98. številka.
V Trstu, v soboto 9. decembra 1893.
ML ^
Tečaj

„EDINOST"
izhaja dvakrat na teden, vnako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj.
„Edlnoat" stane:
za vse leto f. 6.— ; izven Avstrije f. — za V, leta „ 3.— ; . . 4.50 za '/* leta .1.60; . . „ 2.25
» „Novičar"-Jem: za vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za •/, leta „ 3.5t>; . „ . 5.-zn •/« lola . 1-75; „ „ , 2.50 Posamičpe Številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka r Trstu po S nvč.t v Gorici in v Ajdovščini po e nvč. „KO VIČ AR' po S nvč.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
Oglasi se rakune po 8 nvž. vrstica v petitu ; za naslove a debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo
navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. s« računa po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljajo uredniAtvn: Piazza Caserma št. 2. Vsako pinmo mora
biti frank ovano, ker nefrankovmia h e ne *prt»j nnajo. Rokopisi h« ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnintvo Piarza Caserma 2. Odprte reklamacije so prost« poltnin«.
„ r rdi no, a > m<xf I".
Dr. Ferjanfiič o položaju.
Zadnjič amo biti obljubili, da se ho* •ćemo nekoliko pečati z govorom poalanca dr. F e r j a n č i č a pri ubodu .Slovenskega druAtva« v Ljubljani. To smo dolžni goap. poslancu tem bolj, ker s* ne varamo, ako trdimo, da ni govoril le v svojem, ampak v imenu iz Hohenvrartovega kluba izsto-pivšo slovenske šestorice.
Gosp. poslancu videlo se je potrebno naglašati prvi in poglavitni vzrok, zakaj je slovenska delegacija vzlic vnem žalostnim skušnjam toliko časa vztrajala v IIo-henwartovem klubu. Povedal nam ni seveda nić novega, ampak navel je zopet tisti neuredni stari argument kojega smo vsikdar dosledno in po svojem propričanji pobijali kot nezadostnega in povsem zgrešenega : da nastane namreč n e m-i k o-p oljsko gospodarstvo, kakor hitro se oslabi Hohenwartov klub. Bodimo pravični in priznajmo kar naravnost, da je bil gosp. poslancem namen zelo blag, plemenit in ho slovenskoga stališča vreden resnega uvaževanja. Kajti slovanski rodovi okusili so že v obili meri trpki sad nem-4ko-liberalnega gospodstva, tako, da so jim mora kar koža ježiti, ako le čujejo besedico u tej nasilni stranki, ki je nečuvenim cinizmom vrgla od sebe vse oziie na poli-tiško poštenje in javno rnerdlo, o stranki, kateri je začetek in konec vsega njenega programa — gospodovati, de ne z lepim, pa z grd im. Dokler more, skriva nemško-liberalna stranka svoje pohlepne namene pač pod krinko zakonitosti, sicor pa, uko ne gre drugače, tepta mirnim srcem tudi osnovne zakone same, da prčko njih pride do tja, kamor Želi. Taka stranka je gotovo zelo nevarna pravici in mej seboj n* mu miru, kajti zastrupljuje se svojimi zlobnimi instinkti vse javno živ. ljenje. Taki stranki zapirati pot do oblasti je gotovo patrijotično in hvalevredno početje in bodisi tudi ha račun skrajne potrpežljivosti in takega samozatajevanja, a kakoršnim so »e odlikovali naši slovenski poslanci, in tako ne bi bili mi naši slo-
PODLISTEK. Tri povesti brez naslova.
Hrvatski spisal Ksavorij Šandor-Gjalski.
Druga povest.
(1858—1879) (Dalje).
—	No P — zazvone! je zopet glas sa mizo.
—	Hvaljen bodi Jezus Kristus — njib milost — najponižniša sva sluga ! — izpregovori Julika.
Komaj so se slišalo prve besede, skočil je raz stol majhen, mršav človek v črnem, dolgem, obnošenem fraku, z ru meno paruko na glavi in s ornimi naočniki — na čelu. Vodeno-plavi očesi sti čiato začudjeno pogledavali zdaj v Marku, zdaj v Juliko. Gotovo je bilo tetuu človeku neumljivo, kako prihaja hrvaška beseda v to prostore — in sicer predenj, cesarsko-kraljevega „hofrata". Iz začudjonja prešel je v jezo ter pričel kričati, držeč še vedno v roki nek spis.
—	Oho —^-t°rej vi dva tako malo oenita državni jezik in cesarske službe —
venski delegaciji nikdar očitali ni žal besedice : radi bi bili potrpeli in se premagovali — da nismo bili prepričani, d a je račun naših poslancev povsem zgrešen. Premisa je bila pač prava, da po padcu Hohenwartovega kluba pride za trenotek nemško-poljska zveza, ali zaključek, da do take zveze ne pride, ako se slovenski poslanci Žrtvujejo v Hohen-wartovem klubu, ta zaključek je bil zgrešen. Mi smo slutili že davno, da ta nada visi ▼ zraku ter da se mora razpršiti, kakor hitro popihne ostrejša sapa. Najnovejši dogodki potrdili so naše mo-nenje, kar pripoznava brez ovinkov tudi gospod poslanec Ferjančič sam s tem, da smatra izstop šestorice iz Ho-henwartovega kluba • popolnoma opravičenim. Račun je bil torej zgrešen, zbok česar je tudi hilanoija jako žalostna za naše poslance: žrtvovali so se, a nevarnosti v e n d o r niso mogli preprečiti. Dobili smo vender nem-ško-liberalno gospodstvo vzlic vsem naporom in žrtvam slovenskih poslancev, a dobili smo je — in to je nezaslišano — po sodelovanju vodje istih poslancev, g. grofa Hohenwarta. Okolnost, da imamo sedaj nemško-poljsko zvezo, napravila jo debelo Črto čez vse dosedanje račune. G. poslanec naglaša izrecno, da so nemški konservativci {v sedanjem ministerstvu le nekaka pritiklina brez važnosti in upliva. To misel je izrazil kaj lepo nek dunajski list z izrekom, da konservativoi so sedaj le popir-sušilnik v knjigi Nemcev in Poljakov.
Zadovoljstvom beležimo, da je gosp. poslanec Ferjančič nspovedal opozicijo sedanji vladi v prvi vrsti radi tega, ker zahteva poslednja, da naj mirujejo vsn politična in n d r o d n a vprašanja. Tu so se srečale našo misli z onimi g. poslanca. Mi smo že opetovano naglašali v svojem listu, da bi bilo to noša poguba ako privolimo, da le par let mirujejo ndrodna vprašanja. Taki zahtevi morejo pritrditi le oni, ki že imajo vae kar hočejo, in več nego jim gre po pravici, nikakor pa ne mi, ki nimame še — ničesar.
vi dva se vsojata tako govoriti tukaj pred menoj. . . . Oho, oho — torej resnično je — glejte uprav v tem spisu, katerega sem prejel ravnokar, javlja se mi od vajine domače strani, da se namerujejo demonstracije, češ država bode morala odnehati zaradi nesreče pri Solferinu — in vam priznati vaš jezik; — oho — torej tako so je že pričelo . . . . ! In znata-li — nastavil je s povzdignjenim glasom — da jo to disoiplinaren proatopek, ker sta za čela tudi demonstrirati P Tako je. prijatelj moj — jaz vas moram dati kaznovati. Dd, vama oprostim, ako mi povesta, kedo je vaju najel in semkaj poslal P
Marko ga ni razumel, pač pa Julika. Zato je hotela odgovoriti, no, hofrat jej je dal znuiutnjo. da naj bode tiha. Pri tem pa je ponovil vprašanjo do Marka. Ta jo seveda ostal tih nasmehnivši se malo. Hofrat pa se je jezil ter je hotel zopet zagrmoti — toda o pravem času prišlo mu jo na pamet vprašanje:
—	Razumete-li nemški P
—	Niks dajč! — odvrne Marko spro-živši hofratu svojo prošnjo.
Poslednji jo pregledal spis, so na-
Mi moramo vzdržati na programu ndrodna zahtevanja že zato, da vžignmo mej narodom ndrodno zavest, na kateri jed ini slodi v teh žalostnih časih vse naše ir'arodne življenje.
Velikim zadoščenjem smo pozdravili nazore gospoda poslanca Ferjančiča o posledicah, ako še ostali slovenski poslanci izstopijo iz Hohenwartovega kluba. To je uprav isto, kar trdimo mi: brez Slovencev ni Hohenivartovega kluba in brez Hohenwartovega kluba ni koalicije. Dd, tako je go spod doktor : „ves sistem je o d v i-senod tega, dn ostanejo sedmorica Slovencev v II o h e n w a r-t o v e m k l u bu" !! In dobro jo jo pogodil gosp. poslane, ko jo rekel, da se živ krst ne bi bil brigal za Slovence, ako so vsi ostali v Hohenwartovem klubu, češ: „za Slovence so ni bati, imeli smo jih še vselej in kadar smo hoteli*. Ali z drugimi besedami: slovenska delegacija je dobila nekoliko veljave po izstopu šestorice iz H o henwart o veg a kluba! Nadaljnji zaključek iz izvajanj gosp. posl. Ferjančiča nam je po takem na dlani: ne v Hohenwartovem klubu, ampak izven njega morejo naši poslanci v s p e š n o delovati proti n e m š k o-p oljski zvezi.
Še na neko trditev Ferjančičevo ne smemo pozabiti. Rekel je namreč, da je izntopivša šestorica neizstopivši sedmorici dokaj olehčala delo za naše narodne težnje ter da bi bila v veliki meri zasluga prvih, ako bi poslednji kaj dosegli pri sedanjem sistemu. S to izjavo je gospod poslanec obsodil tisto neslano in neprestano zabavljanje proti odločnejšim, ali kakor pravijo: radikalnim življem. Hvaležni smo g. poslancu, da je vendor enkrat povedal na ves glss, da so odločni življi neobhodno potrebni vsaki stranki, ker gladijo tako rekoč pota zmernejšim življem.
Gospod poslanec nam je torej pojssnil marsikaj ter pripomogel, da se bodo jeli
smehnil ter je pri tem nekoliko krati zmajal z glavo. Nekaj malo je znal natolcevati hrvatski.
—	Pa kaj hočete še P Tukaj je vse jasno povedano. Prošnja vam je povrnjena, ker ne morete postati „amtsdiener" zbok nepoznanja nemščine.
—	Prosim, gospod hofrat, ali jaz moram živeti, ker ne morem delati in grenka je biti berač —; pa, kaj je res potrebno .amtsdienerju", da govori nemški P To ie le potrebno gospodom, odgovori Marko ter se počeše po zatilniku.
—	Nomški kot državni jezik jo potreben slehernemu, ki služi Njeg. o. kr. Veličanstvo. Razumote-li P To je državni jezik — jezik države — ali razumete P Kako naj država plačuje in hrani ljudi, ki ne poznajo njenega jezika P Tudi cesarska služba hoče tako. O, to bi bilo lepo, da ni nemškega jezika 1 Koliko jezikov bi moral človek tedaj znati P O m <j ljubi — tudi „amtsdiener" mora čitati, kar se mu da v roko — in kako naj čita, ako ne razume jezika P Da — mi imamo dosti ljudi, ki znajo nemški, in
bistriti pojmi Konečno polagamo na srce zlate besede Ferjančičevo vsem slovanskim poslancem: da treba namreč iskati tega, kar nas druži in odstraniti, kar nas razdružuje.
Javne razmere na Primorskem.
Interpelacija posl. S p i n č i č a in tovarišev v seji poslanske zbornice z dne 25.
novembra 1893 na Njegovo jasnost gospoda uiinisterskega predsednika in na Njegovo ekscflenco gospoda ministra za notranje zadevo.
V 229. (večerni) seji sedanjega zasedanja visokega državnega zbora dne 22. marca 1893. »tavili bo poslanci Spinčid in tovariši do gospoda ministerskega predsednika in voditelja ministerstva za notranje zadeve interpelacijo, v kateri so opisovali razmere na Primorskem in katere zaključek se je glasil:
.Potem, ko stvari tako stoje ; potem, ko c. k. oblasti in njih zastopniki v urada in v šoli in z vsem svojim postopanjem, deželni in občinski zastopi. časnikarstvo in po nekaterih delih cel6 cerkveno oblasti podpirajo Italijane in tlačijo Hrvate in Slovence, ter bi se to ne smelo dogajati nikjer — tudi ne na ljubo kaki drugi državi — in se nikakor ne da opravičiti ;
potem, ko se na Primorskem sploh tako postopa, da se je tudi neki višji častnik nemške narodnosti, ki je služil pred letom 1866. v Benečiji-Lombardiji, izjavil, da se stvari na Primorskem razvijajo tako, kakor so se razvijale pred letom 1 866. v B e n e č i j i-L o rn-ba r d i j i, ter da italijanski listi Primorsko sumničijo cel6 one Slovane, ki so se tedaj predali Italiji, ako le na najskrom-nejši način povdarjajo svojo narodnost;
potem, ko imamo razna znamenja, po katerih moramo slutiti, kakor da se bližajo dnevi odrešenja in osvobojenja iz verig — o katerih so se pred nokoliko leti tajno š rili italijanski dopisi — ter se rszširja
takšni gotovo veljajo več kakor vi z vašim idijonom ....
—	Ali jaz sem služil cesarja — izgubil sem roko v bitki pri Solferinu — poglejte, rana se še ni tacelila in tudi nogo sem zgubil!
—	To jo sicer žalostno — ali ker ne umete nemški, ne morete dobiti državne službe ; — pak punktum, štrajzand drauf 1
Marko se je razjezil.
—	Prosim gospoda hofrata, to ni tako. Kedar sem moral v vojake cesarja služit — tedaj gospoda niso zahtevali, da moram znati nemški in vojaška služba — je bolj cesarska služba kakor nikaka druga.
—	Pustito vi mene 1 Poglej, poglej ! Slednjič se vender nisem prevaril P — Ozrši se postrani na Marka spregovoril je hofrat na pol glasno : Ta je v resnici najet.
Jnlika ga je razumela in mu odgovorila: To no gospod ampak krivično se mu zdi, da ga odbijajo, ker ne razume nemški, ko je vender cesarstvo od njega zahtevalo kri in življenje. — Tedaj je zadostoval hrvatski jezik in ni bil potreben nemški.
(Daljo prih.)
po Primorskem glas, da se ta d e £ e I u odstopi Italiji in so celil višji sodni uradniki te misli, katero tudi izražajo;
potem, ko bi, će tudi ne bi bil vladi ta namen, po raznarodenju Slovanov Primorske — v kateri namen se delujo na vse načine — vender »oralo priti do tega tudi proti volji vlade,
dozvoljujejo si podpisani staviti do Njegove okscelence gospoda ministernkega predsednika in voditelja ministorrtva za notranje zadeve, nn čegar odgovorili na nekatero interpelacije radi razmer v Istri strme poznavatelji teh raznur in jih v najboljem slučaju pripisujejo slabim informacijam, nastopno vprašanje :
ali 8o Njeg. eksceleuoi poznani tu opisani odnošaji na Primorskom, zlasti postopanje tamošnje c. kr. deželne oblasti, eventuvalno, ali hoče Njegova ek^celonca zapričeti preiskavo glede na tu navedene odnošaje po pravičnih, nepristranskih in Hrvatom in Slovoncem ne nasprotnih možeh, privzemši one osebe, ki so zapletene v te odnošaje na kateri koli način, ter v pomirjenje duhov in v obrambo veljavnih asokonov storiti konec takim odnošajem in podati pojasnil glede na omenjeni glas, ki 8e siri po Primorskem ?"
Ker Njeg. ekscelenca, bivši ininister-ski predsednik in voditelj ministerstva za notranje zad eve, grof Taaffe, ni o d g o - j v o r i 1 na to pred osmimi meseci stavljeno interpelacijo, dozvoljujejo si podpisani opozoriti na to interpelacijo Njegovo jasnost lainisterskega predsednika kneza Windischgriitza in njegovo ekscelenco ministra za notranje zadevo markija Bacquu-hema, ter povprašati:
„„Hooeta-li Njegova jasnost gosp. mi-nisterski predsednik in Njegova ekscelenca gosp. minister za notranje zadeve čini preje odgovoriti na interpelacijo poslancev Spinčiča in tovarišev z dne 22. marca 1893. — 229. (večerna) seja —, tičočo se javnih razmer na Primorskem ; in ako ne, povedati vzroke, zakaj ue odgovorita."14 Na Dunaju, 25. novembra 1893. Spinčić, Sch\varz, dr. Kaizl, Eim, dr. Krarn&f, dr. Dyk, Jax, dr. PacAk, CJestaiir Lang, Alfred Coroniui, dr. Luginja, dr. Bulat, dr. Frti jancić, Schneider, Nabergoj, Kušar, Šupuk, Špindler, dr. Grćgr, Ad4-mek, dr. Vašaty, dr. Gessuiann, dr. SlAma, dr. Engel, H4jek, dr. Lueger, Perić, Bian-kini, Dapar, Forui&nek, Troll, Lichteosteiu, dr. Šamanek, dr. Gregorčič.
DOPISI.
Nabrežina, 13. uovumbra. [Izv. dop,] (Občni zbor „N a b r e ž i u eM). Dne 19. t. m. vršil se je prvi občni zbor našega pevskega društva .Nabrežina". Tega sbora udeležilo se je nad 60 udov in nam je to število vesel dokaz, da uživa društvo pri Nabrežincih velike simpatije iu zanimanj o. Po pozdravu g. predsednika čitalo ■e je vestno sestavljeno poročilo o društvenem delovanji v prvem letu obstanka. Prepričali smo se is tega poročila, da je odbor v vsakem osiru storil svojo dolžnost, kajti delovalo se je po vseh močeh v društveni namen, v pospeševanje slovenskega petja. Priredile so se v minolem letu tri velike veselice, pri katerih vseh so pevci želi obilo zaslužene pohvale; dalje več manjših sabavnih večerov, tako v čast slovenskemu skladatelju g. H. Volariču, odhodnica podpredsedniku g. I. N. Resmanu in pevu-vodju g. I. Čerinu, nekaj podoknio ob veselih prilikah naših članov in pelo se je parkrat ob pogrebu drustvenikov. Razun -tega je društvo jako veliko storilo za pov-sdigo cerkvenega petja; ob mnogih prilikah nastopilo je korporativno pri službi Božji in tudi tu rešilo svojo nalogo v občno hvalo in zad o v olj nos t. Vendar smo doži-živeli pri naših najboljših namenih žalostne skušnje. Ko je bilo društvo že popolnoma pripravljeno, praznik sv. Rjka preslovesno
V cerkvi obhajati in se je imela peti Foer-sterjeva krasna uu ša sv. Cecilijo za mešani »bor, dobili smo i i neznanih vzrokov prepoved, da mešani zbor v cerkvi ne sme nastopiti. Kar je dovoljeno po vsem katoliškem svetu, to se je na-somu društvu prepovedalo ! Na vsak način mora se tako postopanje le obžalovati.
V poročilu g. tajnika izrekla se jo zahvala tudi slovenskim časopisom „Edinost". „Soča* in „Slov. Narod", ki so društveno razglase iu ocene o veselicah prinašali.
Kakor je društvo v pevskem ozirn doseglo lep vspeh, tako so morajo tudi dohodki veliki imenovati.
Imeli smo dohodkov 645 gld. 82 kr. A ker bo bili stroški posebno ob ustanovitvi društva velikanski, ostaja v blagajni še 24 gld. 09 kr. gotovine. Popolno priznanje zasluži Nabrežincev vzgledna požrtvovalnost, s kojo so nas vedno podpirali. Hvaležni smo dalje vsem podpornikom, ki s svojimi doneski naše delovanje podpirajo. One člane pa, kateri še niso poravnali udnine, prosimo, da to kmalu store; kajti svota 18 gld. 60 kr. so ima še iz-tirjati. Izrazil so je sicer jeden naših dolžnikov : „Non gi dago mai piu un soldo" ; a prepričani smo, da tega, ki ni naše krvi, ne bode posnemal nihče. Tudi smo toliko velikodušni, da ga zu dolg niti ne bodemo tirjali ; naj porabi svoj denar za „lega nn-ziouale" ali za „maršala" !
Blagajnik g. Ivan Caharija nas jo s svojim računom povsem uveril, da jo izvrsten in varčen gospodar, ki zna društveno premoženje skrbno varovati. Naj sprejme zato našo srčno zahvalo. Njegov račun so je brez ugovora odobril.
Pri končni volitvi odbora bil je sprejet predlog g. nadučitelja Fr. Tomšiča, naj se glede na vspošno delovanje gg. odbornikov, ki so si prislužili popolno zaupanje vseh, volijo vsi prejšnji odborovi člani, le mesti podpredsednika in tajnika naj se popol-nita. Odbor obstoja toraj iz sledečih gg.: Ignacij Tance, župan, predsednik; Anton Scbein podpredsednik; Ivan Caharija, blagajnik ; Avgust Tance, tajnik in ob jednem pevovodja; Silvester Caharija, arhivar; Josip Caharija, Ivan Gruden, Martin Por-tot in Andrej Stupica odborniki.
Tem odbornikom, kakor vsem udom, kličem besede, katere nam je brzojavil g. Oerin z Dunaja : „Delajte složno za pospeševanje slovenske pesmi, za probudo naroda. Živela Nabrežina !" Pokazalo je • Iruštvo v prvem letu svojega delovanja, da je zgrajeno na trdnih tleh, spolnilo je naše nadeje, katero smo imeli do njega; v lukern delovanju napredujte in peklenska moč sovragov ne potujči skalnatega Krasa! Kot mogočna trdnjava naj večno stoji „Nabrežina" za narodnost, pravico in resnico!
—n.
Politični pregled.
Notranjt dtžela.
Poslanska zbornica. O raz pravah poročila obrtnega odseka gledć razširjenja zavarovanja delavcev proti nezgodam, govorili so v prilog poslanci Ebenhoch, Wenger in P I a s s, prot» pa poslanci Hallvich, L e v i c k i in G r o h s. Sekcijski načelnik Plappart je izjavil, da bi bilo teško osnovati posamične zanatne (profesijonalne) zadruge, zbok Česar bi se morale združiti razne obrti, kt»-tere sploh niso v nikakoršni zvozi mej seboj ; bati se je zaprek tudi v jezikovnem obziru. Rasprava o tem predmetu bila je pretrgana. — Prevdarek za podpore raznim kronovinam bil je vsprejet brez razpravo. — V seji dn6 6. t. m. nadaljevala se je razprava o zavarovanju delavcev. Vsprejeti so bili a neznatnimi premembami članki 1—6. V tej seji interpeloval je Hoffman o urejenju služeb, B i a n k i n i pa o položaju v Dalmacij*.
Iz Krakovega javljajo, da je sklonil klub Poljakov sporazumeti se
IzmnloruBkim klubom. Izvolil je posebno poverjenstvo, katero naj so dogovori z poverjeniki maloruskega kluba o skupnem postopanju.
Parlamentarni krogi na Dunaju drŽć, da volilna preonnova ne pride tak6 kmalo na dnevni red v državni zbornici, kajti prihodnje zasedanje, katero začne baje v polovici februvurja meseca, mora razpravljati o proračunu in o sedanjem davčnem zistemu. Ko končajo te razprave, pride na vrsto volilna preosnova na temelju novih davčnih prenaredeb.
Klub moravskih Cehov imel je svojo sejo dno 6. t. m. Sklenil je p o-stopati soglasno s slovensko koalicijo in izvolil je v ta namen delegate, kateri naj se posvetujejo z odposlanci slovanskega kluba zaradi izvolitve eksekutivnega odbora. Potem šteje slovanska koalicija 60 poslancev.
Z D u n a j a javljajo Lvovski „Reformi44, da hode opozvano izjemno stanje v Pragi še pred začetkom prihodnjega zasedanja. Izjemno stanje bode trajalo baje samo tako dolgo, dokler ne končajo razprave proti zatoženim članom društva „Omladina".
Doželnozborsko zasedanje začne v Dolenji Avatriji in v Galiciji dne 19. t. m., v drugih pokrajinah pa dne 28. tek. meseca.
Leta 1896. bode 1000 let, odkar je ustanovljena ogrska država. V proslavo tisoćletnice predlaga ministerski predsednik W « k e r 1 e, da se izvoli odsek 40 poslancev, h katerim bi morala biti vlada v stalni zvezi za določitev natančnega programa: da so zgradita dva mosta čez Donavo v Budimpešti, in justična palača, da se osnuje 400 novih državnih osnovnih sol, veliki obrtni muzej, da se slovesno otvori prekop na Donavi pri železnih vratih, da bode svečana seja obeh državnih zbornic (poplanske in magnatske), da ne parlament, pokloni kralju, da se priredi historiški slavnostni sprevod, da se odpre narodna razstava in poseben spomenik, predstavljajoč osnovitev madjarske države.
Vnanje države.
Srbski kralj potrdil je novo mi-nisterstvo, katero je sestavil Gruič. V novem ministerstvu prevzame Gruič pred-sedništvo, vnanja zadeve in začasno vodstvo vojnega ministerstva. Finančni minister je dr. Vesnić. Ne ve se še, da-li hode skupščina prijaznejša novemu ministerstvu, kakor prejšnjemu.
Ruska zakonska zbirka ob-j tvila je te dni carjev ukaz z dne 21. junija t. 1., po katerem se olajšuje n a-soljenje Židoui v njim ndkazanih krajih. — In naše židovsko časnikarstvo vedno toliko kriči o barbarskem preganjanju aemitov v Rusiji !
Italijanska m i n i s t e r a k a kriza postala je akutna. Kralj je namreč obvestil Zanardellija, dane more sprejeti prisege novega ministerstva, kajti želi slišati menenje nekatorih mero-davnih politikov. Listi vseh strank ugibajo o vzrokih te kraljevske odloke. Med ostalim trdijo tudi, da kralj zbok tega neče potrditi novega ministerstva, ker je v njem Treutinec Baratieri minister vnanjih poslov.
Nastopni govor novega ministerstva P e r i e r napravil je v Francoski vsestransko dober vtis. Radikalci se vesele, da je ministerstvo bolj levičarsko, kak<>r pa desničarsko, socijalisti pa ne nadejajo, da se bodo postopalo ž njimi bolj uljudno. — Predsednikom francoske zbornice (komore) izvoljen je Dupuy z 251 glasovi proti 213.
Razkralj Milan namerja v kratkem odpotovati iz Pariza na Dunaj, kjer preživi božične praznike. Potem odpotuje v Nizzo in ostane tam preko zime. — Blagor njemu, ki nima drugo skrbi, kakor iskati si zabave!
Nemška državna zbornica Hprejela je trgovinski dogovor z Romunsko in Srbijo.
Iz B e r o I i n a došla je vest o teški krizi, katera je n<Mtala na \V i r t e m-b h r š k o m. Neruski cesar obdolžuje baje miniaterskega predsednika vvirtemberškega Millnschta, vojnega ministra gen. Schollen-steina in zupovedajučega generala Wol« kersa, da agitujejo proti njegovi vojaški in narodno gospodarski politiki. Vsi trije bodo primorani odstopiti.
I?. Š a n i j o 1 n k o prihajajo čudne vesti. Vrhovni poveljnik Spanijolsko vojske Martine/ CnmpOB šel je v Melillo baje voč kot diplomat, kakor pa kot vojak » namerja pogoditi se marokanskim sultanom diplumatiškim potem. Marokanski sulfati je baje izjavil španijolskoj vladi : Dajte mi miru in časa ; jaz bodem že sam kaznoval uporne črtice! — Ako sedaj 25.000 mož močna španijolska vojska navali in razpodi črnce, morajo bežati na marokansku zemljo i s tem je vojska z Marokom neizogibna in — kdo jamči za daljnje spletko v Evropi P Zbok tega prigovarja tudi Angleška Španijolski, da se pobota z marokanskim sultanom.
Različne vesti.
Nj. c. in kr. Vis. nadvojvoda Ferdinand
d' Esta vkrca se baje proti sredi tek. mes. na torpedovko „Pelikan44, ki odpluje nasproti oklopnici „Elisabeti", katero pričakujejo v Trstu po dovršenem popotovanju okrog zernlje med 15. do 20. t. m. Nadvojvoda namerja se prepeljati blizo Nove-gagrada v Dalmaciji ni „Elisabeto* ter pride z vojnim brodovjem v Tržaško pristanišče.
Nj. c. in kr. Vis. cesarjevlca udov« nadv. Štefanija obolela je za infiuencor Zdravniki jej ne dajo iti iz stanovanja.
Odlikovanja in imenovanja. „Wiener Ztg." javlja, da je Nj. Vel. cesar podelil višjemu užitnimkemu nadzorniku v Trstu, g. K a s t n e r j u, zlati križec za zasluge, — Stavbena pristava Oberst in Dojak sta imenovana državnima inženirjema a* Primorsko.
Gosp. Slavoj Jenko n Podgrada na«
prosi, da popravimo njegovo brzojavko g. poni. Ferjančiču. Glasiti bi se morala : „Čestitam ! Naj je razdvojena itd.*, ne pa : „Castitam, da se je razdvojila14.
Eppur Si muove! v Hohenwartovem klubu vstali poslanci so izdali baje izjavo, da izstopijo iz IIohenwartovcga I;luba, ako ne dobe v k rt tkem roku poroštva od vlado %a ug<>dno rešitev na ih narodnih teženj, pred vsem onih, katere je že po-slanska zbornica odobrila resolucijskimi sklepi. Zvectu svojim polovičarskim-tradicijam jo „SuJsteierischo Post44 to izjavo zasukala tako, da omenjeni poslanci zahtevajo narodnih k o n c o s i j! Pohvalno moramo zaboležiti, da se je tudi „Slovenec" v svoji številki od četrtka uprl temu početju naglaftajoč, da mi ne zahtevamo nikakih koncesij, ampak le to, kar nam gro! Tako je! Iatotako pozdravljamo z veseljem izjavo „Slovenčevo", da jo njegovim somišljenikom „slovenske prazne tlake v državnom zboru u k I j u b neskončni potrpežljivosti v o n d e r-1e — prevoč! — Eppur si tnuove !
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala jo gospodi«. Jožefa Vovk pri »v. M. M. spodnji o priliki krsta Ljudmile Pre-garčeve 60 atot.; v krčmi pri Hervatidu da so darovali trije Slavaši 40 »tot. — Gosp. Anton Krasna jo nabral 2 gld. Na-brežinski fantje 2 kroni.
Za Božičoico v mestu so darovali : gosp. FranKalister 50 gld, ga. M. Lieske 5 gld, gd. Ed. Ilorak 5 g!., ga. Macdk 5 kron, ga. Peternel 2 kroni. Ga. Motlikovič nabrala 22 gl. 10 nvč. Darovali so : N. N. 50 nč. g. Ko renčati 1 gld, g. Cotio 10 nvč, gd. Andrejčič 50 nč, ga. Franja Pertot 5 gl, g. Podkuj 1 gld, g. Ivan Zelen 40 nvč. g. Janko Malovič 50 nvč. g. Kat. Župan 50 nč. g. Franja KoŠir 50 nvč. g. Bnbuder
10 nĆ. p. S(<tlur 40 nć. g. Grebene 1 glJ. g. Antoinjsi Bissaldi 5 gl«l. g«, in gospod Žbona 2 gld. g. Duhh 20 novž. ga. Kut. Cotić 60 nvć. ga. Ružićka 2 gld. g. Sr. Jek lan 20 nvć. gč. M. Wulst 20 nvć. G. Vekoeiav Voičić vssroeil nam je 530 ato-tink, katere je v ulioi St. Vito štev. 8 priigrala neka družba za kratek čas pri igri „tri-sedetn". Ker ta družba želi, da bi tako podpiralo tudi ostalo občinstvo družbo av. Cirila in Metoda, pridjal je načelnik družbo „tri-tri" v isti namen ae 60 atotink. Živela taka družba!
Božičnica podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti se bode vršila v soboto dne 23. decembra popoludne za rojanski iu gre-tarnki otroški vrtec v kupa v zadnji sobani „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva". Vsporod objavimo v kratkem. Rodoljubom v okolici in mestu pa priporočamo, da se spomnijo borne dec=i v obeh vrtovih ter darujejo po svoji moči milodar, da se vsaj revnejšim nakupijo potrebna obleka, obutek in druge potrebnosti. Vsak novčić, podarjen v ta namen, bodo stotem o poplačala hvaležna srca otrok in njih sfaričev. —
Za Božičnico podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti so darovali: gospodje Ivan Trovon 50 kr., Hervatiu M. 40 kr., Andrej Krečič 20 kr., M. Samec 20 kr., M. Poljšak 20 kr. Znobelj 20 kr. F. Zorn 20 kr. Vertavc Andrej 10 kr. Primožič Franjo 10 kr. Kavčič 20 kr. Forjančič 20 kr. Ivan Corach 20 kr. F. Forjančič 20 kr. Giorgio Pellegrini 20 kr. Majcen Antonija 1 gld. Ščuka Franjo 60 kr. Pogorelo Marija 1 gld. Ferluga Marija 50 kr. Ralca Josipina 50 kr. Ščuka A u ton 50 kr. Marija Spanger 15 kr. Pertot Antonia 2 gld. Murtelanc Tereza 1 gld. Ivan Oerne župnik 2 gld. Marija Kovačic 4 gld. Pogorelec Anton 2 gld. Ferluga Antonija 1 gld. Petelin Marija 50 kr. Gcrdina Marija 50 kr. g. Srebotnjak Franjo 50 kr. Trobec Lucija 30 kr. Pucolj Neža 50 kr. Hervatiu Giuro 10 kr. Gerbič Josip 20 kr. Cjak Marija 20 kr. Nabergoj Marija 20 kr. Gropajc Marija 10 kr. jZelen Franjo 50 kr. De-kleva Anton 50 kr. Čeme N. 20 kr. Šne-bolj Lena 20 kr. Piščanec Ana 50 kr. Vouk Kati 40 kr. Skosples Dragotin 30 kr., Škabar Marija 10 kr. Pregelj Ana 20 kr. Mirt Franjo 50 kr. Pregelj Andrej 70 kr. Murchi Pietro 50 kr. H. M. 10 kr. Zupane Marija 15 kr. Brezoveo Josip 10 kr. Ben-čičj Marija 10 kr. Dobrodelec T. 10 kr. Andrej Urabita 50 kr. Poljšak Katerina 10 kr. — Vkupe 28 gld. 70 kr. Dostevši prej nazuaujene 22 kr. 20 kr. vkupe 50 gld. 90 kr. Blagosrčnim dobrotnikom neživih otrok se najiskrejnejše zahvaljuje predaedništvo podružnice.
Miklavžev večer bode nocoj v dvorani MaPyjovi. Odbor „Tržaškega Sokola" so je potrudil kolikor možno, da bode sabavu mikavna tudi za otroke, kojim je namenjena v prvi vrsti. Nadejati so je obilo udeležbe. Začetek ob 8. uri.
Iz 8V. Križa ee nam piše : Pred kratkim jo prišel k nam neki Slovenec p o rodu, ki je tu odprl prodajalnico in pe-knrijo. Začetkoma mu jo šlo jako dobro, ali glej nesrečo : italijanski napis, kojega jo bil obesil nad svojo trgovino, postal iuu je usodepoln — slovenski kupci jeli ho izostajati. Zakaj? Vprašajte italijanski napis !
Nova občinska doklada na užitninski davek na vino se je uvedla. Nova dnkladn &nuša 170% na postavko državno užitnino pri vinu v sodih in 250% na državni užit nimki da^ek pri vinu v steklenicah. Sedaj torej plaču vino v sodih, uvedeno v tržaško užitninsko črto 3 gld. 40 kr. drž. užitniii" in 6 gld. 80 kr. na hektoliter občinsko doklade, vkupe 10 gld. 20 kr. Davek na vino v steklenicah je pa prav ogromen. Isto plai-a namreč 6 gld. 80 kr. držav, davka in 20 gld. obČinako doklade, vkupe 26 gid. 80 kr. na hektoliter. Pri vsem tem pa gospodje na magistratu niso še zado voljni ter zahtevajo še p.ivišanje občinske doklade na pivo in na meso. Ako idemo
tako naprej, obdačijo nam kmalu še vodo, katera, hvala Bogu, ne plača še nobenega davka. Okoličanom-vinorejceni bode pa skoro kazalo bolj saditi krompir in repo v svoje vinograde nego žlahtno vinsko trto, ki laško gospddo le preveč bode v oči. Z odpravo točarino in uvedonjem novih doklad prišli smo iz dežja pod kap, a še vodno nam pretš, da bode še bolj lilo na nas. —
Iz ZareĆa pri Pazinu se nam pišo : Redkokedaj dobite iz našega sela kako vest, zbok česar se nadejam, da mi to pot dovolite kak prostorček. Na praznik Vseh svetnikov povabil je gospod Gržetič, ta navdušeni narodnjak Pazinski, več gospodov v svojo klet v Zareču, njega rojstnem kraju. Došiece so povsodi prijazno pozdravljali in nismo si mogli kaj, da ne bi mej potoma stopili v hišo nekega domačina /.areškegrt, ki na< je povabil najiskreneje, da pokusimo njegovo kapljico. Bila je zares izvrstna. Dospevše na dom g. Grže-tiča, sprejel nas je gostoljubno njega brat. Pri kapljici izboruega vina in prepevanju lepih pesmi, zabavali smo se izborno. Zares lepi glasovi so to, le žal, da nimamo pevskega društva. Morda bi šlo tudi to, ako bi se zavzeli odlični krogi. V veseli družbi nabralo se je tudi 1 gl. 68 nč. za istersko družbo sv. Cirila in Metoda.
Poverjenik. Novi državni bankovci. Dunajska
»Press«" javlja, da pride zakonski načrt o izdaji novih državnih bankovcev pred državno zbornico še le po Božiču, ker namerja finunčni minister dr. Plener odpotovati proj v Budimpešto, da se posvetuje o tej zadevi z ogrskim finančuim ministrom dr. WekerIom.
Uporni finančni stražniki. Po noči od 1. na 2. t. m. zasačil je policijski stražnik Rendulić finančna stražnika Franja Szabo in Aleks. Zelenko iz Mlake (poleg Reke) k" sta hotela utihotapiti sodček vina. Stražar je vino zaplenil in prijavil stvar finančnemu ravnateljstvu, katero je doznalo, da je bilo vino ukradeno, vsled čerar je ukazalo zapreti finančna stražnika. Ko so prišli policijski stražarji po nju v kasarno na Mlaki, tajila sta s prva, da sta namerja la utihotapiti vino. Ko so ju odveli, udarilo je 10 finančnih stražnikov za njimi grozeč smrt policajem. Do 3. uri zjutraj so razgrajali in vihteli s sabljami po pristanišču. Poslali so dve krdeli fin. in pol. stražnikov z nabitimi puškami proti njim, toda niso jih našli več. Prijeli so jih v kasarni na Mlaki, baš ko so hoteli iti mirno počivat. Namesto dveh fin. stražnikov jih je sedaj v zaporu dvanajst.
Socijalisti in antisemitje proti sedanjemu ministerstVU. V nedeljo dne 3. t. m. zborovali so na Dunaju socijalisti in antisemitje. Udeležitev pri obfh zborovanjih bila je ogromna. Prvi so razprtiv-Ijali o splošnem volilnem pravu in o bram bovškem zakonu in demonstrovali proti ministerstvu. — Drugi presojevali bo koalicijsko ministerstvo in mu prorokovali bližnji padec, po katerem pride zopet grof Taaffe na krmilo. (P?)
Nenadna smrt. Kap je zadela 60 letnega izvoščeka Frana Mudrica, stanujuČega v ulici Galileo hšt. 4. Pokojnik je bil poštenjak skoz in skoz in med svojimi drugovi celć priljubljen zbok veselega svojega značaja.
Električna luč na železnicah. Gen«.
talno ravnateljstvo avstrijskih drž. železnic odposlalo jo okrožnico vsem železniškim upravam, v kateri se poživljajo, da uvedejo prej ko možno poskusne, električno razsvetljeno vlake, da hh potem uvedejo splošno električno razsvetljeni vlaki. Ta prenaredhn priporoča so sama ob sebi ž« zbok tega, ker jo varnojSa za popotnike, kajti železniški vozovi ne morejo se tnko lahko vneti, kakor sedaj.
Pred kaz. sodiščem v Pragi obsojen jo mlinar iu posestnik Stepanek na 10 mesecev ječo zuradi žaljenja Nj. Veličanstva ni členov vladarsko hiše.
Sodnijsko. Krnit Mihu Kurot iz Pre-garij pri Novem gridu v Istri obsojen je radi hudodelstva teSkega telesnega počko-vanja in poskušenega zapeljanja prič na 2>/» letno ječo. Kuret poškodoval je telesno 78-letno mater in skušal zapeljati priče, da inpovejo krivo pred sodiščem njemu v prid. — 32-letni kmet Josip Bristek z Opčin je dc;bil radi nevarnega pretenja 8 mesecov ječe.
V Gorici obsojen je bivši trgovec Angel Braulin na šest tednov zapora zaradi sleparske kride.
Ljubljanski Zvon. Vsebino 12. nvezka je sledeča: 1. A. Aškerc: Herkulov kip. Starogrška parabola. — 2. Miroljub : Najboljši svet. — 3. Nejaz Nemcigren : Abadon. Bajka r * i»fnrc<\ (Konec). — 4. Ra-dinski: Uveli list. — 5. Dr. S. Šubic : Pogubni malik sfota. (Konte). — 6, Trošan: Ljubezen. 7. M. Cileušek : Kako se branijo rastline nepoklicanih gostov. (Konec.) — 8. Janko Kersnik : Jara gospoda. Povest. (Konec.) 9. M. Valjavec: K dru-| gemu sesitku slovensko-nemškcga slovarja j Wolfovega. (Konec.) — 10. V. Bežek:| Prinos k slovenskemu knjištvu. (Konec.) — 11. Književna poročila. V. L. P.: O | jeziku Prešernovem. (Konec.) — 12. Listok. J
Dom in Svet. Vsebina 12. zvezku je sledeča: 1. Učitetj in vzornik v vedi in umetnosti. Slovencem za premislek spisal dr. Fr. L. 2. Sveti Ivan Kancij. Zložil Fr. Krek. 3. Mladike. Zložil Anton Med-ved. 4. Iz novi« dobe. SpiBal Ivan Sovran.
5.	Joannes studiosus. Spisal Podgoričau.
6.	Kranj. Črtice. — Sestavil dr. I. Mau-ring. 7. Na sveti večer. Zložil Anton Medved. 8. Iz novega Mesta v Bosno. Piše dr. Jos. Marinko. 9. Morilčev oče. Zložil Anton Medved. 10. Na jutrovem. Potopisno in narodopisne črtice. 11. Slovstvo. 12. Razne stvari.
Ali ne samo tega pogrešamo v nas, teumfc tudi gnojenju dreves ne vidimo nikdar. Ako pognojiš sadno drevo v..aka 3 do 4 leta, gotovo ti bodo za to hvaležno ter ti povrne trud in troške.
Vsemi jeseni malo kravjega ali konjskega gnoju, kateri jo že malo segnit, in pognoji drevo ; najboljši in priporočljivejši gnoj je mi'šanec, katerega dobite iz raznih odpadkov. Popred ko daste gnoj, »idkop-Ijite nekoliko zemlje in pomešajte njo gnoj. Najboljfii čas za gnojenje dreves j« jesen in nicor rndi toga, ker s« med zimo gnoj dobro razkroji, taki', da služi prihodnjo pomlad sadju v hrano.
Ako ste rako ravnali se sadnim drevjem, 'potem se ne bosto gotovo pricoževali na tem, da se ne izplača jo saditi, ker vam mulo rodi.
I. S. F o j a č o v.
Bratje Sokoli!
Danes ob 8. uri zvečer vrSil sh bode v Mft|ly-jevi dvorani
iU^ nftS obi<5aJni Miklavžev večer.
Js' Podpisani odbor Vas poživlja, da se v društveni obleki ude-li'ž te tpj;a večera.
Nn zdar!
ODBOR.
Kako naj ravnamo z drevesi, da nam rodć lepo in debelo sadje?!
Večkrat se sligi tu in tam od oko-ličanskega kmeta, da mu rodi drevo vedno manjši snd, da dobi le malo sadja, uko-ravno je bilo vso povo cvetja.
Rnzun klimntičiuh faktorjev , kateri ovirajo, da ne dobimo v jednom ali drugem letu vzlic polnotnu cvetju obilo sadja, je v n.iS ta pogrešek, da se zmeni le malokdo za snaženje dreves.
Le redko so primeri človeku, da vidi okoličanskega kmeta z drevesno žago ali škarjami v rokah okolu češplje, slivo, hruške, broskve itd. K*kor raste drevo, tako je tudi pusti — k večem, da je podloži, ako mu morda prva leta bogato zarodi. Ali nobeden so ne spomni v jeseni, — po zimi, rano spomladi, da mora izvršiti ono najvažnejših del t. j. : osnažiti drevesa.
Ako prepustimo drevo le svojej rasti, ako mu puščamo vse veje iu druge nepotrebno mladike, opazimo kiualu, da nam hira drevo od leta do leta. da rodi le manjši in drobnejši sad in da je večkrat, vzlic polnemu cvitu, le malo in drobnega sadja.
Vzemite drevesno žago v roke in škarje ali ohter nož, preglejte vsa drevesa, odstranite vse nepotrebne mladike in vejel V prvi vrsti morate odstraniti vse suhe in in bolehaste veje. Vso ono mladiko, katere poganjajo iz korenin in iz d'»bla, morate odstraniti, kajti pomislite, da se hranijo te le na troške sadu — rodovitnosti drevesa. Nadalje moro te odrezati vso one veje, katere rastejo v sredino, v krono drevesa, vo pregoste voje, da moro tako sijati solnco na vse drevo, da moro svi-tloba tudi v sredino, — da upliva tudi zrak bolje. R>»ne, katere ste povzročili z od žaganj o in vej, morate gladko odrezati z ostrim nožem. Vočje rane morate tudi zamazati se za to pripravljenim mazilom ; najbolje je kotra^i, katerega pomešate s pepelom ali ilovico; tudi kravje blato, pomešano h pepelom in ilovico, je dobro.
RAZSTAVA
meblev in tapecarij
Via Torrente i*t. 82, I. nadstropje.
Velika izber finih in navadnih mftblev. Različna uprava za kompletu'1 sobe. Množica cvetličjo in priprav za tapeciranje. Krasne kredence, mize iu stoli. Velika zaloga druzih meblev. Množina kupčij priča o kakovosti in o cenah.
Kdor nakiapi >a IOO gld.v dobi jedon umetnostni predmet v 12—12	darilo.
Odprta od 7. zjut. do 6. ure zvefc.
Z« dežele zaboji brezplačno.
SVOJI K SVOJIM!
Pnoiiln4	ntaroznaiia pod imo-
UUallllla „OlUKtt , no m „Itelladonua",
polog kavarno „Fabris", priporoča se Slovencem v inestu in nn dofteli. Točijo s« izborna vina, istotako j« kuliinjii izvrstna. Prodaja Indi vino na dubelo. tuko meščanom, kakor na dui-lo. Cl.
Josip Kocjančič, ^ŠtT
trgovinu t mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnunjimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andnino do Frunz" v ulici trunuo ho priporoča slavuumu občinstvu Toči izborna vina io ima dobro kubinjo	Gl.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvon^Jatih murvah", priporoča ho slavnomu itlovoiiHkmnu občimcvi za obilen ohink. - Točila ho bodo samo dO« mača is vratna vina. 104 16
f. st.
Putra
Mlekarna Frana Gržine p*
na Nutrunjitkum (Via Cutupanillo v hini Jakoba Brunnurin ftr. i (l'iaiza Ponteronno). I'o ilvukrat na »lini Irifiiio opro*no mloko po 14 kr. lltor uo-donrudno iz Št. Potro, hvoža (friina) umatana.
Antnn Pnčl/ai ni4 vo«lu u!icc Gh"Ka
rili IUII ruullaj, j„ Ceciliu,toči izvrsiuo domače žganje ; v tabukiirni svoji — ista hiša -pa prodAja vse navadno potrebne neinškc-slovenske postno tiskanice.	Cl
vpiau.ua aadruga z omujouiiu poroštvom v Hojuuu pri Trsta priporoča (davnemu občinstvu Hvojo bogato pre« Nicrbljeno
(prmOajsl^G© jMihrlm
(v ulici Bolveduro St. il) pristopno zadružnikom in nezadruinikoui, koji prvi mo delfini letnoga čistega iloliička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
j	(poprej Pertolovo)
! 10 minut oddaljen« od iuo*tH, /. oblinom -ončnatim vrtnin iu ilvemi dvoranami, kjer t <;ijo izborna domaća vina, teran, pivo v ■ teklenloah itd. Točna pontruiba z gor-kuni iu mrzlimi joiiili.
Novi člani m
■e Sovedno sprnjcniajo ob uradnih urah vnak četrtek od U—7 uro avočer in ob nedeljah od tt—10 ure predp.	101—46
brive« T
_ _ , ulici Stadion it 1, priporoča su p. n. slovaškemu •k in-»tvu aa blagohotno obiskovanj«. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muschtka. v ulici Sorgente (Via Torre « fct. SO) toči izvrstna vina in prirejuje jako oku .u jedila PrenočiSča neverjetno v ceno. Cl.
Martin U 1*7p	S. Giovanni it. 1
ITIC&I lili IM&C, jraa trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Pozoitf Naznanjam si. občinstvu, da ,	* 8,'n| "'iprl Via Lszzaretto
▼acohio it, 12 ppodajalnioo a»dj« »elenjave. Prodajam tudi vino v "teklenloah, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, ker itnani veliko lalogo blaga I. vrste. Priporočam se al. občinstvu za obilen obisk. Z volepošto\anjem
52—21	Matevž Furlan.
B. Modic in Grebene, "sV*.™4!
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovičino na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraSenje grobnih spomenikov. Cl.
Kavarni
v ulici Ca«erma, glavni shajališči triaikih Slovencev vseh stanov. N* razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, Cl	kavarnar.
Prodajalnica
jedilnih stvari po jako nizki ceni. Predaja Joief Cepne Piazza della Caserma it. 1 (uhod Via Ghega).	Cl.
urur, Corso «tv. 89. 104-104
Prodaja i a popravlja uro.
POZOR Z
Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležečo
trgovino
z manifakturnim bhgom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robe«
52-35	M. MlllČa
C. kr. dvorna lekarna
Ivana Hizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč so najtopleje in ob-ljubljujoč natančno postrežbo 7. umerjenimi cenami. Članom .Delniškega podpornega društva" pa naznanja Se posebej, da mu je odbor istega dovolil »prejemati recepte od njih v slučaju, »ko njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebe se priporoča 104-24	Ivan MIzzan.
Vsled odprave trž. proste luke
•o earlne proita
za Istro, Kranjsko, Koroško, Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno-Hercegovino
nepremočljive plahte
Alojzija Zncnlin v Trsta
Tovarna nepremočljivih belih In črnih plaht za vozove, vagone, za robo na obrežjih, ladije. parnike in polja; pogrinjal za konje in dežnih plažčev.
ZALOGA
tkanin za jadra, sedlarje in tapetarje, dvojnikov (tralicci), jnte za žalclje in omote, opasnikov, vrvi in špage.
Zastop in glavna zaloga ast-faltskih lepenk
za hišne strehe, strešnike, klanico, hleve itd.
Izolatorji za temelje
in kock** iz asfalta.
lxdelovalnica in prodajalnica xastav.
1a—11
Luigi Zuculin
v Trstu
—e> via Ghega 2, hiša Brunner
Gostilna „Alla Citta di Vienna" HK:
(zraven Tiskarno Dolenc) prodaja najboljša kraška in isteiska vina I. kakovosti in grasko pivo. Izborna kuhinja sprejenlje naročila tudi za kosila in večerjo. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom. in sioer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 hč in najboljša istarska vina po 28 nč. — Za obila na-ročila se priporoča A nt. Brovedani. 101-51
U Dominik Lušin^
v Kopru	^
priporoča svojo veliko zalogo razno-<0;	vrstne leseiiine, kakor :	Sjb
trame, žagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd.
c^ Naročila izvršujejo so točno in po naj- jfjj ^	nižji ceni.	104 — 15
ar«
p
na debel«* in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Fiazza delle Legnu 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih {br.rv, lastni izdelek. Lak za kočije « Angleškega. iz Francije. Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubeiti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vreleov
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104-32
Jak. Klemene
TRST
B«r Via S. A nto 11 i o št. 1.
priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnem občinstvu
novo prispelo blatfo za moške in
ženske obleke, volnene robce in pletene zavratnike, spodnje kitlje pletene in iz stofa, ogrinjala iz flanele, barhent beli, sivi in raznobarvan, maje., spodnje hlače iz volno in kotonine, nogavice volnene mi iz kotonine, rokovice, flanel za obleke, srajce bele in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židane zavratuike za moške, dežnike, židune robce, čepice, volnene koinaSc, volno za nogovice. kožuhovino in mufe, kakor tudi vse ostale predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah zagotavlja točno in pošteno postrežbo.
sESENCE fe-

za bozodvlačno i nepogriešivo pro-izvadjanje svakojakih žestokih pića, (inih stolnih likera te specia- ' liteta razpošiljam izvrstnih vrsti.
Uz to nudjam octenu e sencu, 80%. kemički čistu, za proizva-|i djanjo ugodno močnog vinskog octa to običnog octa. Prepise i plakare prilažem badava. — Jamči so za najbolji uspjeh.
Cienik Šalje Franko:	12
Carl Philipp Pollak,
tvornica specialiteta esence
Traži se čestite zastupnike.
Najbolje sredstvo
proti
kakor tudi
(ZnuiiiUu tovarne.)
proti vsem drugim boleznim dihalnih
organov so PASTILJE
antikataralične iz kotrama,
prirejene po lekarju
G. Piccoli v Ljubljani.
Te hlažilne in odvajajoče pastilje je pri-potočati vsakomur, posebno pti onim, kateri pri izvrševanju svojih dolžnostih potrebujejo čist in močan glas, n. pr. pripovednikom, učiteljem, pevcem itd. Cena »ni skatljici 25 kr. — Nnročbe se izvršujejo nemudomu proti povzetju, haloga v lekarnah : Leiten-burg, Itavasiui, Biasoletto, Serravallo in Praxinarer.	24—23
Zdravnik w"9
Dr. M. Lukšić - Nižetić
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Mare 2, li. ![|
(V slučaju potrebo tudi po noči).
Poznani
prašek za zobe
prof dra. Haiderja
je najbolje sredstvo v obvarvanjo zobov pred nesnago, ki jih čisti brez da se dotekne njih ste-klenine. — Škatljice p« 30 in 50 nvč. so dobi vajo izključno v odlikovani
lekarni Praxmarer
(.Ai due Mori")	t»s
mestna palača — Trst.
Zobozdravnik
Dr. Fran Schaffler
bivši asistent zoboziir. dr. Metnitza, do centa na Dunajskem vseučilišču, 8-s
ordinu j« od 9—12 predp. in « d 1—4 pop.
Via Torrente it. 24., II. nast.
Tinct. capsici compos.
(PA1N-EXPELLER) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trutu, P. Grande) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanjc, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in jo vsprojeti le tako steklenice kot pristne, ki so previđene z .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljal niča:
IRichter's Apotheke z. Goldenen Ldvven.
Pmtf.	39-44
Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in prirejanje
mošta iz sadja!
Mlatilnice, vitelji, tnijeri,
mlini ža čiščenje žita, slamoreznice, samoftvorni aparati proti peronospori, stiskalnice grozdja in oliv, stiskalnice sadja, mlini za sadje, potrebščine za kletarstvo, sesalke za vse potrebe, kakor tudi vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in izdelovanje vina iz sadja prodaja v najboljši in najnovejši sestavi
IG. HELLER, DUNAJ,
20—20
llf 2 2 Pratestraaae N. 78.
Cenike z obiiimi podobami v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku
xaatonJ in franko.
Najkulantnejši pogoji. — Jamčenje za dobro delo. — Pošil; < se tudi na poskušnjo. Csne so zopet znižane. Prekupci dobijo visok rabat.
38
«
m
&
&
£
9
^ ^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^© ^ d6><R ?C> ^OSiO ^	^
1 Škropilnice in žvepljalke za trte
&	inžinirja Živica,
f mlini in stiskalnice za vino,
& sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste Jjjj in pipe, motori (ali Stroji za gonitev drugih strojev) ]ia par @ in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje g ^	in v s e z a s t r o j e p o t r e b li o	9
^ ne dobiva smiraj v zalogi tvrdke š? ^ _ -j _ .___ j__A_ -- _____
' # »
A &
&	(Živio in družb.)
% V TRSTU - via z«,ita 5 - V TRSTU.
JJichterjeve sidro omarice s kamenčki za gradnjo hišic
so «lej ko prej nedosežene ter so najliriljubljttnejftfi božično darilo otrokom, ki so ftez tri leta stari Tudi so oenej&e, nego vsako dru^o darilo, kajti <>u<t trpijo mnogo let ;n jih je moči celo po daljšem času popol-uiti in poveCati. Pristne
sidro-omarice 8 kamenčki za gradnjo
hišic i. t. d.
roprezontujojo jedino igro, ki je v vseh deželah žela nepristransko pohvalo, in katero vsitk, ki jo pozna, iz prepričanja dalje priporoča. Kdor ho s.) ni seznanil s tem sredstvom, da se otrok igraje prijetno z ihava, kateri igri skoro ni najti primore, »iaj si naroči čim hitreje od podpisano lirmo novo bogato ilustrovaui cenik in nuj čica v njem natisnjena mnjenja, ki so izredno laskava. — Pri kupovanji blagovoli naj se iz^ečno A-htevoti: Kichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic (Rkhter's Anker-Sieinbaukasten) in naj ne odločno odkloni vsuka omarioa brez tovarniške znamko sidra ; kdor to ne stori, dobi laliko posnetek, ki jo men j vroiion Pristne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic se dolie za cono 35, 70. 80 kr. do 5 gld. in vUo m so v zalogi
v vseh flnejiih trgovinah z Igračami. Novo X Richterjeve strpljirostne itrro: Jajce Kolumbovo, strelovod, toditelj v jezi, preganjalec muh ali trm, Pytliagoraz itd. Novi zvezki sodriujejo rudi velezanimivo zadače zn dvojne igre. Cena igri 35 kr. Pristao sumo s si li om !
F. Ad. Richter Sc Cie.,
T. avstro-ogorska o in kr. priv. tovarna sidro-oiuario s kamenčki za ^riijonjo hiSie, Dunaj, I.. Nibeluugengasie 1, ltudolstadt, Novimberg, Olten, IiottHidam. Ltm-
don E- C., New-York.	8 13
Ltetnik pol. društvo .Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotift.
Tinkama fJolenr v Trstu