo, da sva se nehote spogledala, ko je bila odšla, ter se ustavila, gledajoč za njo. — Kdo je to? — dejala sva oba ter šla za njo. Pri gledališči se je obrnila in ponovil se je tisti čudni, zagonetni, nepopisljivi pogled. Dama se po nekolikih korakih ustavi pred Lebmannovu izložbo ter Ki ogleduje slike. Igralcu se je zdela nekamo znana, a ni se mogel spomniti, od kod bi jo poznal. Doktor, vi sami veste, da vas njene oči, v katerih je nekaj demonskega, vlečejo na se in da jej sledite nehote. Te oči so ga nekako prosile, naj jo nagovori, da mora ž njim govoriti. A moj prijatelj je bil dokaj neroden v takih stvareh, ni vedel, kako bi pričel in čakal je. Nekaj dnij sva srečavala to damo in vselej se je ponavljalo isto. Hodila je Domače stvari. — ( ,D r u na a t i č D e g a društva1^ y Ljubljani občni zbor) bode v soboto doc 29. aprila 1893 leta ob 7. uri zvečer v novih prostorih narodne čitalnice Ljubljanske na Turjaškem trgu. Dnevni red : 1 ) Nagovor predsednikov. 2 ) Iz-vestje tajnikovo o društvenem delovanju za leto 1892/93. 3.) Izvestje blagajnikovo o denarnem poslovanju za leto 1892/93. 4) Dopolnilne volitve 3 odbornikov. 5.) Volitev 2 pregledovalcev računov in njiju namestnikov. 6 ) Predlogi in nasveti. — (»Jour fixe* Ljubljanskega „Sokol a".) Včeraj zvečer končal je „Sakoi" svojo zimsko zabavno dobo s prav živahnim in lepo uspelim večerom, katerega se je udeležilo toliko članov, da je bil g. Ferlinčev vrtni salon skoro pretesen. Reditelja brata Milavec in Šifrcr se smeta ponašati z včerajšnjim večerom. Bil je izredno živahen in se je spregovorila marsikatera jedrnata beseda ter smo čuti mnogo navdušenih zdravic, izmej ka terih omenjamo posebno ono mecenu jugoslovanskemu Strossmavru in po nujnih opravilih odsotnemu starosti Hribarju. Kako viBoko čisla Sokol svojega velezaslužnega starosto, pokazalo so je zopet včeraj, ko so mu štirje člani navdušeno nazdravljali, omenjajoč njegove velike zasluge za krepki razvoj Sokola. Nazdravljalo se je nadalje odboru, posebno izbornemu tajniku dr. Kušarju, ki je bil pravi „spiritus moveoB* večera. PeVBko društvo „Ljubljana" sodelovalo je kakor vselej prav hvalevredno pod vodstvom g. Ce pudra, in se je obema večkrat nazdravljalo prav toplo. Društveni tamburaški zbor udarjal je tudi včeraj pod vodstvom brata Nolli-ja prav neumorno in mnogo pripomogel z bogatim vsporedom k lepemu uspehu večera. Pozabilo se ni družbe sv. Cirila in Metoda, za katero se je nabralo 7 gld. 64 kr. — (Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana.") Prvi društveni izlet slovenskega bicikliškega kluba „Ljubljana" bode v nedeljo dne 16. t m. Gg- člani se opozarjajo, da bode odhod iz dvorane točuo ob 2. uri popoludne ter se vabijo k muogobrojni udeležbi. — (Osobne vesti.) Gospodična Georgina Janušovski, sestra bivšega učitelja naše »Glasbene Matice" in glasbenega referenta g. Janušov-Bkega nastopi v ponedeljek, dne 17. t. m. v dvorni operi na Dunaji kot gost v ulogi „Santuzze" v Mascagnijevi operi „Cavalleria tusticana". — (Lekarnarji in črna vojska.) Z Dunaja se poroča, da je ministerstvo za deželno hrambo sklenilo, da so lekarnarji in njih namestniki oproščeni vsake črnovojne službe, ker se smatrajo kot v javni službi stoječi. — (Vreme.) Danes ponoči začelo je lahno snežiti, vender zjutraj ni bilo več videti snega. Temperatura pa se je prav znatno znižala. Sicer je vreme lepo solnčno in suho. Nekoliko dežja bi bilo prav potrebuo za polja in vrtove. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem h t a n j u mestne občine Ljubljanske) od 2. do 8. aprila. Novorojencev je bilo 16 (=26°/00), mrtvorojenec 1, umrlih 15 (=24'88 °/00). Mej njimi za jetiko 7, za vnetjem eopilnih organov 3, vsled po ulici na videz brez smotra, obrnila se kjer koli ter šla zopet dalje. Njena hoja je bila vedno tako lahka, dejal bi majestetična. Ne da se tajiti, da je bilo njeno vedenje pozornost vzbujajoče, a nikakor ne narejeno ali nespodobno. V-.hujala je pozornost s temi očmi, polnimi jada. Hodila je kot v sanjah. In nekoč smo se srečali zopet. Muj prijatelj bi bo bil skoro udaril po glavi. — Da se ne spomnim, jo li poznam in od kod? — jezil se je sam nad seboj. Ozrla se je ter z lahkim korakom zavila v Požarno ulico. Šla je na Karlov trg, glavo je imela nizko povešeno, ozrla pa se ni več. Midva sva zavila po tlaku mimo novomestne svetovalnice, ona pa se je ustavila pred Halkovim spomenikom. Zakrivalo naju je drevje in grmovje, tako da naju ni videla. Zdelo se nama je, da gleda okolo. Nazadnje naju je vender ugledala ter s povešeno glavo odšla po drevoredu na zatudnji strani Karlovega trga. fiil sem trdno prepričan, da neznanka boče govoriti z igralcem in da čaka samo tega, da bi jo ogovoril. Morda sem jima na poti, mislil sem si. Prijatelj se je slednjič odločil, da pojde k njej. Dama je zavila k tehniki in od tam mej nasade. Pri tehniki sva se ločila s prijateljem, jaz sem šel nazaj, on pa za njo. (Konec prib.) starostne oslabelosti 3, za različnimi boleznimi 2. Mej umrlimi bilo je tujcev 8 (=53 3 •/#), iz zavodov 10 (=66 6a/0). Za infekcijozno boleznijo je obolela 1 osoba, in sicer za tifuzom. — (Iz Litije) se nam piše, da na tamušnii dvorazredni šoli, katero obiskuje 180 do 190 otrok, že peti mesec poučuje samo jedna učiteljica. Prejšnji nadučitelj gosp. Ravnikar odšel je početkom decembra v Mokronog in ostala je za 4 razrede sama učiteljica, tako da ima vsak otrok le vsak drugi dan po 2 do 3 ure šolskega pouka. Umevno je, da pri tolikem številu otrok učiteljica pri vsi svoji marljivosti ne more doseči povoljnega uspeha. Splošna je pritožba, zakaj se nadučitelj ne nadomesti toliko časa. Imenovan je bil sicer gosp. Fran Slane iz Rndeč, a še zdaj ni znano, kdaj pride. Deželui šolski svet naj torej blagovoli ukreniti potrebno, da ne ostane Litijska šola celo leto brez učitel a. — (Nesreča pri zgradbi dolenjske železnice.) Pri prerovu, ki ga delajo za dolenjsko železnico pri Biskivasi v Novomeškem okra|i, je po nearečil delavec Štefan Luzar. Usula se je nanj zemlja iz višave kakih dveh metrov in ga zasula, da je bil takoj mrtev. — (Novo og njega fin o društvo) se je osnovalo v Jesenicah na Gorenjskem in so se pravila že predložila deželni vladi, da jih potrdi. — (Požari.) Iz Komende bo nam poroča, da je dne* 10 t. m. zjutraj nastal ogenj pri posest-niči Mariji Inglič na Klancu poleg Komende. Unelo se je tudi gospodarsko poslopje soseda Jurija Po-ravneta in kozolec. Nevarnost je bila velika, ker so omenjena poslopja ravno v sredi vasi. Na veliko srečo dobila je občina Kapljavas par dni poprej novo brizgalnico iz Ljubljane, ki se je pri požaru kaj dobro obnesla in 80 občani pod vodstvom župana g. Andreja Mejača ml. z neumornim delovanjem zabranili, da se ogenj ni razširil. Pokazalo se je, kaj se doseže z dobro brizgalnico in z veseljem se pozdravlja vest, da se bode ustanovilo tudi v Komendi ognjegasno društvo Pohvalno omeniti je Še občinskih svetovalcev gg. Jan. Drešarja in Jan. L ukan ca in g. Jan. Glavača iz Kapljevasi, ki bo se posebno trudili pri požaru. Oba pogorelca bila eta za male vsote zavarovana. V gozdu »Breg" pri Štruklovi vasi na Notranjskem nastal je ogenj, ki je v kratkem času uničil nad jeden hektar mladega smrečevja in prouzroČil kakih 200 goldinarjev škode. Zažgali so bržkone cigani, ki so se tam okolu klatili. — Miuoli petek je vas Sevce pri Ponikvah skoro popolnoma pogorela. Sedemnajst poslopij je do tal uničenih. — Miuoli četrtek pasla je v košniškem gozdu pri Celju neka stara ženica koze. Ker jo je zeblo, zanetila je ogenj, kateri je veter raznesel po vsem gozdu. Požar je uničil 27 oral gozda in prouzroČil nad 1300 gld. škode. Ženica, katera je zanetila ogenj, je bila tako hudo opečena, da so jo morali odnesti v Celjsko boluico. — („Narodno bralno društvo" v Orehku) priredi veselico dne 16. t. m. v prostorih g. Križaja. A. 1. Pozdrav prvoseduikov. 2. Ljubezen in pomlad, A. Hajdrih. 3. Jeftejeva prisega, S. Gregorčič, deklamacija. 4. Cerkvica, A. Hajdrih. 5 Slovanska peaem, H. Volarič, mešani zbor. 6. Nočni pozdrav, A. Hajdrih. 7. Na planine # * r B. Tombola« C. Ples. Sodeluje »Pivški kvartet". Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr. Vstop k plesu za plesalce 30 kr. — (Nesreča.) Na veliko nedeljo streljali so lantje v Muti pri Marenbregu iz možoarjev, a prvi mej vsemi je bil posestnika sin Gašpar Zlatar. Ko je vnovič nabijal možnar, unel se je smodnik ter fantu poškodoval obe roki in obraz tako, da je izgubil vid in ne bo z rokama ničesar več delati mogel. Ranjenca odpeljali so v Mariborsko bolnico. Oče Anton Zlatar je v obupanju pometal možnarje v Dravo, kakor da bi mogel s tem kaj pomoči 1 — (Proslava zjedinjenja hrvatske opozicije.) V nedeljo 16. t. m. prirede meščani v Brodu svečani banket v proslavo zjedinjenja hrvatske opozicije. Nedavno zmagala je, kakor smo poročali, v Brodu sijajno hrvatska opozicija pri tamošnjih občinskih volitvah. V večer 15. t. m. pa prirede Brodske Hrvatice »Folnegovićev večer", katerega se bode poleg slavljeuca udeležilo mnogo odličnih hrvatskih rodoljubov. Razne vesti. * (Cepljenje proti koleri ) Profesor Quantin prijavil je v ruskih časopisih svoje opazke o cepljenji proti koleri. On trdi, da se bolezni prav gotovo pride v okom. Skusil je avojo iznajdbo na več nego sto osobab in dosegel odločne uspehe. Iz Peterburga pojde v Iodijo, da bode tam v prvotni domovini kolere nadaljeval svoje študije. * (Prva fotografija.) Jako zanimiv predmet odposlal se je te dni v Chicago na tamo šoj o razBtavo. To je prva fotografija, ki se je napravila in ki kaže podobo sestre Bir Williama Herschela. Portret napravil je 1. 1840 profesor Draper na neki strehi Novo Jorške univerze. Dotična goapa, katere podobo kaže fotogratia, še Živi iu je stara 87 let. * (Beraško društvo.) Židje so vedno praktični. V občini Skale v Gališki ho si židje, živeči ondu kot trgovci, delali veliko konkurenco, ne pri trgovini, ampak pri — prosjačeoju. Vsak izmej n j ili je pisaril bogatim ljudem po svetu in jih proail podpore, češ da je onemogel starec, pogorelec, slepec itd., a ker to beračenje ni več prav neslo, napravili so vrli židje nekako društvo. Načelnik beraški zadrugi je bil rabinei. Razposlali ho kar hkratu več tisoč beraških pisem po vsem svetu in rabioec je resničnost prošnjikovih navedeb potrdil s pečatom židovske občine in s svojim podpisom. Na ta način osleparili so podjetni židje imnvite nvoje po veri brate za več tisočakov, dokler ni neki Dunajski Žid tej družbi prišel na sled in stvar ovadil pristojnemu oblaatvu. * (Pasja zvestoba) ni brez uzroka na dobrem glasu. Nov dokaz za to je uaatopna dogodba. Strojevodja nekega iz Montreala v Kanadi vozečega vlaka zapazil je blizu postaje na progi velikega psa. Hotel je psa seguati s proge in zažvižgal na parno piščal, a pes se ni maknil s proge, ampak le Luje in glasneje lajal, čim bolj se mu je bližal vlak. Strojevodja se ni upal ustaviti vlaka in je povozil psa. Prišedši na poBtajo, zanazd je, da se drže strojevih koles koščeki obleke. Šel je z drugimi ljudmi gledat povoženega psa in uašel kraj tega truplo malega povoženega otroka. Pes je stražil dete io se ni umaknil niti vlaku, nego raje storil smrt. * (Grozen vihar,) mej katerim j« padlo obilo snega, razrušil je dva velika hotela v Chicagu, ki sta bila že popoluorna pripravljena za Vftprejem obiskovalcev tamošnje svetovne razstave. Tudi tamošnjo |>anoramo je vihar popolnoma uničil. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Beligrad 14. aprila. Kralj Aleksander dal po noči zapreti oba regenta, naznanivši jima. da se proklamira polnoletnim. Kralj imenoval takoj novo ministerstvo pod pred sedstvom dra. Dokića. Konsignirano vojaštvo priseglo kralju zvestobo. Hiše rogentov in ministrov obkoljeno od vojakov. V novem mi-nisterstvu prevzel Dokić predsedstvo ini nauk, Franasović vojno, polkovnik Stanković zgradbe, Vuić finance. Miloševic gospodarstvo, Milosav-ljević notranje reči. Ravnokar izdana proklamacija. Vse se je zvršilo mirno. Beligrad 14. aprila. Kralj povdarja v svoji proklamaciji, da je vzgojen po tradicijah dinastije Obrenovićevin da ima dolžnost, služiti srbski državni ideji. Narod mora mimo živeti pod varstvom zakonov. Ker se je kršila ustava in so se gazile pravico državljanov in ker je bilo narodno zastopstvo ponižano, ni smel odlašati ter moral konec narediti pre-nesrečnim razmeram. Zato je z današnjim dnem vzel kraljevsko oblast v lastne roke. Proklamacija konča z besedami: Živio narod! Beligrad 14. aprila. Celo mesto okičeno z zastavami Radikalni in napredujaški listi pozdravljajo kralja z navdušenjem. Regenta in ministri bili dopoludne izpuščeni Uradniki in vojaki prisegli Kralju zvestobo. Pripravlja se splošna iluminacija. Dum.j 14. aprila. „Politische Corresp." javlja iz Belegagrada, da je portfelj umi njih rečij prevzel Andrija Nikolić, bivši naučni minister v Pusice vem kabinetu. NaroČil je takoj unanjim zastopnikom Srbije, naj dotičnim vladam notificirajo, da se je kralj pro-klamiral polnoletnim, prevzel kraljevsko oblast in imenoval novo ministerstvo. Dunajski zastopnik Srbije je že ustregel temu naročilu Trst 14. aprila. Mestni magistrat je odbil reklamacije konservativcev glede 700 volil-cev, o reklamaciji progresistov gledć 25 0 volilcev pa ni razpravljal, ker so bile reklamacije prepozno podane. Bruselj 14. aprila. Izgredi in krvavi pretepi mej delavci in redarji se dogajajo vsak hip. Doslej štrajka v celi deželi okoli 10 0.00 0 delavcev. Avstrijska specijaliteta. Na Jelodcn bolebajočim ljudem priporočati je porab« printnega ,,floll ovfga Seidlitz- Irasta", ki je preBkuSeno domače zdravilo in upliva na elodec krepiluo ter pospeSiluo na prebavljenje in sicer s rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po pofltnero povzetji razpošilja to zdravilo vank dan lekarnar A, MOLL, C. in kr. dvorni zalagatrdj, DUNAJ. Tnchlauben 9. V leknrnab na deželi zabtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. Manj nego 2 Skatljici so ne razpošilja. 5 (18—5) „LJ0BLJ4SSO ZVOI" stoji sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 13. aprila. Pri Malici i Somor, Mayer. Br.tzner, Pollack, Uan-seli, Kollner. Weippert, Cannine, Vaida, Popper. Gold % Dona j a. — Dinkelspiel iz Trstu. — Podkorscheg iz Oradoa. — F rum iz Pariza. — Bnimer, Dr. Eicbi tiger, Kini is Prage. — Schuberf, Hnsserl iz Brna. — Peteln iz Londona. — Schindler iz Ljuoljane. — Lakner iz Kočevja. — Doljan iz Zagreba. I "i i Slonu i Pruttenhofur, Stovvaaser is Gradca. — Obaiegor iz Reke. — Koudela z Dunaja. — Grlinwald iz Budimpešte. Pri Jjninem hulndvorn : Weis z Dunaja. — Ortolani iz Trsta. Umrli so v Ijulil janf: 11. aprila: Marija Hocker, stotnikova žena, f>4 let, Franc Jožefa cesta at. 9, vitiiiiu cordis. — Anton Kape, usnjar, -j'.' let, Kravja dolina št i 1, jetika. — Frančiška Itehti, davkarjeva vdova, W3 let, Gospodske ulice St. 14, marasmus sunilis. — Elizabeta Južnu':, gostilničarjeva vdova, 74 let, Florjansko ulice št. 32, earcinoma uteri. 13. aprila: Franca Andolsek, gostija, 84 let, Stari trg št. 21, plučnica. Meteorologično poročilo. «s»ar 'b—a zovanja „ mm Temperatura Ve t rovi Nebo Mo-krina v uim. ■C I 7- zjntrnj 2. popol. 9. zvečer 131 'A mm. 7292 mm. 73111 mm. 8 2° C 1(52" O 98° O si. vzh. jasno o 50 m«. si. svz, d. jas. hI. svz. d. jas. I dežja. Srednja temperatura 114 ", za 2'3U nad uormalom. ID-U-rL^slsa, borza doc 14 aprila t. 1. včeraj — danes Papirna renta ..... gld. 99* 10 — gld. 98 30 Srebrna renta.....„ 9880 — „ 98" 15 Zlata renta...... „ 11735 — „ 117 20 4«/0 kronska renta- ... „ 97— — „ 9685 Akcije narodne banke . „ 98tf-— — w 984*— Kreditne akcije .... „ 353 75 — „ 342 25 Lordon......., 12235 — „ 122 80 Srebro....... _ —— — „ — *— Napol........„ 971 — „ 975 C. kr. cekini.....„ 578 — . 680 NemSke marke..... 59-87'/, — • 60-07«/, 4 ". državne srećke iz 1. 1854 . 250 gld. 148 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1364 . . 100 , 1H8 , 26 , Ogerska zlata renta 4°/0...... 115 „ 90 „ Ogerska papirna renta 6°/0..... — » — » Dunava reg. srečke 5% ... 100 gld. 129 „ 50 „ Zemlj. obe. avstr. 4'/,°/° zlati zast. listi . 120 „ 25 „ Kreditne srečke......100 gld. 202 , — „ Rndolfove srečke.....10 , 24 „ — n Akcije anglo-avst. banke . . 200 „ 155 „ 50 „ Tramvvaj-diuSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 271 „ —■ „ V Kodelovem gradu pri Ljubljani dii se več vinskih kletij t ali o j v najem. Poizve se natančneje v gradu. (394—1) Zobni zdravnik SCHWEIGER stanuje (47-15) v hotelu „.Pri Malic.'' II. nadstropje, št. 25—26. Ordinuje VBak dan od 9.—12. ure dopolnilne in od 2.—5. ure popoludne. Ob nedeljah in pramikih od '/,10.—Vi1- ure. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. 1 I CJlt. glavno ravnateljstvo avstr. dri. železnic. • Izvod iz voznega reda veljavnega od 2.. o3cto"tera. 1892. Nastopno omenjeni pribajalni in odhajalni časi označeni se v srednjeevropskem »asa. Odhod iz Izubijane (jnž. kol.). Ob 8. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Dunaj. Ob 11. url 55 min. predpolndne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfoste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solno^rad, Imunost. Pariz, Line, Ischl, Budejevicp, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstotten. Prihod ▼ Izubijano (juž. kol.). Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograrla, Linca, Isihlja, Ljubna, Celovca, Franzens-feste, Trhižs. Ob 4. url 65 min. popotkidno osebni vlak z Dunaja, Ljulma, Beljaka, Celovca, Franzenafcste, Pontablja, Trbiža. Ob 8. ari 37 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža. [Odhod iz IJublJane (drž. kol.). Ob 7. url IS min. zjutraj v Kamnik. 1 „ 8. ,| 10 „ popoludne v Kamnik. h 7. „ 00 h zvečer v Kamnik. Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 8. url 35 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11« „ 08 „ ilo pol o d ne iz Kamnika. ,, 8. „ 20 „ zvečer iz Kamnika. Srednje-evropski čas je kraj nem u Času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—79) Največja zaloga strojev JAN. JAX Ljubljana, Dunajska cesta št. 18. Muke reur. — Ugodno placevnnle iin obroke. — Muri si roj t ho snuie- IIMDKUVHUi^i »Mielajo hitro, d»b?o In (20) eneno. (130'*) V mali dvorani v „Tonhalle". Vr Hoboto . t- m. (lopolucliio ob XC>. m-i otvoritev razstave velike astronomične I' red a \ ji In si» bode o tem ZMnimiv^m uu.ot n-m delu tofno v nitstoj nib uiah: dopolnilne ob 10. in ob 11. uri; popoliMlite ob 3., 4., 5 in 6. uri. Ustcpnina: I. prostor IJO ki*., II. prostor iJO Ur. — Otroci, kakor tudi vojaki do narednika plačajo polovico. (386—2) Razpis službe občinskega zdravnika v občini Ajdovs« iii. obrtnijskem kraju n:i Primorskem. S to plužbo spojeno ho sledeče plafte: 0! obCne Ajdovuke 300 «ld. in proRto Btunovani«, tz blapjainico delavskega podpornega društva 100 gld., iz okrajne bolniške blauuju'c«* 200 gld., od slav. deželoogft odboru za vsakoletno ci'plienje koz čez 100 gld. Dalje dobival je zdravnik iz denarnico h bulin&ke blagajnice v tovarni (prejn;c») 450 gld. Gledo te službe ima so pa doticnik 8iiorazumeti z vodstvom tovarn". * Dnlje uživa zdravnik le mnogobrojno gmotno privatno prakso celega okraja, kjer ]e jedini zdravnik. Proftnje za to službo imajo se do dne Ili . maja t. I. poslati tukajšnji mu županstvu. V Ajdovščini, dne 12. aprila 18i)3. (:jyn_i) 1113X1,11« LVO. Štajerska deželn a. TtMiijpoljjsliii. in 7 r i j s k a sla* Vedno sveža, jedrovita polnil v novo zgrajenem polnilnem rovu ud neposrednega dotoka iz vrelcu. l>ol»lvu Ml Pri slatiriarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavmb zuložuikih v Ljubljani: ftliliitclu Kaaluorja in Morlets W»K»«'rJ» vdovi, kakur tudi v vseli prodajalnicah mineralnib vfld, v speoorijskib prodajalnloah in dro guerijah, ki bo na dobrem glasu, ter v lukarnab. (398—1) Šopki za klobuke v največji izberi in v dražestno lenih uzorcih od 2O ltVm do 1 gld. SO kr. pri (390-1) 1.11. BEMEBIKTB v Ljubljani. ♦%r#*»T»*iT»%T»S7»'iTi*»T«'(Ti'»T«*»T»*»Ti'»Ti*iTi*|Ti'iTi*M^ 1 *■> O 'O '1 *> S^ L'- -j- "j-.. -»: -u- ^.i- •>.;• -iN »J* u a gospe priporoča za spomladno in letno sezono po Jako nizkili renuuh največjo izbero nuj boljših in najmodernejših desnih plaščev za gospe, dekleta in otroke, vrhnih sukenj, zgornjih sukenj (Caps), jaquetov, pelerinov vsake velikosti, potnih ohlek in jopičev (bluz) uajnovejSe fagone, kakor tudi b povneuu uo%im bludom saložeuo skladišče suknene, platnene in modne robe. Z velesp,štovanjem „Pri Tončku", NB. «V ni* vpoillje mera, ne naročeni koiiIVkcljukl predmeti lBilelu|e|o v H ilueli uti popoluo saclotolja&vo. Na Bulitevanje poilljnjo ne katulosl In karte c usorcl poNtulno prosto. (iJ^ti—6) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodno Tiskuruu". WN